jEEn
Edini slovenski dnevnik -: v Zi
VelJ«
| Ima 10.000 naročnikov:- jj
-: v Zedinjenih državah.JjL Veljm za vse leto... $3.00
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
'jj The only Slovenian daily in the United States :-
Issued every day except fil Sundays and Holidays
TKUEJPON PU3A&NE: t«87 COBTLANDT.	Entered as Second. Class Blatter, September 21, 1KB, at the Post Office at New York, H. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TSLEFON PISAEHE: MS7 OOKTLAHD*
NO. 177. — ŠTEV. 177.
NEW YORK, THURSDAY, JULY 30, 1914. — ČETRTEK, 30. JULIJA, 1914.
VOLUME l*li — LETU UK. XXIL
Evropska vojna neizogibna. Avstrijci so zasedli Belgrad.
--o-
SEF GENERALNEGA ŠTABA BARON HOETZENDORF JE POSTAL VRHOVNI POVELJNIK AVSTBOOGRSKE ARMADE. VAŽNE KONFERENCE V BEROLINU. DANES BO ODREJENA MOBILIZACIJA AVSTRIJSKE ARMADE. FRANCIJA KONCENTRIRA VOJAŽTVO. NAD HRVAŠKO IN SLAVONIJO JE PROGLAŠENO OBSEDNO STANJE. CESAR FRANC JOŽEF SE PRESELI V BUDIMPEŠTO.
SITUACIJSKI NAČRT VOJNEGA POZORIŠČA MED AVSTRIJO IN SRBIJO.
O
Najnovejše vesti.
London, Anglija. Mfi. julija. — Tukajšnji "Times' porodi, <la so se včeraj prekinile vse diplomatique y.v ze m»il Rusijo in Av si njo.
Berlin, Nemčija, 2!>. juliju. — Danes zvečer je dospela sera iz Budimpešte brzojavka, »in so avstrijske čete /av/i-tc lielgrad. I*o-ročjlo še ni potrjeno.
Dunaj, Avstrija. 2!». jidija. — Veki tukajšnji list je dobil ob sedmi uri zvečer brzojavko, da lielgrad gori. Dva avstrijska donavska monitorja sta žarela ob trt'" tji uri zjutraj obstreljevati mesto. Kraljeva palača je precej poškodovana.
London, Anglija. 2«», Julija. — \/. IVtrograda poročajo, da je sklenila Rusija v vseh o/.irib podpirati Srbe in da je že poslala
Avstro-Ogrski ultimatum.
Budimpešta, Ogrsko. 29. julija. Ko. so prebivalei priredili pred kraljevo palačo veliko pa-triotično demonstracijo, je stopil na balkon nadvojvoda Jožef in rekel med drugim sledeče: — Skupaj gremo v boj. Vrnili se bomo kot zmagovalci ali pa umrli na bojnem polju.
Atene, (irsko, 20. julija. Tukajšnji srbski poslanik je dobil iz Aten sledečo brzojavko: Avstrijski vojaki so danes ponoči iu dopoldan bombardirali Belgrad. Franeosko-srbska in An-drovičeva banka sta v plamenih. Vodstvi obeli denarnih zavodov sta se pritožili pri nemškem poslaništvu. Pri Vinici, dvajset milj od Bel grada. sta se spopadli srbska in avstrijska artilerija. Del mosta, ki vodi preko Save. je razdejan.
Dunaj, Avstrija. 29. julija. — V Szegetn na Ogrskem so aretirali ogrskega miljonarja Dun gvrskija. ker je izdal neko pro tiavstrijsko proklamaeijo. V njegovi hiši sn našli več kot 2<XK> bonih.
Petrograd, Runi j a, 29. julija. Avstrijski cesar je pisal ruskemu carju obširno pismo, v katerem ga prosi, naj uporabi ves svoj upliv. da hi se preprečila splošna evropska vojna. Pismo bo ostalo najbrže brez uspeha.
Bslgrad padel?
Aten«, Urško. 29. julija. — Tukajšnje arlvsko poslaništvo je dohilo iz mesta Niša sledečo brzojavko: — Avstrijske čete so celo noč obstreljevale Belgrad. Mesto na več krajih gori.
Dunaj, Avstrija, 29. julija. — Danes ponoči so razstrelili Srbi de! mosta, ki votli iz Belgrada preko Save. Avstrijci so obstreljeval" srbske pozicije pod mostom. Srbi .so se po kratkem boju umaknili nazaj. Oddelek pionirjev je zaplenil včeraj dva srbska pamika, ki sta bila dobro založena z orožjem. Neko drugo poročilo naznanja, da so avstrijske bojne ladije razstrelile most. Več poslopij je popolnoma poškodovanih.
Zcnmn, Avstrija, 29. julija. — Avstrijski vojaki so začeli danes ponoči streljati preko Donave. Tretjina mosta je čisto poškodovana.
Vojni načrt.
Dunaj, Avstrija, 29. julija. — Avstrija ima pripravljeni za vojno dve armadi. Prvi bo povelje-% al šef generalnega štaba baron P« feldcajg-
špektor armade. Armadi imata nalogo vdreti v Srbijo. Prva armada bo navalila na Srbijo, druga pa na < "rnogoro.
Cradna brzojavna pisarna je izdala danes prvi huletin glede vojne, ki se tiče razdejanja mostu preko Save. 1'radno je potrjena vest, da so se Srbi umaknili nazaj.
Zemun, Avstrija, 29. julija. — Danes so Srbi obstreljevali dve avstrijski bojni ladiji na Donavi. Ranjen ni bil nikdo.
Budimpešta, Ogrsko. 29. julija. — V Bosno je prišlo precejšnje število Srbov, ki so začeli pozivati ljudi k ustaji. Nekaj teh oseb je bilo aretiranih. Po bosen-skih mestih patrulira tirolsko vo-jašt ve.
Dunaj, Avstrija. 20. julija. — Vsi vojaščine obvezni Srbi. ki se nahajajo v Avstro-Ogrski. so pod strogim nadzorstvom. Skorajgo-tovo jih hodo izročile vojaško oblasti kot vojne jetnike.
London, Anglija. M0. julija. — "Times" pravi v uvodnem članku sledeče:
Kakor hitro bosta ogroženi Francija in Belgija, bo napočila za nas odločilna ura. Pod nobenim pogojem ne moremo trpeti, da bi Nemčija navalila na Francijo.
London, Anglija. 29. julija. — Z Dunaja poročajo, da ob srbski meji kar mrgoli avstrijskih vojakov. Podrobnosti ni mogoče dognati, ker so vse brzojavke in tudi privatna pisma pod strogo vladno kontrolo. Vse avstro-ogr-ske železnice upravlja vojaštvo.
V Valjevu in Všici je par tisoč srbskih vojakov. V bližini Lošnica ob reki Drini se zbirajo močne divizije prostovoljcev. V Zemunu in ob bosensko-srbski meji je veliko število avstrijskih zrakoploveev.
Nemčija.
Berlin, Nemčija. 29. julija. — "Berliner Lokal-Anzeiger *' je priobčil danes zjutraj špecielno brzojavko, da so <lohili vsi kapitani onih nemških parnikov. ki se nahajajo v ruskem vodovju, povelje, da se takoj vrnejo domov.
(ieneralni ravnatelj Hamburg-Ameriške črte. Ballin. je rekel, da Anglija nima vzroka, da bi se udeležila evropskega konflikta.
Vratislavski mestni svet je sklenil dati vladi v slučaju vojne pet milijonov mark posojila.
Cesar.
Išl, Gornjeavstrijsko, 20. julija. — Cesar Frane Jožef se je sklenil preseliti v Budimpešto, da bo nekoliko bližje bojišču. Dannadan dobiva na stotine brzojavk. v katerih mu državljani zagotavljajo svojo vernost in zvestobo.
Dunaj, Avstrija. 29. julija. — Proklamacija. katero je izdal avstrijski cesar, je napravila velik vtis na vse prebivalstvo. Časopisje pravi, da je to edini slučaj v svetovni zgodovini, da je vladar prisiljen maščevati zavra-t-ni umor z vojno. " Neue Wiener Tageblatt" imenuje proklamaeijo "dragoceno OfKjroko cesarja Franca Jožefa.''
Zaradi stroge cenzure sploh ni mogoče pojasniti situacije, ki vlada v južnih delih monarhije. Diplomati si še sedaj prizadevajo, da bi odvrnili nevarnost vojne.
Ameriški Slovani in avstrijsko-srbska vojna.
MAP 5MOWINO THE PRESENT WAR ZON
Prva bitka pri Foči na bosenski
meji se je končala, z zmago Avstrijcev.
Poroča se, da je padlo lOOO mož.
LONDON, ANGLIJA, 30. julija. — POROČA SE DANES O PRVI RESNIČNI BITKI V TEJ VOJNI. SPOPAD SE JE ZAVRSIL PRI FOČI, NA BOSE NSKO SRBSKI MEJI.......
DVE SRBSKI DIVIZIJI STA BILI BAJE POGNANI V BEG, ENA PA JE BILA ZAJE TA. IZGUBE NA OBEH STRANEH SO BAJE VELIKE.
"Neue Freie Presse" članek, v katerem pravi, da bodo velesile preprečile evropsko vojno.
Vlada je odredila maksimalne cene za meso. moko. kruh, sladkor i-n krompir.
Mobilizacija.
Beilin, Nemčija. 2!>. julija. — Danes zvečer se je začela tukaj važna uradna konferenca, ki jc trajala pozno v noč. Vdeležili so se je. državni kaneelar dr. Beth-mann Hollweg. državni tajnik (iottlieb pi. Jagow in vojni minister Falkenhavn ter več drugih visokih državnikov. Diplomati so razpravljali o mobilizacijah iu razmerah, ki so zavladale med Nemčijo L;i Kusijo.
London, Anglija. 2!>. julija. —-V Petrogradu, Berlinu in Parizu so se vršile danes kabinetne seje.
Angleška vlada je izdala danes zvečer sledečo oficielno izjavo: — Anglija dosedaj še ni za-čela z mobilizacijo. Posamezna povelja. ki se tičejo oboroževanja so bila izdana zaradi previdnosti.
C. F. O. Masterman. ki je bil pred nekaj meseci kaneelar grofije Lancaster je rekel danes v nekem svojem govoril sledeče: — Mednarodna vojna bi pomenila novo dobo civilizacije.
Pariz, Francija, 20. julija. — Do danes zvečer se situacija še ni popolnoma nič izpremenila. V Elizejski palači so konferirali .predsednik Poineare, ministrski predsednik Viviani in člani kabineta. Vlada sestavlja načrte, potom katerih bi se pobotale velesile medseboj.
Budimpešta, Ogrsko. 29. julija. — V današnji seji državnega zbora je naznanil ministrski predsednik grof Tisza. da je proglašeno nad celo državo izjemno, nad Bosno, Hercegovino in Hrvaško pa obsedno stanje. Pred parlamentom je demonstriralo 40000 oseb. Demonstranti so se-
mm
Vojaštvo na mejah.
Berlin, Nemčija, 20. julija. — Iz Budimpešte .poročajo, da je avstrijska armada zavzela Belgrad. V nekem boju so baje Avstrijci vjeli sedemnajst srbskih vojakov.
Berlin, Nemčija. 20. julija. — Parižki dopisnik jo sporočil 1u-kajšnji "National Zeitimg", da je zbrala Francija ob nemški meji 280.000 mož.
Petrograd, Rusija. 2!». julija. Vrhovno poveljstvo ruske armade bo skoraj gotovo prevzel ear. Nikolaj; ob strani mu bosta sta-la veliki knez Nikolaj Nikolajevi**. in vojni minister general Suborn linov. V nekaterih krimskih mestih je proglašeno obsedno stanje.
Berlin, Nemčija, 20. julija. — Nemško vojaštvo se je začelo zbirati ob ruski me i i. Vojaki imajo nove sive uniforme. Ruski obmejni vojaki so dobili no :J50 pntroci in vse priboljške, ki jih itn a jo v slučaju vojne.
Berlin, Nemčija. 20. julija. — Xa tukajšnji borzi bi bila danes kmalo nastala panika. Na borzi v Mannheim u se je zvišala cena moke za 35 mark pri dveh stotih.
Kelmcrajn, Nemčija. 30. juli-Casopisu "Vossiehe Zeitung** je sporočil petro grajski dopisnik, da je ruska vlada mobilizirala armadne zhore v Kievu. Odesi, Moskvi in Kasanu. Bojne ladije so se vrnile izpred Liban in Lu-serorta v domača pristanišča. Vsi J svetilniki ob vhodih v pristanišča so pogasili ^svo je luči.
r
Ultimatum.
Pariz, Francija, 20. julija. — Danes zvečer je zavladala po vsej Evropi zelo kritična situacija. Kakorhitro so bili oddani prvi streli preko Donave, je sporočila Rusija Avstriji, da bo ščitila Srbijo. Tozadevna nota ima značaj in smisel ultimata. Pri kabinetni seji v Krasnojem Selu je rekel
konrnua. Sedem let sem čakal, sedaj pa ne morem več. Avstriji hočem pokazati, da se ni dobro igrati z Rusijo. — Nato je takoj odredil tajno mobilizacijo. Brzojavni promet je vstavljen; vsak časopis ki priobči kako natanč-! nejše poročilo. j.» konfiscciran. i Znana stvar je, da Rusija ne mole prej kot v treh tednih mobilizirati vse svoje armade.
Stockholm, švedsko. 2!). juh ja. — Nemčija še ni pričela z mobilizacijo. (V bo začela mobilizirati. bo pa tudi udarila. Rusija si ne želi posebno vojne z dvema velesilama.
Petrograd, Rusija. 20. julija. Vojna je neizogibna. Vlada pod nobenim pogojem ne more sprejeti predloga nekaterih držav, da bi se vojna lokalizirala. Posamezne stranke so se pobotale in so sklenile skupn'o delovati za domovino. Na v dušenje je še toliko večje, ko so ljudje zvedeli, da bo car sam poveljeval armadi.
Ruski revolucionarji.
Pariz, Francija, 20. julija. — Vladimir Butjev, vodja ruske revolucionarne stranke je rekel včeraj: — V vojni ne bodo delali ruski revolueionarci vladi no-jbenih preglavic. Bojevali se bodo vsi kot en mož za slovanske ideje. V Evropi je 2.">0,000 ruskih političnih beguncev. 300.000 pa v Zdr. državah. Samo v Parizu jih je 15,000. Car še nikdar ni imel take priložnosti pokazati svojega velikodušja kot jo ima sedaj. Vsi ti ljudje bi se z največjim veseljem vrnili nazaj v domovino in vstopili v armado, če bi jih car pomilostil.
Angleško brodovje na visokem morju.
London, Anglija. 29. julija. — Angleško brodovje je odplulo danes iz Portlands. Kam je namenjeno in kaj namerava, ni Hiko-
"Proč z vojno!"
Tako se je glasilo na velikem zbo rovanju, ki se je vršilo včeraj zvečer.
Kakih 2tHM> oseb se je vdeležilo včeraj zvečer zborovanja, ki se je vršilo na 70. eesti in Ave. A v New Yorku. Govorniki so v različnih jezikih ostro obsojali vojno ter so sprejeli navzoči njihova izvajanja z velikim navdušenjem. "Proč z vojno!" se je glasilo vse vprek. Oger Lrtuis Tar-czai je v angleškem jeziku izvajal. da poriva Avstrijo Nemčija naprej, da gre za Viljema v ogenj po kostanj. Drugi govornik, neki Wagner, je izvajal, tla morajo v prvi vrsti delavci protestirati proti vojni. "lTčiIo se nas je: "Ne ubijaj!" in mi nočemo ubijati svojih bratov. Mednarodni kapitalizem je naš sovražnik in proti temu se moramo boriti, dokler ne dosežemo zmage.''
Vsi govorniki so konečno pozvali delavce, naj se pod nobenim pogojem ne vrnejo domov, kjer bi se jih poslalo v vojno.
Slovane, stanujoče v Ameriki, se svari, naj se ne vdeležijo bratomorne borbe.
"NIKAR DOMOV!"
V soboto se bo vršilo veliko zborovanje v Central Onera House v New Yorku.
—o—
Včeraj zvečer se je vršilo zborovanje urednikov slovanskih časopisov. na katerem se je sklepalo. kako stališče naj vzamejo slovanski časopisi v sedanjem spo-I .1 med Avstrijo in Srbijo.
Sklenilo se j«- sklicati v soboto zveecr veliko zhorovanje v (Vn-ital Oper« House na f;7. cesti, k at en-ga naj hi s«« vdeležilo čim mogoče v«-!iko število v New Yorku živečih Slovanov.
Na 1.m zborovanju se bo predložilo v odobrenje resolucijo, ki
se glasi:
"Obračamo pozornost vseh naših slovanskih bratov iz Avstro-Ogrske na to. naj ne sledijo ni-kakim poveljem avstro-ogrskili konzulatov glede poklieanja pod zastave. Zastopniki newyorskih slovanskih listov hodo smatrali vsakega kot izdajalca slovanske misli, ki bo iz strahu in brez vednosti sledil omenjenim poveljem, da se bojuje proti našim las-tnim bratom.
Srbi pripravljeni na odhod.
Gary, hid.. 20. julija. — Zastopniki tu bivajočih Srbov so obvestili oblasti v domovini, da se hočejo boriti proti Avstro-Ogrski in večina tukajšnih Srbov se pripravlja na odhod v domovino.
Podjetniki se boje, da izgubijo dobre delavce.
Pittsburgh, Pa., 20. julija. — Posestniki tvornic in premogovih rovov se boje pomanjkanja delavskih moči radi vojne, ki je izbruhnila v Evropi. Število av-stro-ogrskih podanikov v zapadni Pennsylvaniji in severni Virgini^i se ceni na 500,000 in petina tji
M
£
Poziv rezervistom! —
Od avstro-egrskega generalnega konzulata v New Yorku smo do^ bili sledeči dopis.
POZIV.
T Avstro-Ogrski je bila odrejena od Njegovega Veličanstva delna mobilizacija.
Tisti, katere zadene ob tej priliki vojaška dolžnost, bodo o tem obveščeni s pozivnicami.
Onim, ki bodo poklicani, .se povrnejo potni stroški iz_ njihovega bivališča do najbližjega c. in kr. konzulata.
Oni. ki dobijo pozivnico, se morajo s to pozivuico takoj zglasiti pri najbližjem avstro-ogrskem konzulatu.
Istočasno je izdalo Njegovo Ve-ličanstro popolao pomiloščenje (amnestijo; za vse poklicane in begunce.
Ti se smejo oglasiti pri najbližjem konzulatu radi potovanja v domovino.
<*. in kr. konzulati v Združenih, državah so sledeči: v New Yorku. N. Y.; Boston. Mass.; St. Louis. .Mo.; Richmond. Va.; Pen-sacola, Fla.; Chicago. 111.; Galveston. Tex.; Savannah, Ga.: Philadelphia, Pa.; Baltimore. Md.; Pittsburgh, Pa.,; Cleveland, O.; Denver. Colo.; San Francisco, Cal.; St. Paul, Minn.; Charleston, \V. Va.; New Orleans, La.; Buffalo. N. V.; AVilkesbarre, Pa.; rniontown, Pa.
Pričakuje se od vsakega dobrega patriota, da bo izvršil svojo dolžnost ob tej resni uri napram domovini ter se postavil na stran svojegra brata, za pravično stvar in na čast domovine.
C. in kr. generalni konzulat v New Yorku, N. Y.
New York, 28. julija 1914.
Dr. Winter, m. p., C. in kr. podkonzul in namestnik.
Vojni fond za Srbijo.
Chicago, II!., 29. julija. — Vojne fonde, katere se je nabralo včeraj zvečer na protiavstrijskih zborovanjih, se je danes preštelo ter pripravilo za prevoz slovanskih prostovoljcev, ki nameravajo potovati v Evropo, da se bojujejo za Srbijo. Na nekem zborovanju se je nabralo več kot deset tisoč dolarjev za srbsko vojaško
GLAS NARODA"
L & (Sovenk Daily.) o
r_^/0wned and published by the
Biogenic Publishing Co.
^	(»corporation!
f FRANK SAKSER, President | JANKO PLEŠKO, Secretary ' v LOUIS BENED1K. Treasurer.
Po procesu.
PltM of Business of t h« corporation and
addressee of above officers : ttf Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City. N. Y.
> celo leto velja list za Ameriko in
Canada ..
pol leta	..............
Mo sa mesto New York.......
pol leta u i ne« to New York -KTTopt M TU letO..........
" pol leta "tet
trt leta ■
$3.00 1.60 4.00 2.00 4.50 2.55 1.70
i "GLAS NARODA" izhsja vsak dan
l> ISTtemii nedelj in praznikov.
-GLAS NARODA"
4"'Voice of the People ")
1m aver) day except Sunday« Holidays. Subscription yearly $3.00.
<Ut fartt—man t on againwnL
Dopisi fc:e» podpisa in osobnoati ae na
priobčujejo Pan ir luaj se blagovoli podu juti po —
Money Order. Pri spremembi kraj« naročnikov pro tlmo, da ae nam tudi prejii^j« VraliUe naznani, da hitre;a najdemo naslovnika.
I>jpioocn in poiiljatvam naredite ta naslov:
" -GLAS NARODA* *
M Corliandl St., New York City. Tai«*oo 4€"*7 Cortlapdt.
ASSOCUTi^t
SDpDBfWCT
Pričakuje se treh različnih dvobojev radi spopadov tekom Cail-laux-procesa.
Pariz, Francija. 29. julija. — Prihodnja senzacija "znamenite-I jra jroeesa proti lleiirietti Cail-laux. ki je bila oproščena obtož-; h«', da je ustrelila urednika Fi-para", <;<*stona Calmetta, boda trije različni dvoboji.
.Joseph <'aillaux. soprog oproščene morilke, ima pričakovati dveh pozivov na dvoboj; enega <m! Maitre i 'heuu-ja, zagovornika ('jilmettovih dedičev, s katerim (se je bil ostro spri tekom obrav-; nave radi nekih osebnih namiga-' vanj. drugega j-a od Ilenri Bern-: steina. znanega dramaturga in : isatelja. kateremu je bil Cail-1 laux očital, da je vojaški begu-nee. Tretji dvoboj se bo najbrž ! vršil med sodnikom-predsedni-kom Albanelom in enim njego-. vili sodnikov-tovarišev, kateremu j je Albanel tekom obravnave očital. tla je dajal prednost zago-vornistvu.
Rojalisti. kojili pristaš je bil <"alinette. so zelo ogorčeni vsled oprostilne razsodbe in njih listi prinašajo ostre kritike.
Kocke so padle.
—o-
I sodepohia odločitev je padla. Avstrija ja napovedala Srbiji vojno in že so se pričela spopadi na meji. Srbska vojska se je u-maknila v notranjost dežele in pričela se bo dolgotrajna gueril-• la-vojna, ki bo veljala nešteto žrtev na obeh straneh. Mnenja glede upravičenosti ali neupraviče-. iiosti napovedi vojne od strani velike iu močne države so kaj različna. Trozvezi prijazno časopis.« <laje izraza zadoščenju, da . J^-je Vvstrija odločila za napoved vojne, da z orožjem v roki u-kroti nemirnega in ekspanzije željnega majhnega soseda na ju-goiztoku. Tripleentvnti prijazno časopisje in pa objektivno ameriško obsoja nasprotno avstrijsko politiko t»jr očita Avstriji zahrbt-nost, ker hoče v korist Nemčije uveljaviti svoje stališče na Balkanu in sploh na Iztoku.
Kdo ima prav? Na to vprašaji j«1 je težko odgovoriti. Da zasleduje avstrijska vlada neodkrito-srčno politiko, je vsakemu znano, ki je količkaj zmožen objektivno presojati stvarne razmere. Neod-kritoarčnost v notranji in zunanji •politiki je znak avstrijskega vladnega sistema. V notranjosti ne more ugoditi upravičenim zahtevam posameznih narodnosti, ker se mora neprestano ozirati na nemškega zaveznika in svoje podanike nemške narodnosti, ki liočejo vse gospodstvo sami zase. Na zunaj pa bi rada predstavljala Avstrija velesilo, za kar ji tnanjka denarnih sredstev in u-gleda pri drugih državah. Da se j« zbala Srbije in velesrbske propaganda, je le znak njene slabo-ati, ne pa samozavesti in zaupanja ▼ parno aebe.
Avitrijo a« smatra za nekako težišče ▼ politični organizaciji srednje Evrope. Glasi se celo, da bi bilo treba Avstrijo ustvariti, ako bi že ne eksistirala. Koliko je na tem resnice, je težko prehoditi, res pa je, da je ta trditev |>reeej pretirana.
Sedanja avstrijsko-srbska vojna je hči balkanske. Nemčija in Avstrija ne moreta pripustiti, da bi se balkanske državice preveč okrepile, da bi postale uvaževa-Jija vreden faktor ▼ političnem koncertu Evrope. Tako ojačenje je bilo treba na vsak način preprečiti in umor prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge je nudil najlepšo priliko,-da se za dolgo časa odloči, kdo bo pravi gospodar na Balkanu, male balkanske državice ali pa mogočni zaveznici Avstrija in Nemčija.
Da se tiče cela zadeva življen-tskih interesov Rusije, je razvidno na prvi pogled. Ne glede na kričanje Slovanstvu sovražnega časopisja o nekakem boju med dlovanakimi in germanskimi plemeni, j« razumljivo, da ne more največja slovanska država mirno gledati akrajrrega ponižanja druge slovansko države, ki si jc priborila neodvisnost a potoki krvi
Prekop bo v dveh tednih otvor-jen prometu.
Cristobal, 2!>. julija. — I>ne 3. | avgusta se bo vršila poskusna vožnja skozi panamski prekop in otvoritev za splošni promet jr določena na dan 15. avgusta. Ladi ja A neon bo prva izvršila popolno vožnjo in vojnega tajnika liarrisona se je povabilo, na; se vdeleži te vožnje.
Strašno oparjen rešil vlak.
Poughkeepsie, N. Y., 29. julija. — Joseph Remington, strojevodja, je bil ubit in Rimevn \Y it son, kurjač in Frank Cowell. signalist. sta bila danes težko | ranjena, ko je neka lokomotiva J Central New England železnice skočila iz tira ter padla po 20 čevljev visokem nasipu. Witson. dasiravno strašna opečen, se je vlekel do eno miljo oddaljenega kraja West Pawling; kjer je signaliziral. da ustavi prihajajoči vlak. Takoj nato se je zgrudil ter ga bo komaj mogoče ohraniti pri življenju.
in ki je sedaj pripravljena, da brani to neodvisnost z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago.
Da ne divja že danes splošna evropska vojna, je pripisovati dejstvu, da je vendar preveč na tehtnici ter da bi si Evropa nt opomogla v petdesetih letih od posledie tako velikanske borbe. Splošni gospodarski položaj v Evropi je itak slab in bremena, ki teže na narodih, so tako velika. da bi vsako nadaljno obreine-njenje povzročilo katastrofo. Tega se zavedajo vsi kabineti in to zadržuje nekoliko vojno strast, ki preti izbruhniti z vso silo na dan.
Dopisi.
Brooklyn, N. Y. — Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Jožefa št. 57 K. S. K. J., da sa vrši v soboto, dne 1. avgusta t. 1., redna mesečna seja. Pri zadnji ali izvanredni seji je naše društvo določilo dva delegata za bližajočo se konvencijo K. S. K. J., vsled tega je sedaj potreba, da se pri tej seji sklene in sestavi razne točke za delegata, tikajoče se premerab Jednotinih pravil v korist tudi našega društva. Vde-ležite se torej te seje v obilnem številu! — G. Tassotti, tajnik.
Ycungstown, Ohio. — Delavske razmere so tukaj zelo slabe. Dela se komaj od tri do štiri dni na teden. Za enkrat seveda še ne svetujem nikomur sem hoditi; če se bo kaj spremenilo, kar pa lipam, da se v kratkem, bom že sporočil. — Pred kratkim se je ustrelil tukaj rojak Fran Tarnič. V stari domovini zapušča ženo in dva ali tri otroke. Spadal ni k nobenemu podpornemu društvu. Tukaj imamo dve podporni društvi. ki prav dobro napredujeta. Pozdrav! — Anton Kikelj.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
K. S. P. D. sv. Alojzija, Lorain,
O. — Dopisa ne priobčimo, ker je preveč oseben. Najboljše storite, če pošljete odgovor onemu listu,
v katerem je bjl priobčen. _
Irsko vprašanje.
Nas veto valo se je, naj se sklene "premirje" radi izbruha vojne. Pogreb žrtev.
London, Anglija. 29. julija. — Londonsko časopisje je nasveto-valo, naj se sklene neke vrste premirje glede irskega vprašanja, dokler se splošna situacija v Evropi ne zjasni. Možnost splošne evropske vojne dela volitve skoro nemogoče ter je raditega boljše, da ostane Sir Edward Grey ma čelu vlade, ker je dober poznavalee evropske politike.
Dublin, Irska. 29. julija. — Coroner jeva preiskava glede žrtev nedeljskih bojev je bila od-godena do jutri. Pogreb ustreljenih se je izvršil čisto mirno ter so prevedli trupla iz mrtvašnice v "Marlborough St. katedralo. Na tisoče ljudi je tvorilo špalir in velikanske množice so sledile sprevodu. Niti enega policista ali vojaka ni bilo videti, ker se je vsem naročilo, naj ostanejo doma ali v ozadju, da bi se' prebivalstvo vnovič razburilo.
Pogreb je bil ena največjih parad, ki so jo kedaj priredili ma-rodni prostovoljci v Dublinu. Vse ** je izvršilo v miru in redu.
Policisti v Dublinu so izročili tvojim predstojnikom ultimatum, v katerem gr^.e. da bodo dne 1. ivgusta zastavkali. ako se zopet ne nastavi dva njihova tovariša, katera sta bila odpuščena, ter sta baje zanemarjala njihove lolžnosti povodom nedeljskih nemirov.
la in okrevala, in ker je vesela, gotovo ne misli nanj, ker drugače bi bila žalostna in potrta.
Tako je mislila Gita, a v resnici je bilo drugače. Jelena ni pozabila svojega ideala, temveč je mislila nanj noč in dan. Čeprav ni govorila o tem z materjo, se je vendar trdno nadejala, da s o
ljuba V" se jej je oglasil drug glas v srcu. ''Kaj obljuba? Ali ne more biti človek rešen obljube? Vse zmore cerkev. Ali ne. ne!" se je predramila Gita in skušala zatreti nasprotni glas v sebi. '*lvaj poreče pater, če stopim p red en j s takšno prošnjo? Stre-| petala bi pred njegovo strogost
EHHlE
; i
ta ne bo protivila proti zakonu J jo. Obljubo sem naredila Bogu iz s Krištofom, če jo zasnubi. Go- hvaležnosti za njegovo milost in
tovo se spomni na prejšnjo skušnjo. Deklica je dobro vedela, da
inikl
jaz izpolnim obljubo!'' je rekla Gita odločno. *'Ker Bog bi me
I
je mati mnogo pretrpela radi nje- j kaznoval ostrejše, nego me je pr-ne bolezni, pa je menila, da ne.vikrat."
bo dajala povoda drugemu težav- S tako mislijo in odlokom je nemu trpljenju.	šla Gita o Božiču v Zagreb, sama.'
Kronika samomorov.
V neki opremljeni sobi na št. !25 izt. 84. cesti so našli včeraj obešenega 40-letnega mizarja Vndrevv Jassa. Od septembra na-»rej je živel ločen od svoje družine ter ga je baje žena pustila :e tretjič klicati pred sodišče za Iružinske zadeve. Raditega je el rajše v smrt.
Brezpposelnost in nesrečna Iju->eben sta baje napotili 30-letno Esther Schwartz, da je skušala skočiti pri Marginal St. pomolu v vodo. Še pravočasno so jo pobegnili iz vode.
Truplo nekega neznanega moča so potegnili včeraj iz reke pri St. George, S. J. Truplo je bilo >bteženo s svincem ter je ležalo ičividno že dalj časa y vodi.
25 oseb mrtvih vsled eksplozije.
Tudela, Španska, 29. julija. — Na mestu je bilo ubitih danes 25 >seb. dočim jih je bilo kakih 50 •an jeni h. ko so povodom neke Javnosti eksplodirale rakete.
Plemenski boji v Los Angeles.
Los Angeles, Cal., 29. julija. — Danes zjutraj so izbruhnili v nest nem delu. kjer stanujejo Srbi in Avstrijci, resni nemiri in streljalo se je vprek. Kljub temu pa ni bil nihče ranjen. Policijske rezerve so razgnale pretepače ter iretirale par oseb.
Udovica.
XIV.
Gita je prišla na deželo v času, ko je narava na višku svoje moči. Travo so kosili, setve so zorele, na vejevju je viselo sladko sadje in povsodi, kamorkoli si se ozrl si videl darove prirode in božji blagoslov. Čeprav je bilo vroče poletje, ni bilo občutiti te vročine na Gitinem posestvu. Z Ivan-čice je vlekel hladen vetrič, a o-koli gradu je bilo dovolj gozda in hlada.
Kako je ta sladki, zdravi gorski zrak, ki ga ni preje znala ceniti, sedaj dobro del Jeleni, kako jej je krepil živce in jej vračal izgubljeno mlado zdravje! Vsak dan se je Jelena čutila močnejšo in veselejšo. Rdečica se jej je jela prikazovati na obličju, iz oči jej je blestel ogenj življenja in mladostne moči.
Gita je mislila, da Jelena polagoma pozabi na svojo ljubezen, o kateri je mislila, da ni globoka in verna ljubezen, temveč samo plod dekličine misli. Gita je nekaj časa, dokler je bila še v Zagrebu, trdno verovala, da je Jelena obenem s fizično boleznijo prebolela tudi duševno, to nesrečno bolezen do Krištofa, a srečanje na Ilici jo je prepričalo povsem drugače. Vedno se je Gita tolažila, da je bila Jelena še bol-
Jelena je premišljala samo o tem, če Krištof ve, da ga ona tako vroče ljubi. In če ne. kako bi1 mu to mogla povedati, da bi zvedela, kaj misli on o tem.
Njegove odločitve se je najbolj bala. Bil je zaročenec njene matere. in kdo ve. če je še sedaj ne ljubi? O obljubi udovištva svoje matere ni vedela nič, in če bi vedela. bi še bolj verovala v srečo svoje priliodnjosti.
Samo da bi se enkrat sešla s Krištofom, to je bila njena največja želja; ali vendar bi moral on vedeti, da ga ona ljubi in koliko da je ona pretrpela radi lijcga.
Toda, kdo mu pove to?... Jelena je tudi vedela, da plemiči se ne družijo z Domjaniči, ker jih smatrajo za omadeževane. Jelena ni hotela izpraševati, koliko je resnice na tem. njej je bil Krištof vzor moža, čist kot solnee... Možkemu ni mogla zaupati svoje skrivnosti, imela je to za ponižanje; a sovrstnice ni imela, ki bi bila pripravna za to.
Ako ne bosta imela prilike, da bi se sešla, da se sporazumeta, kdo ve, če se Krištof še ne oženi 7. drugo, ne vedoč, kakšno srce je s tem pogazil in stri, srce. ki ga je gotovo najbolj ljubilo na tem svetu. Te misli so bile edina skrb mlade deklice, dokler je bivala na očetovem posestvu. O tem, da Krištof že ve o njeni ljubezni do njega in kaj se radi tega ž njim zgodi, se Jeleni št1 sanjalo ni.
Krištof je zelo začuden vspre-jel Petkovičevo novico. Tega še ni doživel, da bi bila hči tekmovalka svoje lastne matere. Vendar mu je laskala Jelenina ljubezen. Da ne bi bilo Gite, kdo ve če ne bi bila ona njegova najini lejša žena! Kaj pomaga misliti na Gito, ko je obljubila, da se ne bo de več možila! Tako mu je rekel Petkovie, čeprav on ni mnogo verjel temu. Dobro je vedel, da ga ni odbila Gita. temveč baronica. njena nepoklicana varuhinja, in da bi ga bila Gita vzela kljub madežu. "Kako je mogla obljubiti večno udovištvo. ko je vendar vedela, da jaz še živim?... To bi bil dokaz, da me ne ljubi več!7' Tako je mislil Krištof sam s seboj po onem srečanju z Gito. ko se je odpeljala v Zagorje. Ta misel ga je tako vznemirjala, da se je odločil pisati Giti pismo, da izve od nje, kako je na vsej stvari. Napisal jej je sledeče:
"Draga Gita! Vaš in moj hudi duh, baronica Pudencijana, vas je. kakor čujem, zapustila... Sedaj ste svobodni in morete odločiti mojo usodo, kakor hočete... Ali smem upati, da mi daste roko, ki ste mi jo morali odreči pred pol letom?"
Na to pismo je dobil Krištof odgovor od Gite. da pride o Božiču v Zagreb, kjer bo ustmeno govorila ž njim o tej stvari.
Krištof se je po smrti svojega očeta resng pripravljal na ženi-tev. Videl je, da mu manjka gospodinje v hiši. Mati mu je bila že stara in slabotna; delala je nad petdeset let na posestvu kakor sužinja, a sedaj je prišel tudi čas. da počiva. Moral je privesti v hišo novo moč, ki bo vodila gospodinjstvo in ki bo desna roka svojemu možu na njegovih poslih. Krištof je takoj mislil na Gito... Sedaj je živel sam zase in njegova žena bi delila ž njim to usodo toliko časa, dokler ne bi svet pozabil na zadevo z njegovim stricem.
"V takšni samoti", si je mislil Krištof, "je delo ljuba zabava, pa se tudi Gita privadi delu ter mi bo zvesta pomočnica."
Ko je dobil Gitin odgovor, je bil pobi nade, da se vse dobro izteče. Ako pride samo do dogovora, potem je stvar že napol rešena ; brez dvoma privoli Gita... Žena je žena!... Kadar govori žensko srce v njej, potem pozablja tudi na obljubo...
In v resnici se je pričelo oglašati glasno Gitino sree, ko je prejela pismo od Krištofa. Bila je tako ogorčena, da je jokala. Za-
brez otrok. S Krištofom sta se sešla po enem letu v ravno isti sobi, kjer ga je baronica Pudencijana prisilila, da se je odrekel Gite.
(Pride še.)
IZURJEN
slovenski pek dobi delo pri trgovcu Franku Gorišek v Scofield. Utah. Plača $75 na mesec. (29-30—7)
IŠČE SE
za slovensko družino v New Torku pošteno in zanesljivo Sloven-1 ko, veščo kuhanja in domačega1 dela. Poizve se po 6. uri zvečer pri:
Miss Ivanka Šubelj. 50 SI. Mark's Place (8th St.). (29-:il—7.) New York Citv.
DVA SLOVENCA
iščeta delo na farmi ali v šumi. Razumeta vsa kolarska dela in! sta dobra d o ga rja, razumeta vsa : poljedelska dela in pa cepljenje j sadik. Pišite na:
Joseph Sever, :?16 Berd, South Akron, Ohio. I (29-30—7)	|
Pri
POZDRAV.
odhodu v staro
domovino
iščem svojo najbližjo sosedo in prijateljico gospodično GERO ŠPOLAR, doma iz Pregrade na Hrvaškem. V Ameriki biva že približno 18 let. Prosim cenjene rojake iu rojakinje, če kdo ve za nje naslov, da mi javi. — Sofia Špolar, 109 Newton St., Newark. N. J.
NAZNANILO.
Članom društva sv. Barbare postaja št. :i2 v Braddoeka, i\i., tem potom naznanjam, da se vr-še seje sedaj vsako drugo nedeljo v mesecu in ne prvo kakor popreje. Pričetek je ob 2. uri popoldan. Obenem pa opominjam vse oddaljene člane, da vzamejo prestopne ali potne liste.
Za odbor: J. A. Germ. (30-31—7)
Rada bi zvedela za naslov svojega brata ANDREJA ORTAR. Doma je iz Oblok št. 10 na Primorskem. Pred dvema letoma je bival v Fartiugton, \V. Va. Prosiva cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga na-' ma javi, ali naj se pa sam ogla-' si. ker poročati mu imava ne-, kaj važnega iz stare domovine. Michael & Joseph Ortar, Box 63. Reliance, AVyo-(29-31—7)
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
na, slabih živcev, in ni čudo, če
| jo je pretresel pogled na svoj ide-jkaj jej ni pisal, predno je nare-al. A sedaj se je dobro popravi- dila obljubo udovištva. "Kaj ob-
ittiiiiiittMtaiittM^^fla*
K.		$	K.	9
5.		1.10	130..	.. 26.A5
10.		2 15	140..	.. 28.70
15.		3.15	150..	.. 30.75
20.		. 4.20	160..	.. 32.80
25.		. .5.20	170..	.. 34.85
30.		.. 6.25	180 .	.. 36.90
35.		. 7 30	190..	.. 38.95
40.		8.30	200..	.. 41.00
45.		. 9.35	250..	.. 51,25
50.		. f 10 35	300..	.. C 1.50
55.		. 11.35	350..	.. 71.75
60.		. 12 40	400..	.. 82.00
65.		. 13.40	450..	.. 92.20
70.		. 14.45	500..	.. 102.50
75		. 15.45	600..	.. 123.00
80.		. 16.50	700..	.. 143.00
85.		. 17.50	800..	.. 164.00
90.		. 18.50	»00..	.. 184.00
100.		. 20.50	1000..	... 234.00
110.		. 22.55	2000..	.. 408.00
120.		. 24.60	5JOO..	..1018.00
Poštarina je všteta pri teh svo-tah. Doma se nakazane svote pa polnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne posiljatve razpošilja na zadnjo pošto c. k. poštni hranilnični urad na Dunaju v naj '•erajšem času.
Denarje nam poslati je najpri ličneje do $50.00 v gotovini v pri poročenem ali registriranem pis oiu, večje zneske pa po- Postal Money Order ali pa po New Yort Bank Draft.
FRANK SAKSER,
S2 Cortlandt St New York, N.7
«104 St Clair Avenu«, N. B ClwlMd, O.
Kako je umrl avstrijski prestolonaslednik
CESARJEVIČ RUDOLF?
To nam opisuje pravkar izi^la velezanimiva knjiga:
MHe sa avstrijskem dvora.
. - . s
Grofica Larish. torodniea zamrle avstrijske cesarice E!i=ab*fte ie pred nedavnim čaacrn objavila svoje »potn-.nc iz življenja. — V*i>nču tragične usode te mučcnice na prestolu in Zagonetne smrti njerep-a sina. cesarjevičR Rudolfa, je vzbudila ta kr.jipa povsod velikansko zanimanje. V Avstriji jo prcj>ovedana. Zakaj? Ker je na iti v njej vse intimnosti,
ki .-o s« diHT.ijale na avstrijskem dvoru. Grofica L-jrith rji^e o Smrti Rcdolka. torej o
predmetu, o katerem kc jc napisalo 5e cele kupe knji^r. Da je njeno pisanje verodostojno.
o tem bvedoči njtno irr.e.
Krjica je tiskana ra uifiujica papirja ter aajlrpia. kar jik je kedaj izia!« * Aneriki t d«*essken> jedka.
Obsrft 144 strici ter tri tl&e na patebnen pap.rji. cuarke ELIZABETE, ceutjcTiča RUDOLFA IS
nesrečne baronice VETSERE. IjotioLe ilednjesa.
Cena knjigi s poštnino vred 1.— dolar.
Denar pošljite v rekomandiranem listu ali pošt. Money Order.
NAROČILA JE NASLOVITI NA:
iGlffl Putricti, 520 E. 77 St. Box 20. New York

m
EJEEJE
S3


m
POZOR! k
šl POZOR!
Citateljem naznanjamo, da bomo začeli v kratkem času priobčevati roman
0 mOŽU, KI JE UKBBDEL SVET
Prepričani smo, da ga bodo čitali z veseljem in zanimanjem, ker je roman čisto nekaj .... novega v svetovni književnosti.....


pozdravljam tem potom še enkrat ! vse prijatelje in znance široin A-J merike, posebno pa mojega bra- j ta Franca v Johnstownu, Pa. Z: Bogom! Xa svidenje!
New York, 28. julija 1914.
Mrs. Rosie Chargin.
f

so:

------ra.
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR5 H
(Notary Public) v GREATER-NEW YORKU
IVAN ZUPAN
82 CORTLAND ST.	1245 WILLOUGHBY
New York, N. Y.	Ave., Brooklyn, N.Y.
IZDELUJE in PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošrje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki že!e dooiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Izdeluje razne
prestave iz tujih jezikov. Obrnile se zaupno na nje^a, kjer fccute točn;j in solidno postreženi.
i


ziLrf
& O) <£> <&
NAJBOLJŠA
& & & &
SLOVENSKO-flNGLESKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena v platnu vezani SI .00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Clair Ave., N. E.
>
1-IBS	
1.....IE1B	
	
| ■ ■ —	Ubil sj
	
OD
Slovenska unijska
TISKARNA
Rojaki in društveni tajniki, ali pazite, da so vase tiskovine vedno narejene v unijski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z vsem tiskarskim materijalom in je največja slov. nnrjska tiskarn«.
NAJNIŽJE CENE
vsem tiskovinam za vsako cL-^iStvo, trgovca ali posameznika račnnamo vedno pri nas.
GARANTIRANO CELO
da ste zadovoljni s tiskovino in da m izdela natančno, kakor želite. Predno •• obrnete kam drugam, pilite k —"« po cene za vsako tiskovino, Id jo pot« rebujete. Pri nas je vedno ceneje.
CLEVELANDSKA AMERIKA
Najstarejši slovenski dvotednik.
6119 Si Gair Are., Cleveland, Okie
•4
Črni menih.
? *
(Nadaljevanje.)
*'Jaz ne mislim v tem oziru. Hotel sem vprašati: kaj bo s tem vrtom, kadar jaz umrjem. V takem redu, kakor ga vidiš zdaj, se brez mene ne bo obranil niti mesec lini. Vsa skrivnost uspeha ne obstoji v tem, da je vrt velik in delavcev brez števila, ampak v tem. da jaz ljubim delo — razumeš? — ljubim morebiti bolj nejfo samega sebe. Samo poglej me: jaz vse sam delam. Delam od jutra do večera. Vse previte delam sam, obrezujem — sam. sadim — sam, vse sam. Kadar mi kdo pomaga, me samo draži in jezi, da postajam grob. Vsa skrivnost obstoji v ljubezni, to se pravi, v bistrem gospodarskem očesu, v gospodarskih rokah, pa v onem čuvHtvu, če greš kam za par uric v gosti, sediš, pa ti srce ni na mestu, ves si iz sebe: zmerom se bojiš, fla bi se na vrtu kaj ne primerilo. A kadar jaz umrjem, kdo bo potem gledal? Kdo bo dela If Vrtnar? Delavci? Seveda.' Veš, kaj ti povem, dragee moj: največji sovražnik naše stvari ni zajec in ni pozeba, ampak tuj človek."
'A Tanja?' je vprašal Kovrin »meje. "Ni mogoče da bi bila ona škodljivejša nego zajec. Ona ljubi stvar in se razume na njo."
"Da. njo Vesel i iu se razume. Ako po moji smrti ona dobi vrt in postane gospodinja, potem, seveda, si boljšega želeti ne morem. Ali. če bi se ona. kar Hog varuj. Jeror
omo/.ila?' je zašepetal mjonič in prestrašeno pogledal Kovrina. "To je ravno, kar me pari: Naj se omoži. pridejo otroci, potem pa adijo vrt. Veš česa se najbolj bojim? Da line vzela kakega mladiča, kateri bi iz pohlepnosti oddal vrt' trgovkam v najem. Potem bi šlo vse k vragu že prvo leto! Pri našem poslu so balie — šiba božja!"
Jegor Semjonič je vzdahnil in malo pomolčal.
"Morebiti je to egoizem, a povem odkrito: ne maram, da bi se Tanja mo/ila. Jaz se l>ojim! Setn zahaja neka podoba z gosli in dela eigu-migu: vem. da bi ga Tanja ne vzela, dobro vem. a vendar ga s konca očesa ne morem videti! Sploh sem jaz. dragee, strašanski čudak. Pripo-znam."
Jegor Semjonič je vstal in "pričel v razburjenju hoditi po sobi, in videlo se m« je. da hoče spregovoriti nekaj jako važnega, a se ne more odločiti.
"Jaz te imam prisrčno rad in ti povem odkritosrčno", se je naposled odločil vteknuvši roke v žepe. "V nekaterih kočljivih zadevah je moje postopanje enostavno, j a?, povem naravnost, kar mislim, ne morem trpeti tako zvauih skritih misli. Povem ti naravnost: ti si edini človek, ka tereniu bi se ne bal dati svojo hčer. Ti si razumen človek, ima srce. in bi ne dal. da bi moja ljubljena stvar konec vzela. A vrlavni vzrok je, — da te ljubim kakor sina... in sem ponosen na-te. Ce bi se med vama splete! kakšen roman, kaj bi bilo? Mene bi jako veselilo, srečen bi bil. Govorim naravnost, brez okol-stav, kakor človek, ki drži na svojo čast."
Kovrin se je nasmehnil. Jegor Semjonič je odprl vrata, da bi o«l>e|. Xa pragu se je vstavil.
**Ce bi imel ti s Tanjo sina. vzgojil bi ga jaz za umnega sad-jerejca " je rekel in se zamislil. "Sicer pa so to prazne sanje... Lahko noč."
Ko je Kovrin ostal sam. se jf udobno vlegel in se poprijel či-tarija člankov. Eden je imel naslov: "O kulturi v presledkih", drugi: "Nekaj besed povodom opombe g. Z. o prerahljevanju prsti novega vrta" tretji: "Se enkrat okuliranje s spečim očes-eein", — in tako dalje. A v kakšnem nemirnem, razburjenem tonu, s kakšno nervozno, skoraj bolestno vnemo je bilo vse pisano! Tu je članek, zdi se ti, da ima najmirnejši naslov in indife-•rentno vsebino: pripoveduje se v njem o ruski antonski jablani. A pričenja ga Jegor Semjonovič z "audiatur altera pars" in končuje s — "Sapienti sat", a med tema izrekoma cel vodomet naj-rezkejših besed na adreso "učene nevednosti naših patentiranih gospodov sacVjerejcev, opazujo-čih pri rod o z višine svojih k&te-ali g. G ose, "čegar slavo in diletantje", čisto brez
gajo kakšen sad in pri tem odlomijo kakšno vejo, nesme več tepsti s šibami.
"Stvar	lepa simpatična,
zdrava, a tudi tukaj kraljuje
strast in boj", je mislil Kovrin. Prav ima. Precej jutri odidem Menda so povsod in na vseh po- od tukaj, za telegrefistko... priščih idejni ljudje nervozni in Le čakaj...
se odlikujejo s povečano stvenostjo. Najbrž mora biti."
No. no. no... Nikar ne jo-tako kajte, Tanja. Nikarte, dragica... Vidva oba hitro vzkipita. oba
novica. Male rasti, bleda, suha. da se ji vidijo sklepne koše ice; na široko odprte oči. temne in pametne, neprenehoma nekam zroče, kakor da bi nečesa iskale; hoja kakor pri očetu, drobentlji-va, vedno se ji mudi. Govori veliko. rada se tudi prepira in spremlja pri tem vsako, še tako neznatno frazo z izrazno mimiko in gestikuliranjem. Tudi ona mora biti izvanredno nervozna.
Korvin je nadaljeval čitanje. ker pa ni mogel ničesar razumeti. je odložil knjigo. Prijetno razburjenje, v katerem je poprej plesal mazurko in poslušal godbo. pa je sedaj morilo in vzbujalo v njem množico misli. Vstal je in "pričel hoditi po sobi premiš-1 jeva je o črnem menihu. Prišla mu je v glavo misel: če sem tega čudnega, nadnaravnega meniha videl samo jaz, pomeni to. tla sem bolan in prihajam že v halueinacije! Ta misel ga je prestrašila. samo za trenotek.
"Pa saj mi je dobro, in zla tudi ne delam nikomer; torej ni v mojih halucinacijah nič slabega". pomislil in počutil se je zoj>et dobro.
Spustil se je na divan in se prijel za glavo z obema rokama. Zadržati je hotel nerazumljivo radost, ki je na|K)lnjevala vse njegovo bitje. Nato je zopet lio-lil gor in dol ter se zopet poprijel dela. A misli, ki jih je čital iz knjige, ga niso uzadovoljevale. Hotel je nekaj gigantskega, nepreglednega, pretresujočega. Proti jutru se je slekel in se nehote vlegel v posteljo: treba se je bilo počiti.
Ko so se začni i koraki Je gora Semjonoviča. ki je šel na vrt, je Kovrin pozvonil in ukazal lakaju prinesti vina. Izpil je z naslado nekaj kozarčkov lafita. potegnil odejo črez glavo, zavest -.e mu je potemnila in zaspal je.
TV.
Jegor Semjonovič in Tanja sta se pogosto prepirala in se pikala med seboj.
stvari sprla. Tanja je zaplakala n se zaprla v svojo sobico. Prišla ni niti k obedu in ne k čaju.
"On mo... mi je pokvaril celo življenje", je nadaljevala Tanja ihteč. "Drugega ne slišim ko
zmerjanje in... in žalitve. Njemu sera že odveč v hiši. Kajpak?
Spomnil se je Tanje, kateri ta- sta razdražljiva in oba kriva, oo doj adajo članki Jegora Semjo- Pojdiva, jaz vaju spravim.
Kovrin je govoril ljubeznivo n prepričevalno, a ona ni nehala jokati, stresajoč s pleči je ožemala roke, kakor da jo je v resnici zadela strašna nesreča. Njemu se je smilila tem bolj, ker njeno gorje ji i bilo resno, trpela je globoko. Kakih malenkosti je bilo treba, da je postalo to bitje nesrečno za cel dan, morebiti za eelo življenje! Tešeč Tanjo je mislil Kovrin na to, da nima razen te deklice iu nje očeta na vsem svetu žive duše, ki bi ga ljubila kakor svojega; ako bi ne bilo teh dveh. bi on. izgubivši že v mladih letih očeta in mater, do smrti ne bil vedel, kaj je odkritosrčna prijaznost in ona naivna, nerazmišljujoča ljubezen, kakršno občutiš samo do najbližjih sorodnih ljudi. In čutil je, da odgovarjajo njegovim pol bolnim pokvarjenim živcem živci te-Ie jokaj oče. ihteče deklice, kakor železo fagnetu. Nikdar bi se ne bil mogel zaljubiti v zdravo, krepko, rdečelično žensko, a bleda, slabotna, nesrečna Tun j a mu je dopadla.
In z veseljem jo je gladil po laseh in ramah, stiskal ji roke in otiral solze... Naposled je je-njala jokati. Tožila je še dolgo očeta in svoje teško, neznosno Življenje v tej hiši in prosila Kovrina. naj si predstavi njen položaj : potem se je začela poma-lem nasmihati in vzdihavati, zakaj ji j^ poslal Bog tako slab značaj, nazadnje je vdarila v glasen smeh, imenovala sama sebe neumilico in zbežala iz sobice.
Ko je Kovrin malo pozneje prišel na vrt. sta Jegor Semjonovič in Tanja že prijateljski, kakor hi se ne bilo nič zgodilo, setala drug ob drugem po aleji in jedla ržen kruh s soljo, ker sta bila oba lačna.
V.
Zadovoljen, da se mn je tako posrečila uloga miritelja. je šel Kovrin v park. Sedečega na klo-
-	—	-V V. pu	niv
Neko jutro sta se radi neke piči je iz zamištjenosti vzbudil
..n_l„ T««	---__xnnnt	__r	-	, .
ropot ekipaže in ženski smeh. Gosti so bili tu. Ko so se začele večerne sence zgrinjati črez vrt
Jegor Semjonovič je sprva hodil so se nejasno začuli zvoki gosli.
1-iiciiA nitroiiin l'n	.1« 1.: I.. ItAi-a i/ul! »I«,,...: *.	.
resno, od važno, kakor da bi ho fel pokazati vsemu svetu, da so njemu interesi pravičnosti in reda več ko vse na svetu, a skoro se ni mogel več zadrževati in premagovati, da bi ne pokazal svojega značaja. Začel je otožno tavati po parku in vzdihovati: "ah. moj Hog. moj Hog!" in pri obedu se ni doteknil jedi. Naposled je potrkal zadolžen in od vesti izmučen na zaprta vrata Tanje in boječe poklical:
"Tanja! Tanja?"
V odgovor se je začni izza vrat slaboten, od solz onemogel, a vendar odločen glas: I " Pdstite me. prosim vas."
Nespo razumljen je med gospodarjem in gospodinjo se je čutilo v vsej hiši. eelo pri ljudeh, ki so delali na vrtu.
Kovrin je bil zatopljen v svoje zanimivo delo, a slednjič je tudi njemu postalo dolgočasno in nerodno. Da hi kako razgnal teške megle, je sklenil poseči vmes in peni večer potrkati pri Tanji. Pustila ga je k sebi.
"Aj, aj, kaj vas ni sram!" je začel nagajivo začudeno zroč v objokan, z rdečimi sragami pokrit in trpeč Tanjin obraz. "Kaj se gre tako zares? Aj, aj!"
"Oh. ko bi vi vedeli, kako me muči!" je rekla Tanja in solze vroče in obilne solze so se vdrle iz njenih velikih oči. "Toliko moram trpeti pred njim!" je nadaljevala in vila roke. "Jaz mu nisem nič rekla... prav nič... Jaz sem mu samo dejala, da ni tiikake sile najemati... nepotrebne delavce, ko... ko je moči vedno dobiti težake. Saj... saj so delavci že cel teden brez dela. Samo... samo to sem mu rekla, pa je pričel nad menoj rohneti in me obkladati... z globoko razžaljivimi besedami. Zakaj?"
"Pustite, pustite, naj bo dovolj", jo je pogovarjal Kovrin, popravljajoč ji lase. "Pokregali
pevajoči glasovi, in to mu je vzbudilo misel na črnega meni ha. Kod, po katerih deželah ali po katerem planetu se sedaj prikazuje to optično protislovje?
Toliko da se je spomnil legende in si v domišljiji narisal ono nejasno prikazen, ki jo je videl na rženem palju, ko je nepričakovano in neslišno stopil izza sm!*eke predenj človek srednje postave, z odkrito sivo glavo, ves v črnem. bos. podoben beraču. in na njegovem bledem, skoro mrtvem obrazu so se razločno vrtale črne obrvi. Kimajoč mu z glavo kakor v pozdrav je berač ali romar tiho pristopil h klopici in prisedel. Kovrin je spoznal v njem črnega meniha. Za hip sta se gledala oba — Kovrin presenečeno, a menih ljubeznivo in kakor takrat* malce lokavo.
"Saj ti si prikazen, ne", je spregovoril Kovrin. "Zakaj pa si tu in sediš pri miru? To se ne strinja z legendo."
"Vse eno", je odvrnil menih po kratkem presledku s tihim glasom in se obrnil z obrazom proti Kovrinu. "Legenda, prikazen in jaz — vse to je produkt tvoje prenapete domišljije. Jaz sem — vizija."
Torej ne obstojiš v resnici?" je vprašal Kovrin.
»Misli si, kako rti drago", je dejal menili in se za spoznanje nasmehnil. "Jaz obstojim v tvoji domišljiji, ki pa je del prirode, torej obstojim tudi jaz v priiro-di."
"Ti imaš jako star, moder in nenavadno izrazen obraz, kakor da bi bil v resnici preživel že več nego tisoč let", je rekel Kovrin. "-^isem ved**!, da je moja domišljija v stanu, ustvarjati take fenomene, a zakaj me gledaš s takim navdušenjem? Kaj sem ti povšeči?"
Da. Ti si eden izmed onih redkih, ki se po pravici imenuje-
—	v	m.--J.—	**ujv
ste se, po jokali, in dovolj je. Ne I jo božji izvoljencL Ti služiš več-smete predolgo jezico kuhati, to [ni resnici. Tvoje misli, cilji, tvo-
nebeško znamenje, zato ker so posvečeni modrosti in lepoti, to je onemu, ki je večno.
"Ti si dejal: večni resnici... Toda je li večna resnica ljudem dostopna in potrebna, če ni večnega življenja?"
"Večno življenje je", j rekel menih.
"Ti veruješ v nesmrtnost človeško."
"Da, gotovo. Vas ljudi, pričakuje velika, sijajna prihodnost. In koliko več takih ko ti bo na zemlji, toliko .prej se bo uresničila ta prihodnost. Brez vas, ki služite višjemu načelu in živite premišljeno in svobodno, bi bilo človeštvo nieevno; razvijaje se po prihodnem redu. bi še dolgo čakalo konca svoje pozemske zgodovine. A vi jo boste nekoliko tisoč let poprej pripeljali v kraljestvi večne resnice. — in to je vaša visoka zasluga. Vi hranite v sebi blagoslov božji, ki se je razlil nad ljudi.
"A kakšen namen ima večno življenje?" je vprašal Kovrin.
"Isti, kakor vsako življenje — naslado. Resnična naslada je v spoznanju, a večno življenje odkrije brezštevilne in neusahljive vire spoznanja in v tem zmi-slu je rečeno: v hiši mojega O-četa je veliko prebivalcev."
"Ko bi ti vedel, kako prijetno te je poslušati!" je dejal Kovrin in si mel roke od veselja.
"Zelo me veseli."
"A vem, da, kadar odideš. ne bom imel miru pred vprašanjem o resničnosti tvoje eksistence. Ti si vizija, halucinacija. To pomeni. da sem jaz psihično bolan, nenormalen ?"
Če bi tudi bil. Ali te naj to vznemirja? Bolan si zato, ker si se presilil z delom in utrudil, a to pomeni da si svoje zdravje žrtvoval ideji in blizu je čas, ko ji boš dal tudi svoje življenje. Ali si moreš želeti kaj boljšega? To je ravno, kamor stremijo sploh vse obdarovane in najbolj plemenite nature."
"Če vem, da sem .psihično bolan. ali morem potem verovati sebi?"
"Odkje pa veš, da genialni ljudje, katerim veruje cel svet. niso imeli vizij? Saj trdijo učenjaki, da sta si genialnost in blaznost sorodna. Dragi moj. zdravi in normalni so samo sred-ni, čredni ljudje. Prevdarki glede nervoznega stoletja, presilje-uja. izroda itd. morejo resno vznemirjati samo one, ki vidijo namen življenja v sedanjosti, torej ččredne ljudi."
"Rimljani so rekli: mens sana in eorpore sano."
"Ni vse res, kar so govorili Rimljani in Grki. Povečano občutje, razburjenje, ekstaza — vse ono, kar odlikuje proroke, pesnike, mučenike ideje pred navadnimi ljudmi, nasprotuje živalski strani človeka, to se pravi njegovemu fizičnemu zdravju. Še enkrat pravim, ako hočeš biti zdrav in normalen, pojdi med čredo."
"Čudno, tti mi ponavljaš to. kar meni samemu pogosto prihaja v glavo", je rekel Kovrin. "Kakor da bi bil skrivaj gledal in poslušal moje tajne misli! No pa ne govoriva o meni. Kaj ti razumeš pod večno resnico?"
Menih ni odgovoril. Kovrin se je ozrl nanj, pa ni več razločil obraza: njegovi obrisi so bledeli in se topili. Nato je začela izginjati menihova glava, roke; život se je zlil s klopjo in večernim somrakom v eno, in meniha ni bilo več.
"Halucinacija je pri kraju!" je rekel Kovrin in se je zasmejal. "Škoda."
Vrnil se je v hišo vesel in srečen. To malo, kar mu je povedal črni menih, ni laskalo samo njegovemu samoljubju, ampak vsej duši, vsemtr njegovemu bitju. Biti izvoljenec božji, služiti večni resnici, stati v eni vrsti z onimi, ki store človeštvo za nekoliko tisoč let poprej vredno kraljestva božjega, to se .pravi: rešijo ljudi boja, greha in trpljenja nekaterih tisočev let, prepustiti ideji vse — mladost, moči, zdravje, biti pripravljen umreti za občni blagor, — kako visoka, kako srečna naloga! V spominu mu je oživela njega čista, lepa preteklost, polna dela in truda, spomnil se je, česa se je učil in česa je učil druge in priznal je, da v menihovih besedah ni bilo pretiravanj.	i
Po parku mu je šla nasproti Tanja. Imela je na sebi že dnigo obleko.
Vi ste tu?" je rekla. "Mi pa vas iščemo in iščemo... Toda s vamif" se je zavzela, ko
steč obraz in oči polne solza. Kako ste čudni. Andrejček."
"Jaz sem zadovoljen. Tanja," je rekel Kovrin, položivši roko na njeno ramo. 4'Jaz sem več nego zadovoljen, jaz sem srečen! Tanja, mila moja Tanja, vi ste neizmerno simpatično bitje. Mila moja Tanja, jaz sem tako vesel, tako vesel!"
Vroče ji je poljubil obe roki in nadaljeval:
"Pravkar sem preživel svetle, čudovite, nadzemske minute. A ne morem vam povedati vsega, ker bi me imeli za blaznega, ali pa bi mi ne verjeli. Govoriva o vas. Ljubezniva, prekrasna Tanja. Jaz vas ljubim, že dolgo ljubim. Vaša bližina, najina srečevanja po deset rat na dan so postali zahteva moje duše. Ne vem. kako bom prestal brez vas. kadar se vrnem v svoje stanovanje!'^
"Kako!" se je zasmejala Tanja. "Pozabili boste na nas v dveh dneh. Mi smo neznatni ljudje, vi pa ste velik mož."
"Ne. govoriva resno!" je rekel. "Jaz vas vzamem s seboj. Tanja. Kaj? Pojdete z menoj? Hočete biti moja?"
"Kako!" je rekla in se hotela vnovič zasmejati. a smeha ni bilo. ampak rdeče srage so se ji pojavile po obrazu.
Začela je naglo dihati in hitreje stopati, a ne proti liiši. ampak naprej v park.
"Jaz nisem mislila na to... nisem mislila!" je povorila in vila roke kakor v obupu.
A Kovrin je šel ze njo in ji govoril z vedno istim sevajočim. zavzetim obrazom:
"Jaz hočem ljubezni, ki lii me prevzela vsega, in to ljubezen mi morete dati samo vi, Tanja. Jaz sem srečen! Srečen!"
Ona je bila preplašena, sklju-čila se je in zožila, kakor da bi se bila namali za deset let postarala, a njemu se je zdela lepa in glasno je vskipel v svojem zavzetju :
"Kako je krasna!"
V L
Ko je Jegor Semjonovič zvedel od Kovrina. da se ni razpletel samo roman, ampak se bo tudi svatovalo. je dolgo hodil iz kota v kot. da bi prikril razburjenost. Roke so se mu tresle, vrat napel in zardel, ukazal je napre-či koleselj, nato se je nekam odpeljal. Ko je Tanja videla, kako je švrknil po konju, in kako globoko na ušesa potlačil kapo. je razumela njegove razpoloženje. Zaprla se je v svojo sobico in prejokala ves dan.
V oranžerijah so bile že dozorele breskve in slive; vkladanje tega nežnega in kočljivega blaga ter odprava v Moskvo je zahtevala mnogo pazljivosti, dela! in otepanja. Kerje bilo leto vroče in suho, bilo je treba polivati vsako drevo, kar je stalo mnogo časa in delavskih moči. in pojavile so se bili tudii gosenice v velikanski množini, katere so delavci in celo Jegor Semjonovič in Tanja trli kar s prsti. To se je Kovrinu strašno studilo. Vrliu-tega je bilo že treba vsprejemati na jesen naročila na sadje in drevesca, ter vzdrževati obširno korespondenco. In v tem najbolj vročem času, ko se je zdelo, da nima nihče niti minute prostega časa, so nastopila poljska dela, ki so vzela z vrta več nego polovico delavcev. Jegor Semjonovič je ves razparjen. izmučen in jezen letal zdaj na vrt, potem na polje in kričal, da ga bodo na kose raztrgali in da si bo pognal kroglo skozi čelo. (Nadaljevanje v prihod, prilogi.)
l
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTL.ANDT ST. NEW YORK, N. Y. //
Jj
MOLITVENIH:
Dušna p&Sa
Dnina paša t usnje vezano Gospoa usliSl mojo molitev, elegantno vezano Ključ nebeških vrat Marija vnrhinja v usnje Tesano Marija varhinja elegantno vezano Otroška pubožnost Rajski Glasovi
Rajski Glasovi v nanje vezano Skrbi za Dušo v usnje vezano Skrbi za Dušo elegantno vezano 1-20 Skrbi za Dušo elegantno vezano s
zapono	1.40
Skrbi za Dušo v s'.onovo kost vezano	l.tt Sv. Ura elegantno vezano 1-20 Sv. Ura elegantno vezano z zapono 140 Sv. Ura v šagrin vezano z zapono 2.00 Sv. Ura v slonovo kost vezano 1-20 Vrtec nebeški —.40
—.SO 1.00
1.40 —.60 —.80 1.20 —.25 —.40 .80
Naseljenid
Xavloanci	T-"
Nezgoda na Palavan«	""" m -Nikolaj Zrlnskl O jetlkl
O >.	—.18
te ženske
Pariški zlatar Pasjeglavd Pavlih*
N- T- detektiv — S
100 L—
POZOR ROJAKI!
Kedor izmed rojakov ima dobiti denar iz starega kraja, naj nam naznani'naslov dotične osebe, ki mu namerava poslati denar. Mi ji pošljemo našo postno položnico z naročilom, denar potom iste vplačati pri poštni hranilnici ; tako vplačani denar dobimo mi tu sem brezplačno.
Kedor želi dvigniti pri hranilnici ali posojilnici naloženi denar, naj nam pošlje hranilno knjigo, denar mu preskrbimo v najkrajšem času.
Tudi sa dobavo dedščine ali dote naj se rojaki vedno le na nas obračajo, ker bodo vedno dobro, ceno in točno postreženi.
FRANK 8AKSSR,
82 Cortlandt St., New York, N. 7.
POUČNE KNJIGI:
Abecednik nemški	— 25
Abecednik slovenski	—.21
Ahncv nemško angleški tolmaS	—-M
Angleščina brez učitelja	—.4«
AngL slov. in slov. angL slovar	—-40
Dobra kuharica	fS.OO
Domači zdravnik	—.50
Domači ti vi no zdravnik	—.M
Drugo berilo	—.40
Bi tri računar	—.40
Katekizem mali	—.11 Navodilo za spisovanje rasnih
pisem	—.76
Novi domovinski zakon	—-30
Odvetniška tarifa	—40 Pesmarica, nagrobni«« 1-—
Poljedelstvo	—M Popolni nauk o čebelarstva 1-
Pouk zaročencem	—.73
Prva nemška vadnica	—-35
Prva računlca	—.10
Ročni alovenskc-nemški slovar	—.60 tšchlmpffov nemSko-Blovenafcl slovar 1.20
Bchlmpffov slovensko-nemški slovar 120
Sadjereja v pogovorih	—.25 Slovar slov. nemški (Janežlš - Bar-
tel) nova Izdaja	I.M
Slovar nemško slovenski (JanežlC-
Bartel) nova izdaja	1-63
Slovenako-angleška slovnica	91-00
Slovenska slovnira	JI 25 Slovenska pesmarica, I. In II. sva-
po
sek, vsaki po Splsovnlk ljubavnib pisem Spretna kuharica Srednji katekizem Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Veliki katekizem Voščilnl listi Zgodbe sv. pisma
Zlrovnik, narodne peeml, vezano, 1. 2. S. in 4. zvezek vsaki po
—,S0
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE.
Andrej Hofer, Avstrijska ekspedlcija Avstrijski junaki, brofl.
vezano Baron Laudon Baron Trenil
Bele noči.... Belgrajskl biser Beneška vedeževalka Berači ca Boj s prlrodo Boj za pravico Bojtek
Božični darovi Burska vojska Car ln tesar Cerkvica na akaH Cesar Fran Josip Ciganka
Clganova os ve ta Ciganska sirota. It zvezkov Cveti na borograjaka Cvetko Caa je zlato Cez trnje do sreče Človek in pol Darinka mala Crnogorka Deseti brat
—.70 Pod turškim Jarmom 1 Poroka po pomoU Pot spokornlka Pota ljubezni 110 zvezkov Potop
Potovanje ▼ Lili put Poslednji Mohlkane« Potlgalec Pred nevihto Prlhajač '
Pregovori, prilike, raki Pri Vrbčevem Grogl Princ Evgen Savojskl Prva ljubezen Punčika Repoštev
Revolucija na^Portugalakem Ribičev sin Rlnaldo Rlnaldinl Robinzon
Kuska Japonska vojna 4 zv Sad greha
Sanjska knjiga velika
Sanje v podobah
Sherlock Holmes detektivske povesti. 1, 2 . 3.. 4 , 5. ln 6. zvezek. \saki zv*z.-k vsebuje 6 zanimivih povesti. Vsaki zvezek Sita, mala Hfndostank* Skozi širno Indijo Skrivnosti srca Slovenski Aaljlvec S prestola na morižča
-Stanley v Afriki
Stezosledec Strašna osveta
Sv. Elizabeta Sveta Genoveva Sveta noč Sveta Notburga Srečolovec
Stoletna pratika	_tWW
Strah na Sokolskem grada, 1M sv. I-_
Šopek lepih pravljic Strelec Šaljivi Jaka StirI povesti Tegethof
Turki pred Dunajem Tisoč in Jedna no« Tlun Ling Timotej ln Fllemon Tri povesti grofa Tolstoja Trije rodovi Uporniki Vohun
Vojna leta 2000
V	delu rešitev
V	gorskem zakotja Vrtomirov prstan Veliki trgovec Vojna na R&lkanu
V	srca globini Žalost In veselj« Zadnl grof celjski
"t" Za kruhom
—	BO Zsiroka- o Ponoči _ „ Za tuje greh«
—	20, b5rka znamenitih povesti _20 > Zlate Jagode
z ognjem in mečem
—	10i ZTral ^ Bosne
—	20- zlvIJ®nJepi» Simona Gregorčiča življenje Je trnjfva pot Krasni roman " P rok leta" i 1. zv. Prokleta,
2- zv. Volčji ubjalec	- .
S. zv. Na pokopališču v Fremlcourttf 4. zv. Skrivnosti starega Mardoch«« ». iti S. zv. Ugrabljeni grofl« 7. ln S. zv. V kamnolomu.
Cena vseh 8 zvezkov, trdno v platno vezano	|.gf
RPILMANOVE POVESTI?
-M —.40
91.26 —.*0 —.40 —.60
—	M —.40 —.20 —.60
—	M
— M KM
—H —M
—.M
—.60
—.11
—	M
—	4f
—	«0 -M
—.16
—.80
— 60 —.2«
— M
—.40 —.20 —.20 —.M —.M
—.M
—.20
-M
T.H
— 4» —-ft
II zvezkov
—.16 —.40 —.10 —.1» —.21 —.10 —.16 —.20 —.26 —.10
—.40 —.2« —.26
— 60 1.— — 2«
— SO
—.10
Deteljica žvljenje treh kranj. bratov —.2*
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR.
Devica Orleanska Don Klžot Doma ln na tujem Dobrota ln hvaletnoat Dve čudopolne povesti Dva povesti Erazem Predjamakl Evangeliji
Kvstahlja, dobra h«
Fablola
Fra Dlavolo
George Stephenson, oče teleznle
Godčevski katekizem
Gorenjska knjižnica:
1.	zv.	Kukmanova povest
3.	zv.	Izpokorjena romarica
4.	zv.	Grajski lovec
5.	zv.	Kukelcev stan
S. zv. Šmartno pri Kranju
Gozdovnlk. 2 zvezka
Grof Montekrlsto
Grof Radecki
Grisddt
Greh in smeh
Blldegarda
Hlapec Jernej
mri^nfla
Hubad, pripovedka, I. ln n. zvezek po
nuatrtranl vodnik po Gorenjskem
Izdajavec
Islandski ribi S
Izlet v Carigrad
Izdajalca domovina
Ivan Resnicoljub
Izanaml, mala Japonka
Izidor, pobožni kmet
Jama nad Dobruflo
JaromU
Jazbec pred sodnljo Jetnlkovl otroci Kaj se je Marku sanjalo Kako se Je pijanec lzpreobrnU Kapitan Marijat Kraljevič in bera«. Kraljica Draga Krištof Kolumb« Krvna ooveta Knez črni Juri) Krvava noč v Ljabljanl Lailjlvl Kljukee Le ban. sto beril Ljubezen ln maAčevanj«, Ml
—.10 — 2® —.20 —.66 —.20 — 20 — tO —.60 —.20 —.16 —.V —.21
—.16 —.15 —.15 —.15 —15
—	M 1 —
-M
—	1* —.50 — 2S —.60 -M
—.20 —M
1.— —.M —.S« —.M —.M —.M —.M —.20 —.M —M —.20 —<0
1 — —.16 —.20 —.M —.1« —.M —.40 —.M —-M
I—i —.M —.60
-n

1.	zv. Ljubite svoje sorraSnlka
2.	zv. M ar on krščanski deček 8. *r. Marijina otroka 4. zv. Praški judek
6.	zv. Ujetnik morskega roparja zv. Arumugan sin Indijanskega
kneza
7.	zv. Sultanovi auftnjl
8.	zv. Tri indijanske povesil
9.	zv. Kraljičin nečak
10.	zv. Zvesti sin	_
11.	zv. Rdeča ln bela vrtni«*	—.M
12.	zv. Korejska brata	—.M
15.	zv. Boj ln zmaga	—
14. zv. Prisega buronskega glavarja .80
16.	zv. Angel J sužnjev	—.M 10. zv. Zlatokopi —.M
17.	zv Prvič med Indijanci	—.M
18.	sv. Preganjanje indijanskih misijonarjev
Marjetica
Marija b£l polkov«
Materina žrtev	_H
Mati, aodjalen roman	1,—
Mir boUi	—.78
Milko PoAtenJakovM	—.M
M1s£_ samotar	_.16
Mlinarjev Jana«	—.40
Moč ljubezni	—.80
Mrtvi gosta«	—.M
Na različnih potih	_m
Na valovih Južnega morja Narodne pri povesti. I., n.. HL la I
zvezek, vsaki 90 Na divjem sapada
Na bojišču	...H
Na IndlJaklh otokih	— M
Najdenček	—M
Na Jutrnvssa Na preriji

—.M
—.H
11. sv. Mlada mornarja	—.»«
TALIJA.	* 1 1
ZBIRKA GLEDALIŠKIH	IGER.
Brat sokol	_.28
Cigani	—.M
Dobro došll	—.20
Doktor Hribar	—.M
Dve tašči i	—.M
Idealna tašča	— H
Medved snubafi	—.10
Ne kliči vraga	—.M
Nemški ne znajo	—.M
Pot do srca	—.10
Pri puščavnlka	—.2«
Prvi ples	—-2«
Putlfarka	—.M
Raztrezenca	— M
Revček AndreJCaK	—.40
Rokovnjačl, narodna lgrg	—.M
Stari nari ca	—-M
V medenih dneh	— 20
	" k It !
RAZGLEDNICE	
NewyorSke, a cvetlicami, hnmorlztll-'	
ne, božične, novoletna ln	vellko-
nočne po komad	— M
ducat po	—.M
Narodna nošnja ln mesta Ljublja-	
ne, ducat po	—.|g
Humoristične razglednice z	moti-
vi slovenskih narodnih pesmi; 1	
ducat	—.10
Z slikami mesta New Torka	9« —.M
Razne svete podob« po	—.M
ducat	
Album mesta New York T k	
s slikami, mali	—M
veliki	—.M
Ave Marija	—M
ZEMLJEVIDI;
—iV —-M —.M —.1»
Avstro - Ogrske, —M Avstro-Orgske, vezan Kranjske dežela, mah Združenih držav, asi
veliki Evrope, vezan
Gorenjske z novo Iiiililii|ani ta M>
iko železnico Celega svata	—.M
Balkanskih držav	—.1»
Zemljevidi: New York, Colorado, imaerta* Kansas, Montana, Ohio, Pemuylvam*, —.M Minnesota, Wisconsin. Wyoming In W«S0 —-M Virginia, vsak IS o komad.
Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v go-tcTini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh
53=
Ji|9sloT«nski

a
Kateh iidniti
a
(nkofporiraca da« 24. januarja 1901 v državi Minn—o(>
Sedaš ▼ ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIH:
Predsednik: J. A, GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad dock, Pa.
Podpredsedniki ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar
berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZTCH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Rox 105, Elv, Minn. Zanpnik • LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calnmet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VCGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEO, 6413 Matta Ave.. Cleveland, O. JOHN KRŽIŽNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308— 6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
J02EF MERTEL, od društva št v. 1., Ely, Minn.
ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva št v. 2., Ely, Minn. JOHN KOVA« 11, Box 365, od društva Štv. 114., Ely, Minn
Vai dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poli Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožb* oa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nebodf oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Zapisnik
eenca d rust i pri J.
seje glavnega cdbora J. S. K. Jednote, katera se je vršila v uradu Jednote od 16. julija do 22. julija 1914. Navzoči:
Glavni tajnik ................................ C«-o. L, Brozieh,
Glavni blagajnik .................................j0{IM CJouze,
Predsednik nadzornega odbora ................. .Mihael Sunich
Nadzornik .....................................jolin y0grich,'
Nadzornik ...................................... john Ausec,
Nadzornik .................................. john Kerzishnik.
odaotnoati nadzornika Pctva Spehar^, se izvoli pomočnik; iz .■■voljen je bil John B. Smrekar, član društva "Slovenec" štev. 114 v Ely. Minnesota.
16- julija 1!>14. točno ob j ol deveti uri zjutraj se prične pregledovanje knjig glavnega tajnika in blagajnika.
Po skoinaiiem pregledovanju, katero se je sključilo dne 18. julija, so bil.- sledeče raiue zadeve razmotrivane in rešene.
SEJA.
P---.Hu/.i z;:deva pokojnega brata Matija Kozan, člana društva Sv. Martina štev. 105 v Butte. Montana.
Po mnlaljneiu ra/motrivanju se pride do zaključka, da se snirtnina i/plača direktno na dediča. oziroma njegovega pooblaš-zaradi nesporazum nost i med njim in uradniki krajevnega a, in z ozirom na to, da umrli član ni bil nikoli suspendiran S. K. Jednoti, ker -.o bili \si njegovi prispevki plačani ob »su njegove smrti.
Pri razmotrivanju o zadevi j okojnega Franka Medosha se Jene. da se odobri /a izplačitev advokatski račun v tej zadevi in adalje, d.i se naloži obrestonosno $500.<K> na Union Bank of South hie a go, Illinois, v svrho vdignjeiija svote v tej aferi, ki se nahaja imenovani banki.
<M ivni tajnik poroča o zadevi pokojnega brata Jakoba Vidič-a ana d ruši va Sv. Parban- štev. v Trestle. Pennsylvania. Po pre-tan.ju društvenih podatkov se zaključi, da se eela smrtnina izpla-►vi soprogi, kakor hitro predloži glavnemu uradu vse pra-■ sodnijske listine,
i- Ferdinanda Rauželja, člana društva Sv. Janeza Krstni-112 v Kitzville, Minnesota, se zaključi, da se mu izplača eas, ko je podvrgel zdravniškim nasvetom, v smislu pra-
1,1 bolnega brata Andreja Milarja. člana društva Sv. Bar-i". 3 v La S;ille. Illinois, se sklene, da se mu z ozirom na ki popravek njegove operaeije izplača samo bolniška pod-to zaradi tega, ker se je | rva operacija vršila dne 10. de-leta 1913, ko so bila v stara pravila v veljavi, le |>oškodl«e braia Ignaca Kastelea. člana društva Sv. Ja-stnika fctev. v Sheboygan, Wisconsin, zaradi izgube .Dr-odškodnina o<lklone na podlagi Jednotinih pravil, katera e izplačilo odškodnine za popolno neporabo, najmanj treh a roki; plača se mu pa samo bolniška podpora za časa nje-
i nj	ego
J lil (H* 1	
<	ilet
H Štl	p v.
uno	za
1 J.	H In
<	;ie,
»re	štel
trav	n iš
ora	ra 1
(	»let Kri
»ljuj
re po <■!* v. 18
MM>0 t. '! vanje Štev. 8 p jo, di »tetra i
tf
ol
i>o-ko. 1 he brata Frank Selaka. člana društva Sv. Alojzija Rock Springs. Wyoming, se naroči glavnemu tajniku, da s*- eno zdravniško spričevalo od druzega zdravnika in če na 7. prvim poslanim spričevalom, se izplača odpravnina ern preneha biti član društva iii Jednote. m rt i s. tre Marije Fat ur. članice društva Superior. Wyoming, se odkloni zato. ker vsa bila suspendirana pri Jednoti meseca maja nikoli poročana za zopet sprejeto in tudi ni nega asesmenta.
rivanje o sn;rti brata Aleksa Pintar. član društva Sv. štev. v Abmeek. Michigan, se odkloni z ozirom na-tvo je plačalo samo $50.00 na račun svojega asesmenta tobra 1913 in ker je dotični član že umrl potem, ko je Iruštvo suspendirano od Jednote zaradi neplačevanja n neopravičen ja /a zaostale ase smeti te.
Razmotrivanje o bolniški podpori brata Josepha Malenšeka. člana društva Sv. Martina štev. 10,"» v Butte. Montana, se odobri za izplačitev z pripombo, da glavni tajnik opozori tajnike vseh krajewiih društev, da poročajo svoje bolnike ne kasneje kakor v 60 dnevih. Nakazniee za dalr.jo dobo se ne l>odejo vpottevale.
Pro>nja <!ruštva Orel, štev. 90 v New York City, New Ycrk. z*o ns laljitem razmotrivanju se sklene, da Jednota nikakor ne mo-pripoznati popustov za knjige ali fa druge stroške krajevnih druatft in s«4 naroči glavnemu tajniku, da ima postopati v takih slučajkh z vsemi društvi enako.
Glede Inicijative za novi srurtninski oddelek za svoto $250.00, katero mo podala društva Sv. Aloizija štev. 18 Roe k Springs, Wvo. in društvo Marija Zvezda štev. 32. Black Diamond. Washington, kakor tudi glavni predsednik J. S. K. Jednote, g. John A. Germ, se*
u tajniku, da razpiše splošno glasova-
to vjemi
Razmot . Martina roči a ka 13 in od
ICR lit Iiob
Razmot »a Jazusa ker drui
bilo celo •sme n tov
nje na člane Jednote, oziroma krajevna društva kakor hitro bodejo podatki drugih prememb pripravljeni za splošno glasovanje. Namen tega pa je, da se vpoštevajo samo enakopravni člani in članice.
Glede otročjega o'ddelka se sklene, da stopi takoj v veljavo in da glavni tajnik naznani vsem društvom katera so že poslala prošnjo za vstop, da so otroci sprejeti v Jednoto kakor hitro se prejme zanje pristopnina. Ce je pa pri kakem društvu kak otrok umrl od časa, od kar je bilo poslano zdravniško spričevalo, naj društveni tajnik takoj naznani. Z ozirom na to, da nekatere države oporekajo otročjemu oddelku pri Jednoti. se sklene, da se otročji oddelek popolnoma odstrani od članstva Jednote in se smatra vse, kot da bi bili zavarovani samo za pogrebne stroške do omenjene svote kakor določajo pravila Jednote.
Gled vplačilnih knjižie, za katere se je pritožilo društvo štev. 32 v Black Diamond, Washington, se sklene, da iste porabijo doki er mogoče in kadar tiste poidejo ali se porabijo, se naredijo nove v boljši vezavi.
Nadalje se tudi sklene, da naj vsako društvo zahteva od notarja zaprisežena zdravniška spričevala v vseh slučajih bolnikov, kateri <?o tako oddaljeni od svojega društva, da jih bolniški obiskovalci ne morejo obiskovati brez izvanrednih stroškov.
Prečita se pismo in račun od tajnika društva Sv. Štefana štev. 26 v Pittsburg. Pennsylvania in društva Sv. Barbare štev. 5 v Soudan, Minnesota, ter se vzame na naznanje in se naroči glavnemu tajniku, da se jim naznani, da Jednota po sedanjih pravilih nikakor ne more pripoznati nobenih privatnih stroškov uradnikom društva ali pa društvu samemu.
Glede prošnje za pomoč stavkarjem društva štev. 101 v Wal-senburg. Colorado, se naroči tajniku Jednote, da apelira na ostala društva Jednote; ako bode moglo kako društvo kaj pomagati, naj se pošljejo svote v.glavni urad.
Prečitajo se pisma več društev zaradi članov, kateri potujejo v staro domovino in si izposlujejo Potni list, toda pri njem so plačali samo za smrtnino: sklenjeno in naznanjeno, da mora vsak član plačati popolen asesment, kakor je določeno v pravilih Jednote.
Prečita se protest od društva Sv. Janeza Krstnika štev. 82 v Sheboygan, Wisconsin, ki protestira proti novemu sistemu in zahteva nazaj stari sistem. Sklene se, da se odkloni z ozirom nato. ker je sleherni čas jako malo pritožb zoper novi sistem in ker bi zopetna prememba povzročila veliko škodo in nezadovoljnost med člani.
Razmotrivanje o bolniški podpori brata John Jerman-a. člana društva Sv. Barbare štev. 3 v La Salle. Illinois, se odobri za izplačitev za svoto $50.00 do dne 19. junija 1914, kakor spričuje zdrav niško spričevalo.
Razmotrivanje o bolni podpori brata Špiro Zegorac, člana društva Sv. Barbare štev. 39 v Roslyn, Washington, se odkloni in sicer zato. ker poročila spričujejo, da je bil suspendiran za časa svoji Itolezni. Za njegovo smrtnino se pa počaka časa, da se dobijo natančnejša poročila od društvenih uradnikov.
prečita se prošnja društva Sv. Cirila in Metoda štev. 1 v Ely. Minnesota zaradi podpore brata Jakob Pucelj-a. kateri biva več let v siari domovini. Podpora se mu odkloni na podlagi pravil ii sklepa konvencije J. S. K. Jednote, katera je določila, da se ne izplača nobena bolniška podpora članom, kateri bivajo v stari domovini.
Na prošnjo društva Sv. Jurija štev. 22 v South Chicago, 111., za popolno izplačilo v znesku $800.00 za odpravnino brata Mitar Kekič-a, se sklene, da se mu izplača samo odpravnina v znesku $300.00, ako je zadovoljen to sprejeti. V nasprotnem slučaju pa se mu izplača bolniška podpora kakor velevajo Jednotina pravila.
Razmotrivanje o bolniški podpori Johna Blazinc-a, člana društva Sv. Roka štev. 55 v Uniontr.wn, Pennsylvania, se odkloni vsled tega, ker se oba zdiavnika v tem slučaju ne strinjata za vzrok njegove bolezni in se tudi naroči glavnemu tajniku, da dobi še eno zapriseženo zdravniško spričevalo od nepristranskega zdravnika.
Pri pregledovanju poročil krajevnih društev je prišel nadzorni odbor na sled, da držijo nekatera društva svoje člane v ntari domovini po več let. ne da bi jih odstranili, kakor veljevajo pravila Jednote, točka 270. Naroči se glavnemu tajniku strogo spolnjevati to točko in zahtevati Potni list, oziroma '"Copy" za vsa-eega v stari domovini bivajočega člana. Krajevnim društvam se pa naroča, da ne držijo nobenega člana v starem kraju nad dobo dveh let (2), ne glede nato, koliko let že biva v domovini ali pa kako dolgo je pri Jednoti. Vse to se je sklenilo na podlagi točke 270, katere nemoremo drugače tolmačiti.
Glede povišanja smrtnine, se sklene po daljšem razmotrivanju. da naj ostane pri starem in da naj se do prihodnje seje dobijo natančnejši podatki in pojasnila od zavarovalniške oblasti, ee bode mogoče v tej zadevi kaj spremeniti.
Razmotrivanje o glasilu Jednote: za tajnike krajevnih društev in gla vne uradnike Jednote. se sklene, da se naroči glavnemu tajniku da naj takoj piše na glasilo za račun za vso zaostalo naročnino in da se ista takoj plača ter se potem ponovno naroči glfcsilo za vse tajnike in glavne uradnike Jednote. za katere se plača vnaprej in odšteje procente, kakor se je sklenilo na zadnji konvenciji.
K razmotrivanju o nakupu Jednotinih regalij se sklene, da glavni tajnik naroči regalije Jednote za krajevna društva, kolikor zahtevajo potrebe, vendar število ne sme presegati dva tisoč (2000) in to po kolikor mogoče nizki ceni.
Glede hranilnih ulog se sklene, da se prenese iz First. State Bank of Ely. Minnesota svoto $15.000.00 na sledeče banke: La Salle Sevings Bank and Trust Company, La Salle. Illinois $5000.00, First National Bank of Eveleth, Minnesota, $5000.00; nadalje se vzame iz First National Bank of Elv. Minnesota svota $5000.00 in se uloži na Union Bank of South Chicago, Illinois. Te svote se odpošljejo dotičnim bankam, kakor hitro so njih Surety Bonds ali poroštva v pravem redu.
Razmotrivanje glede Tnicijative društva Sv. Mariina štev. 83 v Superior, Wyoming, za združenje Jugo-Slovanske Katoliške Jednote, se je sklenilo z oziroma na to. da ni bila ta inicijativa dovolj jasna in pravilno spisana na kaki podlagi bi se združili, da jim piše glavni tajnik in da navodila tako. da bode inicijativa dovolj jasna članstvu Jednote, kadar bode objavljena v glasilu Jednote.
Razmotriva se prošnja glavnega predsednika Jednote. Nadzorni odbor smatra, da nima pravice njegove [dače povišati in svetuje, da naj se obrne na članstvo ali pa počaka prihodnjega zborovanja Jednote.
Pri pridobitvi Charterja za različne države in ? ozirom nato. da vsebujejo naša sedanja pravila par točk. katera se ne strinjajo z raznimi državami, se sklene sledeče:
Pri točki 294 se zahteva, da se odstrani stavek pri plačevanju vsmrtnin. "Izvzet je le dolg za hrano, stanovanje, bolniško oskrbo ter zdravniško pomoč, katera se pa mora poravnati.1*
Točke 298 do 303, katere se tičejo otroškega oddelka se imajo popol noma odstraniti in pravil Jednote in otročji oddelek se vodi popolnoma samostojno.
Po nadaljnem razmotrivanju točk za Inieijativo se sklene in naroči glavnemu tajniku, da pripravi vse te točke za splošno glasovanje kakor hitro je mogoče, ker to je potrebno predno zamore-mo pridobiti Charter*' v raznih državah.
Glede društvenih razmer pri društvu Zvon štev. 70 v Chicago.' Illinois se sklene po daljši debati, da Jednota ne trpi nobenih stroškov, če se društvene stranke podajo na tožbo.
Ker se s tem rešijo vse zadeve, katere so prišle v roke nadzornikov ob času pol letne seje, se tem potom sklene, da se podpišejo knjige glavnega tajnika in glavnega blagajnika, katere smo pregledali in našli v popolnem redu.
Seja se je zaključila dne 22. julija ob pol šesti uri zvečer.
Potrdili:
Mike Sunich, John Vogrich, Ivan Avsec, John ir»i»žiž»»iir
Ker je izvažala starine.
Iz Rima poročajo: V Ženovi vzbuja veliko senzacijo razsodba sodišča, s katero je bila obsojena Ema pl. Cartier, ki je znana po vsej Evropi zaradi svojih dragocenih zbirk umetnin. Sodišče je obsodilo gospo Cartier na podlagi zakona, ki prepoveduje izvoz starin v inozemstvo, na 62 tisoč lir. Obenem pa mora plačati državi odškodnino 550,000 lir, ker je prodala pred kratkim v inozemstvo dragoceno Tiepolovo sliko "Armidina ljubezen" za 300,000 lir.
Apetit komponista Rossini ja.
Slavni komponist je baje raje jedel neko pa koinponiral. Ni samo mnogo jedel, ampak tudi dobro. Sam je to označil s sledečimi besedami: 4-Kar je srcu ljubezen, to je želodcu dober apetit. Prazen želodec gode kakor fagota ali piska kakor pikola. Polen želodec je tromba zadovoljstva. činela veselje. Jed, ljubezen. petje in dobiček so pravzaprav štirje akti komične opere, ki se imenuje življenje. Kdor živi, ne da bi vse preživel, je gotov norec." In tako je tudi Rossini živel. Dobra jed mu je dajala navdušenje za komponiranje. Neka arija iz njegovega Tankreda se imenuje šaljivo "riževa"', ker je bila gotova v istem času. kolikor potrebuje riž, da se skuha. Svoje mojstrsko delo "Brivec se-villski" je zložil v 13 dneh. In enega najlepših svojih umotvorov. molitev v operi "Mojzes", je zložil v desetih minutah.
Večkratni morilec.
Iz Bergama poročajo: ."iO-letni Simon Bianetta iz Camerata-Cor-nello je v vasi San Giovanni Bin-eo postrclil več oseb. Najprvo je ustrelil zdravnika, potem župnika. ki je ravno stregel svoji bolni materi. Nato je ustrelil občinskega tajnika in njegovo ličer v( njegovem stanovanju, nekega čevljarja in končno svojega last-ga brata Antona, ki je delal na polju. Bianetta je potem pobegnil v gore. Najbrže je umore izvršil iz maščevanja.
Tatvine na pošti.
Iz Krakova poročajo: Svoje-"asno so na tukaj.Šnem kolodvoru ukradli denarna pisma, v katerih je biLo 190,000 kron. Več poštnih uradnikov, med temi glavni krivec, poštni adjukt Wlczek, ■jo bili aretirani. 140,000 kron so dobili. Poštni erar je zdaj obremenil z ostalim zneskom 50,000 plače krakovskega poštnega ravnatelja Nikodemovicha in poštnega komdsarja Czernva. katerima bodo vsak mesec odtegovali gotovo svoto dokler ne bo poplačani h 50,000 kron.
Beg iz norišnice.
"Nova Reforma" poroča iz Varšave: V norišnici v Twroe se je pripeljala z avtomobilom elegantna dama ter prosila ravnatelja zavoda, ako sme govoriti z Adamom Banasiewiczem ki je bil obsojen zaradi ropa v desetletno ječo, pozneje pa interniran v zavod za umobolne. Ravnatelj je to lovolil. Dami se je posrečilo odvesti umobolega iz zavoda, nakar sta se odpeljala z avtomobilom. Beg so zapazili ter ju zaieli
30 E
ra Za smeh in kratek čas.
KAZNOVANA RADOVEDNOST.
Uganka: — Vi boste postali dvakrat tako bogati in dvakrat tako lepi, kot ste danes.
—	Koliko bom pa stara?
—	Se enkrat toliko.
—	Moj Bog, koliko pa?!
—	Osemdeset let!
Dober svet.
Oče: No, Pepček, kaj se pa u-čiš ?
Pepček: gole.
Oče: Osel, uči se raje pravil-
Oh, nepravilne gla-
ne
"Umetnik'
Točno.
Uradnik: — Poslovil bi se rad, gospod šef. Po triindvajsetletne-mu delu sem sklenil stopiti v pokoj.
— Prijatelj. Vaša ura .pa gre gotovo nekoliko naprej. Šeh pet minut boste pri meni 23 v službi.
za let
— Celo leto sem pustil rasti lase. Sedaj mislim, da že lahko javno nastopim.
Dvojno knjigovodstvo.
Sodnik: Vaši računi menda le niso v redu...
Tožnik: Kaj ne bodo! Saj imam dvojno knjigovodstvo!
Sodnik: Kako dvojno knjigovodstvo?
Tožnik; Eno zase, eno za davkarijo.
Pretnja.
Sodni predsednik: Torej, obtožence. ali ste razumeli razsodbo? Ne? Torej, obsojeni ste na dosmrtno ječo...
Obsojenec: A, slišijo, gospod, fikslavdon...
Sodni predsednik: Tiho! Nobe-(
"Ko pridejo iz cerkve"...
Slikar Lantara je ponujal nekoč na prodaj nekemu prijatelju umetnosti sliko s kmetov, vasico s cerkvijo, ali na sliki ni bilo nobenega človeka, ker slikar ni hotel naslikati nobenega. Kupee se je radi tega začudil in vprašal slikarja: Kje pa so ljudje ? Slikar: Ljudje so v cerkvi. Prijatelj umetnosti: Prav, ko pridejo iz cerkve, kupim sliko.
— Ema, ali si dala ribicam akoj zasledovati. Kmalu so našiijne bese;lc ! Drugače dobite šc eno sveže vode? na cesti razl»ia avtomobil1. Šofer ileto veS!	1 — SaJ stare lliso sI>i]o!
je umiral, dama je bila težko ranjena, norce pa je izginil. Splošno mnenje je da je norec povzroči nesrečo, ke»r je hotel voditi ivtomobil.
Bomba v Inomostu.
Iz Innomosta poročajo: Pred kratkim se je dogodila v neki "ukajšni brivnici eksplozija. Brivski pomočnik Henrik Gezelle je l>il težko poškodovan, eno roko mu je bilo izžgano. Izpovedal je, da mu je neki neznanec izročil pločevinasto škatljo, naj jo shrani. Iz radovednosti jo je odprl, pri čemer je eksplodirala. Pravijo pa, da ni bilo to res, marveč da je Gezelle sestavlal neko eksplozivno tvarino.
Nemška gostoljubnost.
Tz Kodanja poročajo: Tri mlade dame iz Kodanja, ki so se naselile v danski zborovalni hiši v Šlezviku, so pred kratkim dobile od policije povelje, naj takoj za-puste hišo, ker bi jih sicer morali izgnati. Nadalje se smejo danski turisti od zdaj vnaprej zdržati v se verno za hodnem okrožju kvečjem osem dni. Neka draga dama, sestra gustilniearke v zborovalni hiši v ,Sonderburgn, je tudi dobila ukaz, da se mora izaeBtL.
ZADNJA NOVOST.
V
—	Plaši? je zelo lep. Bojim se samo. da bi mu solnem ne odvzelo barve.
—	Le brez skrbi bodite. Dve leti je bil v izložbenem okrni,
mu ni solnce čisto nič škodovalo.
- - - ■-■ ______________ ~
<
GLAS NARODA, 30. JULIJA. 1014.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
in Baumgartl. Vojaka so odpeljali v garuizijsko bolnišnico.
Radi tatvine. 151 etna Ada Moda, služkinja iz Ogleja, je bila obložena tatvine 330 K, storjene v hiši Josipa Miniusija v Arisu. Ko je vzela ta denar, je zažgala slamo, ali ogenj je bil kmalu zadušen. Deklica je priznala, kuj je storila. Obsojena je na -i mesece težke ječe.
Laški vohuni v Šibeniku. Ka
kor smo že poročali, so aretirali se V;A nizko ceuo- Katerega veseli,
KRANJSKO	j ca. ki je uslužben pri delu tamoš-
Ix deželnega odbora. Koncept- 1JJe elektrarne. Odobraval je baje niin praktikantom se imenuje ab- v nt'ki gostilni sarajevski umor. solvirani pravnik Stanislav Ma- v zapore slovenjebistriškega čič. — K« r si je občinski odbor v'okrajnega sodišča so pa zaprli Ji>s. nieah. čeprav obstoječ zgolj posestnika Mihaela Polanca iz i/, pristašev Slov. Ljudske stran- Pretreža pri Laporju. Prijela ga ke. tako Initio v laseh, da ga ni Je žandarmerija iz Pragerskega. mogoče več brzdati, se bo deželni Tiuli Polanec je hud štajercija-vladi predlagal razpust, če se za- nec-
•leva v kratkem ne uredi mirnim1 Dijak Kežman obsojen na dva potom. Uerent bo v tem slučaju meseca ječe. Dne 14. julija je bili Vsi štirje so Italijani iz kralje-|m> volji večine deželnega odbora Pred senatom okrožnega sodišča stva in jih dolže tudi razžaljenja deželni tajnik in državni posla- v Mariboru dijak 4. razreda ma- veličanstva. Sodna preiskava je nec dr. Lovro Pogačnik. — p0. riborske gimnazije Anton Kež- dognala, da je glavni tabor vohu-gajanja z vlado glede šolskega man obsojen na 2 meseca navad-j nov bil v karbidni tovarni v Ki-zakona obetajo kompromis. Za ta lle	ker se Je ^ne junija( beniku. po novejših poročilih pa
slučaj bo sklicano še tekom pole- izrazil- napram oficirskemu slugi'so aretirali tudi dva uslužbenca tja zasedanje deželnega odbora Hrvatu Jožefu Sandukiču pri od-j te tovarne, ki sta zaposlena pri ml hoc. — Deželnemu zboru se Prtem oknu: ''On (prestolona- j podružnici v Almissi. Kakor se , predloži načrt mitniškega zako-
POSESTVO NA PRODAJ.
Podpisani prodam svoje posestvo v starem kraju. Posestvo obstoji iz hiše, pod hišo je hlev, zraven hiše lep sadni vrt, 2 svinjaka, pod in kozolec, sploh vse gospodarsko poslopje; njive obsegajo od 12 do 13 mernikov posetve in posestvu pripadajo še trije deli gozda. Posestvo se nahaja v Dolenjih Kameneah št. 32 pri Novem mestu na Dolenjskem. Proda
OGLAS.
v Šibeniku 4 osebe, ki so osumljene vohunstva v prid Italiji.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
rji v .	.
umi umni. vii vjjicaiuiuna-1pouruzinci v -Aiiiiissi. ivaitor se .	srcem naznanjam pri-
slednik) bi se bil vedno vojevaldomneva, je glavni krivec dan jateljem in ™»ncem žalostno
naj se obrne pismeno ali pa ust-meno na lastnika:
John Progar, P. O. Box 105, Canonsburg, Pa. 20-30—7)
na. — Odobri se predlog Deželne banke, da dovoli mestni občini ljubljanski posojilo v znesku 1.100,000 K. — Zadeva inkorpo-raeijf Žumberka in Marindola v kranjsko deželo se pri c. kr. centralni vladi s primerno utemeljitvijo urgira. — Zgradba mostu eez Ljubljanico na Selu (zveza Moste-Stepanja vas) in dotiene ceste se odda tvrdki Miiller za svoto 6T,4f»0 K. — Sklepu ljubljanskega občinskega sveta na zazidava trga Tabor se ne pritrdi, pač pa menjalni pogodbi med mestno občino in tvrdko Sou van sin, vsled katere se bo primerno reguliral Muzejni trg. — Za u-redbo šolskega vrta na Brezovici se dovoli izredna subvencija 800 kron. — Končno se dovolijo podpore različnim gasilnim društvom, seveda le takim, ki so včlanjena v klerikalni deželni zvezi.
Avte mobilne poskusne vožnje pc Gorenjskem. Vsled nameravane vpeljave nekaterih novih avto-mobilnih zvez na (iorenjskem so se vršile dne K., 0. in 10. julija poskusne vužnje. Prvi dan je vozil avtomobil na Brezje, v Radovljico, Lesce in nazaj, drugi dan v Mengeš, Domžale, Moravče. Kamnik in nazaj, tretji dan pa v Kokriško dolino in čez Jezerski vrh v Železno Kapljo. Vse vožnje so se vršile iz Kranja kot osrednje točke nameravanih zvez. Vožnja se je vršila brez najmanjše zapreke.
Imenovanje. Za pravega učitelja je imenovan na kranjski gimnaziji dosedanji suplent verouka dr. Jakob Kotnik. — Za oficijala je bil imenovan sodni kanclist Mihael Luznar v Skofji Loki.
Naslov cesarskega svetnika je dobil ob priliki upokojitve davčni nadupravitelj Adolf Ruda v Ljubljani.
Premeščenje na državni železnici. Premeščena sta asistenta Friderik Wurner s llerpelj-Kozi-lie v Bohinjsko Bistrico in Marij Rust iz Bohinjske Bistrice k o-bratnemu uradu v tržaški prosti luki.
Cfacrja Franca Jožefa gimnazijo v Kranju je letos obiskovalo
31 (S učencev in učenk. Slovencev je bilo 313, Nemcev 5. Odličnja-kov je bilo 30, z dobrim uspehom je dovršilo 227, sposobnih je bilo 16, nesposobnih pa 40.
Zgradbo zavarovanja deželne ceste Begunje—Tržič v '' Hudem grabnu" in Tržič—Kovor na ' Kovtrnici" je odtlal kranjski deželni odbor za okrogli znesek 7S(H) K zidarskemu mojstru Janezu Rotar iz Težiča.
Pobegla vlomilca in tatova. Neki posestnikov sin iz Št. Jurja je ponoči, ko j? priš;?t domov, zalotil dva potepuha, najbrž«? ,-iga-na, ko sta se ravno pripravljala, da vlomita v trgovino tr.mošrnv-ga trgovca Jožefa Crašiča. Lopova sta takoj pobegnila in ju niso mo^li prijeti.
Komaj 9 let in že krade. Janezu Bohincu iz Ljubna pri Radovljici je zmanjkala denarnica s 40 kronami, ki jo je imel spravljeno v spalnici. Denarnica mu je l>ila ukradena in ž njo denar. Storilce je Dieten deček, ki je denar takp skril, da ga ne more ali pa noče najti.
Obesil se je tik svojega doma tovarniški delavec Jernej Kt-cju
bil je zločest. če ga ne bi bili Srbi ubili, bili bi ga gotovo Slovenci.'* Radi te izjave je bil dne 30. junija Kežman, ki je še komaj 17 let star, odveden v zapor. Zoper Kežmana je nastopila ena sama priča, vojak Jožef Sandukič, ki je častniški sluga pri stotniku Jožefu Rautu v Mariboru in stanuje v isti hiši, kot je stanoval Kežman. Kakor se je pri obravnavi dokazalo, je bil Kežman velik sanjač. Cital je razne knjige z eks-cent ričuimi idejami, bavil se je s spisi, ki so vsebovali nauke o mo-hamedanski in budistični veroizpovedi. Dasiravno zelo nadarjen, je zadnji čas zelo zanemarjal učenje in je baje, kakor je poizve-delo orožništvo rojstnega kraja, nameraval iti prihodnje leto študirat gimnazijo v Belgradu. — Od kazni dveh mesecev navadne ječe se preiskovalni zapor (14 dni) odračuni. Državni pravdnik dr. Duehatsch je priglasil priziv radi odmerjenja prenizke kazni Obtoženec pa je po svojem zagovorniku odvetniku dr. Serneeu priglasil ničnostno pritožbo. Obravnava je bila tajna in je trajala od pol 12. do pol 2. ure.
PRIMORSKO.
"Veleizdaja". V preiskovalnem zaporu v Gorici se nahaja trgovski sotrudnik Friderik Maraž. V pogovoru z neko Italijanko, ki ga je baje izzivala, bi bil izustil v jezi nekaj kaznivih besed glede na umor nadvojvode Frana Ferdinanda. Sledila je ovadba in vrši se preiskava, ki pač dožene, kaj je bilo in kako se je izvršilo. Poklicanih je več prič; dve priči sta bili aretirani, ker sta izpove-vedali baje nasprotno izjavi Ma-raževi.
Ponočnjaki in pijanci imajo svoje varno zavetje v stranskih ulicah ob Kornu, Formica in ulica sv. Antona v Gorici. Tam se lepo ustavijo, razsajajo, kričijo, vpijejo, da se mirni ljudje budijo — in nikoli ni nobenega moža postave, da bi ustavil tako po-nočno razgrajanje, kakoršnega ne trpijo v nobenem drugem mestu. Ali goriška policija se ne meni za take malenkosti, dandanašnji se išče veleizdajalce, ne ponočnjakov in kalilcev nočnega miru!
Blažena nemščina. Na tramvaju v Gorici se čuje, kako se sprevodniki silijo z nemščino; slovensko ne smejo govoriti, nemško pa kolikor hočejo, seveda, kolikor znajo. Vidi pa se, da se morajo učiti nemščine. Po slovensko spre-govore kako besedo s kakim kme-tičem ali kmetico, če jo zapodi z jerbasom dol. Včasih se vidi jer-bas nerodno med ljudi postavljen, včasih ženska z jerbasom ne sme na tramvaj. Kako je to? Ali se ravna po osebi, če je slovenska ali furlanska?
Vcjaška patrulja je bila prišla v Št. Andrež in hotela je iti na prostor zleta goriške sokolske žu-pe, da požene domov vojake, ki so bili tam. Patrulji pa je starosta župe dr. Irgolič povedal, da je ne pusti na prostor, naj prinese seboj od vojaškega poveljstva pisan odlok, da vojaki ne smejo biti pri sokolski prireditvi. Patrulja je odšla, pa je ni bilo več v Št. Andrež.
Vojaku je rešil življenje revir-ski inšpektor goriškega redarstva
me s Koroško Bele. Našli SO ga|lvan Putrih. Saper Vorauer seje visečega na bezgu. V smrt so ga g<q kopat v Sočo. Soča je precej gnale gospodarske razmere, veli- deroča in mrzla. Vorauer, ki ni
znal plavati, je zašel v globokej-šo vodo, kjer se je začel potapljati. Klical je na pomoč in prišla
ko jo pripomoglo tudi žganje
ŠTAJERSKO
Ker jc odobraval umer presto- je. Slučajno se je nahajal ob So-Icnafilednika Franca Ferdinanda, či Putrih, ki je hitro skočil v vo-s<> zaprli viničarskega sina Jože- do in z nevarnostjo svojega živ-fa Sehescherko v Leitersborgii ljenja izvlekel vojaka iz vode. pri Mariboru. Fant je nemškutar Vojak je bil onesveščen. Putrih ia član štajercijanskega 4'Bur- je izvedel na njem z uspehom u-schenkluba" v okoliškem Vor- raetno dihanje; vojak je prišel k denibergu. — V Fali nad M ari sebi. Na pomoč so bili Putrihu bfroity so are to vali nekega del« v- nekateri vojaki in inženirja Lenk
pred aretacijo ušel v Rim in odnesel s seboj važne dokumente. Od tam se je baje že javil svoji rodbini v Šibeniku.
Avtomobil je povozil 11. julija pri Opčinah 441etnega delavca Frana Daneva. ki je uslužben pri državni telefonski upravi. Danev ima zlomljeni dvoje reber, je tudi poškodovan na pljučih in ima še več drugih poškodb. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik rešilne postaje. potem so ga prepeljali v deželno bolnišnico. Njegovo stanje je opasno.
Vlcm. V noči od 0. na 10. junija so vlomili neznani tatovi v neko gostilno na Skali Santi in odnesli večjo svoto denarja. Dne 12. julija so aretirali v Trstu 351et-nega težaka Friderika Obata, pri katerem so našli 17 K, za katere ni mogel povedati, kje jih je dobil. Aretiran je bil pa tudi 201et-ni Diana, pri katerem so našli "186 K denarja. Sumi se, da sta ta dva vlomila v ono gostilno. Oddali so oba sodišču.
Samomor. Pred nekoliko tedni se je nastanil v ulici S. Nicolo v Trstu 171ethi Žid, črkostavec Janez Weiss. 12. julija si je popoldne pognal dve kroglji v prsi. Bil je na mestu mrtev. V njegovem stanovanju je našla policija polno knjig nemških klasikov. Tudi je našla med zapuščino samomorilca 1000 K v gotovini ter neko hranilno knjižico, glasečo se na neko gospo v Budimpešti. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu. Vzrok samomora ni še znan.
Tat ped posteljo. V hotelu Va-
vest, da je umrla dne 22. julija 1014 moja soproga po težki Ome-sečni bolezni ob 3. uri 15 minut zjutraj v Mercy Hospital, Johnstown, Pa. Bolezen, katera jo je mučila in povzročila njeno smrt, je bila vodenica.
Pokojnica je bila stara 40 let, rojena Američanka leta 1865; njeno rojstno ime je bilo Margareta Lightner. Rojena je bila v Johnstown, Pa., ter je bila dvakrat poročena. Prvi mož je bil K. O'Neill, umrl leta 1001 kot svetovalec (alderman) v Cambria City, Pa. Pet let pozneje se je poročila z menoj v Conemaugh, Pa. Stanovala sva do zadnjega na First Street v Conemaugh. Pa. Njeni stariši so bili Jakob in Marija Lightner ter so imeli farmo v neposredni bližini Johnstown, Pa.
Oče pokojne je bil Pionier Employee of the Cambria Iron Co. ter se je udeležil trikrat civilne vojne; umrl je pred 20. leti v Braddock. Pa., njegova vdova, mati moje žene, pa 10 mesecev pozneje. Pokojna je imela dve sestri, živeči v Braddock, Pa.: Mrs. John Pleifer in Mrs. Sophia Treasure. Brat Edward Lightner živi nekje na zapadu; brat James Lightner je utonil zaeno s svojo ženo in otrokom pri povodnji v Johnstown, Pa., meseca maja leta 1S80, otroka niso nikdar našli. Brat John Lightner je umrl pred 0. leti, brat Daniel Lightner je pa umrl meseca oktobra 1913 za vodenico.
Na željo pokojnice smo jo prepeljali k zadnjemu počitku v Braddock, Pa., kjer počivajo
noli v Trstu se je vtihotapil v so-1 njeni stariši in bratje. Dne 23. bo, kjer sta stanovala zakonska j julija je bila prepei, ma iz Cone-Sndredi iz Budimpešte, neki Ni- mau
Kadar potujete v stari kraj
sli k&dar ste na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaka v
HOTEL, SALON in RESTAVRANT
145 Washington St., NEW YORK, N. Y. Corner Cedar St.
Tu boste v vsakem času, podnevi in ponoči, najboljše in najcenejše postreženi. Izvrstna domača kuhinja. Čiste in urejene eobe za spavanje.
Obed (trt Jedila) 25 centoT.	Spavin e 25 ceatev.
Z velespoštovanjem	JANKO TUŠ5CAN, iaatn k.
Cenjenim rojakom priporočan, •voja
NARAVNA VIHA ix najboljšega groxdja.
Lansko rndeee vino po 40^ gal., staro rodeče vino po 45<J galona lansko belo vino po 45* gal. in j najboljše ataro belo vino po 50f i gal. 100 proof moeam tropinjeve« W2 galone $12, 10 galon pa $25.
Vino pošiljam po 28 in M gal Vinarma ix diatillerija blixo 90 ■taje.
Pošljite vsa pisma na: Stephea Jacks«, R.vr 1«!	St. H#Un*. C!al
Farmer je dandanes najbolj B neodvisen človek v Ameriki.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo ne upravništvo.
NAJBOLJŠE
obdelane in neobdelane
farme
v okrajih Rusk in Chippewa, Wisconsin, blizu hitro napredujočih mest Lady smith s 5000 in Chippewa Falls s 10.000 prebivalci.
Ozemlje križata dve glavni železniški progi na Duluth in Minneapolis.
Vsa okolica že gosto naseljena, kar najboljši dokaz za dobroto rjaše zemlje. — Težka ilovnata črna prst, ki se redkokje drugod dobi.
Kupilo tam že več Slovencev, ki so polni hvale nad cvetočimi pokrajinami.
Oglejte si svet in se sami prepričajte, kako lepo sedaj vse raste.
Na zahtevo Vam pošljemo brezplačno natančen popis nase zemlje.
Slov. naselbinska družba
198-1 Ave., Milwaukee, Wis.
SEDAJ STE SLUGA — ZAKAJ NE SVOJ GOSPODAR?
as®
Ako ste se naveličali delati v tovarni ali rovu, ako vam je težko delo vzelo moči in ubilo podjetno-t — zakaj ne izpremenite poklica'.'Zakaj ne postanete poljedelec, farmer? — Zakaj se ne oprimete obdelovanja zemlje, na čistem, zdravem božjem zraku. Znano je, da je danes farmer najbolj neodvisen človek v Ameriki. — Njemu nikdar ne preti brezdeldo^t — on se n« boji stavk ali težkih časov; on dela kadar se mu zljubi delati ter lepo naprepuje in kar je glavno, on je vedno zdrav in krepak. Vedite, da ni treba posebne izkušenosti ali tehničnega znanja, da postanete uspešen farmer kot je to treba pri večini drugih poklicov in v drugih industrijah. Razventega pa je obdelovanje zemlje bolj zdra\o in manj pogubno za življenje kot vsaki drugi poklic. Ako nameravate kupiti zemljišče, pišite nam, ker mi prodajamo farme v novi hrvaški koloniji, v kateri je že sedaj lepo .število Hrvatov in drugih Slovanov. Na teh zemljiščih obrodi sad 3 do 4krat na leto. — Zemlja je zelo rodovitna ter leži svet v bližini železnice in tržišč. Nikakih močvirjev in tudi ne poplav. — 1'odnebje je skozi celo leto ugodno niti pretoplo in niti premrzlo. Ta zemljišča prodajamo pod zelo egodnimi pogoji: za gotov denar ali na mesečnoodplačevanje Ni treba im<-ti mnogo denarja, da postanete farmer v tej novi koloniji. Ako mislit«? postati farmer, vam je to najboljša prilika. Pišite še danes in sporočiti vam hočemo vse posameznosti. Pisrna naslovite na:
I First Louisiana Foreign Agriculture Society |
Room 104-5-6, 424 4th Ave., PITTSBURGH, PA.
3l=3E
1 m
1
1
m «
Prave Lubasove HARMONIKE
importirane iz Slovenjega Gradca imam y zalogi in sicer:
Model "H" trivrstna, dvakrat ugUšena........ $ 45.nO
,, "K." trivrstna, trikrat uglašena.......... $ 5.'».oo
"K" trivrstna, štirikrat uglašena........ $ K5.<H)
,, "L" štiri vrstna, dvakrat uglašena........ § 00.00
"M" štirivrstna, trikrat uglašena........ i '.5.10
,, "M" štirivrstna, štirikrat uglašena......$ 8U.0O
Kranjski model, trivrstna, dvakrat uglašena...... $ -15.00
Kranjski model, trivrstna, trikrat uglašena...... § 60.00
Kranjski modei, štirivrstna, dvakrat uglašena____ Ž '-O 00
Kranjski model, štirivrstna, trikrat uglašena____ S 70.00
Hromatično uglašena harmonika................ $ »-O.OO
Imam v zalogi tudi kovčege za harmonike po $ S CO Za natančnejši popis harmonik pišite na:
ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402, New York Ci1
End
kolaj Orlic, hoteč zakonska okra-sti. Skril se je pod posteljo, a se
maugh v Braddock. Pogreb z ma šo se je vršil dne 25. julija ob 9. uri dopoldne na katoliškem po-
mu njegova namera ni posrečila, kopališču.
V dolžnost si štejem se najto
ker ga je Endredi pravočasno o-pazil in spravil na varno. Orlic ji1 oblastim dobro znan kot zvit tat.
KOROŠKO.
pazil in spravil na varno. Orlic- je pleje zahvaliti slovenskim društvom v Frankliu Borough, Pa., za krasen venec s slovenskim napisom.
Frank Jakopich, žalujoči soprog. (29-31—7)
Požar. Pri Sv. Donatu je izbruhnil te dni pri posestniku Tomažu KopftVlderju v njegovi hiši požar, ki je v kratkem uničil hišo do tal. Zgorel je tudi konj v hlevu. Gašenje je bilo vsled hudega vetra nemogoče. Škoda, ki je nastala vsled ognja, znaša 9000 kron, zavarovalnina pa je le malenkostna. Kako je ogenj nastal, se še ni moglo dognati.
Prijet tat. Iz Št. Jurja v La-bodski dolini poročajo, da je neki tat ukradel v gostilni natakarici Elizabeti Rumpold, ko je ta odšla za nekaj časa iz gostilniške sobe, iz njene torbice večjo svoto denarja. Ko se je natakarica vrnila, je opazila tatvino in prijela tatu. Oddali so ga sodišču.
Strela — ogenj. V Bajtensfel-du je udarila med nevihto dne 11. julija strela v gospodarsko poslopje in hlev posestnika Mihaela Schwarza. Poslopja so se takoj vnela in pogorela do tal. Zgorela je vsa krma in v hlevu tudi več telet. Požarni brambi se je po dolgem, napornem delu posrečilo, rešiti žago in hišo, v kateri posestnik stanuje. Zavarovalnina je napram nastali škodi malenkostna.
Brinjevo Olje
čisto in naravno.
Pint . . . $1.00 Quart . . 2.00 Gallon . . 8.00 Vam je mogoče dobiti samo pri:
The Ohio Brandy Distilling. Co.
610?, ST. CLAIR AVE. CLEVELAND :: OHIO.
HAKMOMfc
bodisi kakorSnekoll vrste Izdelujem In
popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno ln zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poSlje, ker sem že nad 16
let tukaj v tem poslu in sedaj v- svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakorSno kdo zahteva brez na daljnih vpraSanJ.
JOHN WENZEL
1017 E. 62nd St.. Cleveland, Ohio.
Kje je moja sestra TEREZIJA ROIIEL, rojena Vintar, iz vasi
Pleše, fara Velike Lašče? Po prvem možu se je pisala Apič. Sedaj se nahaja nekje v Minnesota Pred dvema letoma mi je pisala v stari kraj in sedaj nič ne vem od nje. Dne 21. oktobra bode dve leti, odkar sera prišla v Združene države s svojo družino. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nje naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sama oglasi svoji sestri: Mary t Bavdek, 2495 Broadway, Cleve-lpnd, OJjio.	(29-31—7)
Bolezen živcev
je jako razširjena med vsemi sloji človeštva ter se pokazuje v nervoznosti, slabem spanju bledosti lic itd. Neprekosljivo in od najnoljših zdravnikov priporočeno zdravilo zoper to bolezen je
PARTO-GLORY
Dobi se v steklenicah pc 91.00 5 za $4.00 v občeinani lekarni
PARTOS160-2 An. New York.
Največja popustna prodaja FONOGRAFA
KUPITE ZATVORNISKO CENO A $75 Fonograf z rogom za $40 A $40 Fonograf z rogom za $25
vitevši 12 ntjboljših slovensk:h spevov zastonj.
Prodajamo te elegantne stroje na vse strani Zdr. držav in Cannde na lahke obroke pj
LE $2.00 NA MESEC.
Vsaki stroj je jamčen za 15 let. — Jamčimo tudi vrnitev denarja, ako pošiljatev ne ugaja. Pišite še danes po naš veliki ilustrirani cenik za stroje io plošče, katerega vam pošljemo ZASTONJ.
Naša prodajalna je o.iprla zvever in v nedeljo.
ATLANTIC TALKING MACHINE CO.
46 E 7th St. Dept. 134 New York.
Največ denarja iz Amerike nalaga se v
MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI
v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko.
Denarni promet koncem leta 1913 je znašal nad - 700 mil i j OHO V kFOfl« Hranilnih vlog nad	Rezervnega zaklada nad
43*5 milijonov kron.	1,330.000 kron.
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
lfi O (2 O
brez odbitka.	>
Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po
c. kr. deželni vladi
izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico.
Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let
FRANK SAKSER,
4
82 Cortlandt Sfc, NEW YORK.
G104 St. Clair Ave, N. E. CLEVELAND, 0.
te
GLAS NARODA. 30. JTT.TJA, 1014.
Skozi šibe.-
Ruski spisal Skitalec.
1 Ta pot po gostilni s klobukom v roki se mi je zdela poniževalna : moj ponos je bil užaljen. Nekateri so mi dali denar z besedami: ' To je zate!' A jaz sem oddal vse očetu.
< i ost o v je bilo čimdalje več, njih glasovi so se začeli zlivati v »ploŠen bruse, midva pa sva mu-zieirala vso noč, skoraj brez pre-jitanka. Malo pomalein so se razblinile postave gostov, napihnile so se m z rast le do stropa ter so izginile mahoma, hrup je nekoliko ponehal, in v ušesih so mi doneli samo znani zvoki strun, a jaz sem zvonil /.e v spanju z za prtimi oemi. Zbudil me je sunek oeetove roke, dvifrnil sem glavo jo zopet opetovano sklonil tei zvonil, zvonil, zvonil...
Oče je imel na vseh prstih ns-njate **naprstnike*ker sicer bi m bil — kakor je dejal — odrgnil prs'e do kosti.
Tak je bil najin "posel"...
Nekejra jutra, ko je bila gostilna prazna in sva bila svobodna, sva šla z očetom po dolgih stop-njieah, ki vodile iz gostilne na cesto; nameravala sva se iti kopat v Oko.
Stopnice in tudi vsa gostilna so bile prazne, vse je bilo tiho. Na krat pa se je pojavilo na stopnicah par r eb, ki so skočile k oče^ tu. Kna izmed njih je zastavila 'očetu pot. Bil je rudečelas moški /verskega obraza ter je sponii-njel na onega mladeniea. ki je hotel nekoč očetu razbiti harfo.
"Ti hudič hromi, zakaj si nam pokvaril včeraj posel?" je zarjo vel s hripavim glasom,
"K>t ne maram, da bi ropali ljudi", je odgovoril oče. "Ali mi greš!"
"Ti-ti-š-škripač!" jv siknil zlobno rndečelasec ter zgrabil o-četa za grlo. Zakadili so se še trije drugi vanj, iu začela se je borba. Oče se je držal z eno roko za ograjo, a z drugo, ki se je nanjo obesil eden izmed napadalcev, se je izkušal ubraniti sovražil m . Rndečelasec ga je davil iu hropel je, kri inu je šinila v o-braz, oči so strašno buljile. Kričal sem presunljivo in bil s svojimi ročicami rudečelasca. Moj krik je rešil očeta. Od zgoraj so prihiteli pometači, skrivnostni ljudje p. so skočili na ulico in so zbežali.
Oče j«* jedva lovil sapo.
"Ti razbojniki" — je dejal vselil, ki so se zbrali okoli njega. "Sinoči so hoteli oropati pijanega trgo\ea, jaz pa nisem bil zadovoljen n tem in brez mene niso mogli ničesar storiti. Vidite, to je bilo! Tu žive ljudje od tega, kar ugrabijo drugim. No, s takimi se ne bomo bratili!"
Stresel je svoje kodre, se obrnil k meni ter dejal šaljivo:
"Kakor je videti. Kopka, ne pojde tu najino delo kakor po maslu-'!"
S svojim zaslužkom res nisva imela dosti sleče. Dohodki, ki je nanje računal oee, so bili majhni, a v "temne" posle se ni hotel spuščati; soliden zaslužek je bil pa tako slab.
Toda jaz nisem hotel ničesar vedeti o t mu, vsaki dan sem terjal petieo za knjižico. Kadar je prišel v gostilno raznašalee s košem groznih pesmi in slik, sem u-daril v jok.
"Kupi mi knjigo!" sem prosil očeta, ves v solzah.
"Nimam denarja, ne kupim!" je odgovoril osorno.
"Kupi-i!" sem ponovil ihteč. "Saj imaš denar, videl sem ga v novČku."
"Nehaj vendar že! Kakšen denar? Treba ga bo za tvoje čevlje in za srajce!"
"Saj mi ni treba čevljev in tudi srajc ne! Knjigo hočem! Saj velja samo eno potico'', sem pestil očeta.
"Danes petico, jutri petico, tega ne bo nikdar konec!"
"Kupi vendar!"...
Rjul sem. Ves obraz je bil moker od solz.
"Vse pesmi ti bom pel! Vse te hočem ubogati!" sem poizkušal Z dobrimi obeti.
"Ne kupim!" je odgovoril oče neuklonjen.
' "Zakaj si me prevaril?" sem vzkliknil v joku, čuteč, da s<|m doživel svoje prvo razočaranje.
"S čim sera te prevaril T"
"Ko prideva v Nižnij" — si dejal — "dobiš vsaki dan novo knjižico."
Povzročitelj mojih solz se je pokazal neprsstogmeiga. Ravnal
čas je bilo očetu težko gledati moje gorje. Toda ostati je pač moral neizprosen: pred nama je stala grozna pošast bede, ki tlači brezdomovnega potnika brez vinarja v žepu.
Prenaglj ma očetova obljuba, da mi kupi vsak dan knjižico, je bila zame velikanskega pomena. Misel, da bom čital dan na dan nove knjige, je tvarjala zame ves interes življenja, in tej misli na ljubo sem prenašal potrpežljivo vse, kar je bilo zame zoprnega v najinem poslu. Ko smo se vozili še po Volgi, sem že ilegoval to misel. Nikdar bi ne bil pričakoval, da me bo oče opeharil; na najin gospodarski položaj se nisem namreč oziral prav nič, knjiga se mi je zdela potrelniejša nego čevlji.
.Mahoma mi je zablisknila v možganih neka misel. Dasi sem pla-kal povsem skreno. sem vendar likratu računal na to, da omečiin s svojimi solzami očeta. Ko se je ! ore j ustavljal solzam in se je za-VI vaditi na harfi, sem takoj nehal jokati, zaril sem se v kot najine kamrice in sem sedel tam lolgo ter mračno. Tu sem odločil uepreklieno, da ostanem pri svoji zahtevi.
Zahotelo se mi je izmakniti o-Vtu petico. Toda spomnil sr'in se obračana, ki ga je imel z lastnikom gostilne na vasi ter z onimi štirimi "razbojniki" na stopnicah; niso mu mogle izpodbiti edine noge, — bilo mi je jasno, da je oče močan, a jaz — majhen in slaboten. Treba torej ukrasti petico. V kovčku leži celo prgišče petič : ako vzamem eno, oče tega niti zapazil ne bo. A če tudi zapazi, kaj potem? Ne bojim se! Porečem mu: "Da. vzel sem jo, zato ker je to 'moja' petica, zaslužil sem jo sam. ena izmed teli je. ki so jo dali meni"... Pa naj mi ne kupi čevljev, pljunem na to! Zdel , se mi je, da ravnam popolnoma pravilno; pa ne samo to. "•util sem se naravnost oropane-ga, prepričan sem bil, da me je oče prevaril ter si je prisvojil tnojo petico.
Odprl sem smelo kovčeg, vzel petico, ki je ležala vrhu drugih petič v majhni skrinjici, in krepko stiskajoč novec v pesti, sem zbežal kupit knjižico.
Naletel s*mu na raznašalca, ki je imel samo še dve knjigi, druge je vse razprodal. Ena izmed teh je bila "Jeruslan", meni že davno znana, na rožnatem ovitku druge knjige pa je bil naslikan vitez v polni bojni opravi, naslov knjižice se je glasil "Don Qui jote". Ljubil sem viteze in sem zato kupil to knjigo.
Sedel sem na olicestni kamen med drevesa in sem začel takoj citati. Ta knjiga me je takoj mikala. Od vsega srca sem bil naklonjen plemenitemu in hrabremu vitezu, ki je bila njegova pot dolga vrsta nesreč in borb; toda
Don Qui jet e se ni obotavljal, n*-go je šel "skozi šibe". In našel sem sorodstvo v njegovi usodi ter v svoji in mojega očeta usodi, in plakal SL»m, čitaje o trpljenju
viteza.
Obrisal sem si malomarno z rokavom solze in sem požiral iz-nova stran za stranjo, dokler nisem prečital vsega. Take knjige nisem čital še nikdar, in bil sem uverjen. da ga ni boljšega berila na svetu. Ko sem dočital, sem začutil, kakor da sem v parni kopeli: glava mi je žarela, lica so mi bila vroča, zdelo se mi je. da se je zamislilo vse okrog mene v to žalostno povest: Velikanske petnadstropne hiše so gledale začudeno s svojimi mnogoštevilnimi okni, kakor da hočejo reči: "To ti jee delo!" A drevesa nad mojo glavo so šepetala prav tako razločno: "Tudi ti boš Don Qui jote!"
Naposled sem se zopet zdramil. Kaj naj storim s tako prekrasno knjigo? Ali naj jo uničim? Ali je možno ločiti%se od takega prijatelja, koA je Don Qui jote? Nisem se mogel odločiti, kaj bi storil, toda 7 rožnatega ovitka je gledal neprestano name hrabri vitez v (popolni vojni opravi, sedeč na svoji Rozinanti; in zdelo se mi je, la mi kima z glavo ter govori:' '' Ne boj se!"
Zvil sem torej knjižico, jo vtaknil v hlačni žep, in vrnil sem se v gostilno, kakor da se ni zgodilo nič. Prav do večera sem risal Don Quijota na rumene ovitke cevk, zlagal sem vitezu na čast prav prijateljske dvovrstnice. potem sem igral vso noč ter sem celo zapel: "Glej na poti vas veliko."
Cena vožnja
za krasni )ti brzl para i te ^ (Avstro- American proge>
Martha Washington
odpiajje ? soboto, doe 8. avgusta
voto<a a«> Trata same 13 dni.
do Trata ali Reke - - - $29.00 Cena voznih tUtkovt do Ljubljane ... $30.18
do Zagreba - - - - $30.08
Za posebae Scabine (oddelek m«4 IL ia III. rasratiom) stanj vatuj« »me $4.C0 reč u odr«»ia, «a otroke polovica. Ta oddelek pasatrat drniiaam pripcroUmo.
Vola j« listke U dobiti pri F*. BAKSCB, B« Cortlandt 81. N»w Yor-
?
PRIPOROČILO.
Rojakom v Steelton, Pa., okolici naznanjamo, da je
in
'KRACKERJEV' BRINJEVEC
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
"KRACKERJEV" brinjevec je kuhsn iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki/ varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar ali gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači
TROPINJEVEC in SLIVOVKO,
kuhana v naši lastni distillery.
Poštn* naročila te točno izvršujejo.
Prva Slovenska vele trgovina
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0.
Frank Petkovsek
•Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEGAN, ILL.
PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vožne listke vseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari 'leraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela.
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
MT Denar mečete proč!
ako ne podpirate svojega rojaka. Pri meni dobite
izvrstno domače vino
galon po 75c. in več.
Pri oljem u več kot 10 galon dajem pc-
pu <t, terse posebno priporočam dia<QUB
I j venskim druttvam ob priliki kake ve*«-
»:ce, tudi onim za svatbe.
V zalogi imam izvrstne domače klobasa in vsakovrstno grof erijsko blago, katerega ljubi naS narod. Pošiljam denar na vse strani sveta in parobrodne lietke za vse proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam in kupu tem avstrijski denar. S tvrdko Frank Sakaer sem v trgovski zvezi. Upravljam vso v notarski pos-el spadajoče dela, ker sem javni notar. (Notary Public.)
FRANK J L RJOVEČ ISO i W. 22mi Str««t,	Cfcicsf«. III.
Kadxr je kako droitvo namenjeno knpitf bandero, zastavo, regalije god bene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, privesek, prstan itd., ne kupite prej nikjer, da tudi »eoe ca cena vprašate. Dpraiaeje Vas stane ie 2c. pa si bodeta prihranili dolarje.
Conike, več vrst pošiljam brezplačno. Pilite ponj.
RED STAR LINE
Plovitba med New Yorkom in Antwerpnom.
Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka.
ZEELLAND 11,304 ton«
FINLAND < 12,760 ton.
Mr. M. PAPIČ,
128 Frederick St., SteeltGn, Pa.,
naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izdavati pra-voveljavna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo.
Upravništvo Glas Naroda,
Izšla je
lična knjiga:
"VOJSKA NA BALKANU".
Viled vsestranske želje naroči li smo več iztisov te knjige in j« sedaj eenj. rojakom na razpolago.
Knjiga "Vojska na Balkann" sestoji iz 13 posameznih sesitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno z 255 slikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sesitkom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti pf 15c, vseh 13 sešitkov skupaj 'pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri:
■lovenic Publishing OoH
82 Cortlandt St.. New York City.
KROONLAND
12,760 ton.
VADERLAND 12,017 ton.
L.APUAND 18,694 ton.
Kratka In odobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvat* ■ko In Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deielami je dvojna direktor ieleznilka zveza.
Posebno se le skrbi ia udobnost potnikov medkrovja. Tretji raarad obstoj1 od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov.
Za nadel'"!« informacije, cene in voine I stke obrniti sa ie nai
RED STAR LINE
No. 3 Broadway
NeWgYorlc. 94 State Street Boston. Masa. 1319 Walnut St. Philadelphia. Pa. 619 Second Ave
Seattle. Wash.
No. 14 No. Dearborn St. ChicMZo. 11).
1306 "F" St., N. W.
Washington. D. C
210 St. Charles St.
New Orleans. La.
11 & Locust St.
St* Louis, Mo.
233 Main St.
Winnipeg, Man.
319 Geary St.
8an Franciako. CaL
121 So. 3rd St
Mfneapolie. Minn.
21 Hospital St. Montreal. Canada.
(Francoska parobrodna družba.)
Direktna tria do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Postni psruiki so:
•LA PROVENCE" aa dra vijaka
i"LA SAVOIE" |u dra vijaka
"LAI LORRAINE" aa dva vijak«*
-LA FRANCE*-laa iriri vijak*
Podpisani
je iznajdltelj
najuapeanej -' <ee tinkture na svetu Alpe riti n k ture ia Alpenpoaade - Ženskam in možkim. kateri jo rabijo, zrastejo v ie-atih tednih lasje popolnoma. ne bodo Izpadali in ne bodo osiveli. Ravno tako zraste možem] v tea tih tednih brada in brke. ki ne bodo izpadale in ne bodo postale aive. O teka 8 dni popolnoma ozdravim revmatizem. k os ti bol, tr-ff&nje po rokah, nošah in hrbtenici. Rane. opekline. bale. tare, kraste in karja očesa, bradavice, potenje no«, zeblin* itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravila so registrirana v Washinsrtmu, znamenje. da bo čista in najbolj uspešna. Pišite takoj po ceniki Pošljem sa zastonj.
1092
JAKOB WAHCI0, E. 64th St. Cleveland, O.
N. B. Onemu. Id bi rabil moja zdravila brez uspeha, plačam $500.
Mzpresni parniki so: "Chicago", "La Touraine", "Rochambcans,in "Niagara" u Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner Pearl St., Cke*ebrongh Building. Poštni parniki odplnjejo vedno ob sredah is pristanišča številk«
•LA LORRAINE 5. *LA PROVENCE 12. f FRANCE
ST N. *.
avg. 1014 *LA SAVOIE avg. 1014 CLA LORAINE avg. 1914. t FRANCE
26. avg.
2. sept: sept.
0.
Erpresni parniki odplnjejo ob sobotah.
POSEBNA PLOVITBA V HAVRE:
tROCHAMBEAU 8. avg. 1014. *LA TOURAINE 5. •CHICAGO 29. avgusta 1914 »NIAGARA 12.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Parniki z križem imajo po štiri vijaka.
sept. sept.
1014. 1014. 1014.
1014. 1914.
Avstro - Amerikanska črta
(preje Bratje Cosullch.) •
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate.
HM pvilk nln	VAIWI WiiHWffv**"!
gularna vožnja med New Yorkom, Trstom In Reko,
i _ Cena vožnih listkov is New Yorka za EEL razred so do 3
m apttaj ftavedefl! M p
brodi na dva vijak* imaj* brezžični brsojaV SLLICB,	LAim,
KABTA WAIHINQTO^ ARGENTINA. OCEANIA, fEANZ


TUSTA sss.ssssss
LJUBLJANE .....
REKE ............
ZAGREBA .......
KARLOVCA .....
OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Franz Joseph I. in Martha Washington zDaša $4.00 več.
n. razred od Marthe Washington in Kaiser Franz Joseph I« od $65.00 do $70.00.
Vsi dragi parniki od 150.00 do $60.09.


$25.e«
$26.18 $25.00 $26.08 $26:29