CELJSKI TEDNIK CFUE, 22. APRILA I96t Leto X., STE V. IS G1.ASHjO SO€fALlSTlC>lE Z\^E DELOVNICGA LJBDSTVA »KRAJA CIOLJE LIST IZDAJA SK TKKA ČASOPISNO PODJETJE DIREKTOR IVAN HELiK-GOJMlR UREJUJE UREDNtSKJ ODBOR ODC.OVOttNI UREDNIK TONE MASLO PETI KONGRES SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE Socialisfična zveza je sestavni del sisfema samoupravljanja v PONFDEUEK DOPOLDNE JE V VELIKI DVORANI DOMA SINDIKATOV NA TRGU MARXA IN ENGELSA V BEOGRADU ZA- ČEL Z DELOM PETI KONGRES SZDL JUGOSLAVIJE. KONGRES JE OTVORIL PREDSEDNIK SZDL JUGOSLAVIJE TOVARIŠ TITO. KO JE STOPIL V DVORANO V SPREMSTVU NAŠIH NAJVIŠJIH FUNK- CIONARJEV, SO TOVARIŠA TITA VSI DELEGATI IN GOSTI POZDRAVILI Z NAVDUŠENIMI APLAVZI, KI SE DOLGO NISO HOTELI POLECL NATO SO VSI NAVZOČI ZAPELI INTERNACIO- NALO, NAKAR JE TOVARIŠ TITO POZDRAVIL DELEGATE SOCIA- LISTIČNIH GIBANJ IN STRANK IZ 34 DRŽAV AZIJE, AFRIKE, EVROPE IN JU2NE AMERIKE. PO IZVOLITVI DELOVNEGA PREDSEDSTVA IN OSTALIH KONGRESNIH ORGANOV JE PREDSEDNIK TITO PREBRAL REFE- RAT O GRADITVI SOCIALIZMA TER VLOGI IN NALOGAH SO- CIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA. TAKOJ PO IZVOLITVI DELOVNEGA PREDSEDSTVA STA KONGRES POZDRAVILI DELEGACIJI BEOGRAJSKIH PIONIRJEV IN GRADITELJEV AVTOMOBILSKE CESTE, KI STA ZASULI DE- LOVNO PREDSEDSTVO IN UDELEŽENCE KONGRESA S ŠOPKI IN CVETJEM. KONGRES JE ZASEDAL PET DNI PO NASLEDNJEM DNEV- NEM REDU: POROČILO ZVEZNEGA IN NADZORNEGA ODBORA SZDL JUGOSLAVIJE, REFERAT TOV. TITA »IZGRADJA SOCIA- LIZMA TER VLOGA IN NALOGE SZDL JUGOSLAVIJE«, SPRE- MEMBA STATUTA SZDL, SKLEPI V. KONGRESA IN VOLITVE ZVEZNEGA TER NADZORNEGA ODBORA SZDL JUGOSLAVUE. POLEG GLAVNEGA REFERATA PREDSEDNIKA TITA SO DELEGATI IN GOSTJE POSLUŠALI ŠE KOREFERATE TOVARIŠA AVDA HUMA, CVIJETINA MIJATOVICA IN MILENTIJE POPOVICA, KONGRES PA SO PRISRČNO POZDRAVILI ŠTEVILNI GOSTJE IZ TUJINE. KER JE NA KONGRESU NAVZOČIH 1658 DELEGATOV TER DA BI CIM VEC DELEGATOV DALO SVOJ PRISPEVEK V RAZPRAVI, JE DELO KONGRESA POTEKALO V TREH KOMI- SIJAH, IN SICER ZA DRUŽBENI SISTEM IN GOSPODARSTVO, ZA POLITIČNA IN IDEOLOŠKA VRAŠANJA TER ZA ORGANIZA- CIJSKA VPRAŠANJA. DANES JE KONGRES ZAKLJUČIL SVOJE DELO. REFERAT PREDSEDNIKA TITA, KOREFERATI TER RAZPRAVE DELEGATOV, VSE TO BOGATO GRADIVO JE STRNJENO V SKLEPIH KON- GRESA, KI BODO NAŠIM DELOVNIM LJUDEM DRAGOCENO NAPOTILO PRI DELU V NASLEDNJEM OBDOBJU IZGRADNJE SOCIALIZMA V NAŠI DEŽELL Brez enotnosti in ogromne vloge Socialistične zveze ne bi bili mož- ni el(onomski In družbeno-poHtični rezultati, ici smo jiii dosegli do da- nes, prav tako pa tudi ne zunanje- politična afirmacija Jugoslavije. V obdobju med dvema kongreso- ma so bili naši največji napori usmerjeni na ustvarjanje pravilm*h družbenih, socialističnih odnosov. Pri tem smo brez odlaganja menja- li naše ukrepe in instrumente, ki so se v praksi pokazali kot neučinko- viti, in smo izdali nove, ki so se v določenem obdobju pokazali kot naj- koristnejši. Ta proces se ni odvijal gladko in brez težav. Potrebno je bilo mnogo političnega dela in po- jasnjevanja, da bi razni ukrepi bili razumljivi delovnim kolektivom in državljanom. V nadaljevanju poročila je pred- sednik Socialistične zveze delovne- ga ljudstva tov. Tito dejal, da je potrebno za čim jasnejšo sliko pre- hojene poti med dvema kongresoma na področju družbenorpoJitične in gospodarske izgradnje pogledati po- ložaj in pogoje, ki so bili do IV. kongresa in po njem. Ustvarjeni so bili pogoji za liitrejši razvoj Kakor je že na preteklem kongre- su bilo ugotovljeno, smo kljub tež- kočam, ki so nastale zaradi bloka- de, že leta 1953 z uspehom končali obnovo porušene dežele in prvi po- vojni program gospodarske izgrad- nje, katerega težišče je, bila izgrad- nja industrije, zlasti njenih bazič- nih vej. Toda to je bilo istočasno tudi ob- dobje, v katerem so se izrazile ne- gativne posledice zaradi povojne pretežno enostranske usmeritve v gospodarski izgradnji. Naš indu- strijski razvoj, zlasti izgradnja ba- zične industrije, potrebe narodne obrambe in zaščite naše varnosti, so zahtevale velika materialna in fi- nančna sredstva. Tako so ostala ze- lo skromna sredstva za razvoj osta- lih gospodarskih področij ter za hi- trejše povečanje osebne potrošnje in standarda. Kmetijstvo je v povpreč- ju stagniralo, pri nekaterih proiz- vodih pa je bila proizvodnja celo manjša od predvojne. Predsednik Tito je nato govoril o ustreznih spremembah v naši eko- nomski politiki, ki so bile potrebne, da bi odpravili te pomanjkljivosti in ustvarili pogoje za hitrejši sociali- stični razvoj naše dežele. Nadalje je govoril o težnjah naše ekonomske politike v preteklem obdobju, da spremenimo sestavo investicij in da z ostalimi ukrepi ustvarimo pogoje za hitrejši in skladnejši razvoj in da še posebej omogočimo hitrejši razvoj kmetijstva, industrije potroš- nega blaga, energetike, prometa, trgovine in druge dejavnosti. Na- dalje, da s povečanjem produktiv- ■osti in proizvodnje zagotovimo hi- trejši razvoj osebne potrošnje in drnžbenega standarda. V skladu s temi nalogami je bilo treba prilago- diti celoten mehan'zem gospodarske- ga sistema, metode in ukrepe -na področju tržišča, cen Itd. Zatem je tov. Tito obširno govo- ril o porastu industrijske in kmetij- ske proizvodnje, o spremembi sesta- ve prebivalstva, o porastu oseb«e potrošnje. Zlasti se je dotaknil po- mena delavskega In družbenega samoupravljanja ter načel razdeli- tve dohodka. V svojem govora je nadalje obširno orisal dosedanji razvoj in nadaljnje naloge na pod- ročju komunalnega sistema, govorfl je o zborih volivcev, o šolski ter strokovni vzgoji in o vlogi mlade generacije v izgradnji socialistične Jugoslavije. Razen teh notranje po- litičnih vprašanj, ki so bistvena z* naš nadaljnji razvoj, je tovariš Ti- to govoril obširno še o zunanjepoli- tičnih problemih ter podčrtal pomen aktivne in miroljubne koeksistence za mednarodne odnose in za delav- ski razred sploh. Ko je govoril o zunanjepolitičnih problemih, je po- udaril pozitivna znamenja popušča- nja v mednarodnem položaju ter osvetlil pomen razpadanja kolonial- nega sistema, kjer delavski razred prispeva in vnaša kvalitetnejše ele- mente v proces notranjega družbe- nega razvoja. Govoreč o zunanje- političnih problemih, je tovariš Tito poudaril novi družbeni činitelj v osvobojenih in nerazvitih deželah — veliko povečanje delavskega razre- da in podčrtal pomen sodelovanja v delavskem gibanju. ClTAJTE CELJSKI TEDNIK IZVLEČEK IZ REFERATA PREDSEDNIKA SZDU TOV. TITA O izgradnji socializma ter vlogi in nalogah Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije T©variši in tovarišice delegati! Dragi gostje! Obdobje med IV. in V. kongre- som Socialistične zveze delovnega \\»4stva je zaznamovano z velikimi ^emembami, ki so se zgodile v procesu izpopolnjevanja našega Aužbenega sistema, ter izrednimi rezultati, ki smo jih dosegli pri Mtvarjanju materiaiilne osnove na- še socialistične skupnosti, na osno- vi česar lahko s pravico trdimo, da je bilo to doslej najpomembnejše obdobje v našem družbenem in eko- nomskem razvoju. V tem obdobju izpopolnjevanja družbeno-politične- ga in gospodarskega življenja se je vse močneje afirmirala izgradnja novih socialističnih družbenih odno- sov. Delavski razred, nosilec ekonomskega in političnega boja Po rezultatih, ki smo jih dosegli že tedaj pri dviganju ekonomske moči naše dežele, smo imeli mož- nost, da na vse širšem področju ob uporabi novih metod začnemo reše- vati razne probleme, ki so bistve- nega pomena za socialistični razvoj naše dežele. V tem obdobju je posebej delav- sko samoupravljanje doseglo take rezultate, da je bistveno spremeni- lo družbeni položaj in vlogo delav- skega razreda, ki je danes dejanski in neposredni nosilec ekonomskega in političnega boja pri izgradnji so- cialistične družbe. Družbeno samoupravljanje se je po svoji vsebini in oblikah razvilo v enoten sistem, ki danes predstav- lja trdno družbeno-polltično osnovo "ase socialistične demokracije. Naš sistem socialistične demokra- cije smo gradili vzporedno z razvo- jem in porastom proizvajalnih sil in l>roizvodnje. Za pospešeni razvoj delavskega samoupravljanja so bili Ustvarjeni pogoji, ki so vsebovali možnosti, da stalno krepimo njego- vo materialno osnovo, dalje v tem ■^er so delavski kolektivi že v pre- *^«jšnji meri obvladali tehniko sa- "i«upravljanja, in končno tudi v tera so člani Zveze komunistov Ju- ?«slavije in člani SZDL v celoti, a posebej sindikalne organizacije. stalno skrbeli za prosvetljevanje novih generacij delavcev, ki so pri- hajali z vasi, in v borbi z zaostali- mi pojmovanji in raznimi negativ- nimi pojavi, kot so birokratizem, lo- kalizem, razmetavanje in podobni izrazi nepravilnih odnosov do skup- nosti kot celote. Bilo je nujno, da se s porastom socialistične zavesti državljanov in z razvojem materialne moči družbe vskladijo tako vloga in naloge Zve- ze komunistov Jugoslavije. V tem pogledu so bili posebnega pomena sklepi VI. kongresa Zveze ldpira tudi nagrajevanje delavcev po učinku. V žalski občini so temu vprašanju posvetili dovolj pozornosti, ven- dar z doseženimi uspehi še niso povsem zadovoljni, saj je le .okoli 46 % delavcev, ki so plačani po učinku. Zaradi tega so tudi ne- upravičene težnje nekaterih de- lovnih kolektivov po zvišanju ta- rifnih postavk. Občinski ljudski odbor je zavzel pravilno stališče, da mora vsaka gospodarska orga- nizacija takšno spremembo ute- meljiti, preden jo uveljavi. Na koncu so izvolili 45-članski plenum in 7-članski nadzorni od- bor. Predstavnik republiškega sveta Zveze sindikatov pa je v razpravi pohvalil občni zbor in g» prišteval med najboljše v Slove* niji. CELJSKI OKRAJ V PRIPRAVAH ZA PRVI MAJ Tudi v celjskem oikraju bodo letos delovni ljudje proslavili prvi maj nadvse svečano. Letošnji prvi maj bomo proslaviji v znamenju 70-letnice, odkar se prvi maj pro- slavlja kot dan proletariata vsega sveta. Razen tega bodo letošnji prvomajski prazniki nosili obelež- je desetletnice delavskega samo- upravljanja, bodo še polni sveže- ga vzdušja in vtisov na V. kon- gres SZDLJ, ob tej priliki pa ibo- mo obuditi tudi obveznost, da ibo treba izpolniti petletni plan v šti- rih letih, torej letos. Zato bodo letošnje prvomajske proslave re- zultat gospodarsikega -vzpona naše dežele. V Beogradu bo svečana parada, v kateri bodo sodelovale edinice JLA in člani delovnih koleiktivov iz vse države. Parada bo trajala od 8. do 12. ure. Podobne proslave bodo tudi v vseh glavnih mestih ljudskih republik. V Ljubljani in Beogradu bodo na paradi sode- lovali tudi nekateri večji delovni kolektivi iz našega okraja. V celjskem okraju se že pri- pravljajo, da ibodo 1. maj prosla- vili čim bolj svečano. Delovni ko- lektivi pripravljajo mitinge. V večjih krajih pa ibodo svečane akademije s kulturnim in šport- nim programom. Enako slovesno bodo proslavili ta praznik tudi po vaseh, šolah iin v ramih mno- žičnih organizacij aih. V Celju bo nekaj kulturnih in Športnih prireditev. Ulice mesta in izložbe, prav tako pa tudi naše vasi bodo slavnostno okrašene z zas'tavam,i in zelenjem. Občinski odbor SZDL v Celju pa ibo 29. aprila zvečer priredil v Narodnem domu centralno proslavo z boga- tim kulturnim programom. -ma POGLED PO SVETU Pretekli teden se je končala tri- dnevna konferenca v Akri za mir in varnost v Afriki. Predstavniki dvaj- setih afriških dežel so obsodili atom- sko eksplozijo v Sahari in pozvali afriške dežele, naj bojkotirajo fran- cosko blago in blokirajo francosko imovino. Sklenili so, da bodo pro- učili možnost ustanovitve afriških prostovoljnih enot iz neodvisnih afriških dežel, enote pa bi se borile za alžirsko neodvisnost. Pozvali so tudi vse neodvisne afriške države, naj podpirajo začasno alžirsko vla- do in naj bojkotirajo južnoafriško blago. Komaj se je ta konferenca kon- čala, že se je pričela v Conakrtjju, glavnem mestu Gvineje, konferenca azijsko-afriške solidarnosti. Tudi tu so sklepali o ustanovitvi osvobodil- nih azijsko-afrlških prostovoljnih brigad, se izrekali za koeksistenco ponujali drug drugemu roko sodelo- vanja in obsojali kolonializem. Za- stopnik začasne alžirske vlade je po- udaril, da Francija ne more doseči vojaške zmage. Vse izjave na kon- ferenci so poudarile odločilni tre- nutek zgodovine in oznanjale vero v konec hladne vojne, ki da jo bo pokopala vrhunska konferenca. To upanje pomeni veliko zgodo- vinsko moč, čeprav se strese pod udarci pripadnikov hladne vojne. V Washingtonu so se sestali zunanji ministri ZDA, Vel. Britanije, Fran- cije in Zahodne Nemčije in baje sklenili popolno soglasje o zahodni taktiki na predsedniški konferenci v Parizu. Glede razorožitve, berlin- skega in nemškega vprašanja da ni nobenih trenj na Zahodu. Vsa /o vprašanja so seveda med seboj po- vezana oziroma jih po mili volji po- vezujejo zato, da jih je teže reše- vati. Razorožitvena konferenca je eno samo gordijsko vozlišče, dolgo- časno prerekanje in predevanje be- sedi iz enega konca na drugega, ši- vanje in paranje v isti čas, facit več tedenskih razgovorov pa je spozna- vanje, da se voz ni nikamor pre- maknil. Zahod je spet odbil sovjet- ski predlog, češ da ni nič novega. Seveda, tudi odbijanje predloga ni nič novega. Čeprav svet ve, da se angleško stališče glede Berlina pre- cej loči od francoskega in čeprav ZDA kolebajo glede tega, je ven- darle prevladal vtis, da je Adenauer- jev komunistični bavbav spet zedi- nil različna stališča in okrepil za- hodno nemško postojanko, ki je s to taktiko v 15 letih izvršila tako ime- novani nemški čudež. Adenauerju se zdi, da je to za Nemčijo edino pra- va pot, in upa, da bo po njej prišlo do združitve obeh Nemčij. Nemška diplomacija ze blizu 30 let drži svet, če ne v vojni, pa na robu vojne. Ce se mu bo posrečilo odstraniti z dnev- nega reda predsedniške konference Berlin in nemško vprašanje, potem bo razgovor o razorožitvi vezanje otrob ali pa strastna intonacija no- vega obdobja hladne vojne. Upajmo, da temu ne bo tako. Naj bi na predsedniški konferenci vsaj nekoliko odmevala gesla prvomaj- skega praznika, ki pomenijo ne- dvomno želje delovnih ljudi vsega sveta. Kdo od teh ne bi z veseljem pozdravil popolne razorožitve pre- povedi atomskega orožja in mirovne pogodbe — 15 let po zmagi nad fa- šizmom! Kdo od tistih, ki dobro v srcu mislijo, da govorimo s Prešer- nom, ne bi želel, da zavlada na sve- tu mir, nacionalna neodvisnost in sodelovanje med narodi, ne glede na različno družbeno ureditev v posa- meznih državah. Iz razgovorov zunanjih ministrov v Washingtonu je razvidno, da je angleška teza, po kateri naj bi pri- znali Vzhodno Nemčijo, vendarle na tapeti in da bo nemško vprašanje na predsedniški konferenci 16. maja le- tos preizkusni kamen. Angleži so nedvomno že lahko prav resno v skrbeh zaradi neznanskega porasta nemške proizvodnje in zaradi go- nem veže in krepi z nemško marko T.O Tov. Tone Skok, SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V CELJU Na seji občinskega Itomiteja ZKS, ki je bila pretekli petek, je bil za novega sekretarja občinskega ko- miteja ZKS izvoljen tovariš Tone Skok, organizacijski sekretar občin- skega komiteja ZKS. Dosedanji sekretar, tovariš Cveto Pelko, ki je bil pretekli teden na zasedanju okrajnega ljudskega od- bora izvoljen za drugega podpred- sednika, je bil razrešen dolžnosti sekretarja občinskega komiteja Zve- ze komunistov. Za organizacijskega sekretarja je bil izvoljen tovariš Ivan Kramar, k! se je nedavno vrnil iz politične šole pri CK ZKS. V občinski komite je bil kooptiran tudi tovariš Marjan Ravnikar, ki je istočasno prevzel dolžnost predsednika ideološke ko- misije namesto tovariša Milana Lo- štrka, ki je bil zaradi preobremenje- nosti s službenimi in političnimi dolžnostmi razrešen predsedniške funkcije. ZA CAS OD 21. APRILA DO 2. MAJA Do konca aprila nestalno vreme s pogostimi padavinami in hladno. — Razjasnitve ne bodo trajale več kot dva dni. — Za prvomajske praznike se pričakuje lepo vreme. ZA ZGODOVINO delavskega gibanja in NOB Pred dnevi so se sestali člani okrajne in občinskih komisij za zbi- ranje zgodovinskega materiala pri organizacijah Zveze borcev in spre- jeli nadvse važno in odgovorno na- logo: urediti topografski popis spo- menikov delavskega gibanja in na- rodno osvobodilne borbe. V tej zve- zi so razpravljali o nekaterih kon- kretnih nalogah, kot o zagotovitvi finančnih sredstev za to delo, nada- lje o ljudeh, ki ga bodo opravljali in podobno. V ta namen so menili, da bodo morale občine preskrbeti stalnega uslužbenca, po možnosti prosvetnega delavca, ki bo zbiral, urejeval in izpopolnjeval gradivo, ki mu ga bodo pošiljale posebne topo- grafske skupine, ki bodo delale na terenih. Ekipe, ki bodo delale na te- renu, bodo štele do tri člane; nji- hov vodja pa bo moral biti ugleden človek — predvojni član KP ali prvoborce — ki bo dobro poznal lju- di in razmere določenega območja. Ekipe bodo morale imeti tudi vse potrebne tehnične pripomočke za iz- vrševanje del. Važno nalogo pri zbi- ranju zgodovinskega materiala bo- do imele tudi krajevne politične or- ganizacije, ki bodo morale že pred prihodom ekip pripraviti teren in nuditi popisovalcem vso pomoč. Gradivo vsakega zaključenega območja bo moralo imeti še topo- grafsko karto z vrisanimi znaki itd. Material, ki ga bodo zbrale ekipe, bodo najprej pregledale ustrezne občinske komisije, zatem pa bodo o njem razpravljali na širših sestan- kih članov Zveze borcev in drugih očividcev ter udeležencev ljudske revolucije. Tako zbran material bo- do zatem pregledali v oddelku NOB v Celju in ga nazadnje dostavili In- štitutu za delavsko gibanje v Ljub- ljani. Končni cilj tega dela pa bo izdaja knjig o zgodovini delavskega giba- nja in narodnoosvobodilne borbe pri nas. V Žalcu se pripravljajo ZA PRVI MAJ Te dni se je pri občinskem odbo- ru SZDL v Žalcu sestal koordina- cijski odbor za izvedbo proslav v počastitev prvega maja in dneva mladosti. Sklenili so, da bodo letoš- nje proslave prvega maja prenesli iz tovarn v naselja. Osrednje občin- ske proslave letos ne bo, pač pa bo- do proslave po vseh večjih krajih in šolah. Razen akademij in kulturnih prireditev bodo organizirali izlete v naravo, v partizanske kraje itd. Ta- ke izlete pripravljajo lovci v Žalcu, Svoboda v Libojah itd. Nekateri delovni kolektivi bodo praznik dela še prav posebno poča- stili. Tako bodo v Preboldu izročili namenu novo predilnico, na Polzeli bo otvoritev zdravstvenega doma, tamkajšnja tovarna pohištva bo od- prla obrat družbene prehrane, ko- lektiv Agroservisa v Šempetru pa PORAZNA SLIKA Lani je statistična služba v Sloveniji zabeležila 5325 pro- metnih nesreč, ali za približno 25 odstotkov več kot leta 1958 Pri nesrečah je bilo 245 mrtvih, 3982 pa telesno poškodovanih Smrtno se je ponesrečilo 59 kolesarjev, 935 pa jih je bilo telesno poškodovanih. pospešeno pripravlja otvoritev nove tovarniške hale. Več prireditev bo tudi za pionirje in mladino. Tako se bodo 17. aprila pomerili šahisti, 24. aprila pa strel- ci. Dne 24. aprila bo v Žalcu tudi okrajni festival mladinskega zbo- rovskega petja. Tudi maja bo nekaj prireditev, kot pohod na Mrzlico (15. maja), štafeta mladosti in končno bodo 22. maja izvedli pionir- ski dan, odprli razstavo del tehnič- nih in drugih pionirskih krožkov. Svoboda pa bo v maju izvedla še svoj kulturni teden. J. G. Vec mladih ljudi v SZDL Pred dnevi je občinski odbor SZDL v Laškem sklical razširjeno sejo, katere so se udeležili tudi pred- sedniki in sekretarji osnovnih orga- nizacij. Na konferenci so razprav- ljali o vlogi in nalogah Socialistič- ne zveze pri poglabljanju družbene- ga upravljanja, o nadaljnjem razvo- ju socializacije vasi in podobno.,V tej zvezi so proučili sklepanje koo- peracijskih pogodb. Ugotovili so,4a so lani dosegli lepe uspehe zlasti tam, kjer ?o na tem področju delale tudi politične organizacije in obrat- no, kjer takega sodelovanja ni bi- lo, so izostali tudi večji uspehi. Na posvetovanju so govorili še o povečanju števila članov. Zdaj ima- jo v Socialistični zvezi 61% voliv- cev. To pa je občutno premalo, zla- sti spričo tega, ker je zunaj orga' nizacije precej mladih ljudi. Zato so ,sklenili, da bodo glavno skrb pO' svetili ravno mladini. Ko so razpravljali o izobraževal- .nem delu, so se strinjali, da naj to dolžnost v prihodnje prevzame cen- ter za izobraževanje. CELJSKI TEDNIK - STEV. 16. 22. aprila 1960 3 Težnja podjetja SERIJSKA PROIZVODNJA v SPLOŠNEM MEHANIČNEM PODJETJU VELENJE NA- MERAVAJO 2E V NAJKRAJŠEM ČASU PREITI NA POPOLNO SERIJSKO PROIZVODNJO. ZARADI TEGA BODO ZGRADILI NA PRIMERNEJŠEM MESTU VEČJE OBRATNE PROSTORE. DVA NOVA SERIJSKA IZDELKA — LASTNA KONSTRUKCIJA: STROJ ZA PREDELAVO SADNIH SOKOV IN VARNOSTNA CIRKULARKA ZA ŽAGANJE JAMSKEGA LESA V METAN- SKIH PREMOGOVNIKIH. Navzlic temu, da je bilo Splošno iriehaničarstvo Velenje ustanovljeno že leta 1953, je podjetje še povsem mlado. Mlado predvsem zaradi tega, ker je začelo uspešno delati šele preteklo leto. Vse do takrat, ko je bila uvedena prisilna uprava, je bilo podjetje v stalnih denarnih težavah, pelavci niso debili po več mesecev rednega plačila. Kljub možnostim za razvoj se podjetje ni razširilo. Vzrok takemu slabemu poslovanju so bili vodilni ljudje v podjetju, ki so celo ovirali delo samoupravnih organov. Vsled tega so ta'koj po uvedbi prisilne uprave izmenjali vodstvo podjetja. Za tem so izvolili nove delavske samoupravne organe, za upravnika )odjetja pa je občinski "ljudski od- )or imenoval tovariša Francka Ko- rana. Po tej spremembi je podjetje začelo končno uspešno delati. Ta- koj so prevzeli gradbeno-ključavni- čarska dela pri novogradnjah na območju občine in pričeli izdelovati razne rezervne strojne dele za jam- sko mehanizacijo v velenjskem rud- niku. Vsled dovršeno izdelane teh- nične dokumentacije in predkalku- lacije za posamezna dela je imelo podjetje stalna naročila. Ker so vsa dela kvalitetno in v pravem času iz- vršili, so dvignili letni bruto pro- dukt za 100 odstotkov. Perspektivni investicijski načrt, ki ga pripravljajo, predvideva uvedbo popolne serijske proizvodnje. V ta namen bodo zgradili na primernejši lokaciji nove obratne prostore. Predvidoma bodo porabili za grad- njo in sodobno strojno opremo pre- ko 60 milijonov dinarjev. Ker so potrebe po ključavničarskih in dru- gih manjših uslugah v Velenju če- dalje večje, bodo sedanje delovne prostore nekoliko razširili in usta- novili še obrat za drobne obrtniške usluge. V te prostore pa bodo pre- stavili tudi sedanjo kromirnico in jo nekoliko modernizirali. Spričo predvidenega perspektiv- nega razvoja bodo zaposlili še 70 delavcev, med njimi 45 odstotkov žena. Predno bodo prešli na popol- no serijsko proizvodnjo, namerava- jo vsakega delavca posebej priučiti za določeno delovno mesto. To iz- obraževanje bodo vršili v podjetju s krajšimi tečaji. Specializirane in visokokvalificirane delavce pa bodo zaposlili pri zahtevnejših montažnih delih in v obratu za splošne usluge. S tem, da bodo sami vzgajali stro- kovni kader, bodo lahko zaposlili večji odstotek ženske delovne sile, hkrati pa bodo rešili potrebo po kvalificiranih delavcih, ki je pereč problem v Šaleški dolini. Odkar so v Splošnem mehaničar- stvu uvedli skupinske akorde in pri- čeli nagrajevati delavce po enoti proizvoda, se je dvignila storilnost dela za 75 odstotkov. 2e sedaj ima- jo vključenih v sistem nagrajevanja po delovnem učinku 80 odstotkov zaposlenih. Ko bddo uvedli popolno serijsko proizvodnjo, pa bodo na- grajevali po delovnem učinku vse delavce, tudi mojstre in vodstvo podjetja. UKREPI za uvod v turistično sezono in nekateri drugi problemi NA SKUPNI SEJI, KI JE BILA V SOBOTO V PROSTORIH TRGOVINSKE ZBORNICE, STA OBA ODBORA ZA ORGANIZACIJO TR2IŠCA PRI OKRAJNI TRGOVINSKI ZBORNICI OBRAVNAVALA VRSTO AKTUALNIH VPRAŠANJ, MED NJIMI PRIPRAVE ZA TU- RISTIČNO SEZONO, AKCIJO ZA UREDITEV NEONSKE RAZSVET- LJAVE V CELJU, RAZŠIRITEV TRGOVINSKE MRE2E IN URE- DITEV NEKATERIH PRODAJALN, SERVISNO SLU2B0 IN DRUGO. Glede na to da je turistična se- zona na pragu in bo po določitvi obmejnega področja ki bo verjetno zajelo tudi Celje pričakovati večji naval turistov kakor doslej, bodo morale poleg gostinstva tudi trgo- vine odigrati večjo vlogo. Ne gre samo za njih estetsko ureditev na zunaj in znotraj, ki smo jo dosedaj v glavnem pogrešali in ki ji bodo komisije Olepševalnega društva s sodelovanjem aranžerjev posvetile vso skrb, pač pa gre hkrati za ure- ditev vseh teh objektov povsod tam, kjer bo ta promet potekal. S tem v zvezi bo enako važno, da bodo trgo- vine založene z vsem tistim blagom, ki utegne zanimati prav tako tuje kakor domače turiste. To pomeni, treba bo slediti zgledom evropskega sveta, ki je v tem pogledu umel vskladiti povpraševanje po takih ar- tiklih z organizirano prodajo, in ure- diti prodajalne po hotelih in drugih večjih gostinskih lokalih. Poleg te- ga bi kazalo odpreti kakšno trgovi- no z ožjim asortimanom zanimive- ga blaga (kakor DOM v Ljubljani). Analize založenosti posameznih trgovin celjskega okraja so poka- zale, da se stanje sicer bistveno ne spreminja, da pa primanjkuje dolo- čenih artiklov široke potrošnje, zla- sti domače proizvodnje. Eden perečih problemov, ki so mu posvetili dobršen del razprave, je ob nenehnem naraščanju števila mo- tornih vozil pomanjkanje, bencinskih črpalk. Tuji kakor domači vozniki se čestokrat znajdejo v škripcih, ko jim zmanjka bencina in ga nimajo kje dobiti. Ker nas to brez dvoma po- stavlja v slabo luč, bi bilo treba na področju celjsikega okraja spora- zumno s Petrolom najti rešitev, ki bi po vseh večjih krajih zagotovila dovoljne količine bencina in uredila morda celo servisno službo. V tem smislu bi bilo treba postaviti vsaj še tri do štiri nove črpalke, hkrati pa doseči, da bi vse f)encinske ka- pacitete od 1. maja dalje delale non stop. V zvezi z akcijo za ureditev ne- onske razsvetljave v .Celju, in ker naj bi bili vsi napisi enotno urejeni, bo Zavod za napredek gospodarstva izdelal projekt, ki bi ga spričo ve- likih za to potrebnih investicij iz- vedli tako, da bi za neonske reklam- ne napise zainteresirali posamezna podjetja. Kakor je bilo iz razprave videti, je bila realizacija letošnjega inve- sticijskega načrta, namenjena raz- širitvi trgovinske mreže, izpolnjenai 80 odstotno. Tako občinski odbor kakor Zavod za napredek gospodar- stva sta pri tem pokazala velik in- teres. V načrtu je 5 novih samo- postrežnih trgovin — na Otoku, v Petrovčah, 2alcu, Pfeboldu in Ve- lenju, vendar pa je tu ta sredstva občinski ljudsiki odbor Šoštanj pre- usmeril v izgradnjo hotela. Nadalje bodo preuredili več trgovin — v Ro- gaški Slatini, Laškem, Rimskih To- plicah, na Polzeli, v Mozirju in Na- zarju, pa prav tako v Celju, kjer bodo odprli še delikatesno trgovino v sedanjem Riu, specialno trgovino tekstila v bivšem OF domu itd. Na seji so razpravljali tudi o sedanjem skladišču Lesnine na Slandrovem trgu. Prostor, ki je še vedno v su- rovem stanju, je natrpan s po- hištvom, omare pa, ki so našle svo- je zavetišče celo na prostem, ne samo da so izpostavljene poškodb bam, marveč hkrati tudi pačijo estetski videz okolice. Zato je bilo splošno mnenje, da bi Lesnina lah- ko našla primernejše prostore; osvo- jili so predlog, naj bi se Mestna ljudska in Pionirska knjižnica pre- selili sem, Lesnina pa v prostore Narodne banke. Tako bi se gleda- lišču pridružila kulturna ustanova, Lesnina pa bi bila v središču me- sta, kamor vsekakor bolj sodi. Tu. bi lahko naposled uredili nov tip trgovine, ki bi poleg pohištva imela še ostale stanovanjske pritikline. Ob koncu sta oba odbora za or- ganizacijo tržišča razpravljala še o vprašanju servisne službe. To vpra- šanje je deloma v zvezi s težnjo proizvajalcev, da bi bilo (zaradi stroškov) teh servisov čim manj in z logično potrebo potrošnika, da bi jih bilo čim več. Usposabljanje ser- visne službe, ki bi morala zajeti vsa večja naselja, je sicer v teku, ven- dar manjka vrsta servisov, zlasti pa je nesolidna ta služba na področju radio in elektrotehnike. Da bi ser- visno službo usposobili v celoti, bo Trgovinska zbornica stopila v stik s posameznimi proizvajalci in ugo- tovila njih mnenje. Komunisti v Hudi jami na dobri poti VTISI Z LETNE KONFERENCE ORGANIZACIJE ZK V RUDNIKU HUDA JAMA Letna konferenca Zveze komuni- stov v rudniku Huda jama pri La- škem, ki je bila v nedeljo v sindikal- nem domu v Rečici, je bila zares obračun dela njihove organizacije, in kar je še važnejše, temeljit raz- govor o bodočih nalogah, ki jih ni malo, niti bodo lahke. Preveč bi bilo vsega, če bi se pri poročanju spuščali v podrobnosti in naštevali vse probleme ter pomanj- kljivosti, ki se jih niso izogibali. Pohvalno, je tudi to, da se na konfe- renci niso zaprli v ozeik krog. Na- sprotno, število gostov iz kolektiva in terena, članov in nečlanov, je bržčas podvojilo njih število v dvo- rani, kjer so zborovali. Prav je tako, da je letni dogovor komunistov od- prt javnosti in da komunisti slišijo tudi mnenja ter predloge svojih de- lovnih tovarišev nečlanov. Težišče razprave na konferenci je bilo okoli proizvodnje. Dolgo pa so se zadržali pri obravnavanju na- grajevanja po enoti proizvoda, ki naj odpravi dosedanja nesorazmerja med posameznimi obrati, zlasti pa, da ustvari čvrsto podlago za boljšo in večjo proizvodnjo. Tako se je razvila živahna raz-prava okoli pred- videnih kriterijev soudeležbe nejam- skih obratov pri ustvarjenem do- bičku na izkopu premoga. Ugotav- ljali so, da je slab način nagraje- vanja in hkrati nezadovoljiv sistem sproščanja še neizkoriščenih notra- njih rezerv, ki bi ,se odražal tudi v boljšem zaslužku, precejšen vzrok za fluktuacijo delovne sile, zlasti iz zunanjih obratov. Veliko besed so posvetili potrebi izboljševanja mehanizacije, organi- zaciji boljših odkopnih metod in iz- boljševanju delovnih pogojev. S precejšnjimi dvomi so obravnavali vprašanje delovne discipline, iz- ostankov in podobnih problemov, ki izvirajo v glavnem iz okoliščine, da je več kot 60 odstotkov vseh zapo- slenih polproletarcev, ki jim rudnik ni edini vir dohodkov, zato jim pa za probleme podjetja ni veliko mar. Ta stvar pa je povezana s stano- vanjsko izgradnjo, le-ta pa spet s prepičlimi dohodki podjetja in go- spodarsko šibkostjo občine, za ka- tero je rudnik največje podjetje. Zlasti je bilo zanimivo na koncu razprave, ko so člani organizacije razpravljali z gosti o lanskem pri- meru, ki dokazuje da je kljub vsem težavam le mogoče ustvarjalne sile kolektiva vzpodbuditi, če v skupnem uspehu podjetja vidi posameznik tudi svoje osebne koristi. Ustrezen način nagrajevanja pa bo ob zala- ganju vsega kolektiva, zlasti pa članov ZK, zmogel sprevreči občas- ne sunke pri proizvodnji v stalno in nenehno rastočo akcijo. Mimo proizvodnih problemov so na konferenci razpravljali tudi o de- lu sindikata, organih delavskega upravljanja, o prosvetni dejavnosti kolektiva in kraja, nadalje o vlogi članstva ZK v ostalih množičnih or- ganizacijah, posebej še na terenu v Socialistični zvezi. Hudajamski komunisti so na svoji konferenci razjasnili vrsto proble- mov. Ce so jih tako odkrito ugo- tavljali, ni nobenega razloga, da bi se jih tudi ne lotevali. S svojim de- lom in širino, ki so jo vnesli v svoje delo, pa bodo gotovo našli v svojem kolektivu oporo. J. K. Volitve pri nas doma še kakšen teden bo treba po- čakati pa bodo skoraj v vseh ko- lektivih pripravljeni na volitve v delavske svete. Letos bodo za- radi obsežnih nalog, ki jih bodo delavski sveti reševali, te volitve še večjega pomena kot prejšnja let^ Nagrajevanje po učinku, re- konstrukcija in še cela vrsta na- log in problemov je pred novimi člani delavskih svetov. Zato ni nikoli dovolj opozoril, da izbe- rimo v organe delavskega samo- upravljanja le sposobne in dela- voljne proizvajalce. V takem razpoloženju so bUe v soboto tudi prve volitve v na- šem okraju — v Časopisnem pod- jetju »Celjski tisk«. ,2e od pol sedmih naprej so na volišče pri- hajali člani kolektiva, ki so se — kot je bilo videti na njihovih ob- razih — zavedali pomebnosti vo- litev. Na volišču je bilo živahno predvsem v zgodnjih jutranjih urah, medtem ko so kasneje pri- hajali le še posamezniki. . OBVESTILO , Cenjene stranke obvešča- mo, da bomo s sprejemanjem oglasov in objav za prihodnjo številko našega lista zaklju- čili izjemoma že v torek dne 26. IV. 1960 ob 12. urL Uprava Celjskega tednika OBČINSKE CESTE? V Šoštanju je stanovanjski pro- blem zelo pereč, vendar kaže, da ga problemi urejanja občinskih cest prekašajo. Občinskih cest je za okoli 80 kilometrov, vse pa so v »obupnem« stanju. Celo cesti- šča v Šoštanju so potrebna ure- ditve. Zato je svet za gospodar- stvo bil mnenja, da bodo morali ceste v naselju Šoštanj urejevati s sodelovanjem gospodarskih or- ganizacij, ki so v veliki meri za- interesirane^ da bodo ceste ure- jene. Sodijo, da bi laihko tako vsaj ceste v naseljih v doglednem času ujredili. Zakaj gradimo prehodna stanovanja? Iz pisarne predsedstva Ob- činskega ljudskega odbora v Celju smo prejeli dopis, ki ga spričo aktualnosti objavljamo v celoti: . Ker se sedaj končujejo dela pri 107 stanovanjih v bloku v Tkalski ulici, so se razširile v mestu številne kritike, da so stanovanja pretesna in da ne bodo zadovoljila stanovalcev. Mi smo ves čas gradnje tega bloka poudarjali, da gre v tem primeru za posebna, prehodna, če hočete začasna stanovanja Tega se morajo zavedati tako podjetja, ki sedaj ta stanova- nja delijo in jih dati takim pro- silcem, ki jim le-ta ustrezajo. Kritiki gradnje tega objekta naj upoštevajo, da je sedaj v gradnji 610 stanovanj, od te- ga 107 teh nenormalnih pre- hodnih. Vsa ostala, to je okoli 500 pa so normalna družinska stanovanja. Vsakdo, ki količkaj pozna naše stanovanjske raz- mere, bo lahko pritrdil, da^ je zelo velik odstotek najnujnej- ših prosilcev takih, ki se bodo začasno zadovoljili s takšno provizorno, začasno rešitvijo. Takoj od samega začetka gradnje smo točno določili na- men gradnje tega bloka s pre- hodnimi stanovanji. Le-ta naj bi se začasno dodeljevala: — za rešitev izredno perečih in številnih nujnih primerov stanovanjskih prosilcev, ki ži- vijo v povsem nemogočih sta- novanjskih razmerah. Pri meni osebno se je zglasilo nad 40 takšnih strank, ki so mi ne en- krat, ampak stalno zatrjevali, da prosijo vsaj za eno skromno sobo. Prepričan sem, da bodo ti najnujnejši prosilci za ne- kaj časa s takšno rešitvijo za- dovoljni. — Drugo, te garsoniere lah- ko začasno uporabijo za leto ali dve novoporočenci brez otrok. Pri številnih naših mla- dih družinah sta zaposlena dva. Ceneno malo stanovanje takšnim družinicam ustreza. Ono zadovoljuje \ najnujnej- šem obsegu, nizka stanarina pa omogoča štednio za postopno nabavo opreme ali za predpla- čilo za normalno stanovanje. — Podjetja in občinski ljud- ski odbor morajo vsako leto re- ševati številne primere prestav- ljanja družin, če se rušijo sta- ri stanovanjski objekti. Tu na- letavamo na številne družine upokojencev, z dvema ali enim članom. Tudi v takih primerih nam takšno stanovanje pride prav. — Vedno smo poudarjali, da mpramo vsi smatrati te nasta- nitve kot začasne, za dobo dokler se število članov druži- ne ne poveča. Pričakujemo, da bodo vsi tisti, ki poznajo stanovanjsko situacijo, oz'roma izredno sta- novanjsko stisko v našem me- stu, ta ukrep občinskega ljud- skega odbora razumeli in se zavzeli za to, da ga ne bomo diskreditirali. Prav je, da terenske organi- zacije SZDL in sindikalne or- ganizacije v podjetjih sprem- ljajo potek dodeljevanja teh stanovanj in da se zavzamejo za to, da se morebitne pomanj- kljivosti takoj odpravijo. Predsednik ObLO Celje Franc Rupret ^ Trgovinski paviljon Občinski ljudski odbor v Žalcu je na zadnji seji razpravljal med drugim tudi o gradnji trgovin- skega paviljona. Odborniki so sprejeli predlog, da se občina za- dolži za 50 milijonov dinarjev. S temi sredstvi bodo gradili so- doben trgovski paviljon v novem predelu Žalca. Tam bodo zgra- dili tudi Zdravstveni dom, začeli Pa so že graditi novo poslopje za občinski ljudski odbor. V novem trgovskem paviljonu iiameravajo urediti sodobno sa- ^i^apostrežno trgovino. Sodijo, da bo za Žalec samopostrežna trgo- ■^ina zlasti primerna, ker bo lah- ko združila šipecerijsko trgovsko el sredstev za gradnjo samo- postrežne trgovine bo prispeval «J — za sektor Hrastnik 20 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV j Dobro urejena samska stanovanja in hrana je preskrbljena. Plača in terenski dodatek pa tarifnem-pravilniku »Gradiš«. Vsa dela na obeh sektorjih se izvajajo v akordu. Sektorja pa se bosta obračunavala kot samostojni elkonomski enoti s čemer je nudena delavcem možnost povečanja osebnih dohodkov zaradi prihran- kov na materialu in na ostalih stroških. — Potne stroške za pri- hod na sektor povrne Uprava podjetja po enomesečni poizkusni dobi in sđtlenitvi delovne pogodbe za 6 mesecev. — Interesenti naj se javijo na Upravi »Gradišč v Celju ali na sektorju Žalec in Hrastnik, in to do 1. maja 1960. Prvi uspehi in izkušnje PRI IDEJNOPOLITICNEM IZOBRAŽEVANJU V CELJSKI OBCINI Težmja, da bi ideološko vzgojno dek) komimistov približali intere- •am in ipotreibam člansitva ter da fai družbenopolitično vzgojo raa- širfli čez meje organizacij je narekovala nove oblike študija, ki se je lani, sicer razmeroma pozarK), v mkrsičem spremenil. Bik) pa je mnogo objektivnih raz- kjgov, da se te nove oblike niso dovolj hitro uveljavile, kar pa je imelo posledico, da navidezno kJeokjško izobraževanje ni do- seglo zaželenih uspehov. Ze mogoče, da so posamezne osr>ovne organizacije v pretekli sezoni ibolje m uspešneje študi- rale, toda za veliko večino bi to ne držalo. Nove o(blike ipo študijskih aktivih so 'prinesle kvalitetnejši žtutMj zaradi boljše izbire preda- vateljev, nadalje so omogočile prodor ideološkega izobraževanja na množično osnovo in konično so komunisti z nečlani laihko (v večini primerov tudi so) študi- rali tiste teme, ki so jim po inte- resu, službeni dejavnosti in poli- tičnem udejstvovanju bdižje. Kot že rečeno, se je študij za- čel "razmeroma pozno, pravi raz- mah pa je bil šele v januarju in februarju letos. Med 38 ustanov- ljenima študijskimi aktivi v ob- fini Celje je nedelavnost pCka- zaik) samo nekaj aktivov, medtem ko le v nekaterih primerih štu- dijeki aktivi sploh niso ibdli usta- novljeni. Po nepopolnih podatkih je v letošnji študijski sezoni do konca niajca bilo na področju občine nad 80 štuidijskih sestankov, ki jib je v povprečju obiskovalo nad 1500 članov ZK in nad 2.500 ne- komuniistov. Ce k temu prište- jemo še 4 seminarje za mlade komuniste z nad 200 udeleženci ter većemo politično šolo pri ob- činskem komiteju ZKS z okoli 80 slušatelji, potem moramo priznati, da je ideološko izobraževanje v celjski občini pokazalo določen napredek. Nedvomno pa ideolo- ška vzgoja naših delovnih ljudi ni potekala samo po liniji ZK in da so tu svoje uspehe zabeležile tudi sindikalne organizacije, na- dalje organizacije SZiDL. Izredno pomembne pa so na- brane izkušnje pri pirvih uspehih in seveda tudi pri neuspehih, ki jih ne kaže zakrivati. Sovpadanje pri razvijanju širokega izobraže- valnega načrta prek delavske vini- verze z reorganizacijo idejnopo- litičnega izobraževanja pMk po- litičnih organizacij je spočetka povzročalo določene nejasnosfti dn zakasnitve. Nekatere organizacije ZK so zakasnile ravno zaradi že- lje, da ideološko vtzgojo vMjiičijo v okvir izobraževalnih centrov, ki pa se ponekod zelo počasi usta- navljajo in razvijajo. Končna analiza s področja ideo- loške vzgoje bo prinesla tudi jasnejšo sliko o tem, kje se nove oblike ndso najibolje pokazale. Stirimesečna doba je pokazala vrsto problemov, ki jih prej ni bUo mogoče predvidevati, zdaj pa bodo silno koristne pri načrto- vanju za prihodnjo študijsko se- 25ono. Mnenja nekaterih tovarišev, ki kažejo nestrpnost v pričakovanju sunkovitih sprememb v kakovosti in množičnosti ideološkega iz- obraževanja, češ, da je bilo pcn prej Ibolje, so gledana iz te plati, zgrešena. Končno so nove oblike študija prinesle še drugo pred- nost, ki ni neposredno vezana z vzgojnimi problemi. To je, da so se v študij^cih aktivih, ki ne predstavljajo osnovnih organiza- cij, našli člani Zveze komunistov pri svojih delovnih in interesnih nalogah in iproblemih. Za prihodnjo se2»no so razmere jasnejše. Poleg temeljitejših pri- prav v programskem in organi- zacijsikem pogledu pa ibo na te- melju dosedanjih izkušenj treba seveda povečati zavestno disci- plino med člani ZK in njih pri- zadevanje za vključitev čim šir- šega kroga delovnih ljudi v irieo- loškopolitično izobraževanje. Un paleolitska postaja pri Jorkloštro Precej časa je že minilo, od- kar je bila odkrita prva paleolit- ska postaja na Slovenskem. Za tem odkritjem so sledila druga: Spehovka, Momova zijalka, Nji- vice i. dr. Vse naštete ix>stojanke so bile odlkrite na Štajerskem. Tu se i>a potem odkritja tudi usta- vijo. Znane so še številne jame, kjer so našli kosti jamskega med- veda: Glin j a jama pri Planini, Erjavčeva jama v Zgornji Savinj- ski dolini. Pričakovati bi jih bilo tudi v »Ravbarskih liiknjah« pri Libojah. Sistematično raziskovanje pale- oMta se je po osvoboditvi pre- usmerilo predvsem na Primorsko, kjer je bila odkrita vrsta novih paleolitsikih postaj: Betalov spod- mol, Otoška jama, Par-ska golo- bina, Cmi kal; na Gorenjskem je bUa v zadnjem času odkrita pale- olitska postaja na Mokriai. V tej »nezainteresiranosti« za štajerske predele je prijetno pre- senetila arheološki svet najdba paleolitskega artefakta, ki je bil odlkrit na Blatnem vrhu pri Jur- kloštru letos februarja meseca. Našel ga je domačin Def ar B. iz Blatnega vrha 38 pri kopanju na svoji njivi. Takoj je spoznal, da gane v tem primeru za delo člo- veških Pok. Artefakt je iz rdečkastega jas- pisa in izredno skrbno izdelan. Na prednji strani so dobro vidni sledovi površinske obdelave. Na robovih so vidne strme retuše, ki dajejo kaonnu iprimemo ostrino. Zadnja stran je gladka, kot je to običajno pri tovrstnih orodjih. To kamenito orodje je ležalo v zem- lji 1,50 m pod rušo in okrog 15 m nad strugo potočka, ki teče na dnu pobočja. Po mnenju prod Brodaa-ja bi lah- ko v tem slučaju računali s pale- olitsko postajo na prostem. V bli- žini omenjenega najidišča je ob potoku Misnici večja jama, ime- novana »Štorasta peč«. Tudi ta jama ima vse pogoje za naselitev paleolitskega človeka. Jama je dolga približno 20 m, široka 8 m in visoka do 4 m. Je suiha, potok Misnica, ki teče pod jamo, pa tu- di v času največjega vodostaja ni dosegel vhoda v jamo, ker teče kakih 7 m pod vhodom v jamo. Dokler nimamo dnagih podat- kov o najdišču, laihko ta artefakt časovno opredeljujemo samo na podlagi njegove oblike ali tipo- loško, kot temu ijravijo arheologi, Tiix3aoško spada naš artefakt v starejši paLeolit, kar je še pose- bej zanimivo. Po tej oprededitvi je namreč najdba še starejša kot n. pr. najdba iz Potočke zijalke. Najlažje si ibomo to jjredstavljali, če vemo, da je človek ledene dobe živel samo v toplih presledMh med ledenimi dobami, ki so bole štiri, kakor tudi med posamezni- mi toplejšimi presledki med sa- mimi ledenimi dobami. Presledek med dvema ledenima dobama imenujemo interglacial, toplejši presledek v času posameznih po- ledeniitev pa interstadiai. Seveda so ta obdobja, tako poledenitve kakor tudi medledene dobe tra- jale na tisoče let. In če sedaj pre- idemo nazaj k našemu lovcu, ki je uporabljal ta artefakt: žiivel je v zadnji medledeni dobi, dočam je človek Potočke zijalke živel v toplejšem presledku zadnje pole- dlenitve. Ni pa izključeno, da je ta trditev na podlagi enega sa- mega predmeta preuranjena. De- lati preveč daljnosežne zakljulčke je vedno nehvaležna stvar. Pravo shko o novo odkritem najdišču bomo dobili šele z načrtnim iz- kopavanjem. Zaenkrat lahko z gotovostjo ugotovimo le to, da je paleoOit&ki človek v okolici Jur- klcštra dejaflrtsfco živeL Lojze Bolta Kendall Tavlor Vrsto uspelih komornih koncertov, ki so bili letos v Celju, je zaključil dne 13. aprila obisk angleškega pi- anista Kendalla Taylora, čigar pro- gram je, skupaj z dodanimi deli Si- beliusa in Chopina, obsegal razdobje od Sebastlana Bacha do Prokofjeva. Mojstrstvo angleškega gosta je prišlo do polnega Izraza v Beethov- novi sonati op. 57, imenovani Ap- passionata. Zlasti prvi stavek s sva- rečlm, resnobnim prizvokom v prvi temi, togotnimi, dramatičnimi izbru- hi v medigrah in poguma polni dru- gi temi, je bil živo podan, s psiho- loško karakterizacijo vseh podrob- nosti. Gostota občutja je nekoliko splahnela v drugem, v smislu vari- acij zgrajenem stavku, čigar tema prinaša svojsko, bogato razpolože- nje umirjenja, s sencami grenkobe, ki se v toku variacij razpršijo, na- kar se ponovi tema v prvotni obli- ki, obogatena s srčno toplimi figu- rami v nizkih tonih. Niti v zadnjem, sicer izvrstno podanem Allegru, ni pianist dosegel one sočnosti izraza kot v prvem stavku Appassionate. To, ikar je splošno lepo In to, kar je osebna lepota Beethovna, se je na poseben način strnilo v Sonati v As-^uru, op. 110, predzadnji Beethovnovi sonati. Beethoven se je pod težo življenja nekoliko vdal, po- polnoma se je zazrl v svojo no- tranjost in vtis imamo, da mu ni mar ugajanja, tako čista poezija je to. Tu ni sledu o dramatičnosti, ki je nemara ena glavnih vsebinskih komponent del mlajšega Beethovna. Vsebinsko je to, skoraj bi dejal, ču- daško delo, nekam skrivnostno za- maknjeno samo vase in ob tej notranji zatopljenosti se lahko raz- bijejo ambicije marsikaterega izva- jalca, ki ima premalo psihološkega daru. Izvrstni muzik Taylor je že v bolestni prvi temi, ki jo je klavir naravnost pel, najavil uspešnost svoje stvaritve, ki jo je kronala iz- vedba zadnjega stavka — fuge z Iz- redno jasnim in hkrati vsebinsko poglobljenim osvetljevanjem obli- kovne plati. Po tako čisti glasbi je moral učinkovati Fultonov Preludij, har- monsko pretirano natrpan z malimi sekundami, medlo, prav tako Ele- gija In Toccata, v kateri je vložil interpret več duha kot skladatelj. Schubertov Impromptu (op. 90), ena tistih skladb, ki v povprečni inter- pretaciji zgubijo vsak ,mik, je v iz- vedbi Taylora vseboval vse zvočne finese, ki pripomorejo lepi, za klavir napisani melodiji do polnega izraza, a Chopinov Scherzo v b-molu (štev 2, op. 31) je vseboval dramatično silo in chopinovsko nežnost, med- tem ko so bili Lisztovi Vodometi muzikalno prepričljivi, v smislu vse- binskega programa pa nazorni. Izmed dodanih treh skladb velja posebej omeniti miniaturo Prokofje- va, in sicer zato, ker je dokazala, da naše občinstvo rado sprejema kvalitete moderne glasbe. V.Modic V NEDELJO OKRAJNA REVIJA PEVSKIH ZBOROV V 2ALCU Po nadvse uspelih občinskih revijah mladinskih pevskih zbo- rov bo v nedeljo 24. t. m. s pri- četkom ob 15. uri v dvorani Hme- ljarskega drnna v 2alca okrajna revija, na kateri se bo zvrstilo enajst najboljših zborov mladih pevcev. Po programu, ki ga je iz- delal festivalski odbor, bodo zbori nastopili po naslednjem vrstnem redu: Zreče, Gornji grad, Šentjur, Šoštanj, Polzela, Laško, Šmarje, druga osnovna šola iz Celja, zIkm* »France Prešeren« iz Celja, Svo- boda-učiteljišče in Svoboda-gim- nazija iz Celja. Nastop zborov bo ocenjevala posebna komisija stro- kovnjakov iz Ljubljane, ki bo iz- rekla tudi končno besedo v ude- ležbi dveh mladinskih zborov na ivezni revijL Samo do 5. maja je še čas. da se vpišete v članstvo Prešernove doižfce. Za 600 dlB članarine boste konec leta prejdi 7 knjig, barvno reprodakdjo slike Riharda Jakopiča ali Gojmira Kosa, ki b« jirtmerna z« okTir, poleg tega pa boste še vdeleženi pri veifltefn nagradtiem žrebanju, v katerem bo izžrebanih ZA iMILiJON DINARJEV DARIL Pohitite z vpisom. Teh Hgodaosti bod« iianreč iileim sam* tisti, ki s« vpišejo v članstvo io 5. maja. POZNANSTVO Začnimo pri šoli. Nič kolikokrat pritečejo starši v šolo. Pob je iz so- sednje vasi so mi pretepli otroka! Naučite jih že enkrat manire. Mhm. Učitelj naj bi jih naučil ču- da stvari. Res je. Tepli so se. Juri- šali so drug na drugega. Prava voj- ska. Namesto krogel je letelo ka- menje. Letele so psovke. Tako je bi- lo pred sto leti. Bilo je pred vojno In tako je zdaj, po vojni. Tako je bilo in tako bo. Vsaj rečemo lahko tako. Za izgovor. Z izgovori se dolžnosti najlaže otresemo. Sicer pa — saj so učitelji plačani vzgoji- telji. Ljudje, ki fabricirajo vzgojo. Kdo pa se naj ukvarja z vzgojo, če ne ravno učitelj! Zato pa tudi odgo- varja. Tako mislijo mnogi. Tudi ta. ki se je prišla pritoževal, da so ji fantje iz sosednje vasi pretepli otro- ka. In celo zagrozila je: Ce pa ne boste napravili red vi, ga bo napra- vil moj mož! Pričakal bo mulce in jih pretepel, da bodo pomnili. Tako je povedala. Potem se je od- dahnila. Zazdelo se ji je, da je svoj namen popolnoma uresničila. Učite- lju je pošteno ndpolnila ušesa. Zdaj pa naj premišljuje. Za to je v služ- bi. Za to je plačan. Tako je pove- dala sosedi. Soseda je povedala na- prej. Novico je zvedela vsa vas. Ta- ko je tudi prav. Naj ljudje vedo, ka- ko jih učijo v šoli. Da, šola je kriva! Učitelji so res potrpežljivi ljudje. Ce bi bil kdo drug na učiteljevem mestu, bi tudi lahkoverni mamici napolnil ušesa. In to pošteno! Tako pa je zlezel vase in začel premišlje- vati, zakaj ti pretepi, zakaj stalne pritožbe. Spomnil se je najprej na svojo mladost. Ali so se takrat tudi tako ravsali? Tudi. Se sedaj čuti prasko na glavi, ki mu jo je povzro- čil pobič iz sosednje vasi. Zakaj se to tako odločno ponavlja? Dobro. Učitelj bo preizkusil sam sebe: je na pravi poti? Sicer pa ima otroke vsak dan v šoli in bo preveril svoje znanje. le drugi dan vpraša Sumigouegm Janeza, zakaj je tako neusmiljen premlatil Reharjevega Marka. Janez brez oklevanja odgovori: »Zato, ker ni iz naše vasUtr Res je. Ni iz vasi. Zato se sovražijo. Zato se napadajo pretepajo. In to se ponavlja. Zakaj, zakaj vse to? Sicer pa odgovor ni tako težak: Otroci se med seboj vse premalo poznajo! Ni dovolj, da ho- dijo v isti razred. Treba je ožjega poznastva. Nekaj takega pa se lah- ko premosti z obiski. Da. tudi otro- ci se morajo med seboj obiskovati. To pa jim lahko dovolijo starši — ne učitelji! Pa bo kdo rekel: Člo- vek, ti jih navajaš na potepanje! Ne, obratno. Navajati jih je trebM na poznanstvo! Ni lepšega doživet- ja za otroka, če mu starši rečejo ob nedeljah, takole po kosilu: Tonček, pa obišči svojega sošolca iz sosed- nje vasi. In glej, da se boš lepo ob- našal. Se pred mrakom pa moraš biti doma. Pozdravi tudi njegove roditelje. Za prihodnjo nedeljo pa ga povabi ti. Razumljivo je, da ga bomo opo- zorili na obnašanje med potjo in na- to pri sošolcu. Lahko smo mirnf prepričani, da bo naš otrok svoje poslanstvo odlično opravil. Redki bodo primeri iztirjenja. Otroci z na- ivno odkritostjo napravijo boljii vtis kakor odrasli, ki se česfokrat kar preveč pretvarjamo. Vidite, na tak način si bo otrok nabiral poznanstva. Bodite prepri- čani, da bo iz takih poznanstev ne- stajalo prijateljstvo. Med prijatelji pa ni nasilja. In k temu bodo prip^f" mogli v prvi vrsti starši. Razumljir v o: Pri tem pa tudi učitelj ne b* držal rok križem! Oba: roditelj vzgojitelj vzgajata otroka! fn kd9 še? Okolje, družba! Vsi imamo radi poznmiistoa. Otr*' ci tudi. In »endur jih ta kaj radf prikrajšamo. D. Kame* Teden muzej od 24. do 30. 4. bo letos v Mestnem muzeju v Celju nekaj dni kasneje. Razstavo »Peča na Slovenskem«, ki jo prireja Etnografski muzej iz Ljubljane pri nas, bo namreč zaradi tehničnih ovir v zvezi z gradbenimi deli pri obnovi Stare grofije možno odpreti za javnost šele 5. maja. Razstava »Peča na Slovenskem« bo prikazala razvoj zavezovanja peče od 15. stoletja dalje, razvoj ornamentalno stilnih značilnosti in lepote tega nevsiljivega samo belega okrasnega dela nekdaj razkošne slovenske ljudske noše. (Na sliki: Starka s pečo Iz Luč.) Na prireditev, ki bo v času od 5. do 15. maja, opozarjamo posa- meznike in skupine, zlasti šole — te bodo lahko seznanile mladino s tem izvirnim elementom noše iz več slovenskih pokrajin. S knjižnih polic Študijske knjižnice Skala A.: O vaspitanj« dece ometene ■ razvitku. Be(«rad lf5f. S. 19585. Prelog M.: Pore^, grad i spomenici. Beograd 1957. S. II 1879. * Blejec M.: Statistične metode za eko- nomiste. Ljubljana 1959. S. 19566. Luiiararskij A. V.: O ruskoj književ- ■osti. Beograd W59. S. 195«1. Podjavoršek A.: Zbornik razprav in člankov o usmerjanju v poklire. Ljub- ljana 1959. S. 19495. Marx K. — F. Engels: Sveta porodica ili kritika kritične kritike protiv Bruna Banera i drugova. Beograd 1959. S. 19485. Kuh K.: American Artists Paint tke City. C^cago 1956. S. II 1756. Skematični prikaz zvezne organizacije oblasti v FLRJ ter orgamizacije »klasti v LR Sloveniji (s kartami, seznami in shemami) po stanju na dan 1. januarja 1959. Ljubljana 1959. S. II 1858. Plutarhos: Življenje velikih Grkov. Ljubljana 1959. S. 19198. Watter O.: Farben-Foto-Praxis. Halle 1958. S. 19199. Thiel R.: Iz tmine m svjetlost. Zagreb 1959. S. 19177. Milojević N.: Hidrogeologija. I. Beo- grad 1958. S. 19174. Sjrkin Ja. K.: Hemiska veza i struk- tura molekula. Beograd 1957. S. 19158. Lnkacs G.: Thomas masa. Beograd 1958. S. 19247. Tazieff H.: ogeaj i« TMla. ljvujaaa 1959. S. 19224. Tedenski intervju Ko smo obiskali Franca Cepina, predsednika šolskega odbora osem- letke v Šoštanju, nam je med dru- gim povedal, da se je lani za 6 uči- teljskih mest, kolikor jih je bilo na razpolago v Velenju, priglasilo 34 kandidatov. istočasno pa za 8 pro- stih mest v Šoštanju samo 2 kandi- data. Kje so vzroki? — Iz tega bi mogli sklepati, da so bili prosilci pač bolj naklonjeni Velenju kakor Šoštanju, da ima so- dobna velenjska stvarnost pred šo- štanjsko tradicijo določene predno- sti in da je naposled večina učite- ljev raje v mestu kakor na vasi. V Šoštanju je zlasti pereče stanovanj- sko vprašanje, saj smo od obeh pro- silcev lahko nudili stanovanje le enemu. Občina namerava sicer gra- diti stanovanja, vendar ji primanj- kuje sredstev. Novi šoli bo zgradi- la v Belih vodah in Smartnem ob Paki. kjer so potrebe zelo velike. Kaj je šolski odbor naredil s tem v zvezi? — Šolski odbor si vsestransko prizadeva; v šoštanjski Termoelek- trarni je dobil pokrovitelja šole in izdatno pomoč. Ker je naša šolska zgradba dotrajala, smo predložili v potrditev nov projekt, po katerem bi dozidali novo nadstropje. S tem bi seveda spodaj izgubili nekaj prosto- rov za centralno kurjavo, pridobili pa bi nekaj manjših sob zgoraj. Mi- slimo, da bi šolo lahko uredili v dveh. treh letih. Obstoje kakšne težave pri uve- ljavljanju nove šolske reforme? — Največja težava (poleg že omenjenega stanovanjskega proble- ma) je pomanjkanje učnih moči — učitelji poučujejo na obeh šolah, za- radi česar se pouk vrši v treh izme- nah. Primanjkuje nam seveda tudi prostorov, kar je zlasti občutno pri uveljavljanju tehničnega pouka. Ta poteka v istih razredih kakor ves ostali pouk. Tudi problema učnih pripomočkov še nismo rešili — ne- kaj smo jih sicer kupili sami, nekaj smo jih dobili od drugod. Vsekakor pa je treba reči, da se učni kader trudi, da je dober in da ima veliko oporo v upravitelju šole. RAZSTAVA V POČASTITEV 1, MAJA Po uspeli razstavi Ml jača in Goloba bodo v 'počastitev 1. maja razstavljali še drugi člani Likov- ne sekcije »Prešeren« Celje. V spomin na lani umrlo priljublje- no članico Marjeto Steinfelser ibo- do razstavljeni tudi njeni grafični listi. K razstavi bodo prisi)evale svo- ja dela še Likovne selccije KPD »Ivan Rolb« Ljubljana in »Svo- boda« Kranj. Otvoritev razstave bo 29. aprila ob 17. uri v Narodnem domu (drugo nadistropje). ANGLEŠKI SINDIKALNI DELAVCI PRI NAS Te dni se je v Celju in neka- terih drugih krajih celjskega okraja mudila delegacija angle- ških sindikatov. V razgovoru z najvidnejšimi pi'edstavniki Okraj- nega sindikalnega sveta ter de- lovnih kolektivov so se t prvi vrsti zanimali za uspehe in na- črt« izobraževanja delavcev, sa delo Delavske univerze itd. CCUSKI TEDNIK - ŠTEV !6 22 april« 1960 5 Kako se je ujel vecni nergač Neiiateri ljudje so pač takšni, da vedno kritizirajo, če je po- trebno ali ni. Ce le morejo, najdejo muho, iz katere spret- no napihnejo slona. Skratka niso srečni, če niso vedno v »opoziciji«. V neki zadrugi v okolici Celja je bil tudi tak človek Ljudje so se ga že privadili in vedeli so, da čim bo govoril, bo imel na ustih polno graje in očitkov, češ, da pri nas nič ni v redu, da gre družbi za uničenje kmetov. Spuščal se je zdaj v načelno nerganje, zdaj v cepljenje dlak. Njegovih pri- pomb ljudje niso več resno je- mali, trpeli pa so besedovanja že zato, ker ko gospodar ni ravno slab in ker razmeroma dobro dela. Na zadnjem občnem zboru se je spet dvignil in očital zadru- gi, da je (konkretno pri njem) zamudila s škropljenjem hme- lja, da sodelovanje z zadrugo ni zanesljivo, da zaradi takih in takih okoliščin raje ne bo več sklepal pogodb in podobno. Taki očitki pa so že takšne narave, da jih je treba razči- • stiti, ker ugled zadruge kot partnerja v zadružnem sodelo- vanju pri proizvodnji le ni od muh. Zatob. se je upravnik za- druge hotel prepričati kako je s to rečjo. Sel je in poiskal ko- operacijsko pogodbo tega kme- ta. Kaj je ugotovil? Ugotovil je, da imenovani ni imel v pogodbi zapopadene za- ščite, ki jo naj opravi zadruga. Narobe, na njegovo zahtevo je ob sklepanju pogodbe bilo skle- njeno, da škropljenje hmelja prevzame kmet sam. Ker pa se je pozneje »kritik« premislil in prosil, da škroplje- nje oprav' zadruga, .je moral seveda čakati, da so bili po- streženi najprej tisti, ki so škropljenje že ob podpisu po- godbe zaupali zadrugi. Zato je prišlo do zakasnitve. Po čigavi krivdi — je jasno. Na občnem zboru zadruge pa je dotični kmet čutil za »sveto dolžnost« in polno pravico, da pred zbo- rom zadružnikov očrni zadru- go. Tokrat je bilo tudi zadružni- kom dovolj. Sprejeli so sklep o njegovi izključitvi iz zadru- ge, da ne bo izkoriščal člansko pravico za nenehne izpade proti zadrugi. -ček Ureditev preskrbe s perutnino v Celju Doslej je največ perutnine za celjski trg dobavljala Kinetijska zadruga v Podčetrtku, ki ima svoj lasten obrat — perutninar- sko farmo. Vendar je bila pi»- slut)a dokaj neredna, zlasti zad- nje čase, ko je zadruga preusme- rila prodajo tudi za izvotz. Po- vipraševanje po ijerubnini pa je v Celju vedno večje. Svojčas je preskrbovalo s perutnino celjsike potrošnike tudi podjetje Mleko ▼ Celju. Da bi v doglednem času za- gotovili dovoljne količine perut- nine na celjskem trgu, so na zad- nji seji Sveta za blagovni promet pri celjski dbčini razpravljali tu- di o tem vprašanju. V razpravi so prišli člani sveta do zakljxička, da bi bUo treba ustanoviti v bli- žini Celja perutninarski obrat, ki bi redno preskrboval Celje s pe- rutnino. Tedensko bi v Celju po- trebovali okoli 1.000 kg perutnine. Obrat, ki bi naj bil nekje v okolici Lemberga ali Socke, naj bi čim prej z najmanjšimi stroški uredilo iixxijetje Mleko, ki bi se bavilo tudi s trgovino perutnine. Podjetje Mleko je že izdelalo in- vesticijski program in kalkulaci- jo. Po njihovem predvidevanju bo stal kilogram perutnine žive teže 370 din. Cena je za potroš- niika ugodna, njihova želja pa je, da bi se ta koristna zamisel tudi čim prej uresničila. —roiz,vadni oibrat v se- stavu celjskega družbenega po- sestva »Lava«. Kmalu za tem je Vodna skupnost za porečje Savi- nje začela na obsežnem zemljišču pri Bukovžlalku izvajati meliora- cijska dela, ki se po pd-člem letu že približujejo h koncu. Na nek- daj zamočvirjenih aemljiiščih, kjer še kisle krme niso pridelali kaj prida, so danes že prve veMlke ploskve ozelenele. Tam kjer je nekoč rastlo bdčevje, močvirske rože in ostra močvirska trava, valovi za dobre dve padi visok posevek kmmiikie rži. Celotno do- lino seka regulirana struga po- toka, v katero so že speljani stran- ski odvodni ikanali. Ob iparvi ve- liki njivi, zasejani s kimilno ržjo za siliranje, so te dni začeli grad- bena delavci postavljati ibarake za gradbeni material, hkrarti pa gra- dijo tudi zase stanovanjsko baralko, kajti v Zepini bodo morali še dol- go graditi, da bo ta veleohrat do- ikončno zgrajen. Najprej bodo na tem prostoru za-čeli graditi odprte lileve. Letos >bodo postavili tri hleve za okoli 300 molznic, v pri- hodnjem letu pa naslednje tri. PoLeg hlevov odprtega tipa bodo zgradili sodobno urejeno mol- zLšče in teflišče, za vsaikim hle- vom pa ibodo pripravili veflike si- lose za 1200 m* silirane kmie v vsakem od njih. Od ceste, ki vodi od Bežigrada po levi strani proti Blagovni, je celjska občina že za- čela pripravljati gradnjo nove ceste, ki bo potekala naravnost med hlevi. Cesta bo široka in asfaltirana. Kot že rečeno, bodo letos v naslednjih mesecih zgra- jeni trije hlevi od šestih pred- videnih. V vsakem hlevu bo po sto molznic najiboljše pasme. Po sklepanju računajo, da bo obrat v kiončni fazi dajal za celjski trg in predelavo 2,200.000 litrov mle- ka letno, ali približno 6.000 litrov na dan. Na žagi v Višnji vasi, ki so jo nalašč za gradnjo vzeli v najem, so zrezali les za prve nadstrešnice v 2epini. SISTEM SAMOPOSTREŽBE... Kaže, da bo v Zepini drug pri- mer samopostrežbe v občini in tokrat pri kravah. Kakor se to morda čudno sliši, je vendar ve- lika in pomembna novost. Na zadnje stene odprtih hlevov, ka- kor sem že omenil, bo prislonjen sUos za silirano krmo, ki bo v ve- likosti večji od prostornine hle- vov. Živino bo od zaloge ločila nizka premična stena, ki jo bodo pomiikali navzven, kolikor bo pač čreda odjedHa. To se pravi, da bodo krave žrle kolikor bodio ho- tele in kadar bodo hotele. Pri kravah mlečnega tipa to vd no- bena ipotrata, saj gre vse na mle- ko — na edino ptroizvodnjo tega obrata. Doze močnih krmil bodo krave dobile v molzišču, ki bo popolnoma mehanizirano, seno pa po ustaljenih merah še poseitiej. Kasne prednosti ima ta novost? Prvič, da bodo živali jedle po svoji biodoški potreibi, za prehra- njevanje bo treba veliko manj ljudi in Sitroški za prevoz silaže so samo enkratni, z njive v silos. V VSEJ DOLINI NIČESAR RAZEN KRME ... Do sedaj izsušeno področje ob- sega 100 hektarjev obdelovalne površine. Z nadaljnjimi meliora- cij amd bodo pridobili še 200 hek- tarjev. Z zamenjavo parcel, ki jo bodo dobili z arondacijo ibodo v končni fazi imeli 300 hektarjev zaokroženih po- vršin. Od tega bo 50 % hektarjev njivskih površin, 50 % hektarjev pa bo namenjealih intenzivnemu pridelovanju travniške krme. Si- stem velikih silosov jim bo omo- gočil, da jih vreme ne bo nMitilo. Ce bo dež, bo pokošena krma pač silirana, čeprav bi teklo od nje. Na oranicah ne bo rastlo nič dru- gega kakor krma za živino. Lju- dje na tem obratu bodo v izredno kratkem času lahko postali pravi strokovnjaki, ker se ne bodo uba- dali s stoterimi proizvodnimi pa- nogami. Na desni strani, ob cesti, ki vodi od Teiiarij proti Blagovni, bodo v kratkem začeli graditi sta- novanjski blok za delavce na tem obratu. Direktorja posestva tov. Jureša sem ob obhodu Zepine vprašal še marsikatero podrobnost. Nisem se namenil pisati o Zepdni zaradi njih, ki so jim načrti in perspefk- tive dovolj jasni, temveč zaradi ljudi, ki ze^lo radi nagibajo k dvo- mom. Kako bo z rentabilnostjo ob- rata? Koliko ljudi ibo zaposlenih na njem? Kakšno proizvodnjo po vrednosti bodo ustvarjali? Odgovor je bil takle: Ko bo stekla celotna iproizvod- nja, bodo investicijska sredsitva kmalu vrnjena. Obrat, ki bo dal letno nad 2 milijona litrov mleka, bo zaposloval po dokončni ure- ditvi 16 do 20 delavcev in stro- kovnjakov. Pa recite, če nimam prav, ko pravim, da je v Zepini v izgradnji tovarna mleka. Tovarna pod ved- rim nebom ... VELENJE DOBI MODERNO PEKARNO V Velenju bodo že letos začeli graditi novo pekarno. Sodijo, da bo veljala okoli 30 milijonov di- narjev. Gradilo pa jo bo podjetje »Veležitar« iz Celja. Pekarno bo- do postavili pri železniški postaji, kjer je predviden prostor za vso lahko industrijo, ki jo bodo v Ve- lenju v naslednjem obdobju še gradili, in za večje obrtne obrate. Tako bodo Velenjčani končno rešeni večnih težav zaradi »km- ha«. Toliko hude krvi zaradi pe- karne kot v Velenju verjetno ni bilo še nikjer. Slab kruh je nam- reč lahko velika nadloga za pre- bivalce. Nova pekama ga bo ime- la kapaciteto, da bodo lahko za- dostili tudi potrebam v Šoštanju in v drugih krajih v šoštanjski občini. KOMISIJA ZA SKLEPANJE DELOVNIH RAZMERIJ PRI TOVARNI POHIŠTVA POLZELA razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. Obratni ključavničar 2. šofer za osebni avto Kandidati naj pošljejo pismeno ponudbo z opisom dosedanjega službovanja komisiji podjetja do 10.5. 1960. Plača po tarifnem pravilniku podjetja — nastop službe takoj! Cenjene potrošnike obveščamo, da smo s 15. aprilom 1869 uvedli neprekinjen delovni čas od 7 do 19. ure. — Za obile« obisk se priporočamo Trffovina s klobttki« koafekdjo ia slataHifcJ Universale Celje, Stanetova ulica 12 Lep napredek v delu SINDIKALNIH ORGANIZACIJ ŠMARSKE OBČINE V nedeljo dopoldne je bil v Rogaški Slatini občni zbor sindi- kalnega sveta za šamrsko občino. Med gosti so se ga udeležili predsednik in tajnik OSS Celje Jože Jošt in Ivan Cokan, zvezni poslanec inž. Vojo Djinovski, predstavniki o/bčinskih političnih or- ganizacij itd. Poročilo o delu in nalogah pa je imel predsednik Ivan Siter. Ce bi ocenjevali delo sindikalnih organizacij v minulem razdobju, zlasti pa nedeljski občni zbor ob- činskega sindikalnega sveta, potem bi morali priznati sorazmerno velik napredek. Ta je razveseljiv tembolj, ker je področje šmarske občine silno raztreseno, pa tudi zaradi tega, ker tu večjih industrijskih podjetij, ra- zen steklarne »Borisa Kidriča«, ni. Res je, da so imeli tudi napake, vendar dogodki v gradbenem pod- jetju so pravzaprav opozorili vse ostale, kam lahko pride celotni ko- lelktiv, če v njem nekateri vodilni Ijndje uveljavljajo samovoljo, če so organi delavskega samoupravljanja samo plašč, pod katerim se skrivajo nepravilnosti in če organizacije v podjetju molčijo, namesto, da bi sto- pile v boj proti nerednostim. In prav ta primer je bil dobra šola vsem ostalim, oziroma opozorilo, kaj je prav in kaj ne in kako je treba de- lati, da do takih polomij ne pride. Nekaj kritičnih besed bi lahko imeli še na račun tega, ker občin- ski sindikalni svet ni našel primer- nega mesta pri večjem uveljavljanju občinskega zbora proizvajalcev. Morda je ta misel preveč subjektiv- na, toda žal, na občnem zboru ni bilo slišati kaj več, razen v predsed- nikovem poročilu o delu tega orga- na upravljanja. Razveseljiva je ugotovitev, da združuje 30 sindikalnih podružnic kar 98% vseh zaposlenih in da so tudi žene našle primerno mesto v sindikalnih organizacijah. Značilno za minulo razdobje je nenehno ja- čanje proizvajalnih sil ter izpolnje- vanje planskih nalog po zaslugi večje proizvodnosti. Kakor v indu- striji, tako so ludi v obrti zabele- žili napredek v povečanju vrednosti storitev itd. Vendar pa jih čakajo še velike naloge pri razširitvi in kre- pitvi uslužnostne dejavnosti. Glavni problemi gostinstva se kažejo v pre- majhnih nočitvenih kapacitetah, pa tudi v počasni obnovi in moderni- zaciji obratov. Zato jih je lani tem- bolj prizadel korak Gostinske zbor- nice, ki je preprečila, da bi podjetje »Soča« dobilo okoli tri milijone in- vesticijskih kreditov. V trgovini je največji korak naprej napravila ro- gaška »Izbira«, sicer pa jih čakajo še naloge pri prodaji mleka v Rog. Slatini ter pri ureditvi nekaterih spe- cialnih poslovalnic. Tudi s cenami niso vselej zadovoljni, saj so dosti- krat tu višje, kakor v Celju. V kmetijstvu so zlasti z letošnjim letom stopili na novo pot. Zato so tudi združili doslej ločeni gospodar- stvi ter uveljavili na enotnem po- sestvu specializirano proizvodnjo. Ko pa je predsednik občinskega sindikalnega sveta govoril o delav- skih svetih, je zlasti pohvalil ste- klarno, nadalje »Oblačila«, pa tudi gostinska podjetja in obrt. Hvaležno področje dela so sindi- kalne organizacije našle še pri uve- ljavljanju kolektivov v komunalnem življenju. Zato ni čudno, če najdemo kolektive, ki pomogajo reševati ne- katere pereče krajevne komunalne probleme. Kakor poročilo, tako je tudi raz- prava opozorila na več problemov, kot v zdravstvu, kjer predvsem po- grešajo primerne prostore za dom v Šmarju itd. M. B. Namesto POMIRJEVALNIH SREDSTEV Ljudje v Evropi, pa tudi v AmeriHd, še iposebno v ZJDA uži- vajo v zadnjih letih vse več in več pomirjevalnih sredstev. Nek znan dunajski nevrolog je po dvajsetletnem opazovanju svojih pacientov dognal nekoliko tistih malih, navidez nepomembnih či- niteljev, ki preprečujejo to zlo današnjega časa. Proti izčrpanosti in stalni duševni napetosti, v ka- teri so ljudje, je nekaj trajnejiših, uspešnejših in iboljših sredstev, kakor so razne bromival in me- patoamat tablete. Ce ugotoviš, da si malone stal- no nervozen, pojdi na pregled k zdravniku, ki bo ugotovil, če ta napetost ni organičnega izvora. Varuj se vsaikega razburjanja in se trudi ohraniti mimo kri v vsakem primeru. Odp>ovej se raz- burljivim filmom, če ti p>ovzročijo nemirno noč. Na domenek prihajaj raje deset minut prej kot prepozno. Zamu- janje te ozlovolji in spravi v du- ševno napetost. Izogibaj se situacij, kjer doživ- ljaš strah in živčno napetost. Med te sodi tudi prehitra vožnja z avtom! Nikoli ne laži, da ne boš imel slabe vesti in skrbi, da se tvoja laž odkrije. Tako boš samozave- sten v nastopu z ljudmi in že to ti bo prineslo notranje zadovolj- stvo in mir. Obvaruj se duševne ali telesne preutrujenosti. Pri preutrujenosti je najboljša kura z Lecithinom, ki ga vsakomur občasno pripo- roča. Ne delaj si nepotrebnih skrbi! Ce si zelo nervozen, si lahko pomagaš že s tem, da si sam pri- govarjaš in se pomdriš brez tab- let. Odstrani iz svoje bližine vse vzroke, ki te kakorkoli vznemir- jajo na primer voda, ki kaplja pri slabo zaprti pipi, škripajoča vrata... Nehradi se na vse, česar ne mo- reš spremenitL Nemir pod oknom, promet ob drugi uri in podobno. Vsako stvar, na katero moraš misliti, sd zapiši v beležko. Tako si ne iboš utrujal možgan s tem, s čimer jih ni treba utrujati. Ce je tvoj poklic duševno delo, se pogosto sprosti na sprehodu in na vrtu, kjer ti ne ibo škodilo težko delo. Ce pa delaš v obratu za strojem, sedi na svežem zraku h knjigi in ip>azabi na utrujen« telo. Trudi se, da boš imel več dob- rega kakor zla in misli vedno na to, da se mnogim godi slabše ka- kor tebi. Eva Kakor se JANEZEK navadi... »Janez, danes res ne boš mogel v kino,« se je oglasila Zonama. Ja- nezek v svoji otroški bistroum- nosti hitro preudarja. Očeta brž- kone ne bo pred večerom, z ma- terjo pa bo že »uredil«. Naglo pograbi vetrovko in steče po stop- nicah. — Domov se vrne čez dobri dve uri z ljubeznivim nedolžnim nasoneškom. »Mama, ne bodi hu- da, toda tako lep film je bil in zdaj se grem takoj učit.« Mati vzdihne, vendar jeza ni več pristna, ko reče: »Ampak takoj in da mi to ne narediš nikdar več!« Dogodek ni bil vreden omemibe in mama je nanj pozabila. Cez mesec ali dva pa se je vsa stvar spet ponovila in nato se je po- navljala vse bolj pogosto. Janez ni zamudil nobenega filma. Sprva je še vprašal, če sme v kino, kaz- no pa je bilo, da materin odgovor ni vplival na njegov odhod. Obi- čajno je svoj dveurni pobeg ute- meljil z »najlepšim filmom«, »najbolj poučnim filmom, ki so ga priporočUi v šoli«, in podob- nim. Filmski repertoar se je pogosto menjal. Janezu je postal kino edina zabava, šola pa je imela zanj vse manj in manj privUač- nega. Knjige so počakale nasled- nji šolski dan kar v torbi in Ja- nez je ix>stal slab učenec. Na nje- gov duševni razvoj so vplivale sedaj pogosto osladne, pldike folmske stori je najslabše vrste. Gibanje na prostem, šport, v prvi vrsti pa šolo in resno življenje je Janez malone op^Istil. Njegova masna pa je zadnjič obupjana rekla: »Ne vem, kako se je lahko tako zapustil, saj še opazila nisera, kdaj se je tako začelo.« Te pričeske so letos nosile naj- bolj znane pariške manekenke na modnih revijah. Opozorim naj vas le na to, da ima vsaka precej oči- ten okras, tako prva sponko m uhane, druga velike uhane in tretja cvetje v lasrfi. Pričeske ni- so le za večerne prireditve, aj»- pak so lahko z morda manj upad- ljivim okrasom tudi dopoldanske in popoldanske. z OBČNEGA ZBORA PODODBORA SU3VENSKEGA BABISKEGA DRUSTVA V CELJU Za zdrav mladi rod Na nedavnem občnem zboru pododbora slovenskega babiškega društva v Celju se je zbralo 48 babic iz vsega celjskega okraja, da se pogovorijo o svojih proble- mih, pregledajo iispehe in izpol- nijo strokovno znanje. V ta na- men so imele pred občnim zbo- rom štiri kvalitetna predavanja, kar je pri njih že tradicionalno. O babicah in njihovem delu pri nas malo govorimo kljub temu, da so nam zelo potrebne in da se bi bfrez njih marsikatera žena po porodu težko .znašla. Opravljajo predvsem preventivno službo in med drugim obiščejo vsako ženo po ix>rodu in odhodu iz bolnice na domu vsaj petkrat. Ko smo med pogovorom povpraševali po nji- hovih težavah, so potožile, da nimajo prevoznih sredstev, da je babic premalo in da zanje ni sta- novanj. Nekatere od njih delajo v težkih pogojih že dolga leta, pa vendar svojega poklica niso za- pustile. Babica Dobovičnik Ma- rija, ki dela na območju Nazarja bo letos izpolnila sedemdeset let, pa še vedno redno obisikuje po- rodnice. Pričakujejo, da bo po uvedbi splošnega socialnega zavarovanja odstotek porodov v zdravstvenih zavodih začel padati. Nedvomno bodo zato mnogo bolj obremenje- ne babice — predvsem tiste, ki delajo na terenu. S tem v zvezi se bo nujno pokazala potreba tudi po reformi babiškega študija, ki bi moral biti enakovreden šolam za medicinske sestre. Prav bi tudi bilo, da bi po vseh okrajih pri- redili posebne seminarje za ba- bice, ki delajo na terenu. Glede na to, da največ otrok umre v prvem letu, v prvem me- secu in prvem tednu starosti, lah- ko zaključimo, da nekaj z pred- porodnim varstvom ni v redu. Razumljivo je, da tega niso krive babice, vendar se bodo lahko tudi one borile proti pojavu. Na sploš- no sicer mortaliteta otrok močno pada, vendar predvsem pri otro- cih starih več kot eno leto. Da bi se babice v našem okraju čimbolj strokovno' izpopolnile, so sklenile, da se bodo sestajale red- no vsake tri mesece, sestanke i>a združile s predavanji, ki zadevajo babiško službo.Glede na njihovo humano in ponekod zelo težavno delo, pa jim bomo v borbi, da vzgojimo zdrav rod pomagali mi vsi. Vsaka stvar na svojem mestu Večkrat se pritožujemo, da nam podjetja ne dajejo možno- sti, da bi svoje stvari — med ka- terimi so tudi kolesa, shranili na primeren prostor. Še večkrat se pa v praksi dogaja, da so v pod- jetju naredili vse, da pa delavci iz malomarnoi^ti, vsled pomanj- kanja časa, ali iz drugih vzrokov ne uporabljajo tistega, kar ima- jo na razpolago. Smo v času, ko izvajamo akcijo za zmanjšanje prometnih poškodb in nezgod in ne bo napačno, če bomo v tem času rešili tudi vpra- šanje shrambe dvokoles. Še vedno so mnoga podjetja, ki nimajo no- benega prostora, kamor bi delav- ci varno shranili svoje prevozno sredstvo za čas, ko so v tovarni. V teh podjetjih torej poskusimo v naslednjih mesecih zgraditi vsaj provizorično kolesarnico, pri delavcih pa tudi doseči, da bodo v svojem lastnem interesu na tem mestu odlagali kolesa. Razumljivo je, da bo podjetje moralo poskr- beti tudi za primerno varnost shranjenih koles in morda tudi za popravljalnico le-teh, tako da se bo delavec po končanem delu lahko odpeljal domov z urejenim kolesom. NIC KAJ RAZVESELJIVA VREMENSKA NAPOVED Naš znani metereolog Ante Obuljen napoveduje na podlagi vremenskih prilik v za'dnjem ob- dobju konec aprila in v začetku maja deževno vreme. Praksa je pokazala, da je vreme včasih mu- hasto in se noče pokoravati na- povedi vremenoslovcev. Prav bi bilo, da bi bilo tokrat tako. Pred prvim majem v Slovenskih Konjicah Na predvečer 1. maja bo ob vznožju Konjiške gore, od koder je lep razgled na vso gornjo Dravinjsko dolino, osred- nja proslava v počastitev Praznika dela. Poleg kulturnega sporeda bodo izvedli tudi štafetni tek za prehodni pokal ob- činskega sindikalnega sveta. Krajše proslave pa bodo na dan pred prazni- kom priredili tudi v nekaterih večjih podjetjih in krajih na območju konjiške občine. Prvega maja pa bo konjiška godba zaigrala budnico ne le v središču, temveč tudi v drugih krajih. Natečaj za najlep^ posnetke mesta Celja Olepševalno in turistično društvo ter Foto-kino društvo v Celju pri- rejata natečaj z namenom, da do- bimo ustrezne posnetke za pospe- ševanje turizma. Zato pridejo v poštev slike različnih predelov me- sta Celja, novogradenj, znameni- tosti itd. Pogoji pa so: Natečaj traja od. 1. maja 1960. do 31'. januarja 1961. Sodelujejo lahko vsi amaterji člani Foto-kino društva Celje, čla- ni fotoklubov in fotosekcij ter lju- bitelji fotografije. Udeleženec natečaja lahko pred- loži največ jleset posnetkov, od katerih se bo v konkurenci upošte- valo le pet najboljših. Velikost posnetkov mora biti 9 krat 14 cm, izdelanih na belem pa- pirju z visokim leskom. Posnetki so lahko posneti v poljubnem dnevnem in letnem času. Vsak udeleženec dvigne pri Olep- ševalnem in turističnem društvu v Celju, Titov trg 3, prijavnico, ki jo izpolnjeno vrne istotam najpozneje do 30. junija- tega leta. Natečaj je anonimen in se slike opremljene s šifro pošljejo po pošti v zapečateni kuverti na naslov: Olepševalno in turistično društvo Celje — ■natečaj za najlepše po- snetke mesta Celja— Celje, Titov trg 3. v posebni zapečateni ku- verti opremljeni s šifro pa je treba priložiti še naslov avtorja. To ku- verto bo žirija odprla po oprav- ljenem ocenjevanju. Petčlansko žirijo bodo sestav- ljali člani Olepševalnega in turi- stičnega društva ter Foto-kino dru- štva. Izid natečaja bo v roku enega meseca po zaključku objavljen v Celjskem tedniku. Za udeležence natečaja so pred- videne naslednje nagrade: prva nagrada 20.000 din dve drugi po 10.000 din šest tretjih po 5.000 din deset odkupov po 1.000 din Skupna vrednost nagrad in od- kupov znaša torej 80.000 dinarjev. Po zaključenem natečaju bodo nagrajenci obveščeni, da odstopijo negative nagrajenih posnetkov in da se odrečejo avtorskih pravic. Ves potrošeni material gre v bre- me udeleženca. VVASI ŠOFERJEV AMATERJEV Prav čedna je vasica Bistrica ob Sotli. Gruča svetlih hišic je stinje- na na holniič pod vznožjem Orlice in Svetih gor, odkoder se preko Bi- striškega polja onkraj Sol le vidi vedno lepši Kumrovec. Zleknjena polja pričajo, da tod živi kmečki rod, ki se ukvarja predvsem s polje- delstvom in živinorejo. Skoraj ne- verjetno pa je, da živo sodelujejo v Avtomoto društvu, ki so ga osno- vali pred dobrimi desetimi leti. Vča- sih so dejali, kaj bi kmetu avtomo- bili, toda Bistričani se zanimajo za tehniko. Prav dobro vedo, da je bo- dočnost kmetovanja tesno povezana z motorizacijo. »Pri nas se ne bi bali, da bi trak- torji ali avtomobili ostali brez voz- nikov pol in Marija Novak, delavka iz Svetine. Martin Kragolnik, mizarski pomočnik 'vri Ana Štancer, nameščenka, oba iz Celja. Šime-Luka Miočič, delavec in Dragica Gajšek, kurirka, oba iz Celja. Kari Škoda, rudar iz Hrastnika in Marija Ocvirk, delavka iz Zagrada. Ivan Žagar, delavec iz Zagrada in Alojzija Hrastnik, delavka iz Celja. Božidar Starič, trgov- ski pomočnik iz Celja in Marjana-Branjka Krumpak, trg. pomočnica iz Trnovelj. Ratko Miloševič, 6ficir JA in Kata Lju- bic, natakarica, oba iz Celja. Božidar Šafran, mizar iz Megojnic in Štefanija Lenart, bolničarka iz Zvodnega. Vinko Coper, zidar in Albina Kruleč, delavka, oba iz Celja. Ivan Salobir, str. ključav- ničar iz Celja in Frančiška Selšek, uslužbenka iz Osence. Umrli so: Amalija Tominc, gospodinja iz Celja, stara 88 let. Franc Doberšek, žerjavo- vodja iz Pečjovja, star 32 let. Marija Vrečar, upokojenka iz Cel|a, stara 59 let. Angela Pirih, gospodinja iz Celja, stara "2 let. Milan Svečak, otrok iz Ple- menščine, star 4 mesece. Danica Suho- vršnik, otrok iz Strmeča, stara 4 mesece. Marija Pustotnik, gospodinja iz Zvod- nega, stara 58 let. Ladislava Leban, go- spodinja iz Frankolovega, stara 29 let. Martin Novak, upokojenec :» colja, star 61 let. Leopold Podlesnik, nočni čuvaj iz Začreta, star 57 let. Ignac Cizej, upo- kojenec iz Šmatevža, star 49 let. KroniitiLiiesrei KAR NAPREJ ZLOMI NOG Padli so in si zlomili nogo: Elizabeta Judec iz Zabukovce, Kristina Musec iz Celja, Stanko Gorjanc iz Celja, Marija Ferlinc iz Kozjega, Angela Obreza iz Šmartnega v Rožni dolini, Fani Škoflek iz Ivence pri Vojniku, 10-letnia Marija Kundik iz Lipovca pri Grobelnem, Ma- rija Lupuž z Dolge gore, Ivan Poder- gajs iz Zagrada, Ivan Arbeiter iz Zg. Tinskega. — Pri delu v rudniku Zabu- kovca si je zlomil nogo rudar Stanislav Sotelšek iz Pongraca. — Enajstletna Lu- cija Oprešnik iz Breze pri Vitanju pa si je pri padcu zlomila nogo in poško- dovala glavo. NESREČNI PADCI Padla je in si poškodovala glavo Ma- rija Marčen iz Lesičnega. — Marija Mi- sia iz Imenega si je poškodovala glavo in nogo. — 8-letni Matjaž Jensterle iz Šentjurja je padel. Poškodoval si je ifogo. — Anton Drofenik iz Celja si je poškodoval glavo. — Viktor Trbojevič iz Celja si je pri padcu pretresel mo- žgane. NAPADLI SO GA Stanka Drofenika s Kristanvrha je pri Podplatu napadalec z nožem ranil v roko in mu poškodoval glavo. NA CREPINJAH SE JE POREZAL Mihael Dečman s Ceste na Dobravo. S PIŠTOLO SE JE IGRAL 19-Ietni Viktor Zorin iz Pečice pri Pod- platu in si prestrelil nogo. PRI STRELJANJU S KARBIDOM se je ranil v glavo 9-letni Franc Colnarič iz Ratanske vasi. Presnete cunje! Grem po ulici v sončnem dnevu. V hipu opazim, da okrog mene plešejo neki kosmi- či, nekakšen prah. AH je to morda sneg? Marcev sneg iz jasnega neba? Ozrem se kvi- šku in glej! Z nekega okna nad mano maha roka! Nežna, bela roka, ki drži nekaj belega. Ali v pozdrav meni, mimoidočemu znancu? Ne! Ta roka otepa cunjo ne glede na to, da po ulici hodijo ljudje. Grem dalje. Nad sabo zasli- šim neko nabijanje. Pogledam! Pokaže se roka, ki s cunjo bije po zidu tik pod oknom. Iz cunje pa se močno praši. Roka nato izgine, okno se zapre. Toda pod oknom, na ze- lenem zidu je umazana lisa. Nastala je zaradi pogostega otepanja s cunjo To je grd madež na sicer lepi, še ne stari hiši. In kdo bo ta madež zbri- sal? Ali naša skupnost oziro- ma hišni svet? Ali privatni lastnik? Morda! Prav gotovo pa ne tisti, ki ima madež na vesti! Res je: še vedno so med go- spodinjami in gospodinjskimi pomočnicami take, ki se jim lep zid in prijazno iice hiše ne smili, pa tudi ljudje, ki hodijo tam mimo, jim niso nič mar. Lepa hiša je odraz stanoval- cev. To pa je važno tudi v Celju, saj hočemo, da bi bilo čim lepše. Nov dom na Kopitniku Planinsko društvo Dol pri Hrastniku je na strminah Kopitnika v višini 791 metrov zgradilo svoj planinski dom, ki ga lahko vidimo že iz vlaka, če se pe- ljemo iz Zidanega mosta proti Hrast- niku. Z enonadstropnega »Doma na Go- rah« je lep razgled po vsem Zasavju, blizu doma pa stoji cerkev, ki so jo zgradili še v turških časih. Torej, tudi zgodo- vinska znamenitost. Postojanka, ki je oskrbovana pozimi in poleti in kjer imajo tudi televizijski sprejemnik, je primerna za šolske iz- lete, lepo pa se bodo razvedrili tudi odrasli. Trenutno imajo v domu tudi pet sob s prenočišči. K domu lahko pridemo iz Hrastnika, iz Dola č,ez Turje, iz Zidanega mosta preko Širja, iz Rimskih Toplic mimo restavracije »Pri pošti« in iz Smarjete. Po prvih treh poteh je do doma dve uri, po zadnjih dveh pa le uro več zmerne hoje. Celjanom priporočamo, da gredo na Kopitnik iz Smarjete najprej do doma »Zavetišče« od tod pa je do »Doma na Gorah« le 45 minut. Vrnejo se lahko na postajo Hrastnik in skupno prehodijo največ pet ur. Tudi avtobusna zveza je ugodna: ob 7. uri iz Celja z avtobusom, iz Hrastnika T Celje pa ob 14,21 z vlake«. Kopitnik je znan po lepi planinski flori in ima že zdaj dve planinski po- sitojanki. Zato pričakujemo, da bodo tudi celjski planinci redneje obiskovali ta del zasavskih planin. Dr. M. Zadnji most s srednjeveško Jconstrukcijo Posnetek ni montaža. Tak most imajo v Šoštanju. Pravi viseči most je, le da ga nihče več ne uporablja. Poti, ki vodijo k njemu z obeh bre- gov Pake, so že zaraščene. Morda je strah in nezaupanje, kar ga va- ruje od prevelikega prometa, ver- jetno pa še bolj dejstvo, da je zra- ven njega sodoben železobetonskl most. Kot posebnost pa je gugajo- ič se mostič nad Pako vseeno zani- miv In tudi prijetno zabavišče za otroke, ki živijo v svetu pustolov- ščin. CEUANKA POTUJE BREZPLAČNO V RIM Letošnje d'impijiske igre v Rimu si bo brezplačno ogle- dala tudi VLASTA KLEMENC, 30-letna materialna knjiigo- vodkinja tovarne »Aero« v Celju. Klemenčeva je namreč pred dnevi spet kupila v samopostrežni trgovini podjetja »Center« v Celju zavitek kakovostnega in cenenega detergenta OSKAR ter s tem zadela v črno: v njem je našla sliko BAKLE! Vzra- doščena je vzkliknila: »Kaj takšnega pač nisem pričakovala! Vsekakor prelepa nagrada!« Vlasta Klemenčeva stđlno pere belo in pisano perilo z Oskarjem. Zadovoljna je z njim, kajti" ugotovila je, da Oskar dobro pere in ne škoduje tkaninam. Sicer pa se Klemenčeva zelo zanima za šport, -zlasti za nogo- met. Zato se potovanja v Rim tembolj veseli. Mariborska tovarna ZLATOROG znavo opozarja potroš- nike, naj pri odpiranju zavitkov detergenta OSKAR pazijo na a^ožene športne sHike. Zbiilka desetih taikšnih slik vklju- čuje potroš(nika v veliko nagradno igro, slika BAKLE pa pri- naša brezplačno potovanje na letošnje olimpijske igre v Rimu! Obisk taborišča IVIauthausen Podružnica »Kompasa« v Celju prireja obisik taborišča Mauthau- sen ob priliki slovesne komemo- racije, ki bo 15. maja v tem zlo- glasnem taborišču. Prav bi bilo, da bi se te komemoracije udele- žili v čim večjem številu bivši in- terntranoi v tem taborišču in nji- hovi sorodniki. Potovanje z avtobusom bo tra- jalo 3 dni. Ob tej priliki si bodo udeleženci tega potovanja ogle- dali tudi Salzburg in Koroško. Cena potovanja je 12.800 din. In- teresenti dobijo vse informacije pri občinskih odborih Zveze bor- cev ter pri podružnici »Kompasa« v Celju, ki sprejema prijave do 25. aprila. CELJSKI TEDNIK - ŠTEV. 16. 22. aprila 1960 7 Izgubljenalsled... Četudi je še nekaj teoretičnih 0iožnosti, pa so realni izgledi Kladivarja za osvojitev prvega niesta in s tem za udeležbo na kva- lifikacijskem turnirju za vstop v drugo zvezno ligo zelo, zelo majh- ni To bi se zgodilo le v -primeru, če bi celjski ligaši vse nadaljnje tekme odločili v svojo korist in če bi dvakrat do konca tekmo- vanja spodrsnilo Braniku, od tega enkrat v Celju v borbi proti Kla- divarju, drugič pa...? Z nedeljsko tekmo v Murski Soboti so nogometaši Kladivarja pravzaprav izgubili sled z vrhom in dovoliH, da je nastala preve- lika razlika v točkah med Brani- kom in njimi. Le-ta zdaj znaša cele tri. Razlika med Kladivarjem in tretjeplasiranim Mariborom pa znaša pet točk. Navzlic porazu z rezultatom 2:0, pa ne kaže me- tati puške v koruzo. V športu in zlasti v nogometu so presenečenja več kot običajna. Do konca tek- movanja pa je še šest kol. V teh se bo Kladivar najprej srečal s Krimom v Ljubljani, nato z Izolo v Celju, z Gorico v Novi Gorici, Branikom doma, Ljubljano v Ši- ški ter Triglavom doma. Branika pa čakajo še naslednja srečanja: v nedeljo domači derby, nato sre- čanja z Ilirijo doma, teluna v Ce- lju, dvoboj s Krimom v Mariboru in nazadnje še sestanek v Izoli. Torej dosti lažji nasprotniki, kot jih ima Kladivar. V nedeljski tekmi je Sobota zmagala zasluženo; navzlic temu pa bi Kladivar lahko izsilil vsaj neodločen izid, če bi... napadalci znali izkoristiti vsaj nekaj pri- ložnosti. Namesto njih pa se je bolj odlikovala obramba, pa če- prav je prejela dva goia, z vra- tarjem Cafuto. Brez presenečenj Klubi celjske podzvezne lige so v ne- «leljo odigrali deseto kolo. Doseženi so bili pričakovani izidi. Favoriti so visoko premagali svoje nasprotnike. V mladin- ski ligi pa so bili doseženi celo dvošte- tilčni izidi. REZULTATI: Celje - Velenje 4:2, Olimp — Kovinar 5:0, Kladivar B — Edinslvo 6:1, Šoštanj — Konjice 3:1. Trstni red: Celje 18, Olimp 14, Velenje 10, Edinstvo 8, Šoštanj 6, Kovinar 4 in Konjice brez točke. Kladivar B nastopa izven konkurence. MLADINSKA LIGA: Kladivar - Edin- stvo 11:0, Celje — Velenje 3:2, Šoštanj — Konjice 3:0 (brez borbe), Olimp — Ko- vinar 21:0. Vodi Kladivar z 18 točkami, sledijo Olimp 14, Celje 13, Rudar 12, Kovinar 9, Šoštanj 7, Edinstvo 4 in Ko- njice 1 točko. Ivo Krajne, najboljši Cellan V nedeljo zvečer se je s skrom- nimi rezultati in uspehi za do- mače tekmiovalce končalo repub- liško prvenstvo v kegljanju za posameznike. Od dvanajstorice celjskih kegljačev so le štirje iz- polnili normo za sodelovanje na državnem prvenstvu. Ivo Krajne je 6 svojo stalno formo metal so- lidno in dosegel odlično šesto me- sto pred mnogimi znanimi repre- zentanti in rekorderji. Marinček je zasedel osmo, Lubej in Tru- glas pa 24, oziroma 29. mesto. Ca- ter, Marjan Krajne, Kolme in drugi pa so v glavnem zasedli mesta med 35. m 40. Na krosu - nad sto tekmovalcev Navzlic hladnemu in deževnemu vre- menu se je v nedeljo dopoldne zbralo na okrajnem prvenstvu v krosu nekaj nad sto tekmovalcev. Prireditelj pa je ocenjeval posameznike in ekipe. Podrobni rezultati: PIONIRJI (1.000 m) 1. Dom, 2. Kovač (oba III. os. šola), 3. Granc (Žalec); ekipe: III. osnovna šola. PlONIfiKE (600 m) 1. Rajhl (Žalec). MLAJŠI MLADINCI 1.500 m) 1. Štajner 4:44.0, 2. Potrata (oba Kladivar) 4:45.0, 3. Antloga (Žalec) 4:53.0; ekipe: Kladi- var. STAREJŠI MLADINCI (2.800 m) 1. Korber (Žalec) 9:14.0, 2. Krumpak (Kla- divar) 9:16.0, 3. Razbevšek (Škofja vas); ekipe: Žalec. MLADINKE (1.000 m) 1. Urbajs 3:32.0, 2. Horvat 3:34.0, 3. Marš (vse Kladivar) 3:42.0; ekipe: Kladivar. ČLANICE (1.300 m) 1. Gradišnik-Slamnik 4:18.0, 2. Belaj 4:20.0 3. Tovornik (vse Kladivar) 4:24.0; ekipe: Kladivar. ČLANI (3.500 m) 1. Primožič 12:15.0, 2. Hedžet 12:19.0, 3. Ojsteršek (vsi Kladivar) 13:22.0. NOVA STRELSKA DRUŽINA V Petrovčah so doslej imeli le vod strelcev, ki je bU priključen strelski družina v Žalcu. Zdaj pa 60 se odločali za ustanovitev last- ne družine, ki so ji dali ime SD »Mladost«, Petrovce. Ustanovni občni zbor so imeli preteklo so- boto. Nova družina, 77. po vrsti v celjskem olcraju, ima že zJdaj 40 članov. Za predsednika pa so izvalili matičarja tovariša Jožeta Omahna. BAKLADA Športni aktiv na celjski gimnaziji je v soboto priredil pod pokroviteljstvom predsednika občinskega odbora Sociali- stične zveze tovariša Pelka že drugič bakladni tek po celjskih ulicah. Tek- movanja se je udeležilo 17 ekip iz raz- ličnih krajev Slovenije. Ekipa je bila sestavljena iz štirih tekmovalcev, ki so tekli po 800, '600, 400 in 200 metrov. Le- tos je v hudi konkurenci zmagala ekipa celjske gimnazije v postavi Krum- pak, Štajner, Erjavec in Golner. Drugo »esto je zasedla ekipa srednje tehnične šole iz Kranja, tretja pa je bila ekipa »ladinskega aktiva Center Celje. OKRAJNI PRVAKI V STRELJANJU Da bi se izognili prevelikim stroškom, je bilo minulo nedeljo izvedeno okrajno prvenstvo v streljanju z zračno puško pri občinskih strelskih odborih. V celoti je nastopilo nad 200 strelcev. Tekmova- nje so izvedli vsi občinski strelski od- bori, razen šmarskega. Podrobni rezultati: ČLANSKE EKIPE: 1. SD Slavko Šlan- der — Šempeter 700 krogov, 2. SD Bran- ko Ivanuša — Celje 699 in 3. SD Tempo - Celje 696. MLADINSKE EKIPE: 1. SD Kovinar — Štore 685, 2. SD Branko Iva- nuša 665, 3. SD Tempo 651. ŽENSKE EKIPE: 1. SD Tempo 660, 2. SD Branko Ivanuša 620, 3. SD Slavko Šlander — Šempeter 555. PIONIRSKE EKIPE: 1. SD Kovinar — Štore 606, 2. SD Ivo Lola- Ribar 498. POSAMEZNIKI. ČLANI: 1. Hočevar 185, 2. Štrajhar 183. ČLANICE: 1. Hoče- var (Avtoobnova) 180, 2. Želj (Branko Ivanuša) 180, 3. Škodnik (Šempeter) 177. MLADINCI: 1. Pihler 178, 2. Seršen 178. PIONIRJI: 1. Medved 156, 2. Štor 154. PATROLNI TEK V PESJU V počastitev organiziranja prvega ak- tiva SKOJ v Pes ju pri Velenju je do- mača strelska družina »Destovnik-Kajuh« izvedla minulo nedeljo tekmovanje v patrolnem teku s streljanjem. Tekmova- nje je odprl in podelil nagrade pred- sednik Okrajnega strelskega odbora, polkovnik in narodni heroj Franc Roj- šek. Tekmovali pa so za »Pokal sekre- tarja SKOJ Ivo Lole-Ribarja.« Nastopilo je enajst ekip; proti pri- čakovanju iz Celja samo ena in to iz SD Apnenik. Zmagala je prva ekipa šoštanjske elektrarne pred tretjo ekipo istega kolektiva ter domačini iz Pesjega. ŠPORT V KRATKEM KOŠARKA: Košarkarji Celja so od- igrali prvo tekmo v drugi republiški ligi, kamor so se po zmagi nad^ Domža- lami plasirali še igralci iz Šoštanja. Dvoboj med domačima tekmecema se je končal z zmago Celjanov 68:65. Najboljši je bil Roman Lešek, pri Šoštanju pa brata Natek. * ROKOMET. V prvem kolu podzvezne rokometne lige so Celjani premagali Polule z 29:10, Partizan Celje-mesto pa velenjskega Rudarja s 26:13. Na lestvici vedi Celje pred Partizanom Celje-mesto, Velenjem, Rečico in Šoštanjem. Med tednom je bil v Velenju roko- metni turnir, na katerem so zasluženo zmagali člani Partizana Celje-mesto, ki «o premagali Velenje s 3:2 in igrali ne- odločeno s Šoštanjem 4:4. Tekma med Šoštanjem in Velenjem se je končala neodločeno 6:6. Uredništvo: Celje, Titov trg 3 — poštni predal 16 — telefon 25-23 in 24-23 — uprava: Celje, Trg V. kongresa 3 — poštni predal 152 — telefon 23-75 in 20-89 — Tekoči račun pri Komunalni banki Celje 603-70-1-656 — izhaja o petkih — letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din — posamezna številka 15 din — rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v gotovini. Tovarna usnja Šoštanj opozarja vse šole in zavode, da dovoljuje ogled obrata samo ob sobotah in ponedeljkih. Šole, oziroma zavodi, morajo svoj prihod pravočasno najaviti in si zagotoviti dovoljenje uprave tovarne. — Osnovne šole opozarjamo, da otrokom do vključno 3. razreda ne moremo dovoljevati vstopa v obrat. lavtatM HOfavU Uoiada razpisuje pKrosta mesta Saldakontist srednješolska dzobrazlba ali večletna praksa; Moč v obratovnem knjigovodstvu srednješolsika izobrazba ali večletna praiksa; Knjigovodja samostojnih .prodajaln in dejavnosti družbenega standarda — srednješolska izobrazba ali večletna praksa; Referent za osnovna sredstva nepopolna srednješolska izobrazba in večletna praiksa; Obračunski manipulant nepopolna srednješofliska izobrazba in večletna praksa; Skladiščnik manipulant s komikailijami v proizvodnji; Reflektanti naj dajo pismene ponudbe ali se zglase oseb- nio do 30. 4. 1960. Podjetje povrne stroške prevoza nad 600 din, ostalo po dogovoru. KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI ObLO CELJE razpisuje mesto direktorja Kmetijskega gospodarstva Celje Pogoji: agronom ali kmetijsiki tehnik z večletno prakso vodenja kmetijskih gospodarstev. — Poleg prošnje naj vsak kandidat pri- loži še izčrpen življenjepis s točnim popisom dosedanjih služ- benih mest. Priloži naj tudi potrdilo, da ni zoper njega uveden kazenski postopek — Prošnje se vlagajo pri ObLO Celje, komi- siji za imenovanje direiktorjev do 5. maja 1960. Pet let Komunalne banke Celje v letošnjem letu bo poteklo pet let, odkar je pričela s poslovanjem Komunalna banka Celje. Ustanovljena je bila med prvimi komunalnimi bankami v državi in je pričela poslovati že v času, ko se je reorganizacija našega bančnega sistema komaj pričela. Že v prvem letu poslovanja, ki je bilo hkrati leto premagovanja za- četnih težav in iskanja najbolj pri- mernih oblik za pravilno uveljavlja- nje vloge komunalne banke v na- šem gospodarskem in še posebej komunalnem sistemu, je Komunalna banka Celje v polni meri upravičila svoj obstoj. V zelo kratkem času je potrdila, da je sposobna opravljati vse pre- vzete posle in da lahko, vodena po principih družbenega upravljanja veliko pripomore k uspešnemu raz- voju gospodarskih organizacij svo- jega poslovnega področja. V petih letih se je obseg poslo- vanja banke znatno povečal. Komu- nalna banka Celje se je v tem času razvila v močno kreditno organiza- cijo, ki ima danes v svojem sesta- vu šest podružnic in to v Šoštanju, Mozirju, Žalcu, Laškem, Slovenskih Konjicah ter Rogaški Slatini in ekspozituro v Šmarju pri Jelšah. Kot taka je Komunalna banka Celje največji denarni zavod celjskega okraja. Celotno poslovanje Komunalne banke Celje temelji na doslednem spoštovanju predpisov in ukrepov, s katerimi se zagotavlja izvajanje enotnih smernic naše denarne in kreditne politike, hkrati pa na naj- tesnejšem sodelovanju z gospodar- skimi organizacijami, ljudskimi ofl- bori, zbornicami in drugimi organi- zacijami. Posebno pozornost zasluži delo upravnega odbora banke. Njegova aktivnost kot organa družbenega upravljanja se čuti na vseh področjih delovanja banke od reševanja kreditne problernatike, do skrbi za povečanje storilnosti dela, izboljšanje delovnih pogojev in strokovne vzgoje bančnih kadrov. Delo upravnega odbora Komunal- ne banke Celje v minuljh petih le- tih nedvomno potrjuje, da je tudi bančništvo eno izmed mnogih po- dročij, na katerem se lahko uspešno in koristno uveljavljajo principi družbenega upravljanja. Prikaz delovanja Komunalne ban- ke Celje v minulem obdobju bi bil nepopolen, če vsaj v bežnih obrisih ne omenimo njenega aktivnega so- delovanja v okviru Zveze komunal- nih bank in hranilnic FLRJ. V tem okviru je bila Komunalna banka Celje posrednik številnih predlogov, katerih namen je bil prispevati, k pravilnemu razčiščenju vloge komu- nalnih bank pri utrjevanju našega komunalnega sistema. OBVESTILO BRALCEM >CELJSKEGA TEDNIKA«. Naslove za oglase, ki so pod šifro, NE IZDAJAMO, oziromB ne PO- ŠILJAMO. Za te oglase vložite PISMENE PONUDBE na upravo lista. Za ostale oglase, za katere se naslovi in informacij« dajejo v upravi lista, bomo pismeno odgovarjali le. če bodo prosilci v svojih pismih priložili znamko za 30 din. spreje- manje oglasov in objav zaključujemo vsako sredo ob 12, uri. Uprava Celjskega tednika, Trg V. kongresa 3. OBVESTILA OBVESTILO Sindikalne organizacije, športna dru- štva, družbene organizacije, delovni ko- lektivi, šole! Ko priredite izlet in poučno ekskur- zijo se poslužite naših udobnih in so- dobno opremljenih avtobusov. Med ted- nom od ponedeljka do petka nudimo iz- reden popust pri posebnih vožnjah. Ob lepem vremenu vršimo vsako ne- deljo in praznik izletniške vožnje po novi gorski cesti na Svetino. Odhod iz Celja ob 8. in 13. uri. Povratek izpred parkirnega prostora pod planinskim domom na Svetini ob 11. in 17. uri. Se priporoča Avtobusni promet Celje V času prvomajskih praznikov s po- sebno ladjo 3 dnevni izlet na Komate! Razen ostalih zanimivosti si bodo iz- letniki ogledali peščeni otok SUSAK. mesto Zadar, Biograd na moru, otočje Komatov ter otok Rab. Cena tega tri- dnevnega izleta je 6.000 din. Kompas — Celje je pripravil za prvo- majske praznike 3 dnevni avtobusni iz- let preko Plitvičkih jezer v Crikvenico na otok Krk in v Opatijo. V Crikvenici ogled mednarodnih moto dirk. Cena tri- dnevnega potovanja 6.300 din. Kmetijske zadruge! Kompas Celje prireja od 29. aprila do 8. maja 1960 dvo in večdnevne avtobusne izlete v Novi Sad. Obiščite 27. medna- rodni kmetijski velesejm v Novem Sadu! Zahtevajte programe in ostale informa- cije v poslovalnici Kompas — Celje, tel. 23-50. IZGUBLJENO v PONEDELJEK sem v središču mesta izgubila žensko ročno urico. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi odda v trgovskem podjetju '»Volna« v Celju. RAZNO UPOKOJENKO SPREJMEM za lažja dela na kmetiji. Stanovanje in hrana v hiši. 2olger Jožef, Crnolica, Šentjur. OPOZARJAM vsakogar pred nakupom kakršnih koli predmetov od Zaleznik Antona, Zadobrova številka 3, Škofja vas, ker lastnik še ni sodno določen. Zaleznik Marija ZA 4 MESECE dam v oskrbo 1 leto starega otroka. Naslov v upravi lista. DAM STANOVANJE UPOKOJENCU z ženo, katera imata veselje za rejo ene krave. Naslov v upravi lista. PRODAM VEC KOMPLETNIH VRAT IN OKEN prodam po ugodni ceni. Skočir, Celje, Ipavčeva i. NEDOGRAJENO DVOSTANOVANJSKO HIŠO prodam ugodno. Naslov v upravi lista. DOBRO OHRANJENO SPALNICO po- ceni prodam. Vprašati na Dobravi štev. 16 — Celje. DVOSTANOVANJSKA HIŠA - Celje, Lava 31, s 385 m' vrta, vseljivo ju- lija, naprodaj. Pojasnila: Rainhofen, Celje, Maistrova 6. KUHINJSKO KREDENCO IN STOLE ter kromatično harmoniko 120 basov pro- dam. Vprašati v Trgovini »Usnje« Celje. MOŠKI MODERNI ŠIVALNI STROJ, pro- dam (80.000 din). Štingl Marija, 2alec številka 24. GRANIT - SIV - GLADEK, pri cesti blizu Žalca, prodam. Megojnice 22, Griže. ENOSTANOVANJSKO HIŠO, 30 minut iz Celja, prodam. Cvetrežnik Anton, Gornji Cret, Celje (pri trafopostaji). MALA GRADBENA PARCELA ugodno naprodaj. Naslov v upravi lista. MLADO BREJO KRAVO prodam. Kra- šek Martin, Zagrad 16, Celje. MALO POSESTVO S HIŠO IN SADOV- NJAKOM poceni prodam. Primerno za pridobivanje sadja. Informacije pri Artnak, Polule 74, Celje. MALO POSESTVO na sončni legi pro- dam. Paizvedbe pri šefu postaje Me- stinje. AVTOGEN VARILNIK in vprežni stroj za sajenje, okopavanje in ogrebanje krompirja prodam. Voga Martin, Sliv- nica pri Celju. RAZPISI RAZPIS Uprava za ceste LRS razpisuje na- slednji delovni mesti pri Tehnični sek- ciji Celje: 1. mesto GRADBENEGA INZENlIJtJA za nizke gradnje. Pogoj: fakultetna iz- obrazba. Prednost imajo prosilci z daljšo prakso. Zagotovljeno je družinsko sta- novanje; 2. mesto REFERENTA ZA IZJEtMNA DOVOLJENJA. Pogoj: srednja strokovna izobrazba, po možnosti daljša praksa v upravni službi. Prošnje s podatki o kvalifikaciji in dosedanjem službovanju, kolkovane s 50 din. se vlagajo pri Upravi za ceste LRS, Tehnični sekciji Celje, Lava 42, ki daje tudi podrobne informacije. STANOVANJ.-V GREM za sostanovalko. Pomagam v go- spodinjstvu. Pustiti naslov v upravi lista. OPREMLJENO SOBO v sredini mesta oddam .solidni osebi. Reflektanti naj javijo pismeno svoj naslov na upravo -lista pod šifro »Opremljena soba«. SLUŽBE TRGOVSKEGA POMOČNIKA za prev- zem in prodajo odpadnih materialov ter več delavcev sprejme »ODPAD« Celje. SPREJMEMO TRGOVSKO POMOČNICO — mlajšo moč. Trgovsko podjetje »RIO« Celje, Prešemova 1. GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Petek, 22. aprila ob 20. uri — Shakes- peare: »Beneški trgovec«. — Gostova- nje v Žalcu. Sobota, 23. aprila ob 20. uri — Shakes- peare: »Beneški trgovec«:. — Izven. Vstopnice so v prodaji. Nedelja, 24. aprila ob 10. uri — Shakes- peare: »Beneški trgovec«.. — II. ne- deljski abonma in izven. Vstopnice so v prodaji. ob 15. uri — Levstik-Griin: »Kastelka«. — gostovanje v Petrovčah. Torek, 26. aprila ob 20. uri — Rose- Budjuhn: »Dvanajist porotnikov«, — Gostovanje v Štorah. Sreda, 27. aprila cb 16. uri — Shakes- peare: »Beneški trgovec«. — Gosto- vanje v Trbovljah. Četrtek, 28. aprila ob 20. uri — Shakes- peare: »Beneški trgovec«. — Gosto- vanje v Vojniku. MALI ODER SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA CELJE Ponedeljek, 25. aprila ob 20i. uri — M. Begović: »Brez tretjega«. — V Mali dvorani Narodnega doma. Na željo ob- činstva nepreklicno zadnjič v Celju. KINO KINO UNION Od 23. do 26. 4. »NEDOKONČANE ZGODBE«, nemški film. Od 27. do 30. 4. »TETOVIRANA ROTa«, ameriški film VV. KINO METROPOL Od 23. do 26. 4. »VEVERICA PERI«, ameriški barvni film. Od 27. do 30. 4. »MOŽ Z RIKŠO«, ja- ponski barvni film. DPD »Svoboda« - Mladinski kino Celje Dne 23. in 24. 4. 1060, »SPOMLAD živ- LJENJA«, ameriški film Predstave so vsako soboto ob 15. in 17. uri in vsako nedeljo ob 10., 15* in 17. ih-i. KINO »SVOBODA« Šempeter v Sav. dolini Od 23. do 24. 4. »ČLOVEK BREZ zvez- DE«, ameriški barvni film. Dne 27. 4. »OČETJE IN SINOVI«, itali- janski film Csc. Dne 28. 4. »HCI POLKA«, italijanski fib» Afriški temni dnevi PRETEKLI TEDEN JE BILA V CONAKRVJLi, V GLAVNEM MESTU SVOBODNE GVINEJE, AZIJSKO-AFRISKA KONFERENCA, KI JE DOKONČNO DALA ZAPOSTAVLJENIMA KONTINENTOMA PECAT NA ZBIR DOLGOTRAJNIH BOJEV ZA SVOBODO ZASUŽNJENIH NARODOV. SE TAKO NAPREDNEMU EVROPEJCU JE TE2K0 VSAJ DELNO SLUTITI VELIČINO DOGAJANJ NA ČRNEM KONTINENTU. ZATO SE POVRNIMO V TEMNE DNI AFRIKE... 2e razvoj močnejših civilizacij daleč pred našim štetjem je Afriki določil žalostno usodo. Na stotine nepovezanih in med seboj sprtih afrišikih plemen je bilo lovišče suž- njev in bogastva že za dni starega Egi'pta in pomors'kih podvigov trgovskih Feničanov. Toliko bolj pa se je na črni kontinent zgrnila ne- sreča v srednjem veku, ko so evrop- ski osvajalci začeli prodirati v pu- ščavo, pragozdove, ko so obpluli Rt Dobre nade. Leta 1788 so v Londo- nu ustanovili Afr/š'ko društvo, ki je imelo za edini cilj izkoriščanje afri- škega bogastva in črnih plemen. Pu- stolovcem so se pridružili misionarji, ki so pod krinko rešiteljev pogan- skih duš prefkrščevali črnce v poniž- ne sužnje in ceneno delovno silo. Pravi pogrom na črnce se je začel po odkritju .Amerike, ko so svobod- ■e ljudi v desettisočih vklenjene vo- dili čez kontinent v zapadna prista- nišča in jih kot sužnje prodajali ameriškim veleposestnikom za de- lavce na plantažah. V tistih letih so iaumrle cele pokrajine, v obupnih bojih z belci je padlo vsaj toliko črncev, kolikor jih je prišlo v suženj- stvo in polovica jih je zaradi mu- čenja, bolezni in lakote umrlo med prevozom. Ta bridka desetletja so terjala na desetine milijonov žrtev. Belci so uničili staro slavo afriških rodov in cvetočih kraljestev kakor so bila Songaj, Gana, Monomotopa in druga, še preden so se sploh za- vedli kaj zatirajo. Danes je ta svo- bodna preteklost ostala le del črn- skih pravljic. Ujetnik namenjen za prodajo iz plemena pri jezeru Cad in deklF iz istega plemena Ko pa so bila odkrita naravna bo- gastva, je reka sužnjev usahnila. Rudniki zlata, draguljev, železa, ple- menitih kovin, zadnji čas tudi stra- teških kovin, urana in podobnega, so terjali delovno silo za najnižjo ceno — golo prehrano. Nastopilo je drugo obdobje hudih krivic. Afrika, ki z nad 220 milijoni prebivalcev predstavlja drugo najbolj močno na- seljeno celino, je bila v rokah kakih petih milijonov belcev, če izvzame- mo Ara'bce in azijske priseljence iz prejšnjih obdobij. Kako silovito za- tiranje je vladalo v Afriki vse do nedavnega, pove samo podatek, da do začetka druge svetovne vojne ni bilo ene same deželice v Afriki, ki bi bila samostojna in svobodna. Težko je reči, če je mimo iztreb- Ijenih ameriških Indijancev še ka- tera človeška rasa doživljala to- likšne strahote s strani belcev? Med seboj sprte in sovražne evropske velesile so si na afriških tleh po- dajale roke pri uničevanju črnskih plemen, pri najbolj brezobzirnem iz- koriščanju domorodcev. Velik del svoje bogatije je Evropa dobesedno vzela iz ust Afričanom, zanjo pre- lila reke krvi, Afriko pa puščala ne- razvito, v temi in revščini. Ce te okoliščine danes trezno in nepristransko ocenjujemo, bi lahko zmajevali z glavami, kako je mo- goče, da prebujeni afriški narodi po- nujajo roko sprave in sodelovanja svojim zatiralcem na pragu nove, svobodne bodočnosti. KONIČASTE... — Njeni klobuki dajejo vtis, ka- kor da so zasilno pristali na njeni glavi... — Ure in ure lahko govori o re- čeh, ob katerih je vselej onemela ... — Kdor trdi, da ne dobi tistega, kar v resnici zasluži, si naj kar če- stita k uspehu. — Edino možno darilo človeku, ki pravi, da ima že vse, je globoko so- žalje. — Ljudje ne kupujejo poceni re- či — temveč drage, ki malo stanejo. — Četudi optimist vidi svetlobo, kjer je v resnici ni, zakaj jo mora pesimist takoj ugasniti? — Čaša medu spet je pomlad in trate so spet vzcvetele. Nežne in nedo- taknjene se v jutranji rosi svet- likajo v rebri in hrepenijo po soncu, ki bo osušilo biserne kapljice, trosijo omamne diša- ve v veter. Veter pa je njihov snubec, ki vabi lahkokrile me- tulje, zajetne čmrlje in divje sršene na pir, na Čašico slad- kega medu. Možak, ki na klopi sredi cvet- ne poljane zre v vrvenje po- mladi krog sebe, ni bil vrtna/ Bil je metulj lahkokrili, ki je pil iz najslajših čaš in se pu- stil nositi sapam. Bil je čmrlj ki se je redu ob dobrotnih ku- picah, bil srbortt sršen, ki je gospodaril na svoji trati in ni trpel tekmecev. Pa je možak po dolgem ta- vanju, spreletavanju in blod- njah našel svoj vrt. Na vrtu mu je vzklila edinka, prečudo- vita, omamna in prelestna ro- žica. Gledal jo je, ko je po- gnala iz tal v življenje. Ljubo- sumno je brenčal okoli nje, ko je njeno lepoto ovijala še pro- zorna tenčica. Ko pa je posi- jaio sonce, je štel utripe lasa in trepetal kdaj veter pripelje snubce. Cvet, edina rožica z njego- vega vrta, je razgrnil svoje prelestne liste, vznemiril ga je njen omamni vonj ... Zdaj neprestano opreza in straži kot sršen s strupenim želom. Kdo spil bo cvetki čašo me- du? Bo metulj lahkokrili? Ba čmrlj zajetni, bleščeči sršen? ZeH si, da bi priletela mar- ljiva in skrbna čebela iz rodu, ki ga je on preganjat od naj- slajših medenih čaš ... Najpošastnejši zločini... Čeprav so »kidnaperji« (tatovi otrok) predstavniki zločina iz naj- ekstremnejše razvite dežele na sve- tu — Amerike, motivično te vrste zločini niso n^kaj novega. 2e od samega začetka, ko je človeštvo za- čelo pisati svojo zgodovino, se po- javlja kraja ljudi. Zlasti so nekoč mnogo veljali otroci vladarjev in velikašev, za katere so roparji iztr- žili velike dobičke. Včasih so bili ta- ki otroci tudi zastavnin? za politič- ne koncesije. Zamislimo samo tro- jansko vojno, ki jo je povzročil rop lepe Helene. Podobne primere ima- mo tudi pri nas, ko so makedonski uporniki ugrabili miss Stone, da bi dobili denar za orožje. Toda sodobni primeri so izključno zločinske narave. In kar je še huje, večina ugrabljenih otrok ne ostane pri življenju, čeprav policija izsilje- valce nesrečnih staršev domala vse- lej izsledi. Temu ne odpomorejo tu- di izredno stroge kazni, ki so v ve- čini primerov smrtne. Večino ugrabljenih otroik so ugra- bitelji naposled ubili, ker so zločin- cem napoti, kadar se okoli njih začne stiskati obroč zasledovalcev. Storilci pogosto po storjenem ropu ne verjamejo več v zagotavljanje staršev, češ, da policija ni obvešče- na. Zgodili so se primeri, da so starši bili na kraju, ki ga je določil ropar za izmenjavo otroka z zahte- vano vsote, ki običajno presega zmogljivosti oropanih, sitorilcev pa ni bilo, misleč, da bodo prišli v past. Primeri kraje otrok in izsiljevanja staršev je najgnusnejši zločin, nič manj pa ni odvraten iri pošasten rop, ki ga podpirajo bogatini, zlasti v Ameriki. Tatovi otrok imajo celo odjemalce med bogatimi pari brez otrok. V takih primerih gredo zlo- činci na varianto »kdo da več«: star- ši ali kupci. Na naši sliki vidimo ograt)ljenega malega Adama in njegovega ugra- bitelja, šoferja italijanskega rodu v rokah ameriške policije. Tudi tu je bila policija prepočasna. Otrok je že umorjen... Kaj so izotopi? Pogosto čujemo in beremo o upo- rabi radioaktivnih izotopov. Kakšna stvar je to? Prvine dandanes razporejamo po atomski teži. Vsak element se raz- vršča tudi po številu elektronov. Izotopi pa so takšni elementi, ki imajo enako število elektronov, so pa po atomski teži različni. Izotope najdemo domala v vsaki prvini, za- to predstavlja raznolična mešanica izotopov elemente, ki so nam vsak trenutek na očeh in pod prsti. Iz izotopov je praktično sestavljena vsaka stvar, pa naj bo trda, živa, tekoča ali vplinjena. Uporaba radioaktivnih izotopov je doslej najpogostejša v biologiji in medicini. Z izotopi zdravijo in ugo- tavljajo bolezni. Na primer: Nekomu Vbrizgajo majhen delček radioaktivne snovi v kri. S posebno napravo — Geigerjevim števcem, ki zaznava sevanje — lahko nemoteno sledijo pot tega radioaktivnega ele- menta v krvnem obtoku. Razen v medicini in biologiji so izotope začeli s pridom uporabljati tudi v industriji, zlasti za prouče- vanje trdnosti materiala za ugotav- ljanje raznih napak. Z izgradnjo prvega atomskega re- aiktorja smo tudi v Jugoslaviji do- bili možnost pridobivanja radioak- tivnih izotapov, ki smo jih doslej morali uvažati. -k »DEKLE" išče ženina Kdo |e pripravljen vzeti »ubogo« deklico, ki je stara komaj dvajsef let in se vozi v svojem Alfa-Rotneu po svetu, da bi vzbudila pozonrost, čeravno ne izgleda ravno napačito. Ela, tako je dekletu Ime, študira aH- karstvo pri znanem umetniku Ko- koški v Genovi, toda plemeniti že- nini imajo bržčas premalo smisla zet ametnost. Ponujali so jo že iran- skemu šahu, španskemu princu Sa- anu Carlosu. Kaj bo i« ttga mastato še nihče ne ve, ker prinčev se v Bv- ropi ne gnete. Rekli boste, zakaj se pa dekle že- ne za fanti s »plavo krvjo«. Toda kaj hočete, če je dekle princeza Ma- rija Gabriela, hči strmoglavljenega Italijanskega kralja Umberta 11. Morda pa se najde kak fotograf kakršen je odrešil neko drugo prin- ceso zagrenjenega samskega stanu? KOREKTURA ŽIVLJENJEPISA Zvezda nemega filma Pola Negri je lani s pompom napovedala vrni- tev k filmu. V Hollywoodu so naj- bolj spretnemu piscu scenarijev na- ročili zgodbo o njenem življenju. Ko je bil manuskript gotov, ga je zvez- da pregledala in korigirala. Med dru- gim je v scenariju pisalo, da si je vojvoda hotel vzeti življenje zaradi nje. To je Pola Negri tudi popra- vila, s tem da je spremenila vojvodo v nadvojvodo, »hotel vzeti življenje« pa v »vzel si je življ.enje<. •PLIMA IN OSEKA Kopali ste se v morju. Tam, kjer ste dopoldne z lahkoto stopali po dnu, ste se popoldne morali poto- piti, da ste ga dosegli. Ta pojav po- vzroča plima in oseka. Toda odkod to? Zemlji najbližje telo je Mesec, ki s svojo privlačnostjo povzroča, da se morska voda (pa tudi ozračje) na mesečevi strani dvigne ali, če upo-, rabimo bolj preprosto primerjavo, zemlja na tisti strani oteče. Tako plima potuje z rotacijo zemlje okoli celega planeta. Kadar ima Tihi ocean plimo, ima Atlantik oseko itd. Na plimo in oseko vpliva tudi Son- ce, ki je sicer mnogo dlje, ima pa toliko večjo privlačno moč. Kadar je sonce na isti strani z Mesecem, je plima močnejša, če pa je na na- sprotni strani, potem je manjša, ker skuša moč Sonca izravnati privlač- nost Meseca. Podoben primer je verjetno tudi nastanek našega sončnega sistema. Kaka velika zvezda je potovala mi- mo Sonca in mu s privlačnostjo od- trgala del plinaste mase, ki se je z oddaljevanjem »potnice« cepilo. Cim pa se je dovolj odaaljila, je Sonce spet pritegnilo ubegle dele, ki so se strdili v planete in zakro- žili na svoji poti okoli Sonca. PODJETJE »ELEKTROPRENOS« UUBLJANA OBRAT LAŠKO V LAŠKEM sprejme tđkoj Strojepisko Pogoj: popolno obvladanje strojepisja. Plača po tarifnem pravil- niku. — Ponudbe pošljite ria Elektroprenos, obrat L&ško, Laške. ŽELEZ.1RNA ŠTORE poziva vse delavce na podlagi Zakona o delovnih razmerjih čl. 217 in tarifnega pravilnika čl. 48, katerim je delovno razmerje prenehalo, a imajo pravico do udeležbe pri dokončni razdelitvi osebnega dohodka nad tarifno postavko za leto 1959, da se pri- glasijo zaradi uveljavitve svoje pravice. — Delavci, ki se v roku treh mesecev od dneva objave ne bodo priglasili, izgubijo pra- vico do izplačila. Zaključek plesnega tečaja Prijetne melodije, ki so se od sep- temibra do konec marca oglašale iz Male dvorane Uniona, so opozarjale zunanji svet, da se tamkaj nekaj dogaja. Da, dogajalo se je, in to plesni tečaj dijakov srednješolcev, med katerimi pa tudi predstavniki delavske mladine niso izostajali. Začetni in nadaljevalni tečaj pod strokovnim vodstvom plesnega uči- telja tov. Simončiča iz Maribora je našim mladim precej izuril pete. To se je ugotovilo tudi na plesnem venčku, katerega je mladim plesal- cem priredilo Turistično-olepševalno društvo. Torej v soboto, 9. aprila zvečer so se tečajniki v svojih naj- boljših toaletah zbrali v svoji stari znanki — mali dvorani Uniona in se nekaj uric prijetno zabavali. Navdušeno so pozdravili tudi plesni par Tine Ro^au^a iz Ljublja- ne, ki je kot državni prvak prikazal nekaj lepih figur plesa.