Robinzoni
m
(Igrica v lreh dejanjih. — Spisal Svečan.)
III. prizor. Veharjeva mati in Mirko.
Mati. Ali sta se — kje pa je Ivan?
Mirko. K mlinarjevim je šel.
Mati. Tako? ... Kdaj? Kod?
Mirko. Skozi okno, ravnokar. Po Francela in Lojzeta je šel, da bi se skupaj ufiili.
Mati. Lepo je to! In ne, da bi me kaj vpražal. Vidva se nečeta poboljšati. Kol/ko sta se doslej naužila? Ali že znaš naštevanko?
Mirko. Znam.
Mati. No, koliko je štirikrat sedem?
Mirko. Stirikrat sedem je dva in šti —, dva in trideset.
Mati. Ni res! Dobro premisli! Torej, koliko je štirikrat sedem?
Mirko. Štirikrat sedem je dva in trideset.
Mati. Oj, ti ienuh! Tako si se torej učil! Osem in dvajset je!. . Ponovi! . . No, koliko je?
Mirko. Dva in trideset.
Mati. Le Cakaj! Ti si nalašfi rekel! . . . Prašam te, otrok, na kaj pa ti prav za prav misliš? A? Na kaj misliž?
Mirko. Na cukreno liiSico . . . (zmešcni.) Oh, ne, . . . samo zdelo se mi je . . . osem in dvajset je.
Mati. Ali, moj Bog, se ti li blede? Kaj pa sta potela z Ivanom? Ali se nista nifi učila? — Naštevanke torej ne znaš. Kje imaš kršCanski nauk? Daj ga sem ... Kaj se pravi krščansko-katoliško verovati?
Mirko. Krščansko-katoliško verovati se pravi: vse verjeti . . . vse verjeti . . . (Obmalči.)
Mati. Saj Se ni konec! Ali ničesar več ne veš?
Mirko. Ničesar več!
Mati. Kam pa gledaš skozi okno? Saj me niti ne poslušaš nel... Kaj se pravi krščansko-katoliško verovati? Govori!
Mirko. Dva in trideset
Mati. Mirko! . . . Ali kaj blebečeš?
Mirko. Oh . . . pozabil sem . . . Osem in dvajset je.
Mati. Ali jaz te vpraSam, kaj se pravi krščansko-katoliško verovati?
Mirko. Krščansko-katoliško verovati se pravi: vse verjeti, kar je Bog . . kar je Bog . . .
Mati. Mirko, to mi je preveč . . Hotela sem vama prinesti malico, tako pa ne dobita nidesar; ne ti, lenub, ne <5ni, ki mi uide tebi nič, meni nič . . . Ravno prav, da je tukaj.
IV. prizor.
Mati, Mirko. — Ivan, France, Lojze (pridejo skozi vrata.)
Mati. (Ivanu.J Kod pa si hodil? Kdo ti je ukazal skakati skozi okno? Ivan. Mati, nikar ne bodite hudi . . . Sama se tako težko ufiiva, pa sem šel po Fraaceta in Lojzeta —
France. Da bi se skupaj učili.
Mati.  A povej  mi, Ivan,  kaj  sta počela z Mirkom ves čas,  da se ni prav nič nau^il?
Ivan. Učila sva se.
Mirko. Ves čas.
-*€ 78 s*-
Mati (Mirku.) Tak6! Saj sem videla, koliko znaS. flvanu.) Kaj si se ti navadil? Povej po pravici.
Ivan. Navadil sem*fee . .. kaj je pridevnik.
Mati. In dve uri si se to učil? Pa morda že sedaj ne znaS. No, kaj je pridevnik? . .. Pokaži, kje imag knjigo?
Ivan (išče po sobi.J Ne vem, kam je prežla. Mirko, ali si jo ti kam dejal?
Mirko. Jaz že nikamor ne.
Mati. To kaže, koliko si se ufiil; niti ne veš, kje imaš knjigo. (Vzame z mize neko knjigo.) Kaj pa je to? Ali ni to slovnica? (Odpre knjigo.) N6, zdaj mi povej, kaj je pridevnik?
Ivan. Pridevnik imenuje osehe in reči . . .
France. Oho, Ivan, (o je samostalnik.
Mati (Ivanii) In ti še praviš, da si se učil? Povejla mi vendar obadva, zakaj sem pa vaju zaprla v sobo? (Mirko in Ican molčita.) Nečela odgovoriti? Mirko, povej, zakaj sera te zaprla?
Mirko (jokaje.) Da bi spisal kazen . .. nažtevanko.
Mati. Na to bi bila skoro pozabila.  Ali si spisal kazen? Kje jo imaš?
Mirkn. Samd še od dveh naprej jo moram spisati.
Mati. »Samo< praviS? In spisati imaž še skoro vse . . . <5uj me, Mirko, in ti, Ivan, tudi poslušaj! ... V šoli nista znala ničesar, kakor so se pritožili gospod ufiitelj, in da bi se kaj naučila, sem vaju zaklenila v sobo; vidva sta se igrala. 2a kazen ostaneta zdaj tukaj, in dokler ne znata čislo vsega, ne ganefa se mi nikamor. Ali sta razumela?
Ivan. Toda, France in Lojze ostaneta pri naju?
Mati. Naj le ostaneta. A France, saj si že velik in pameten; gledi, da se bole pridno učilil. . . Kaj pa nosiš tukaj v culi?
France. Kruha.
Mati (Lojgetti.) In ti tudi? ... Joj, kaj pa vama bo toliko kruha . .. Kje pa imata knjige?
France in Lojze (se molče spogledata.)
Ivan. Oh, mati, saj imava knjige midva z Mirkom.
Mati. No, dobro torej. Le pridni bodite; kadar bote snali, se pa pojdete igrat. (OdideJ
V. prizor.
Prejšnji (brez matere.)
Ivan (tiho.J Pst! Nekaj Casa se le kar učimo. .. Ti, Mirko, računaj, kolikor rooreS na glas . . . Jaz vzamem slovnico, ti, Franee, pa kršfianski nauk.
Lojze. Kaj pa jaz?
Ivan. Karkoli .. . no, pa Se ti računi. Torej zaSainio. fc                                      (Vsi najedenkrat, zeU glasno in počasi:)
Mirko. En—krat tri je tri; dva—krat tri je žest. . .
Lojze. Ea — krat dve je dve; dva— krat dve je žti—ri. ..
Ivan. Pridevnik je tista beseda, ki natn naznanja, kakšiia je oseba ali. . .
France. Zakaj je Bog človeka ustvaril? Bog je Cloveka ustvaril .. .
Mirko. Tri—kraftri je de—vet . . . Ivan, kedaj pa odrinemo?
Ivan. — — ali reč, ali čegava je . . . M61či vendar: če bi mati slišali!
Lojze. Kod pa prav za prav pojdemo? Jaz še zdaj ne vem natanko.
Ivan (gre tiho proti vratoin in dene prst na usta.  Vsi molčč.) ^ft        Franee (čez nekaj časa.) Ali so nvati v veži?
^*          Ivan (oApre nalahko vrata in pogleda reu; potem zapre glasneje iu poskuči fo sobi.)
A16, fantje! Zdaj pa kar na noge.
France. Ali grtmo naravnost skozi vtata?
-« 79 s*-
Ivan. Ne bilo bi dobro. Mati so morda pred hišo — i'n kaj bi bilo potčm?
Mirko (nezadovoljen.) Okno je pa tako visoko.
Lojze (malodušno.) Jaz si že ne upam skozenj.
Ivan. Pa ostanita domž in se užita. če nočeta, da bi na otoku ribe lovila.
France. I, saj ni tak6 visoko . . .  Pa skočiva najprej midva z Ivanom, in potem vaju doli primeva za noge.
Lojze. Kam pa potem?
Ivan.  Zad za hišo, potlej ob meji, da nas kdo ne srefa, in čez Koširjev laz naravnost v gozd.
Mirko. Če so pa Koširjevi v lazn?
Ivan (nejevoijno.} Pa naj bodo! Saj nas ne bo nihče izpraševal, kam.
France (zleze mo okno.J  Torej, zdaj naprej, jaz skočim prvi . . . Vi pa bitro za tnano. (Skoči skozi okno.J
Ivan (na oknu Francetu, ki je zunaj.) Ali kdo gre?
France (zunaj.) Nihi-e; le skoči! (Ivan skoči; Lojze in Mirko sta pristaviJa stolu ob zid in se splazita na okno.J
Zastor pade.
(Dalje prihodnjič).