Posamezna številka Din T.
Št. 76.
¥ Ljubljani, v soboto 26. marca 1924.
PoStnlna v gotovini.
Leto L
NARODNI
I
'NDJNIK
l Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. . ?	Mesečna naročnina:	i
l V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. |
a---...................................................   d
-f Neodviser*^poUtičen
□
i
-a-
Uredništvo: WoIfova ulica št.1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. j Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f i Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.	1
Državna politika SLS.
Ves iz sebe je včerajšnji »Slovenec«, ie s sestavo Pašič-Pribičevičeve vlade doživel opozicijonalni blok neuspeh. Je sicer čisto razumljivo, če je človek, ki doživi neuspeh, slabe volje, toda slab politik je tisti, ki svojo slabo voljo kaže, ki z jezo dokazuje, da ie bil zadet. In to slabo izpričevalo si je napisal včerajšnji »Slovenec« s svojo divjo lezo.
Zato bi »Slovenec« storil mnogo pametneje, če bi se manj jezil na druge in naj še tudi malo izpraša svojo vest, kaj-11 Potem bi spoznal, da je neuspeha opo-mcijonalnega bloka kriv v veliki meri am, ker je kopičil napako za napako, ker je hotel prodreti z najbolj nemogočo mžavno politiko, če o njej sploh govo-m moremo. Zakaj vedno nedosledna je * Politika SLS in iz ene skrajnosti je adla v drugo. Drugače pa tudi biti ni °8lo, zakaj SLS se je izneverila , n°vnemu geslu poštene politične na C’ da mora tu£h Politična stranka r°d voditi in ga učiti, ne pa poslušati mo njegove instinkte in obračati svoj ase po hipnem razpoloženju naroda. 0 Pa je delala SLS od prevrata dalie.
_ Zavedajoča se svojih težkih medvoj-, krehov, jih je hotela izbrisati s tem, je šla vedno preko narodovih želji, jo najbolj trenotnih in najbolj nevestnih. Skratka, SLS e postala pri-m®r demagoške stranke.
Ko je po prevratu zahteval ves na-foc ujedinjenje s Srbi, je šla SLS takoj orak dalje in izvedla ujedinjenje s popolno likvidacijo avtonomnih pravic slovenskega naroda. Premoženje dežela kranjske je bilo zapravljeno, deželna avtonomija ukinjena, vsi centralistični zakoni pa po vrsti uveljavljeni s pomočjo SLS.
To prekomerno opuščanje slovenskega stališča je moralo roditi reakcijo. Na eni strani ni mogla nuditi od vojske izropana Srbija tega, kar so naivneži in demagogi pričakovali, na drugi strani pa je bilo slovensko ljudstvo na samoupravo že tako navajeno, da je ni moglo popolnoma pogrešati. Nastala je reakcija in pričela se je gonja proti Srbom. Na četa te gonje pa so korakali bivši kraljevi ministri iz SLS in tudi tu so šli dalje ko narod.
če je bil narod v jedru le proti temu, da se ne varuje zadostno njegovih gospodarskih pravic, so pričeli voditelji bLS govoriti o popolni ločitvi od Srbov.
ncelo se je tisto ogabno psovanje bal-kancev, pričelo tisto smešno hvalisanje slovenske nadkulturnosti in Krekov poučen testament ujedinjenja je bil za-enjan z bojem za popolno zakonodaio avtonomijo Slovenije. Da narod ne bi zapazil obupne nedoslednosti te poiiti-o-’ ,Pa se je licitiralo z najbolj grobimi >	* oavzdol in razvnemalo v znamenju
ma Plemensko sovraštvo.
Po prevratu nas je zadela nesreča, aa smo izgubili Koroško in Primorje.
a le to največja narodna nesreča, ki nar ■J6 sploh mogla zadeti. Ker je naš m»	raV| |e moral kljub povojni ne-
orah na t0 izgubo reagirati in zato je ■arod to izgubo težko občutil. SLS je * 0 takoj zavzela pozo najenergič lej-dn*	anilca Koroške in Primorja. Ne-
D Plsno je, koliko energičnih besed je rabila SLS za to svojo pozo. Istočas-j. Pa ie učila narod, da je edinole paci-sreda in istočasno ni zamudila uo-D ® Primce, da je v Beogradu nastopila kerL.i,tar‘zmu* sicer vsled tega, rizmi	• tako zelo proti milita-
do	^ med v°mo svojo udanost
sam«^tarizma sijajno dokazala, temveč ker	, kef se 3e nar°d vojne bal in
vnovič 2 i ba1, da bi Sa mogla SLS n°vič pognati v vojno.
da hočSo^K-80 krHi voditeljl SLS’ vojnn Jo Sibl^aradi Skadra pričeti z
briga’ samf ^kadra, ki nas nič ne
hoteli’ 5rw Pa S j ogorčeni, če niso
TOine'Se-
n>osliTDrem-?;'Sr t*na po^*ta seveda ni e ^ levi in na desni. Takoj no vo-
•&/
Proglas Pavidovf^uplne
(ML) Na * ‘	J
Beograd, 28. marca, današnji dopoldanski konferenci demokratskega kluba je bil sestavljen proglas, ki ga pošilja g. Ljubomir Davido-vič vsem odborom demokratske stranke kot odgovor na Pašičev proglas.
V tem proglasu se trdi, da Pašičev proglas celokupno politično situacijo lažno predstavlja. Nadalje se zatrjuje v proglasu demokratskega kluba, da je pri ustanovitvi opozicijonalnega bloka imela demokratska stranka inicijativo in da -gre akcija opozicijonalnega bloka za tem, da vrže partizanski režim radikalov in namesto njega postavi režim zakonitosti in poštenja; ta akcija bi utrdila državno jedinstvo in zagotovila velike narodne pridobitve, za katere je doprinesla demokratska stranka večje žrtve, nego Pašič in tista družba, katero on poziva, da brani te pridobitve.
Že sama navzočnost demokratske stranke v opozicijonalnem bloku, daje vsakemu poštenemu človeku dovolj jamstva, da ne pomeni blok nobene nevarnosti za fe narodne pridobitve. Demokratska stranka je mnenja, da se naša država ne sme razdeliti na dva tabora, na zmagovalce in premagance, na državotvorne in protidržavne, na take, ki imajo vse pravice in privilegije in na druge, ki so obsojeni na podrejen položaj ter izključeni od sodelovanja na državnih in narodnih poslih, četudi so ravnopravni in politično zreli državljani. Demokratska stranka smatra za svojo patrijotično dolžnost, da se trudi za veličino in moč države, potom sodelovanja vseh narodnih elementov. Le s tem se more povzdigniti naš mednarodni prestiž, in naša vojno-obrambna‘sila.
Ako je katera od opozicijonainih skupin v svojem opozicijonalstvu šla dalje, nego bi bilo potrebno, mora biti to za demokratsko stranko tem večji razlog, da z bratsko uslužnostjo onemogoči za bodočnost take skrajnosti in pritegne take skupine na skupno delo za splošni blagor države. Demokratska stranka, ki v svojih vrstah nima ljudi, ki bi bili v času neke prejšnje vojne stopali v zvezo s sovražniki svoje države in jim ponujali pomoč proti svoji domovini in tudi ne takih, ki so v najtežjih trenotkih narodnega življenja za hrbtom vlade svoje države spletkarili s tujimi ministri zunanjih del, lahko reče, da ima načelnik radikalne stranke najmanj pravice, kogarkoli dolžiti takih nekorektnosti. Že s samim formiranjem opozicijonalnega bloka, se je izpolnila
iskren, fln* m. j ,a celega našega naroda,fk >\so n i .jfcojvečjega napora demokratske stif- rvikrat po ujedinje-nju in osvobo ,,jk' prišli v narodno sicupščino vsi - itavniki vseh Srbov, Hrvatov in Si; /j ;rcev. Po zaslugi demokratske strank« je prenehal bratomorni razdor, ki ,je v isti državi delil na dva neprijateljska tabora, Srbe na eni in večino Hrvatov na drugi strani.
V trenotku pa, ko postaja država zares vsem skupna, seje načelnik neke baje državotvorne stranke ponovno mržnjo in sestavlja plemenske bloke in obrekuje demokratsko stranko, da deia na rušenju notranje državne ureditve, ker je v zvezi s strankami, katere on sam v istem času vabi k sodelovanju; on jo dolži, da dela to radi oblasti, kljub temu, da demokratska stranka odklanja njegovo ponudbo, da deli ž njim oblast.
V proglasu se pozivajo predsedniki glavnih odborov, da pojasnijo vsem prijateljem tudi iz drugih strank, katerim je ustavno zakonito delo v državi pri srcu, da je demokratska stranka zvesta svojemu programu, načelu narodnega in državnega edinstva in idejam demokracije in pripravljena na vsako borbo proti onim, ki hočejo razkol našega naroda in izključitev celih delov istega iz ravno-pravne udeležbe v upravi države in skušajo preprečiti, da bi izvoljeni predstavniki naroda prišli do svojih pravic zajamčenih v ustavi. V tej borbi mora demokratska stranka zmagati. Zmage ne bo oviralo niti žalostno dejstvo, da so nekateri njenih članov, ki se niso mogli dvigniti nad svoje lokalne prilike, zapustili njene vrste in v sredi borbe prešli v nasprotni tabor. Bojne vrste demokratske stranke se bodo hitro izpopolnile, ker je na njeni zastai zapisana bodočnost in veličina našega naroda in naše države. Narod bo hitro spoznal, da je prava državotvorna politika tista, ki zbiralne pa ona, ki razdvaja in da brani državo in ustavo oni, ki brani zakoniti red, ne pa oni, ki pod pretvezo obrambe države in ustave kršijo vsa jamstva ustavnih pravic državljanov. Preko vseh razlik v naziranju glede notranje ureditve države, se bo narod pridružil složno in enodušno onim, ki zahtevajo, da se mora enkrat utrjeno ustavno in zakonito stanje spoštovati od vsakogar, posebno pa od onih, ki imajo v rokah oblast v imenu kralja in naroda. Ta proglas je podpisal g. Ljubomir Davidovič kot predsednik demokratskega poslanskega kluba.
Komunike opozicijonalnega bloka.
Beograd, 28. marca. (ML) Povodom celokupne politične situacije so imeli predstavniki opozicijonalnega bloka in sicer gg. Korošec^ Spaho, Hrasnica, Davidovič, Predavec in Voja Marinkovič nocoj do 7. ure sejo v demokratskem klubu, na kateri se je razpravljalo o taktiki opozicijonalnega blok na seji narodne skupščine, ki se ima vršiti jutri. Izdelal se je obenem
komunike za javnost, v katerem pojasnjuje opozicijonalni blok svoje Stališče glede postopka radikalne vlade* in rešitve krize. Komunike so podpisali gg. Korošec, Davidovič, Spaho in Predavec. Ker pa g. Voja Lazič ni bil v skupščini in vsled tega ni mogel podpisati komunikeja, se je sklenilo, da se komunike objavi šele jutri,, potem ko bi ga g. Lazič podpisal.
Vsi Radičevci v Beogradu.
Beograd, 28. marca. (ML) Poslanski klub HRSS je imel danes sejo. Ugotovilo se je, da se nahaja v Beogradu 52 njihovih poslancev. Nocoj je do-spelo obvestilo, da je odpotoval g. Ma-cek s poslednjimi Radičevimi poslanci iz Zagreba proti Beogradu. Jutri bo torej v Beogradu 65 Radičevih poslancev.
Opozicija vta razpotju.
B*eograd, 28. marca. (Z) V federalističnem klubu je došlo danes do velikega vznemirjenja. To vznemirjenje ni nastalo zaradi sestave nove vla-
litvah sklepa pakt z radikali, da vrže demokrate, skoraj nato pa se pričenja snovanje opozicijonalnega bloka, da bi se vrglo radikale. V svojih listih napada Radiča, v Zagrebu pa se z njim pogaja in dela politiko po njegovem naročilu. Nedoslednost postane pri SLS sistem.
Posledica nedoslednosti pa je vedno izguba zaupanja. In zato je padel kredit SLS novsodi in stalno. V tei izgubi kre-
de, ampak zaradi vesti, ki so se danes dopoldne razširile, da bodo centrumaši demokratskega kluba sprožili vprašanje, ali še veljajo sklepi zadnjega kongresa demokratske stranke iz 1. 1920, da stranka ne'more sodelovati z nobeno drugo skupino, ki ne opira svojega programa na vidovdansko ustavo. Vest se je pojavila nenadoma in pozročila vznemirjenje pri demokratih in v vrstah opozicije. Zlasti se je posvečala velika pozornost sestanku poslanca Pribičeviča in poslancev demokratskega kluba.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 28. marca. Napoved za 29. marca. Oblačno, deževno, hladneje.
dita pa je vzrok vseh neuspehov SLS in bistveni vzrok neuspeha opozicijonalnega bloka, pa čeprav je mogla vreči SLS na tehtnico v korist bloka pezo skoraj vseh slovenskih mandatov.
Rešitev SLS zato ni v jezi, temveč v samospoznanju in v boju za zopetno priboritev kredita. Ta boj pa je težaven in zdi se, da ga v demagogiji plavajoča SLS več ne zmore.
Konstituiranje samostojnih demokratov.
Beograd, 28. marca. (Z) Za predsednika samostojnega demokratskega poslanskega kluba je izvoljen dr. Edo Lukinič, za podpredsednika dr. Dušan Boškovič, za tajnika Večeslav Wilder, za blagajnika Joca Trifunovič. Klub je o konstituiranju obvestil pred-sedništvo narodne skupščine s prošnjo, da pozove takrat, kadar bodo pozvani načelniki parlamentarnih skupin, predsednika kluba dr. Lukiniča. Danes so se otvorili prostori za samostojni demo-
kratski klub. Ob tej priliki je bil prisoten tudi del pristašev iz države. Dospeli so mnogoštevilni pozdravi. Iz Da-vidovičeve skupine je izstopil Dušan Čorič in pristopil k Pribičevičevi skupini. Izjavil je obenem, da bodo izstopili iz Davidovičevega kluba še štirje poslanci.
Beograd, 28. marca. (MK) Noco) je bila prva seja samostojnega demokratskega kluba.
Demokratska politika.
Beograd, 28. marca. (ML) Danes dopoldne je demokratski poslanec g. Dušan Corič pismeno obvestil predsednika demokratskega kluba g. Davidovi-ča, da je v volilnem okrožju Pančevo-Bela Cerkva politična situacija taka, da bi demokratska stranka v slučaju razkola izgubila poslance. Slovanski živelj, ki tvori v Vojvodini le eno tretjino prebivalstva, bi bil od nacijonalnih manjšin preganjan. Ko se je v Vojvodini zvedelo, da ima opozicijonalni blok s pomočjo Radiča priti na krmilo, so začeli protinarodni elementi dvigati glavo. Vsled tega ne more odobravati ta-
ke politike. Razven tega ima dokaze, da Radič stalno dela proti naši državi in da hoče g. Davidoviča le izigrati. Izjavlja se proti opozicijonalnemu bloku, ne priznava politike g. Davidoviča in noče več pripadati opozicijonalnemu bloku, temveč Pribičevičevemu klubu. Tako pismo namerava poslati g. Davidovič u tudi posl. g. Nikola Karaš, tako da bi Pribičevič imel 16 pristašev. Pričakuje se še vstop gg. Gligorija Ana-stasijeviča, Trajka Arsiča in Dimitrija Rajkoviča. Demokrat Djordje Popovič imenuje Pribičevičev klub filijalko radikalne stranke.
Itonferanca nove vlade
Beograd, 28. marca. (ML) Davi se je vršila konferenca vlade. Govorilo se je o deklaraciji, vendar pa se ni še ničesar sklenilo. Novi ministri so prevzeli posle od prejšnjih ter se je o tem na konferenci poročalo. Minister notranjih del g. Srškič je poročal o svojem razgovoru s kraljem. Končno se je sklenilo, da se vrši seja radikalskcga kluba popoldne. Poslal se je tudi ored-sedništvu narodne skupščine dopis, da se naj sestane skupščina čimprej, da se nadaljuje proračunska debata.
Beograd, 28. marca. (ML) Nocoj je bila važna seja vlade, ki so se je udeležili tudi novi ministri. Po referatu o situaciji se je diskutiralo o nadaljnjem delu, najprej o sami deklaraciji vlade. Sklenilo se je, da se sprejme stara deklaracija, ki jo je izdala homogena Pa-šičeva vlada na seji narodne skupščine 16. aprila 1923, in da bo en član vlade izjavil, da vlada nadaljuje politiko starega kabineta, t. j., da se sprejme proračun in ostali znani zakoni. Nato se je govorilo o verifikaciji. Sklenjeno je bilo, da se mandati HRSS, proti katerim ni vložena pritožba, verificirajo, a oni, proti katerim je vložena pritožba, zelo ostro presojajo. Potem se je še govorilo o delu po sprejetju proračuna.
Beograd, 28. marca. (ML) Vlada se pripravlja na' energično borbo v skupščini, a ravnotako tudi opozicijonalni blok, ki narašča vsled prihoda vseh radičevih poslancev. Sile niso enake. Opozicija ima trenotno večino, vendar igra glavno vlogo politična sposobnost in gibčnost obeh blokov.
Džemiiet razočaran.
Beograd, 28. marca. (ML) Šele sedaj prihajajo po borbi v džemijetskem klubu zanimive stvari na dan. Džemije-tovci so bili najprej na strani radikalov, ko pa so slišali, da je g. Davidovič dobil obljubo od kralja, da se mu poveri mandat za sestavo nove vlade, so se takoj nagnili k opozicijonalnemu bloku. Do tega je prišlo posebno po tem, ko je Spaho sporočil Ferad begu, da dobijo v slučaju, da pride< opozicijonalni bi >k na vlado, oblasti široko samoupravo, Makedonija pa avtonomijo. To je v dže-mijetu zelo učinkovalo. Bili so pripravljeni, da sestavijo eno samo vsemusli-mansko listo v kraljevini in gredo proti Pašiču in Pribičeviču. Pri glasovanju jih je bilo 5 za vlado, 2 nista glasovala, 6 je bilo nevtralnih, 1 pa za opozicijonalni blok. Sedanja slika je' torej sledeča: Džemijet se je prestrašil, izgubil vse koncesije in bo brez vsega podpiral radikalno vlado.
Zahtevajte po vseh lokalih „Nar. Dnevnik**!
6. Pašič o situaciji.
Beograd, 28. marca. (ML) Nocoj je bila važna seja radikalnega kluba. Ministrski predsednik Pašič je poročal o situaciji in poudarjal, da je ta kriza bila historična in da je šlo za borbo ali za ali proti državi. Nikdar ni bila situacija tako težka, vendar se ie na zadnje posrečilo najti izhod iz te krize. Džemijet bo za vlado in to je definitivno. Nemci bodo v opoziciji, toda kakor si kdo postelje, tako tudi leži, O verifikaciji je govoril v istem zmi-slu, kakor se je o tem razpravljalo na seji vlade. Dalje je rekel: Korošec je bil proti ustavi, a jo je priznal, Spaho je glasoval za ustavo, a je sedaj proti njej. Radič pravi, da je prisega samo formalnost. Ne preostaja nam drugega, kakor sprejeti borbo. Ta država ne sme razpasti in ne bo razpadla.
ZAGREBŠKI VELIKI ŽUPAN OD-STAVLJEN.
Beograd, 28. marca. (Z) Dosedanji zagrebški veliki župan dr. CimiČ bo zamenjan in pride na njegovo mesto Jura j Demetrovič, bivši pokrajinski namestnik.
Borzna poročila.
Beograd, 28. marca. Devize, Dunaj 0.1149—0.1151. Budimpešta 0.10—0.115, Bukarešta 42.50—42.75, Ženeva 1404—1406, London 350—350.25, Italija 352—353, New York 81.15—81.25. Pariz 446—447, Praga 237—237.25, Solun 132—136. Sofija 58— 59. Valute. Dolarji, Zaključki: Dolarji 81, bolgarski levi 57.50, italijanske lire 352, francoski franki 442.50, češkoslovaške krone 233.
Zagreb, 28. marca. Devize. Dunaj 0.1143-0.1163, Bukarešta 0—43, Italija, izplačilo 350.62—353.62, Italija, ček 350—353, London, izplačilo 349.25—352.25, London, ček 348.875—351.875, Ne\v York. ček 80.75 -81.75, Praga 236.40-239.40, Pariz 447.50 —452.50, Sofija 0—56. Švica 1407.50-1417.50, Švica, ček 1403.50-1413.50. Valute. Dolarji 79.875—80.875, avstrijske krone 0.1135—0.1155, češkoslovaške krone 233—236, italijanske lire 347.50—350.50.
Curih, 28. marca. New York 577.50, London 24.85, Pariz 31.70, Milan 25.07, Praga 16.88. Budimpešta 0.0084, Bukarešta 3.05, Beograd 7.10, Sofija 4.15, Dunaj 0.00815.
Berlin. 28. marca. Dunaj 6.08, Milan 18.05, Praga 12.36, Pariz 23.24, London 18.05, New York 4.19, Curih 72.71 Beograd 5.58.
? o? g aw. 28- marca- Dunaj 4.89, Berlin ”irp 153.25, avstrijske krone 4.89, italijanske lire 153.50, Budimpešta £°' pfz 195.25. London 150.05, Curih 604.50, New York 34.70, Beograd 43.275.
Du naj, 28. marca. Devize. Beograd 8CS-872, Berlin 15.47—16.05, Budimpešta 0-91—1.01, Bukarešta 364—366, London 305.000-306.000, Milan .3059—3079, New York 70.935—71.185, Pariz 3912—3928, Praga 2073—2083. Sofija 501—505, Curih 12.295 —12.345. Valute. Dolarji 70.760—71.160, bolgarski levi 479—487, nemške marke 15.30—15.90. angleški funti 303.200-304.800, francoski franki 3885—3915, italijanske lire 3070—3090, jugoslovanski dinarji 876— 873, romunski leji 360—364, švicarski franki 12.280—12.360, češkoslovaške krone 2057—2073, madžarske krone 0.85-0.95.
Branko RadifevM.
15. marca 1524 po starem koledarju se je rodU v Brodu na Savi carinskemu uradniku v avstrijski službi Teodorju Radičeviču sin Aleksi), ki je pozneje spremenil svoje rojstno ime v narodnega Branka. In ta Branko je postal za Srbe njihov Prešeren!
Že njegova prva mladost je bila »romantična«, ker se je moral često preseljevati z očetom, ki je bil premeščen v razne kraje. V Zemunu je obiskoval mali Branko od 1830—1836 tri razrede srbske in tri razrede nemške ljudske šole. Leta 1836 se je vpisal na gimnazijo v Sremskih Karlovcih, kjer je ostal do leta 1841, ko je odšel na te-mešvarsko gimnazijo. Leta 1843 se je vpisal na Dunaju kot slušatelj prava. Tu se je spoznal s Karadžičem in Daničičem. Vsled pomanjkanja gmotnih sredstev in deloma vsled burnega visokošolskega življenja ni mogel dovršiti svojih pravnih študij. Revolucijska leta 1848 in 1849- je preživel v Sremu, od
koder je obiskaval BeogTad. Leta 1849 se je vrnil na Dunaj s podporo kneza Mihajla ter se vpisal kot medicinec. Toda zanj je bilo že vse prepozno. Umrl je na jetiki na Dunaju 1. julija 1853 (po novem koledarju).
Pesniti je pričel že na gimnaziji ter se je hitro razvijal. Pesniški se je udejstvoval od 1843—1850. Za časa njegovega življenja sta izšli dve zbirki njegovih Pesmi. Prva 1. 1847 na Dunaju in druga leta 1851 tudi na Dunaju. Po njegovi smrti je izdal njegov oče tretjo zbirko Pesmi, ki so izšle 1. 1862 v Temešvarju. Ostale poezije v rokopisu so last Matice Srpske. Radičevičeve pesmi so doživele mnogo izdaj v cirilici. V latinici pa so izšle 1. 1919 v Zagrebu kot Izabrane pesmi.
Radičevič ima velike zasluge za nacijo-nalizacijo srbske poezije. Bil je prvi pesnik srbske romantike in v tem je njegov pomen.
Delo Društva narodov.
V februarju mesecu zaznamuje Zveza narodov napredek predvsem v dveh točkah: v komisiji za zmanjšanje oboroževanja ter v pripravah za finančno obnove Ogrske.
Začasna mešana komisija za zmanjšanje oboroževanja se je sešla v Ženevi. Prvikrat je pri tej priložnosti prisostvoval razpravam tudi zastopnik Združenih držav^ ki je podrobno razložil stališče svoje vlade. Komisija je poverila posebnemu pododboru nalogo, da pripravi novo konvencijo, ki bo sprejemljiva tako za Združene države, kakor tudi za ostale dežele.
Pomorski izvedenci so imeli sestanek v Rimu, od 14. do 25. februarja, v svrho proučavanja sredstev za razširjenje principov vvashingtonskega sporazuma na nesignatarne države.
Načrt Zveze narodov za finančno obnovo Ogrske je občutno napredoval vsled dveh odločb reparacijske komisije.
Trinajsto poročilo komisarja za Avstrijo, Zimmermanna, naznanja, da se je kpnčno doseglo ravnotežje v proračunu kljub , izdatkom od strani vlade in zvišanju davkov.
Finančni svetovalec albanske vlade Hunger podčrtava v svojem poročilu težkoče, na katere zadeva albanska vlada, in uspehe, ki jih je dosegla.
Razgovori za poravnavo diferenc med glavnimi zavezniškimi silami in Litvo radi klajpedskcga (memelskega) ozemlja so se vršili v Ženevi pod predsedstvom Normana Davisa, bivšega državnega podsekretarja Združenih držav.
Svet Zveze narodov je bil tudi odredil, da se uredi vprašanje pridobivanja poljskega državljanstva od strani pripadnikov nemške manjšine na Poljskem.
Na novo ustanovljeni higienski odbor je prvič zasedal v Ženevi in upo-stavU trajno sodelovanje med začasnim higienskim odborom in mednarodnim uradom za javno higieno.
Definitivno se je sestavil odbor, po-
verjen s pripravo programa konference, ki se bo sešla meseca novembra v svrho omejitve izdelovanja alkaloidov, kakor tudi produkcije sirovega opija in listov koke. Enako se je ustanovil odbor izvedencev, določen za prouča-vanje trgovine z ženskami in otroki ter sredstev za njeno zatrtje.
Stanje finančne obnove Avstrije v februarju. Predhodni proračun za februar je znašal 588.8 milijard pap. kron (40.9 milijonov zlatih kron) izdatkov ter 518.8 milijard pap. kron (36 milijonov zl. kron) prejemkov. Deficit 70 milijard pap. kron (4.9 milijonov zl. kron) presega od provizorične delegacije dovoljeno višino (51.1 milijard pap. kron ali 3.5 milijonov zl. kron) in je generalni komisar potrdil budžet le pod pogojem, da se bodo previški izdatkov kompenzirali v bodočih mesecih.
Kosmati dohodki avstrijske carine in tobačnega monopola so dosegli v januarju najvišjo vsoto od početka obnove, namreč 354 milijard pap. kron (173 milijard na tobaku in 181 milijard na carini) ali 24.5 milijonov zl. kron.
Število brezposelnih se je zopet povišalo na 119.309 v začetku februarja proti 95.096 v januarju. V istem času lanskega leta je vlada podpirala 161.227 brezposelnih.
Iz državne službe je bilo na novo odpuščenih 1054 nameščencev, vsega skupaj dosedaj 64.020 oseb, od tega 15.919 iz upravne službe ter 48.101 iz državnih podjetij. Za december 1923 določeno število 75.000 reduciTancev še ni doseženo. '	t
Hranilne vloga v januarju 41 milijonov zlatih kron, so se zvišale v februarju na 49 milijonov zl. kron. Jeseni. 1. 1922 so znašale samo 2.1 milijona zlatih kron.
Obtok papirnatega denarja je znašal 7. februarja 7.469 milijard papirnatih kron (513 milijonov zlatih kron), kritih z zlatom in devizami do 53 odstotkov.
Draginjski indeks se je proti januarju v februarju dvignil za 2 odstotka.
Bolgarski poraz v Haagu.
Unija za Društvo narodov v Haagu je povodom bolgarske prošnje, naj se razpravlja o vprašanju, ako se more Društvo narodov mešati v notranje zadeve onih suverenih držav, ki po nobeni mednarodni pogodbi niso pod njegovim nadzorstvom, sklicala 19. t. m. v mirovni palači skupščino, ki se je otvorila v prisotnosti zastopnikov Društva narodov iz vseh evropskih držav, kjer obstojijo njegove lige. Bolgarska delegacija je med člane skupščine razširila ogromno literaturo o makedonskem vprašanju. Isto so storili tudi naši delegati. V bolgarski spomenici sta vsebovana poleg splošno znane teze »o bolgarski Makedoniji« tudi dve konkretni vprašanji:	o
manjšinah in o emigrantih. Za manjšine zahtevajo Bolgari mednarodno anketo v
naši, in grški Makedoniji. Kar se pa tiče povratka emigrantov v Makedonijo, zahtevajo Bolgari, da se mora ravnotako izvršiti pod nadzorstvom mednarodne komisije.
Branje naše spomenice je vzbudilo velik interes. V naši spomenici je jasno in kategorično povedano, da v Makedoniji ni nobenih bolgarskih manjšin. Makedonsko-slovanska naseibina tvori del jugosloven-skega naroda ter je v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev sestaven del narodne večine. Kot taka uživa vse pravice in privilegije enakopravnih državljanov. Vsled tega pomeni sprožitev vprašanja makedon-sko-slovanske naselbine sprožitev čisto notranjega vprašanja upravne narave suverene kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloven-
Prosveta.
B. Sbaw: Cezar in Kleopatra. Dodatno k uprizoritvi te zmesi historične komedije in večkrat lagodno anahronistične veseloigre je omeniti, da stvar prav vsled obilice »teatra«, navidezno prevlečenega z drzno odkritosrčnostjo in v pomanjkanju gorkejših tonov — zapušča hladno sled. Shaw preseneča z neobičajno doslednostjo svojevrstnih značajev, pol ironično zamišljenih, pol umetno izdelanih, vzbuja pa odpor s cinizmom svojega humorja in z iskano originalnostjo. Uprizoritev na našem odru je pa imenovati prav vzorno. Cezar (Putjata) je povsem sodoben človek. To je bolj premeten, utrujen Anglež kot z glorijolo slave obdan rimski bog. On govori z glasom ljudi, ki so in ki so bili. Brez tragike in velikih zapletljajev mu poteka čas pri naivni egiptovski kraljici-kratkokrilki. kateri pa prično pod vplivom kulturnega Rima rasti tigrovi zobje. Staro kraljestvo Nila se v tihem, a neizprosnem boju upre usodi podvrženca. Cezar pa se vsem smehlja z Izkušenim smehom človeka, ki pozna ta svet in njega slabosti. Semintja mu postane tesno, temne intrige dežele Faraonov za hip vržejo zrno tragike in dvomov vanl. Malo porožlja z mečem, se zamisli in zagrozi — potem pa opusti dramatično pozo, da se vrne z vsemi bot domov. Takega Cezarja in tako Kleopatro more seveda ustvariti le modem Anglež. Q. Putjata zna to. V drugi in zadnji sliki Je nekoliko »igral«, sicer pa je ostal dosleden že omenjeni karakterizaciji Cezarja, ki ga je ustvari) Shaw: vseizkušen, hladen in mirno računajoč človek ter lahko karikiran junak od blizu. Vloga je to, ki vpliva kot premišljena klofuta zgodovinski tradiciji in udušen zasmeh starim podobam antike. Nekaj je to koncesija sodobnemu okusu — pa tudi persiflaža na sodobnike. Dvojni smeh, dvojno rezilo — vmes pa teče dokaj istinito zgodovinsko dejanje.
Kleopatra (ga. Nabtocka) le vsa živa.
tigrasta in razvijajoča se kraljična. Malce preglasna, nekaj preoperetna, semintja nerazumljiva — a njen okreten pojav, iskrenost tega, kar podaja, ublažilno vpliva na to njeno kreacijo, ki bi jo pa ne mogel prištevati med najboljše. R u f i o (g. Skrbinšek) je prevdarno podan in se mu povsem vse-bolj prilega (brutalen rimski poveljnik) kot kak oče (Joe Vilim) v humoristični vlogi sodobne komedije. Izboren je Lipah (Pothi-nus) in dramatično-silna ga. Marija Vera (Ftatateeta). Q. Drenovec ie imel izredno srečo v maski in v vlogi. Dober je Plut in Gregorin, zadnji ves v svojem elementu. Ostali so izpopolnili močno skupnost igre. Scenično lepe slike je — kolikor v naših razmerah mogoče — oskrbel režiser g. Sest.
—i.
Delavska predstava v dramskem gledališču. Danes v soboto zvečer ob 8. uri vprizori se v dramskem gledališču veleza-bavna burka »Danes bomo tiči« in sicer kot delavska predstava pri znižanih cenah. Predstava je v prvi vrsti namenjena našim delavcem, vabimo pa tudi drugo občinstvo na poset te predstave.
Gospa Debicka kot gost v operi Fanst. Danes zvečer gostuje tretjič v našem gledališču ga. Debicka in sicer poje vlogo Margarete v operi »Faust«, Fausta poje g. Kovač, Mefista g. Zathey in Valentina g. Popov. Ostala zasedba ostane ista kakor pri premijerl in prvi reprizi.
»Traviata«. V nedeljo zvečer se poje v opernem gledališču opera »Traviata« z gospo Hedviko de Debicko kot gostom v ko-loraturni vlogi Violette. Vlogo Oermona poje g. Sovilski, njegovega očeta pa g. Popov. Ostale vloge so v navadni zasedbi. Predstava se vrši kakor izven-predstava.
Celjsko gledališče. V torek dne 1. aprila gostujejo člani Narodnega gledališča iz Ljubljane. Ta večer se vprizori priljubljena komedija »Favn« z gg. Sestom v naslovni vlogi. Moderne plese izvajajo iz prijaznosti člani kluba ljubitaiudttt »letcvodli.
cev. Nlkdo nftna pravice, vtikati se v čisto notranje stvari naše države, ki ni podpisala nobene mednarodne pogodbe, v kateri bi bila priznana kaka bolgarska manjšina v Makedoniji. Takega mednarodnega dogovora ni. Vprašanje emigrantov spada v izključno pristojnost naše in bolgarske vlade ter je v tem vprašanju že prišlo do sporazuma na sofijskem sestanku 26. novembra lanskega leta.
Po branju naše spomenice je dobil besedo bolgarski delegat prof. Kirov, ki je izjavil, da je to zadnji poizkus za pretres tega vprašanja. Ako se to ne zgodi, bi moglo priti med Makedonci po njegovem mnenju do upora. S to izjavo je Kirov otvoril vsem delegatom oči. da so spoznali pravi cilj. ki ga brani. V dvorani se je opazilo, da preti Kirov z novo vojno na Balkanu. Naš delegat profesor Ibrovac je kratko spregovoril o naši spomenici. Nato je govoril grški delegat Makas, ki je govoril o komitskih organizacijah in prebral originalna pisma, v katerih zahteva izvr-ševalni odbor od komitskih voditeljev pomočila o številu požganih hiš. porušenih mostov in izvršenih atentatov.
Prof. Kirov je izjavil, da ni v nobeni zvezi z bolgarsko vlado, da je samo delegat bolgarskega društva za Društvo narodov. Toda mora braniti Cankova, ki preganja in zapira komitaše. Nadalje je izjavil. da zbirajo Srbi vojsko na bolgarski meji in da se Bolgari borijo samo legalno za osvobojenje Makedonije. Prof. Čorovič je izjavil: Cilj makedonske organizacije je ustvaritev nove in neodvisne države v Makedoniji. To je ogroževanje državne integritete kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in dokaz ilegalne borbe za ilegalni cilj. Kirov je odgovoril: Pogodbe niso večne in mi imamo pravico, da se borimo za njihovo spremembo. Ta izjava je vzbudila v skupščini veliko nezadovoljnost, ker je s to izjavo prizadet osnovni princip Društva narodov. Japonski delegat je pripomnil: Jasno je, da hočejo Bolgari spremeniti mirovne pogodbe, toda to ne sme biti.
Naš delegat prof. Čorovič je skupno z grškim delegatom predložil skupščini sledečo resolucijo: Unija Drušva narodov izraža željo, da se aktivno pristopi k rešitvi vprašanja emigrantov iz Makedonije in zapadne Trakije. Unija bi rada videla izvršitev že sklenjenih konvencij med bolgarsko, grško in jugoslovensko vlado, da se ustvari atmosfera poverenja, neobhodno potrebna za razvoj balkanskih narodov.
Vtis te resolucije je bil velik, ker večina skupščine sploh ni vedela, da je vprašanje povratka emigrantov že urejeno s sofijskim sporazumom. Vendar pa je bil končen sklep odrejen za prihodnji dan.
Naslednji dan 20. marca je prof. Kirov pričel dokazovati, da se v naši resoluciji ne veruje v izvršitev konvencije. Predložil je svojo resolucijo, po kateri naj bi mednarodna komisija skrbela o povratku ubežnikov. Angleški delegat je govoril o mednarodni anketni komisiji. Naši delegati so oba predloga zavrnili. Izjavili so, da naša vlada ne bi dovolila, da bi se inozemci mešali v naše notranje zadeve. Končno je angleški delegat izjavit, da vzame nazaj svojo resolucijo v korist naše, ki je bila dana na glasovanje skupno s Kiri-lovo. Rezultat glasovanja je bil sledeči: za našo resolucijo so glasovali delegati Anglije, Francije, Amerike, Japonske. Danske. Grške, Švice, Poljske in Češkoslovaške. Za Kirilovo pa samo delegati Holandske in Madžarske.
Tako je propadel zadnji poizkus gospoda Cankova, da pride makedonsko vprašanje pred mednarodni forum.
SBabi izgletii rusko-m* munske konferenca.
Ne saino evropska javnost, tudi sovjetski in rumunski vladni krogi imajo prav malo upanja na uspešen zaključek dunajske konference. Ru-munska delegacija hode takoj po otvoritvi formulirati svoje naziranje v vprašanju meja; to taktiko, ki ogroža delo konference, bo sovjetska delegacija poizkusila preprečiti. Rumunski poluradnitisk že naprej pripravlja javnost na prekinjenje konference in na povratek rumunskih delegatov z Dunaja že v najbliijem času.
Pri prvem predhodnem sestanku načelnikov ruske in rumunske delegacije z dne 25. t. m. se še ni govorilo o programu konference, pač pa se je sklenilo, da poprosita Rascamu in Kre-stinskij avstrijskega zunanjega ministra dr. Griinbergerja, da bi prevzel predsedništvo na konferenci, ki se je vabilu tudi odzval.
Čeprav so bila prvotno na programu konference predvsem gospodarska sporna vprašanja, bo vendar os vsemu rusko-rumunskemu pregovarjanju besarabsko vprašanje. Kakor se sliši, bo delegacija SSSR zahtevala za Besarabijo plebiscit pod kontrolo kake nevtralne države. Proti rumunski zahtevi povračila zlatega zaklada, prenešenega med vojno v Moskvo, ki se ceni na okolo 4 milijarde franc, frankov, postavlja sovjetska vlada svoj račun financiranja rumunske vlade proti osrednjim silam za časa svetovne vojne. Ruski račun pa znaša več kot štiri milijarde francoskih frankov. Upanje na mirno razrešitev teh težkih političnih in gospodarskih spornih vprašanj postaja vedno bolj iluzorno.
K
INO MATICA::
Od 27. do 30. marca.
Burkal Salve smehaI
ti
Mladini primerno I
mn
Grof Sforza in politika Italije.
Alberto Cappa je izdal brošuro, ki vsebuje govore in pisma grofa Sforze. Uvod v brošuro tvori pismo, ki ga je Cappa prejel od Sfcrze. Pismo se predvsem peča s poklicem diplomata in prehaja nato na Italijo.
Velesila, kakor je Italija — pravi Sforza — ki je velesila samo, ako bo glasnik določenih moralnih vrednot, mora vedno stremeti za politiko sporazumov, ki se je pričela v Rapallu in je prišla sedaj znova na površje.
Pismo nadaljuje: »Potrebno je, da postane Italija zagovornica Društva narodov, v katerega hočejo male države verjeti in tudi verjamejo. Tudi na tem polju lahko Italija združi idealne interese človeštva s svojimi neposrednimi interesi — to je bila često njena posebna sreča, čeravno je ni znala vedno izkoristiti. Kdor hoče voditi politiko resničnega poštenja in prave moči, se ne sme brigati za neposredne aplavze. Toda v Italiji se giblje politična literatura — izvzemši nekaj častnih izjem — v sferah nerealnosti. Ko smo proglasili, da hočemo mi, vnuki Machiavellija, realno politiko in ko smo povzdignili zastavo »sacro ego-isma«, smo vstopili v svetovno vojno z najmanjšimi garancijami in ob najmanjši podpori. Kdor je v resnici realist, išče in proglaša idealne razloge, ki njegov realizem samo ojačajo.
Toda naglasil sem že, da ozdravimo. Ne radi navadnega optimizma politikov, marveč, ker najdemo za pomanjkljivost in zmote Italijanov v zadnjih letih opravičilo in razlago v kratki italijanski politični vzgoji. Vojna pa
je pritisnila svoj pečat idejam, čustvovanju in programom. Baš v vojni se je vgnezdila kal usodepolnih protislovij, ki so tako zelo škodovala že med vojno in tudi na mirovnih pogajanjih.
Bistveni načrti vojnega zakona San Giuliana so bili: popolno uničenje A v-stro-Ogrske in s tem uničenje sile centralnega bloka; predhodna zveza med Italijo in Srbijo; jamstva za trajno zvezo med zmagovalci po dokončani vojni.
Po njegovi nenadni smrti pa je njegov naslednik Sonnino zahteval »naše vojno«. Brigal se ni za povojne zveze; izključil je najrahlejši stik z Beogradom; stremel je pa po čim večji svobodi, kljub zavezniškim vezem. Odtod je izviral odpor proti ekspediciji v orijent z italijanskim načelnikom na čelu kakor je predlagala Francija in odobril Cadorna.
Vez med usodo Italije, ki gleda v bodočnost, in usodo držav, ki jih je ustvarila vojna, je trdna in je ni mogoče razdreti, kakor je ni bilo možno razdreti tekom rodov; da citiram nasproten primer:	zveza	med	tremi
cesarstvi je povzročila uničenje Poli* ske.
Italija bo morala vztrajati v politiki, ki sem jo započel v Rapallu in k: odgovarja veličini Italije. To je poli; tika širokogrodnosti, ki bi jo nazva; politiko Društva narodov. Imela pa bo velikanski pomen tudi izven zunanje politike, ker dovede do spoznanja, da ne vodi sveta aristokracija, marveč volja narodov, s katero moramo računati, čeravno včasih zaspi.
Stanje našega delovnega trga.
Maribor, 28. marca
Pomanjkanje dela in s tem rastoča brezposelnost se je pojavila v občutnejši meri zadnje čase tudi v naši državi in seveda tudi pri nas v Mariboru. O tem vprašanju in o potih njegove rešitve je razpravljala že tozadevna anketa, ki se je vršila pred nekai tedni in o kateri smo obširno poročali. Sedai objavlja naša borza dela glavne podatke Statistike iz svojega delovanja v lanskem letu in iz te Statistike povzemamo sliko stanja našega delovnega trga v omenjeni dobi, ki je bila neposredna predhodnica sedanjega poostrenega stanja. Pod državno borzo dela v Mariboru spada po ukinjanju njene podružnice v Murski Soboti ves teritorij naše upravne oblasti, zato se njeni podatki tudi nanašajo na vse področje, čeprav na deželo ne odpada procentu-alno veliko strank, ampak tvorijo groš mestni ponudniki in odjemalci delovnih moči. Iz statistike je razvidno, da je bila brezposelnost že lansko leto velika. Izredno veliko je bil# pomanjkanje dela januarja in aprila, prava stvarna brezposelnost, ki vlada v povečani meri danes, pa je pričela jeseni, meseca oktobra. Strank, ki so iskale dela. je bilo najmanj dvakrat več kakor pa prostih mest. Borza ie radi tega zamogla preskrbeti delo in zaslužek komaj tretini prosilcev; vsi ostali so ostali še nadalje brez kruha, v kolikor si niso sami preskrbeli tega ali onega posla. Energija, ki je bila s tem izgubljena, je velik minus za naše gospodarsko življenje, če pomislimo, da so znašali na ta način zapravljeni dnevi skupno vsoto 74.730. Če bi bil vsak brezposelni v teh dneh opravil samo za 25 Din dela, bi znašala celotna pridobitev lepo število 1,868.250 Din.
Pravo sliko stanja kažejo seveda komaj številke same. Pri borzi se je tekom leta oglasilo 17.613 strank in sicer 10.700 takih, ki so iskale dela, in 6913 takih, ki so delo ponujale. Med deloiskalci je bilo 6540 moških in 4160 žensk. Prijavljeni deloiskalci so bili posebno v nekaterih razredih, katerih je 26, v velikem nerazmerju napram malemu številu delodajalcev. Tako ie bilo v poljedelstvu in gozdarstvu mogoče preskrbeti dela le 21.23%, v strojni industriji celo samo 19%. Največje število brezposelnih so tvorili ključavničarji, monterji in mehaniki, torej specijalisti, o katerih trdijo še danes nekatere naše firme, ki imajo v svojih obratih inozemce, da jih mi nimamo! Večje povpraševanje po delovnih močeh nego ponujanje je bilo le v nekaterih prav redkih specijalnih industrijskih strokah. Razen poedinih posredovani je naša borza dela izvedla v preteklem letu tudi eno skupno posredovanje ter preskrbela nekemu podjetju v Zavidovičih v Bosni 70 drvar-
jev. Po zakonu bi brezposelni morali dobi' vati v času prijave pri borzi državno podporo, to pa se prakticira le v zelo nepopolnem obsegu, ker vlada ne stavi na razpolago potrebnega denarja. Vse leto skupno je dobilo take podpore le 151 oseb, 133 moških in 18 žensk s še 118 družinskimi člani In sicer v malenkostnem iznosu 12.796 Din. 249 delavcem, ki so si šli drugam iskat dela je pa borza podelila polovične železniške vozne karte, kar je obremenilo državo za nadaljnih 16.261 Din.
Vse to veliko posredovalno delo je izvršila borza z malenkostno potrošno vsoto 59.172 Din brez podpor in voznih kart ali s temi z 88.229 Din. Uradništvo je prejele 49.938 Din, za najemnino lokala se je potrošilo 3070 Din, za vse ostale pisarniške izdatke, za kurjavo, razsvetljavo, telefon, inventar, pisarniške potrebščine itd. pa komaj 6164 Din. In vendar je urad absolvirai 290 delovnih dni s povprečno 60 strankami na dan in rešil 6465 dopisov, 2859 prejel in 3606 odposlal. Vsako uspešno posredovanje je stalo državo torej komaj bornih 18 Din! To je splošna slika, ki jo nudi Statistika naše borze dela. Resnična slika je seveda mnogo neugodnejša, kajti pri borzi so Iskali dela večinoma samo mestni in okoliški brezposelneži: oni iz oddaljenejših krajev na deželi se v splošnem niso javljali. Mnogo jih je bilo pa tudi v mestu takih, ki so sl brez prijave na svojo roko skušali najti z«” služka - in kruha.
Ta slika kaže, da je institucija državnih borz dela neobhodno potrebna za zdravo regulacijo delovnega trga, mora pa se š« znatno izpopolniti. V prvi vrsti je treba, da se izpopolni omrežje teh uradov, kajti 8 jit v državi absolutno ne zadostuje. Borzine poslovalnice se morajo organizirati v vsel naših večjih, posebno pa industrijskih mestih, dati se jim morajo na razpolago dovolj na sredstva ter omogočiti vzajemne medsebojno delovanje. Razen tega je treba pritisniti na delodajalce, da bodo v izogit kazenskih posledic prijavljali tem uradom vse odpuste in vsa prazna mesta. Če se to zgodi, potem bo kmalu odstranjena brezposelnost, urejen bo naš delovni trg, rešili se bomo nepotrebnih inozemcev, ki odjedajo kruh našim ljudem in odpadla bo potreba izseljevanja. Naša država je z ozirom na svojo veliko teritorijalno površino redke obljudena, mnogo preredko. V narodnem in državnem interesu je, da se število našega prebivalstva čimprej pomnoži: ne bo se P! to zgodilo, če bodo naši ljudje primorani bežati za zaslužkom v tujino. Preprečiti to, j« naloga borz dela, zato pa posvečajmo jim tudi potrebno pažnjo!
Politične vesti.
= Francoski tisk o proklauiaciji grške republike. »Petit Parisien« imenuje proglasitev republike znamenit napredek republikanskega duha, ki je izrabil napake, storjene od Konstantina in njegovih sinov. »Petit Journal« se vprašuje, kako dolgo bo pač novi režim obstojal. »Gaulols« konstatira vzrast republikanske misli na vzhodu sploh in pristavlja, da dobiva tam republikanska ideja nacionalističen in tujcem neprijazen značaj. »Matin« se boji, da bi ne sledila nova doba anarhije in sodi, da bodo države Male antante, na katere je apeliral Papana-stasios. z največjo previdnostjo in z nekim nezaupanjem gledala na novi režim.
= Novi nemiri na Irskem. Iz Dublina poročajo, da je pri Rossanu (Leitrim) prišlo do boja med vojaškim oddelkom svobodne irske države in četo upornikov. Poveljnik vladne čete je bil ubit, eden od upornikov je padel v ujetništvo.
— Naši Nemci in Radičeva republika. »Deutsches Volksblatt« v Novem Sadu je priobčil uvodnik o prisegi radičevcev, kjer pravi med drugim: »Mi bi smatrali z našega stališča za docela v redu, ako bi radi-čevska stranka pripomogla k sestavi vlade z enim ministrom, da celo s celim kupom ministrov, in ne bi imeli ničesar proti temu, če bi obstojal ves kabinet, vključivši vojnega ministra, iz samih radičevskih poslancev. Mnenja pa smo tudi, da bi morala radičev-ska stranka iz zaprisege izvajati posledice in opustiti zahtevo po republiki, ki je sicer sama ropotija in sleparija. Po našem nemškem nazoru bi ne bila to samo stvar razuma in logike, marveč tudi čin p stenja iu dostojnosti
-v Hitlerjev proces se bliža svojemu koncu. V zadnjih dneh je bila alarmirana policija in državna bramba za slučaj, da bi prišlo do -spopadov. Razsodba bo razglašena prve dni prihodnjega meseca.
Današnje prireditve s
V Ljubljani:
Drama: »Danes bomo tiči«. Delavska predstava. Izven.
Opera: »Faust«. Gostovanje ge. De-bičke. Izven.
Kino Matica: Burke: »Fix in Fax-Fatty«-Salve smeha. — Mladini primerno. — Predstave ob 5.. pol 7. in 8. uri.
Kino Ideal:	»F*od	dvema zastavama.«
— Predstave ob 4.. pol 6.. 7„ pol 9.
Kino Tivoli: »Čaša vodo«. Veselolgr*
— Predstave ob: 3., 5.. 7- in 9. uri.
Kino Ljublj. dvor: »Kadar žena ljubi«-V gl. vlogi Fern Andra. — Predstave ob pol 5., en četrt ua S. in 9. uri.
V Mariboru:
Narodno gledališče: »Prodana nevesta«.
Slavnostna predstava. Gostuje g. Križ« " Zagreba.
V Celju:
Mestno gledališče:	»Vzgojitelj Lafl^
vec«. Šolska predstava ob 16. uri.
Nočna lekarniška služba v
Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Sušnik na nem. trgu in Karuh.jaa^ppapogvetašSL0^^
Dnevne vesti.
General Maister.
Najbolj vesela slika nacijonalne moči In aktivnosti bi morali biti dogodki po Prevratu, v resnici pa so bili žalosten dokaz naše nezavednosti, naše nedelavnosti in naše neoprostljive pasivnosti. Ko so vsi naši nacionalni nasprotniki delali na vse kriplje, ko je celo ravnokar katastrofalno razbita Avstrija začela zbirati vojake za pohod proti nam, smo držali mi roke križem in se zanašali na cel svet, samo na svoje zdrave mišice ne.
Iz teh žalostnih dni neoprostljivega rajanja in še bolj neoprostljive nedelavnosti blesti na vse večne čase svitla slika — osvobojenje Maribora. To sliko Pa je narisal — general Maister.
Ko je naš operetni vojni minister podil fante domov, je zbiral general Maister ob severni meji, ne paradnih vojakov, — temveč vojake-borce. In čeprav ob najneugodnejših razmerah, ko so nasprotovali njegovim načrtom domači Pacifisti skoraj ravno tako, kot nemški imperijalisti, je general Maister s svojo namero uspel in Maribor je postal slovenski.
Ta zgodovinski dogodek mora biti večen memento slovenskemu narodu in nikdar ne smemo pozabiti, da je bil Maribor osvobojen le vsled volje generala Maistra in dejanja njegovih borcev.
Naša današnja naloga je, da osvobojeni Maribor nacijonalno tako utrdijo, da bo naša ponosna trdnjava in žarišče naše nacijonalne moči.
Dobra znamenja so na obzorju, da bomo to tudi dosegli, zakaj skoraj istočasno s petdesetletnico generala Maistra je osnovan v Mariboru nacijonalni blok.
Volji se je pridružila sloga, oboje pa aaje silo — zmago. Ta pa je proslava Petdesetletnice osvoboditelja Maribora.
V tem'znamenju praznujemo mi petdesetletnico generala Maistra in v tem 2namenju mu kličemo: Na mnoga leta!
Naprej nacijonalni blok Maribora!
Z zmago kronaj delo generala Maistra!
— G. dr. Albert Kramer je glavni ured-mk demokratskega »Jutra« in glavni urednik »nestrankarskega« »Slovenskega Naroda«. V obeh teh listih se pridno napadajo jjasi uredniki, pa čeprav je g. dr. Kramer cian novinarske organizacije, ki take napade Prepoveduje. Ljubljanska novinarska organizacija pa je dalje tudi sklenila, da bodi glavni urednik tudi odgovorni urednik. Kljub temu pa noče g. dr. Albert Kramer odgo varjati niti za napade v »Jutru« ta niti za napade v »Slovenskemu Narodu«, temveč prepušča obsodbe novinarju g. Brozoviču. Ce se s tem postopanjem strinja novinarska organizacija, je to njena stvar, ne strinjamo se pa ž njim mi in zato izjavljamo, da smatramo v bodoče za vsak napad g. dr. Kramerja osebno odgovornega. Ouod licet Jovi, ne bo veljalo v slovenski žurnalisttki!
— »Slovenskemu Narodu«. Ko je bfl »Slovenski Narod« že prodan, je napisal v svojem uvodniku z dne 25. novembra 1. 1923. sledeče besede:	»Izjavili smo, da nismo strankarski OTgan in da se bomo borili proti kugi korupcije in partizanstva brez ozira na levo in demo«. — Vprašanje ljubljanskega mandata je kričeč primer partizanske
u!,Pra^?lie bubljanskega mandata pa je rodi stvar ki se zelo tiče »Slovenskega Natal fJo-i • j Slovenski Narod« je zagovar-»U voltlm dogovor z mladini in s tem bistve-n P“gel. .Jzvolitvi prof. Reisnerja. Uanes je vprašanje ljubljanskega mandata razgrnjeno in usodne važnosti za naprednjake, zakaj brez odložitve mandata prot. Reisnerja ne more biti govora o kakem novem vplivnem sporazumu med drža-
st« m1"1 6leraenti- Zato upamo, da se »blov. Narod« in njegov glavni urednik g. ar. Kramer ne bosta zatekla k molku.
Čudno. V zadnjem »Glasu svobode« n. nobenega manifesta g. Lemeža. Z ozirom na novo Pasič-Pribičevičevo vlado bi bilo to pač nujno potrebna
— V Kmetskem Vestniku »Glasu Svobode« piše g. Andrej Šimnovec o svojih spominih v carski ta sovjetski Rusiji. Pri »ra pozablja g. Šimnovec omeniti zanimiv dogodek, ki se je odigral po revoluciji v
S1hirskem taborišču. Tam se je namreč osnovala nekaka majhna zelena inter-“^ChonaJa, ki je bila odločno protikomunistična. Tei intemacijonall je pripadal tudi g. Šimnovec. Zakaj tega ne omenja g. Šimnovec? Bilo bi vendar zanimivo zvedeti, zakaj ie postal g. Šimnovec iz protikomunista, komunist.
— Doslednosti. Glede ljubljanskega raandata smo včeraj izpregovorili resno besedo. Ko so bili ljubljanskim mladinom pošli vsi izgovori in bi moral proi. Reisner v Jmlslu dane besede odložiti mandat v korist dru Ravniharju, si je dr. Žerjav izmislil v
le.m trenotku nov izgovor, češ, da je »it ^ sklenjenega pakta od 19. febru-^ dr- Ravnihar ne stopi v radikalni klub, kar bi bilo proti interesom de-a»kratske stranke. Dokazano je, da ta pomil« P,1 naveden v paktu, niti ni bil naii, Nasprotno, sta si obe stranki glede Parlamentarne opredelitve poslančeve, od-“o®o njegovega namestnika pridržali svo-čfr®. odločitev. Pa če bi bilo. tudi res, da ski mul? tp na 146111 Posoja, so ljubljan-stonSlf ? ?ro{- Reisnerjem vred s preroka^«V najožje zavezništvo z »radikalijo« temeni »■1 v baš v največjem »interesu« Paktira -f ijt«6, demokratske stranke, ako torei odno^ 0 Branko. Oni »pogoj« je daj brezm^L	Reisner bi moral se-
Ravniharta^T0	mandat v korist dru
Dnlga bi MiJ0, b‘ bila ena doslednost. -
Članke o »usLštVu •Tep-r0J3“cirai° vse one metali v obraz mk'tJ? "^ajstvu«, ki so jih stranke ko so hm «em N^rodno-napredne JDS VŠa ta SJS “ prisilieni Vstopiti iz CanJenm svoiemii Traio Prilagoditi se-
te1"« rs:
Ljubljana', 28. marca.
njem činu ljubljanskih mladinov težko mogli najti etičnih momentov. — Tretja doslednost bi bila, da prosijo za odpuščanje dra. Ravniharja, ki so nanj nakidali ves svoj gnoj edino z razloga, ker so mu očitali zveze z radikali, s to »koruptno« in »prottaarodno« stranko kakor so jo imenovali. S tega razloga so nanj naščuvali Orjuno ta del Sokolstva. S tega razloga so ga pustili Izžvižgati na shodu narodno-cbrambnih organizacij, ki je imel protestirati proti aneksiji Reke. Danes si pustijo od Orjune klicati bo-zana, ko so faktično storili ono isto, ta še več, kar so bili očitali dru Ravniharju. — Vse to ta marsikaj še bi bilo dosledno. Toda pričakovati od njih doslednosti!? Saj se še mnogih drugih težjih grehov ne morejo otresti.
— Jugoslovanski konzulat v Bratislavi. Iz ministrstva zunanjih zadev poročajo, da se osnuje v Češkoslovaški republiki v Bratislavi jugoslovanski konzulat.
— Imenovan je za predsednika državnega sveta dr. Mihajlo Poličevič.
— Potres. Potresna opazovalnica prof. Belarja pod Triglavom naznanja, da so dne 26. t. m. instrumenti zabeležili ob 18. uri 12 minut mal potresni sunek. Daljava kakih 300 kilometrov. Sunek s severozahoda.
— Jugoslavenska izdaja »Prager Pres-se«. Znani češkoslovaški dnevnik »Prager Presse« izda okoli 15. aprila t. 1. posebno številko posvečeno izključno naši kraljevini. Ta izdaja, katera je že droga te vrste, bo zopet gotovo vzbudila veliko zanimanje. Ima cilj razpravljati o našem gospodarskem razvoju in okrepčiti odnošaje med kraljevino SHS in Češkoslovaško republiko zlasti na narodno-gospodarskem polju. Poleg tega prinese ta posebna izdaja omenjenega dnevnika več člankov ter razprav o naši kraljevini izpod peresa znanih strokovnjakov. Na pomladanskem velesejmu v Zagrebu bo imela »Prager Presse« posebni kiosk, kjer se bo omenjena posebna izdaja razprodajala. Opozarjamo naše kroge na to izdajo ter na ugodnost inseriranja v njej.
— Brzojavke na zastopstva tujih držav v naši kraljevini se ne kolkujeio. Ameriški konzulat v Beogradu se je pritožil na ministrstvo pošte, da zahtevajo nekateri brzojavi od oseb, ki se brzojavno obračajo na ta konzulat, tudi kolek, ki je po zakonu o taksah predpisan za pismene ta brzojavne vloge. Ministrstvo pošte je na vlogo ameriškega konzulata naročilo podrejenim uradom, da zahtevajo predpisano takso le za one brzojavke, ki so naslovljene na naše državne oblasti.
— Železničarji In novi minister za promet. Kakor hitro bo vlada in narodna skupščina začela z rednim delom, bomo poslali v Beograd delegate, ki bodo s Centralnim odborom pri g. ministru za promet dr. Sve-tislavu Popoviču intervenirali za nujno rešitev najvažnejših stanovskih vprašanj železničarjev. Danes (28. marca) pa smo odposlali sledečo brzojavko: »Gospodu ministru za promet dr. Svetšslavu Popoviču, Beograd. Osobje v direkciji Ljubljana se še ne prevaja. Rimski sporazum o južni železnici v narodni skupščini še ni ratificiran. Predujmi se osobju bivše južne železnice v Sloveniji in Hrvatski še niso izplačali. Pot-ntae za prometno osobje še niso povišane, čeravno so ostalim državnim nameščencem povišane že s 1. oktobrom 1923. Prosimo nujne odredbe za izplačilo predujma za 4 mesece bivšim južnim železničarjem po ko-™>teju in za povišanje potnin s 1. oktobrom 1923. Rimski sporazum je treba takoj predložiti narodni skupščini. Komisija za prevedbo o-sobja direkcije Ljubljana naj se ta-Koj sestavi. — Zveza jugoslovanskih železničarjev, Ljubljana.« — Razen tega smo brzojavili tudi Centralnemu odbora, naj pri g. ministru za promet takoj intervenira za pospešeno rešitev teh vprašanj. — Osrednji odbor ZJŽ.
. , ~ Z*radba prvega aeroplana v naši državL Pretekle dni se je v Novem Sadu vršila prva poskušnja vožnja z aeroplanom ki le tal zgrajen v Novem Sadu. Poizkusni
SoiTom siiain° obneseL Aeroplan slane
~ .T0nar6i81li 1000 dinarski bankovci.
Novosadska policija je prišla na sled, da se in/v^rv1 p'9iavliai® ponarejene novčanice po 1000 Din. Dosedaj je policija aretirala več °.f?, ’ ,.so osumljene, da so v zvezi s fal-sifikatorjL Falsifikati so izredno dobro ponarejeni m jih je težko razločevati od pravih bankovcev. Sodi se, da je centrala fasifika-torjev v Beogradu.
br20iava ^ telefona pri
*Lr revo- Dne J- marca 1 1. ie bila Pri pošti Skrlievo otvorjena javna telefonska govorilnica ta brzojav s telefonskim obratom z omejeno dnevno službo. Posredovalna Postaja je Bakar.
~ Snežni zameti v Črni gori in paketni
promet. Iz večjega industrijskega kraja na Gorenjskem nam pišejo: Okoli zadnjih božičnih praznikov je bilo, ko je poštna uprava obvestila poštne urade, da je paketni promet s črnogorskimi kraji: Andrijevico, oeranami, Kolašinom in Belim poljem zaradi velikega snega ukinjen. Ne moremo si mi-mi ut v.-i b^ omenjeni kraji tako zameteni, ® ' , c£*2?nes pai{etni Promet ž njimi P° a “Prava- ki je poštam spo-mfO iiVta' v.one kraje poštni paketni pro-
3??	’	ima	vsekako dolžnost, obve-
srom	K	Paketni promet v Črno
x3 se bodo Paketi zopet
vK iLfab vwte0 bržkooe neopra-
Ljubljana.
v niSltf dne^o t a v Ljubljani priredi zboraičnfriv^^. ' 1 m• ob 10. uri dop. v mm dostonnn naamverzi javno, vsako-
laSbmkir”,?- m“Ca:	R«™«.,
— Revne otroke lahko ra.zvwAiif« oi-« kupite srečke društva »Atena« in
nite šolskim vodstvom v razdelite^. Itod^ jene srečke sprejema vsak dan gdč Ktatal ljeva v društveni telovadnici na Mladik?
, r	0glejte	si	izložbo
pri tvrdki »Elite«, Prešernova ulica Za 2 Din mnogo veselja!
— Otroška postelj z opremo ta novo moško kolo sta glavna dobitka srečolova za otroke. Kdor želi sreče ali hoče nuditi otrokom malo veselja, naj kupi srečko za 2 Din v trafiki Sever, Selenburgova ulica. Razdelitev dobitkov v najkrajšem času v Ortopedski telovadnici društva »Atena« na Mladiki
— Tenls-sekdja društva »At«©« Javlja, da se vrši vpisovanje za tenis 2. aprila in 4. aprila od S.—7. ure v ortopedičnem zavodu v Mladiki.
Dijaško društvo »Preporod« priredi danes ob 20. uri v dvorani arene Narodnega Doma akademijo, pri kateri sodelujejo vse društvene sekcije. Po akademiji priredi centralno tajništvo gostom ples. Vstop le proti vabilu. Vstopnine ni.
— Policijske ovadbe. Včeraj so bile vložene te-le ovadbe: 1 radi splošnega suma (z aretacijo), 3 tatvine, 1 radi kaljenja nočnega miru, 4 radi prestopka cestno policijskega reda, 1 pasji kontumac, 2 radi nedostojnega vedenja, 4 radi prekoračenja policijske ure, 1 radi avtomobiinih predpisov, 1 radi zglaševalnih predpisov in 1 radi pobega od doma.
— Izgnan je iz ljubljanskega policijskega okoliša za nedoločen čas oženjen trgovski pomočnik France Otorepec, doma v Sp. Hudinji in sicer vsled tega, ker je bil že 19 krat kaznovan radi tatvine.
Maribor.
V zadnji tajni seji mestnega občinskega sveta je bilo mesto drugega jurista pri tukajšnji mestni občini podeljeno okrajnemu komisarju mariborskega okrajnega glavarstva g. Francu Rodošeku.
Smrtna kosa. Umrla sta v Sodni ulici stanujoči 36 letni zasebnik Milan Žnidaršič in v Wildenrainerjevi ulici stanujoči 40 letni jurist Albin Domicelj.
Mlada ubežnika. Policija je včeraj ustavila dva dečka, ki sta pobegnila od svojih starišev v Gradcu. Bila sta odposlana domov.
Izgubljena denarnica. Brzojavni mojster Franc Emeršič je izgubil danes na potu z glavne pošte na glavni trg svojo denarnico s šestimi 100 diniarskimi bankovci. Z ozirom na težak položaj državnega nameščenca je upati, da najde denar kak poštenjak, ki ga bo lastniku tudi vrnil.
Aretacija. Že večkrat predkaznovana prostitutka E. I. je bila včeraj zopet aretirana in izročena sodišču.
Repertoar Narodnega gledališča.
V soboto, 29. marca: »Prodana nevesta«. Slavnostna predstava v proslavo Smetane.
Celje.
— Srpska pravoslavna občina v Celju
priredi jutri v nedeljo 30. marca v Celju v Narodnem domu ob pol 9. uri zvečer vokalni koncert. Pevske točke izvaja akademična družina »Balkan« iz Zagreba, katera poseti ta dan na svoji turneji po Sloveniji naše mesto. Večer bo nudil lep umetniški užitek, poleg tega pa se bo tudi manifestiralo za kulturno in narodno skupno-st vseh treh plemen. Pričakovati je, da na koncertu ne bo manjkalo nobenega zavednega jugoslovanskega Celjana.
— Podporno društvo za revne otroke v Gaberju priredi v nedeljo dne 11. maja veliko tombolo na Dečkovem trgu pred Narodnim domom.
— Občni zbor »Olepševalnega in tujsko-prometnega društva v Celju« se vrši v soboto dne 5. aprila ob 20. uri v rdeči sobi Narodnega doma z običajnim dnevnim redom.
— Velik živinski in kramarski sejem se
vrši danes v soboto v Celju.
— Sneg je pri nas zadnje dni vsled na-stopivšega toplega vremena popolnoma izginil. Videti ga je samo še v Savinjskih planinah. Po livadah cveto zvončki in trobentice. Tudi lastavice je bilo že videti. Po dolgi, hudi zimi smo vendarle dočakali spomlad.
Iz raznih krajev.
,. ,	Gd »mrtvih« vstala. Primorski »Novi
Krenovaca ta-le interesanten f?«11!6.	se ie Romana Miculinič,
stara 65 let napotila na Reko po opravkih. Ko se je naslednji dan vrnila domov, je obolela m legla v posteljo. V soboto, dne 22. t m. ob 10. uri dopoldne je Romana Miculinič nenadoma »umrla«. Vsaj njena okolica je bila prepričana, da Miculinič ni več pri življenju, ker niso na njej videli več nobenih znakov življenja. Miculinič so domači položili v rake v, pregrnili z mrtvaškim prtom in opravili obrede, ki so običajni v ondot-nem kraju. V nedeljo, dne 23. t. m. bi morala biti »pokojna« Romana Miculinič pokopana. Kar nenadoma je pa v nedeljo dopoldne Miculinič odprla oči, vstala iz rakve in pričela hoditi po sobi vsa prestrašena, kako je to mogoče, da so ji domači pripravili tako trdo ta nenavadno ležišče. Razumljivo je, da so bili domači izredno presenečeni od nenadnega oživljenja 65 letne Miculinič, katero so že objokovali kot mrtvo. Naenkrat je imela Miculinič polno sobo občudovalcev iz sosednih hiš, ki so vsi govorili, da se je zgodilo »božje čudo«. Nato došli okrožni zdravnik je ugotovil, da je Miculinič samo navidezno umrla in so bili domačini v velild zmoti, da so jo proglašali za mrtvo.
— Strašen dvoboj s sekirama. V Vladi-mirovcu sta se naselila Stana in Janko Sankovič. Janko je bil za časa vojne do-brovoljec. Po vojni se je vrnil v svojo vas Kozaperovce, kjer se je priženil k vdovi Stani. Ko je dobil kot dobrovoljec 8 jutrov zemlje v Viadimirovcu, je nagovoril Stano, da proda svoje posestvo in gre z njim na nov dom v Vladimirovec. Stana je pristala na to ponudbo. V Vladimiirovcu je Janko Sankovič zapravil denar, katerega Je Stana dobila za svoj dom. Ko sta bila mlada zakonska brez denarja, je pričel Sankovič poditi svojo ženo Stano od sebe. Med zakonskima je vladalo strašno življenje: večni prepiri in pretepi. Nekega vetjera je prišel Janko Sankovič pijan domov ta pričel zopet besneti proti ženi, dokler ni segel po sekiri. V obrambi je Stana tudi pograbila sekiro in nastala je borba za življenje In smrt. Pied sodiščem je Stana dvoboj s sekirami popisala tako-le: »Ko je mož prvič zamahnil, sem mu udarec odbila s svojo sekiro. Prav-tako se mi je posrečfo odbiti udarec draglč. Moževa sekira je odletela ob držaju moje sekire in sem bila le nekoliko ranjena po roki. V tretje so najine sekire zadele v celo, da se je zaiskrilo železo. V četrto Je moj mož zamahnil nekoliko višje, a Jaz nižje. Pri tem udarcu se je mož zgrudil ranjen na tla ta na mestu umrl.« Za tem udarcem. Je Stana še dvakrat udarila z ušesi sekire svoje-
fa moža po glavi. Pred sodiščem Je bila tana Stankovič oproščena za smrtni udarec, ki ga Je prizadejala možu, ker Je sodnik smatral, da je ravnata v sHobranu. Obsojena Je bila le za zadnja dva udarca po že padlem možu, ker je prekoračila silobran. Sodba se glasi na tri mesece zapora.
Naročajte in širite »Narodni Dnevnik I
Gospodarstvo.
Tržna poročila.
ŽITO.
Novi Sad. 27. marca. Pšenica 330, koruza 240—260, moka »0« 505, »6« 315— 320. krompir 180.
Dunaj, 26. marca. Pšenica, jugosio-venska 1.69 čhsl. kron, romunska 1.56 č. k-domača 3200—3250 avstr. kron. Rž, madžarska 1.40 čsl. kron, koruza, jugoslovanska 1.31 čsl. kron, fižol 1.38 čsl. kron, romunska koruza 10 hol. gold. Oves 2620—2650 avstr, kron. ječmen, domači 3475—3525 a. kron.
Budimpešta, 26. marca. (V tisočih madž. kron). Pšenica 308—325, rž 275— 280, koruza 250—255. ječmen za pivovarne 340—370, oves 260—270, otrobi 200—205, lucerna 8—9.
VPISI V TRGOVSKI REGISTER.
Vpisale so se nastopne firme:
Engelbert Devetak, trgovina z lesom, Brezno ob Dravi; Ivan Zupančič, agentura ta komisija izdelovanja nepremočljivih dežnih plaščev »De-Pla«, Celje; A. Slokar, lesna trgovina. Domžale: Guido Riitgers, imetnik dr. Hugo Schmook, podjetje za impreg-niranje lesa in lesno pokladanje v Hočah; Tršan, izdelovanje ta trgovina s kovinskimi izd ek i in stroji, Jesenice; Iv. Auerhammer, trgovina z mešanim blagom ta komisija, Ljubljana; Lud. Ileršič, lesna trgovina, Ljubljana; I. Pogačar, svetlobna industrija »Vesta«, Ljubljana; Jas. Rojina, trgovina s konfekcijskim blagom, Ljubljana; E. Rotter, komisijska trgovina s klobuki, Maribor; Ignac Tomc, trgovina z deželnimi pridelki in vinom, Moravče; Josip Czipott, trgovina z mešanim blagom. Murska Sobota; Ivan Komo vc, lesna trgovina, Rakek; I. Buzzolini, tvomiško izdelovanje salame in klobas, Sto-žice; Josip Pukljak, trgovina z vinom na debelo, Videm-Dobrepoije.
Izbrisana pa je firma Arnejc, lesna ti-govina, Jesenice, ker se je obratovanje opustilo.
X Iz Trgovske in obrtniške zbornice. V Trgovski in obrtniški zbornici je bila včeraj seja združenih odsekov pod predsedstvom zborničnega predsednika gospoda Ivana Kneza. Zbornični predsednik je ob pritrjevanju zborovalcev izrekel prisrčne čestitke gospodu dr. Murniku povodom petdesetletnice. Dnevni red je bil jako obsežen. Kot prvo vprašanje je prišlo na razpravo vprašanje ukinitve stanovanjskih predpisov. Po obširni vsestranski debati je zbornica sklenila svoje načelno stališče ta poverila poseben odsek, da formulira izjavo. Razpravljalo se je nato o težavnem stališču našega obrtništva in oddaji državnih dobav. Predmet nadaljne razprave je bilo vprašanje, kakor pospešiti pravde pred zbornimi sodišči. Pozdravila se je z zadoščenjem vest, da v kratkem začne poslovati razsodišče pri borzi v Ljubljani. Soglasno je bil sprejet nujni predlog glede taksne dolžnosti trgovske korespondence, potem predlog glede davka na poslovni promet, v kolikor zadeva male obrtnike in rokodelce in predlog glede točarinske takse od žganja ta vina. Potem je prišlo na razpravo vprašanje ustanovitve državne obrtne banke in se je sklenilo predlagano resolucijo glede uredbe tega zavoda. Odobrilo se je poročilo glede izvoza kostanjevega lesa, o
telefonski zvezi z inozemstvom ter o raž' nejših akcijah zborničnih na finančnem polju v I. četrtletju 1924.
X Obrtna banka v Ljubljani je Imeia dne 27. marca 1924 v posvetovalnici Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani svoj III. redni občni zbor. Udeležilo se ga je jako lepo število delničarjev, ki so r®-prezentirali v celem 26.456 delnic odnosi« 2.636 glasov. Predsednik g. Fran Kavčič J« otvoril zborovanje, pozdravil vse delničarje, predvsem vladnega komisarja g. mini* sterjalnega tajnika Fran Mramorja in r kratkem jadrnatem govoru podal poročilo uapravnega sveta o poslovarta za L 192*. Nadzorstveno poročilo je podal g. ravnatelj Ivan Mikuž, predsednik nadzorstvenega sveta. Tako poročilo upravnega kakor tu* di nadzorstvenega sveta je bilo od udeležencev brez ugovora in z odobravanjem sprejeto, ter se je predložena bilanca in zaključni račun enoglasno odobril, upravnemu svetu pa podelil absolutorij. Kakor povzamemo iz poročila izkazuje bilanca k 31. decembru 1923 sledeča aktiva: Gotovina v blagajni D 729,636.60. Valute D
68.134.44. Menice D 16.650.—. Vrednostni papirji D 343.964.50. Predujmi na vrednostne papirje D 201.132.50. Dolžniki D 18,353.290.83. Inventar D 68.268. Predhodne postavke D 45.864.70. Pasiva:	Delniška glavnica D 2,000.000. Rezervni fondi D 237.084.85. Pokojninski fond D 50.000. Vloge na knjižice D 3,773.238.48. Upniki D
13.446.384.44. Neizplačana dividenda Dli 4.382.50. Cisti dobiček D 466.887.30. Predlog upravnega sveta, da naj se izplačuje za leto 1923 12 odstotna dividenda je bil enoglasno sprejet. Pri nato se vršečih volitvah je bil enoglasno izvoljen dosedanji upravni in nadzorstveni svet, nalcar j* g. predsednik Fran Kavčič zaključil lepe uspelo zborovanje.
X Doklada trgovske in obrtniške zbornice za leto 1924. Ministrstvo za trjpovino jn industrijo je odobrilo proračun trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani za loto 1924 s skupnim zneskom zborničnih dohodkov 2,315.006 dinarjev in s prelimtairaniml izdatki 2,147.443 dinarjev, torej s 167.563 dinarjev proračunske blagajnične Tezerve. S tem je zbornici dovoljeno, da smo v kritje svojih potrebščin za leto 1924 pobirali v svojem okolišu 25 odstotno doklado od obče pri-dobnine ta od pridobnine podjetij, podvrženih javnemu polaganju računov. Zbornični volilni upravičenci so zavezani, plačevati predpisane doneske za trgovsko in obrtniško zbornico v istih rokih kakor davke, ki so podstava za njih predpis.
X Poravnave. Uvedeno je poravnamo postopanje o hnovini Adolfa FiegtmiiUerj*. trgovca v Župelevclh pri Brežiaah; o imo-vini Jurija Miheliča, trgovca v Starem trgu pri Črnomlju in o imovini Matka Pungar-tarja, trgovca v Višnji gori (Pungartar el Zupančič, javna trg. dražba v Višnji gori) ta o imovini Slavka Kalina, trgovca v Obrežja pri Jesenicah.
X Proti povišanju plač v šumski Industriji. Ker so v več podjetjih zahteval! delavci šumske industrije povišanje svojih prejemkov, so se sporazumeli zastopniki lesne industrije, da bodo proti tenra nasto-pi i složno in ustavili svoje obrate ter odpustili delavstvo, če bi hotelo to na vsak način doseči večje plače.
Sokolstvo.
Sokol /. Prosvetni odsek priredi v soboto dne 29. marca ob 20. uri v društvenih prostorih na Taboru predavanje za članstvo. Predava br. dr. Turk: »Dobroveljsko gibanje v Rusiji« II. del. — Bratje, sestre, udeležite se ga polnoštevilno!
Sokolsko gledališče v Radovljici opozarja na gostovanje gdč. Mire Danilove, ki nastopi 30. t ra. in 6. aprila v vlogi Jacinte, ki Jo Je igrala v Narodnem gledališču v Ljubljani z velikim uspehom. »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski« se uprizori prvič ob osmih zvečer, in bilo bi umestno, da to predstavo posetijo v prvi vrsti domačini, ker je draga popoldanska predstava namenjena bolj zunanjim udeležnikom. Popra-ševanje po vstopnicah je veliko, zato naj se posiuži občinstvo predprodaje, Id jo oskrbuje br. Jaklič.
Šport.
Ljubljana : Celovec. Predprodaja vstopnic v trafiki Sever, Selenburgova ul. Znižane dijaške karte se izdajajo samo v predprodaji. Sedeži so numerirani, vsakdo si torej vnaprej lahko zasigtrra določen prostor.
Ljubljana : Celovec. Tekma reprezen-. tančnih nogometnih moštev Ljubljane in Celovca, ki se vrši jutri ob pol 15. uri na igrišču Ilirije, je za naš nogometni šport prva etapa do večjih mednarodnih prireditev reprezentančnega značaja, ki so v prvi vrsti sposobne, da dajo športu novih impulzov. Važna je posebno vsled tega, ker bo opozorila na naš šport inozemstvo* kajti beležili jo bodo vsi inozemski športni listi in velik del dnevnega tiska v Avstriji. Iz teh ozirov ima tekma največji pomen ter zasluži pozornost in uvaževanje najširše javnosti. Kot v vseh takih slučajih bodo tudi tej tekmi gotovo prisotvovali zastopniki oblastev. — Vobče se pripisuje ljubljanskemu moštvu nekoliko boljše izglede na zmago. Ali je to naziranje pravilno, se bo pokazalo seveda šele v tekmi. Ljubljanski te-am ima vsekakor vse prednosti, ki jih deje intenziven in sistematičen trening. Homogeno ts, enotnost ljubljanskega teama, ki ga tvori kompletno SK Ilirija, Je izven dvoma; moštvo se nahaja fizično v izvrstni kondiciji. pa tudi v tehničnem znanju so dosegli igralci večjidel že zelo visoko stopnjo. Celovško moštvo, ki sestoji v glavnem iz Athletik SK, je treniralo jeseni pod vodstvom dunajskega imtemacijonalca Seidla; od zadnjega nastopa v Ljubljani spomladi 1923, ko Je podleglo Iliriji z 1 : 2, je mnogo pridobilo. Kot reprezentanca Koroške je skoro isto moštvo dvakrat premagalo reprezentanco Štajerske. Domači team bi lahko storil usodno napako, ako bi tega nasprotnika podcenjeval in ako se ne bi pripravil za tekmo z vso vestnostjo. — Tudi športni moment tekme pride tedaj v polni meri do veljave in nenavadni interes publike je docela upravičen. Tekmo bo vodil znani zagrebški »odnik Fabris.
Priprave Jugoslovanskih lahko-aUetov za OUmpUado. Kljub temu. da niso zasigura-na denarna sredstva za odhode naših atletov v Pariz, ie atletski Savez že lansko leto odredil, da se v vseh mestih vrše treningi in priprave za olimpijska tekmovanja. Vsi podsavezi so dobili nalog, organizirati ta voditi nadzor nad zimskim treningom, ki se le tudi v vseh mestih smotreno vršil. Agilno m
ta lLC V7ZaSmbU- Becirradu-
ta Ljubljani. Z veliko vnemo se pripravlja
na olimpijado poznani naš atlet Spahič v Čapljini ta Narančič, ki je izvajal rimski trening v Hojerovi šoli v Pragi. Zimski trening so zaključile v večjh mestih cross-oouatry tekme ter je že povsod! pričel trening na igriščih. Koncem maja bodo izvedli vsi podsavezi Izbirna tekmovanja atletov, Id pridejo v državno tekmovanje ter v končno izbiro za Olimpijado, ki se bo vršila tik pred pohodom v Pariz. Najboijiro iahko-atletotr. je dovoljen trening le v njih najboljši di* cipCfni, da se ne kvari kondicije s treningom v preveč a za nje momentano manj važnih disciplinah. Posletaffl mesec bodo konca* trirani vri atleti e v ono mesto, kjer se bc vodil njih skupni trening pod vodstvom trenerja. Kot »Olimpijsko taborišče« le zareiš-ljen Zagreb; kakor Je videti, je vsa priprav« dobro zasnovana, ako upoštevamo* da še d* nes ni jasno, s kako vsoto se bo mogio t% čuniti, ter da so manjše in finandjetoo le riabejše države, v prijetnem položaja, dt uživalo bogate podpore vlade, gospodarskih krogov, ta mecenov, česar vsega pri nas »L Je pa pri nas mnogo vere, mnogo volje, kljub vsem teikočam ponesti jugoslovanski barve na Olimpijado ter napravit! korak dalje, v našem mladem državnem življenju. Javnost pa naj to stremljenj« podpira in ka-puje Olimpijske srečke.
Dopisi,
Slovenska Bistrica. Pred kratkim so obiskali tatovi Stigerjevo vito pri vinogradu v Kovačji vasi in odnesti več. perfia, jedilnega orodja Jn drugih stvari za več 1000 D vrednosti. Tatvine Je osumljen neki znani vlomilec od Velike Nedelle. katerega se je baje v zadnjem času videlo v okolicL — Tukajšnja oabavljataa zadruga državnih nameščencev ima v soboto ob 16. uri v prostorih zemljiške knjige svoj letni občni zbor. Istega dne ob 20. uri zboruje tud! podružnica slovenskega planinskega društva v hotelu »Beograd«. — Dne 24. L m. okoli 16. ure Je napadel neki viničarski sin iz Ritoznoja 14. let staro Jožice Kubeia z namenom posilstva ta oropanja pošte, katero je deklica prevzela ari pošt? Slov. Bistrica za pomožno pošto Sv. Martin na Pohorfu. Na obupne kftee napadene so prihiteli ljudje na pomoč ta obratovati deklico ta poštne pošiljke. Pohotoeža §e aretiralo orožnUtvo ta Gora je Poljskave. — Dramatični odsek Cttahrioe pripravlja narodno igro »Veriga«, ki naj bi ee vpriso-rila prvo soboto In nedeljo v meseca aprila. N« občnem zboru kolektivne obrtniške zadruge za slovcnje-bistriški okraj sla bila tavoUam predsednikom kleper Podkraškl. podpredsednikom pa pekovski mojster Zurman, oba napredna Slovenca. Posedal m imeti govoriti v tej za dragi
Vesti Iz Amerik«.
Premoženje Itrvatske zajedate«. Iz ra
čuaskega zaključka, ki ga objavlja podpotm centralno društvo hrvatsfce zajednice v »Trn-jedrnčarju« Je razvidno, da Je tmela hrvriska zajednica dohodkov 455542 ln stroStan 327.659 dolarjev. Celokupna gotovina. Jel j« Je imela hrvatska zajednica dne 31. Januarja 1923 naloženo v raznih bankah znate 1 mflt jan 571.486 dolarjev.
Umrl Je v New Yorku hrvatski ternalki Stiepko Brozovič. Pokojnik Je ta urednik •Narodnega lista« ta je bival v Ameriki ai leta 1900.
Izpred sodišča.
RAZNE ŽALITVE.
Josip Grča, pol. detektiv v Dol. Lendavi je v gostilni v Tesnovcih izjavil,da se pri občini vrše same goljufije in da bo dal vse zapreti. Krpal Janoš je pa v gostilni v Gornji Lendavi obdolžil orožnike, da v službi agitirajo in politizirajo ter obenem ozmerjal s psovkami gerenta Januša Vido. Pri okrožnem sodišču v Mariboru je bil Grča obsojen na 500 Din denarne globe, oz. na 10 dni zapora, Krpal pa na 2000 Din denarne kazni, oz. na 5 dni zapora. — Gostilničar Franc Velner iz Pinc pri Lendavi je ozmerjal službujočega finančnega stražnika Vojteha Ve-čaja. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru je bil obsojen na 1000 Din denarne kazni oz. na 1 mesec dni zapora. — Delavec Peter Poročnik iz Marenberga je reke? sodniku Jakobu Kandriču, da ga hoče z goljuiijo napraviti za očeta s tem, da mu je predložil v podpis sodnij skl zapisnik. Okr. sodišče v
Mariboru Je poročnika obsodilo na teden dni zapora. — Dne 26. januarja je prišel izvršilni organ Martin Krajšek k posestniku Luterju v Prekmurju, da zarubi kravo. Krajšek je prijel kravo za roge, nakar mu je Luter rekel, da naj jo pusti. Ker jo je pa nato Krajšek še naprej držal za roge, je Luter ogorčeno zavpil: »Se koza bi me razumela, če bi ji to rekel, vi pa me ne razumete.« Luter je bil za te besede dne 26. t. m. obsojen na 14 dni zapora.
SAM JE IZVRŠIL OBSODBO.
Delavec Lovrcnc Muha je osumil svojega tovariša Miho Švigla, da mu je ukradel iz skupnega nočevališča v šumi suknjič in dve srajci. Muha Švigla radi tatvine ni hotel ovaditi. IzvTŠil je kar sam obsodbo nad njim in ga pošteno pretepel. Lovrenc Muha je bil pri okrožn. sodišču v Ljubljani vsled tega obsojen na 3 dni zapora. Tako nizka kazen se mu je odmerila zato, ker je i2javil, da že 10 let ni bil zaprt.
DRAG PRETEP.
Alojzij Smole in Jože Zupec, oba iz Iške Loke, sta pretepla svojega tovariša Lojzeta Zupca in sicer najpreje pred gostilno pri »Gamzu* s pestmi in potem še enkrat na vasi z gnojnimi vilami. Zgodila bi se gotovo večja nesreča, če ne bi prišel na vas stari Ztipec, ki je prepodil pretepača. Pred okrožnim sodičem je bil Smole obsojen na 10. Jože Zupec pa na 7 dni zapora. Fanta pa sta se pritožila in vzklicni senat jima je z ozirom na razne okoliščine znižal kazen in sicer Smoletu na 5, in Jožetu Zupcu na 2 dni zapora. Plačati pa morata solidarno pretepenemu Lojzetu 100 Din za obleko, 400 Din za zdravnika, 450 Din za izgubo zaslužka in 1500 Din za bolečine.
OBČUTNA KAZEN.
Posestnik I. R. je žali! gospo M. N. v Mariboru s tem, da je proti drugim osebam trdil, da krade gospa svojemu možu denar. I. R. je bil tožen in pri okrajnem sodišču ob-
sojen na 2500 Din denarne kazni. Proti tej razsodbi se je pritožil. Pri vzklicni razpravi dne 27. t. ni. je bila njegova kazen znižana na 1000 Din, ker se je med tem časom izravnal z gospo M. N.
V PIJANOSTI.
Vincenc Ernuš, trgovec v Tešanovcih se je 8. decembra sprl s posestnikom Kuharjem in ga pri tej priliki močno udaril po glavi ter mu prizadejal lahko telesno poškodbo. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru je bil Ernuš za svoje dejanje obsojen na 2000 Din denarne kazni, 02. na en mesec zapora. Dalje mora povrniti Kuharju 1740 Din zdravniških in 300 Din bolniških stroškov ter 1000 Din za bolečine.
Podpirajte „iusosiovensko Matke"!
: Zikonske početnke. Newyorška zakonca WinskIow, ki živita že dvanajst let v srečnem zakonu, sta uvedla zaninTivo novost. Vzameta si leto dni dopusta in živita v tem času ločeno. Po mnenju Winsklowa ne gre pri tem za olepšano ločitev, marveč za pravcate počitnice. Oba zakonca se. bojita, da bi tekom trajnega '.kupnega življenja izgubila svojo individualnost in sta se raoi tega odločila k temu koraku. Ker nimata otrok, se posvetita vsak svojemu poklicu in Tadi tega se ni bati nikakih komplikacij. Tu pa tam se snideta, toda samo kot znanca. Po preteku dopusta se zopet vrneta v skupne stanovanje.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«.
Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
Henry Murger
75
La Boheme.
Prizori Iz življenja ciganov.
(Nadaljevanje.)	,	,
Čudno je to; a mislil sem, da sem bolj bogat na bolečinah, pa trpel sem samo eno noč in sem uničen, popolnoma osušen, častna beseda! tako je, kot sem rekel; in v isti postelji, kjer sem preteklo noč skoraj dušo i2dihnil poleg ženske, ki se ni več ganila kot kamen, bom sedaj, ko počiva glava te ženske na blazini drugega, spal kot nosač, ki je po dnevi dobro zaslužil.«
»Komedija,« sem pomislil sam pri sebi; ne bom 5e odšel, ko bo že tolkel z glavo ob zid. Vendar sem pustil Rudolfa samega in sem šel v svoje stanovanje, a nisem legel. Ob tretji uri zjutraj se mi je zdelo, da slišim ropot v Rudolfovi sobi, šel sem v vsej naglici doli, ker sem mislil, da ga trese mrzlica radi obupa...«
»Nb, in?« je rekla Mimi.
»No in, draga moja, Rudolf je spal, postelja ni bila razdrta in vse je kazalo, da je bilo njegovo ipanje mirno in da je bil hitro zaspal.«
»To je mogoče,« je rekla Mimi; »bil je tako
utrujen od prejšnje noči... toda naslednjega dne?...«
»Naslednjega dne me je prišel Rudolf budit zgodaj in šla sva z doma, da sva najela sobi v drugi hiši, kamor sva se preselila še isti večer.«
»In,« je vprašala Mimi, »kaj je napravil, ko je zapustil sobo, v kateri sva stanovala? Kaj je rekel, ko je ostavil to sobo, kjer me je toliko ljubil?«
»Mirno je zavil svoje reči,« je odgovoril Marcel, in ko je našel v predalu par filet-rokavic, ki ste jih bili pozabili, tako tudi dvoje ali troje vaših pisem...«
»2e vem,« je dejala Mimi z naglasom, po katerem je bilo videti, kot bi hotela reči: Pozabila sem jih nalašč, da bi mu ostal kak spomin od mene. »Kaj je z njimi napravil?« je pristavila.
»Mislim, da se spominjam,« je rekel Marcel, »da je vrgel pisma v kamin in rokavice skozi okno, in to čisto naravno, kot more napraviti človek, ki se hoče iznebiti nepotrebne stvari.«
»Dragi gospod Marcel, zagotavljam vas, da želim iz dna svojega srca, da bi ta indiferentnost dalje trajala. Toda še enkrat vam prav odkritosrčno povem, da ne verjamem, da bi tako hitro ozdravel, in kljub vsemu temu, kar mi rečete, sem prepričana, da je srce mojega pesnika raztrgano.«
»To je mogoče,« je odvrnil Marcel, ostavljaje
gospodično Mimi, »toda kljub temu so kosi še dobri ali pa se zelo motim.«
Med tem razgovorom na cesti je gospod vicomte Pavel čakal na svojo novo ljubico, ki se je zelo zamudila in ki je bila prav tista z gospodom vicomtejem. Ta je pokleknil na kolena in ji je grulil svojo priljubljeno romanco, to je, da je dražestna, bleda kot luna, pohlevna kot jagnje; a da jo ljubi zlasti radi lepote njene duše.
»Oh!« je mislila Mimi in spustila valove svojih rjavil las na sneg svojih prsi, »moj ljubimec Rudolf ni bil tako ekskluziven.«
II.
Kot je bil Marcel naznanil, je bil videti Rudolf korenito ozdravljen od ljubezni do gospodične Mimi in tri ali štiri dni po njegovi ločitvi od nje so videli pesnika popolnoma spremenjenega. Napravljen je bil z eleganco, da se celo v svojem ogledalu ni več spoznal. Sploh pa ni bilo na njem ničesar videti, da bi se bil človek bal, da ima namen, skočiti v prepad niča, kot je Mimi govorila in se na vse mogoče načine hlinila, da sočustvuje z njim. Rudolf je bil res popolnoma miren; ne da bi se bile spremenile gube na njegovem obrazu, je poslušal, kar so mu pripovedovali o novem, sijajnem življenju njegove ljubice, ki je imela dopadajenje nad tem, da
MERAKL
B03E. MASTILA, LAKOVE, ŠTUK, EMAJLE, KISTOVE I 3AMAČNO ČISTI FIRNIS NA3BOL3E KAKVOČE NUDI
MEDIČ-ZANKL
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA
CENTRALA
MARIBOR NOVI SAD
PODRUŽNICA	SKLADIŠTE
TVORNICE:
LJUBLJANA-MEDVODE
Izšla je zanimiva narodnogospodarska knjiga:
Dr. Karol Engliš:
DENAR
v slovenskem prevodu dr. Albina Ogrisa. Širšim krogom inteligence kot orijentačen spis o denarju koristen svetovalec. Knjiga Je izšla v okvirju
»Splošne knjižnice*',
kot 14. zvezek in obsega 236 strani.
Cena: broi. Din 26'— vez. Din 32'—
Naročila sprejema:
Zvezna hnjigarna,
Ljubljana, Marijin trg 8.
Kože divjačine
lisice, kune, dihurje, vidre, zafce i. t. d.
kupujem neposredno z Ameriko.
Platem nalviSje dnevne cenel
Od 1. januarja dalje zbirališča ? vseli večjih mestih Jugoslavije, Italije in Bolgarske i. s.
Skoplje: Jeruham Kario sinovi. Lovinac: Mate Kovačevič. Banjaluka: Mile Jankovič.
Zagreb. Lavosl. Wohlmut, Iliča 82. Križevci: Marko Deutsch.
Bos.Novi: Ibrahim Memlč. Beograd: J. Fischer (Hotel Petrograd). Tuzla: Brača Antič.
Osijek: Hermann Lederer. Sušak: Mato Stipčič.
nadalje v Ljubljani, Niču, GospiCu, Sofiji in Trstu.
NAVRO FISCHER, Sisalc, telefon broi 86. 30 in 61.
H_______________________________________________n
inu je pripovedovala o sebi po mladi ženski, ki je bila ostala njena zaupnica in ki je imela priliko skoraj vsak večer, govoriti z Rudolfom.	,
»Mimi je zelo srečna z grofom Pavlom,« so govorili pesniku, »videti je, da je vanj blazno za-telebana; samo ena stvar jo vznemirja, da bi vi prišli motit njeno mirnost in jo zasledovat, kar bi bilo sicer nevarno za vas, kajti grof obožuje svoje ljubico in se je dve leti vadil v orožju.«
»O, o!« je odgovarjal Rudolf, »naj le mirno spi, nikakor nimam veselja, da bi hodil prilivat kislobo k sladkostim njenih medenih tednov. Kar pa se tiče njenega mladega ljubčka, popolnoma lahko pusti svoje bodalce na kljuki, kot Gastibelza, mož s ka* rabinko. Nikakor ne želim slabo dnevom plemenitaša, ki je še tako srečen, da ga doje iluzije.«
In ker so povedali gospodični Mimi, kako je sprejemal njen prejšnji ljubimec vse te podrobnosti, je tudi ona skomignila z rameni in odgovorila:
»Dobro, dobro, videli boste v nekaj dneh, kal bo iz tega.«
Kljub temu se je Rudolf sam bolj kot vsak drugi zelo čudil tej nenadni indiferentnosti, ki j? brez navadnega prehoda skozi žalost in melanh^ lijo sledila burnim časom, ki so ga še pred nek« dnevi vznemirjali. Pozabljenje, ki tako počasi prt haja zlasti za nesrečno zaljubljene, pozabljenje, k* ga ti na ves glas kličejo in ki ga na ves glas por šiljajo proč, kadar čutijo, da se jim bliža; ta neizprosni tolažnik je naenkrat, mahoma in ne d0 bi se ga bil mogel ubraniti, napal Rudolfovo srce, in ime ženske, ki jo je prej toliko ljubil, je^moglo biti izgovorjeno odslej, ne da bi zbudilo kak odmev v njegovem srcu. Čudno, Rudolf, ki je imel tako dober spomin, da se je spominjal stvari, ki so se bile zgodile v najbolj oddaljenih dnevih njegove preteklosti, in oseb, ki so igrale vlogo ali imele vpliv na njegovo najoddaljenejše življenje; Rudolf se štiri dni po ločitvi ni mogel razločno spominjati potez one ljubice, ki je s svojimi tako slabotnim! rokami skoraj uničila njegovo življenje. V svojeffl spominu ni več našel miline onih oči, ki je bil pr? njih žaru tolikokrat zaspal. Spominjal se ni vei niti zvokov onega glasu, ki ga je s svojo jezo in s svojim nežnim božanjem omamljal. Pesnik, eden njegovih prijateljev, ki ga ni bil videl od njegove ločitve, ga je srečal nekega večera; Rudolf je bil videti zamišljen in v skrbeh ter je z dolgimi korald hodil po cesti in vrtil svojo palico.
MALI OGLASI
Cena oglasom do 20 t*3sed Din 5-—; vsaka nadallna beseda 25, para z davščino vred.
Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I
uovo preoblečene, 4 fotele, divan in miza se proda po zelo nizki ceni. Naslov pove uprava lista.
z m\\
in 9 orali zemljišča ob glavni cesti *• proda radi selitve po nizki ceni. Josefa Kancler, Tre-maiji pri Celju.
Rane vozove
vseh vrst ima nove v zalogi ter izdeluje solidno po najnižji ceni, kakor tudi sprejema vsa popravila. M. Ložar, izdelovatelj vozov, Dragomelj pri Domžalah.
I |[,
z nekaj ploščami ter garnitura, obstoječa iz dveh dekoracijskih svečnikov po 5 sveč in dobro-idoče ure na prodaj radi po-manjkanja prostora. Naslov pove uprava lista.______________________
Laurin k Klement 12/14 HP, s sedežem, šport karoserija vse kompletfto v najboljšem stanju »e proda. Ponudbe pod šifro: „ Nizka cena“ na upravo lista.
——r—
zamenjam, ocenjujem in prevzamem v komisijsko prodajo poštne znamke, star kovan de-aar, starine, in sicer posamezno in zbirke. Osobito iščem znamke aa pismih iz trgovske korespon-lence ter aktov ( 1850—74 ) Suber, Ljubliana, Gosposvetska cesta 5, H. nadstr._______
Lepih Sili MK
oOO kg k Din 4'— za 1 kg se proda. Naslov v upravt Usta.
kontoristinje ali blagajničarke v trgovini. Cenj. ponudbe pod »Vestna« na urpavo lista.
dobro ohranjene Dunajske prim citre za 750’— Din in poleg ..Dunajsko šolo“ za citre. Naslov se poizve pri upr. lista.
KiojaHlu) delo
malo in veliko, oddam na dom. Naslov v upravi lista.
popolnoma novo, za kuhinjo in 1 sobo naprodaj. Poizve se v Stritarjevi ulici 7/L na dvorišču.
Vsakovrstno
loioo tli.
kakor tapetniški vzorci, reklamne risbe za izložbe, velesejme itd. prevzame poceni in zanesljivo izvedbo akademično naobražen risar. Ponudbe pod »Risar« na upravo lista.
se
v najem gostilno ali kako malo klet po možnosti blizu kolodvora. Ponudbe pod »Gostilna« na upravo lista.
Šofer - avtomontor
z večletno prakso, verziran v različnih vozilih želi dobiti mesta. Cenjene ponudbe pod ,.Zanesljiv" na upravo lista.
Pravo
DIANA
francosko vinsko žganje
se uporablja redno za čiščenje ust in preprečuje obolenje na kataru in influenci.
Dobiva se povsod! Pazite na ime „DIANA"!
Mala steklenica Din 9 — Srednja steklenica „ 24-—
Velika stelenica „ 48—
Generalno zastopstvo In depot:
Jugopharmacia d. d.,
Dlana-oddelek. Zagreb, Prllaz 12.
Sil!
'/, Emindolc Groyer, Tilsiter, Trapist po pošti od S kg naprej kupite vedno najceneje v mlekarni Iv. Kos, Ljubljana, Bohoričeva ulica 28.
ne dom noža?
Le, ako nosite kroje po vzorcu modnih časopisov Pariš — Chic — Parfait, Star, — Lyono — Album!
Gospodične — segajte po njih! Na vpogled v Zvezni knjigarni Ljubljana. Marijin trg 8.
t. 02!
zelo dobio ohranjen, skoro nov z opremo, kakor tudi še več drugih voz in oprem naprodaj po zelo nizki ceni. Anton Teran, Bistrica, p. Podbrezje pri Podnartu.
Pozor, igii hnnili
Hromatične in diatonične, nove harmonike ima v zalogi — vedno lastnega Izdelka po najnižji ceni ter sprejema vsa popravila Josip Jezernik, izdelovatelj harmonik, Kotredež, p. Zagorje ob Savi.
L G
od */s do 7» od 4 m naprej, lepo blago, tudi več vagonov desk, vseh dimenzij, franko poljubna postaja proda za ceno po dogovoru Anton Feran, Bistrica, p. Podbrezje pri Podnartu.
išče prijatelja, pri katerem bi našla duševnega razvedrila. Ponudb* pod »Prijatelj« na upravo lista.
Ljubljana
Gosposvetska c. št. 2
priporoča tvojo bogato zalogo
pisalnih strojev
Milrstiojev
za rodbine in obrt ter
oozi koles
Styria — DUrkopp — Orožno kolo (Waffenrad).
Ib
Inserirajte v Nar. DnevnikuI
V** %
RUSSKAJA PEČATI
>f D. Z O. Z.
ima na zalogi vse vrlte
RUSKIH KNJIG
kakor beletristične, znanstvene, šolske in otročje, velika zaloga not, lastnih izda}. - Posebna biblioteka je ruski čitajoči publiki za malo odškodnino na razpolago.
Kataloge pošiljamo brezplačno.
Cene znatno znižane I .*. Plačljivo tudi v mesečnih obrokih I
0
:
0
•
0
0
0
0
0
0
•
0
0
0
0
0
0
0
0
0
:
Diletantskim odpom
.EtS, ..Splošne knjižnice”:
n
St. 3. I. Rozman . . 6. L. Novak . .11, P. Golia , . . 12. Milčinski . , 18. J. Vrhlicky.
Testament, ljudska drama v 4 dejanjih..............
Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju...............
Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 slikah Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih . . , Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v 1 dejanju
broi.
Din 12 - Din 17 —
. 19- G- Hauptmann Potopljeni zvon, dramatska bajka v 5 dejanjih
. 23. Sophokles . . Antigone, žalna igra..........................
In Andrejev. . Gaudeamus, komedija v 4 slikah ......
6 — 12 — 12 — 6-16 — 9 — 10-
11-— 17--17--11 — 22-14—
ia#M«ee«e*Oe*Oe«Oee«*««ei
ZVEZNA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Marijin trg št. 8.