rak praxnik«* D0MJ «• ** except Sand.,. Holidey«- PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urednlékl ln upravnilkl proetort: 2667 S. UvikUI« Ave. Of floe of Publication: 86(7 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4904 ^^ ■»»•«<•* m MCond-cUas nuUUr January 1«. 18SI. «t tha poat-oifka «O—VEM* AAT Je »6.00 «t Ob*——. IUI»ofa. t* AM of ConTO «r Mw«h I. im. Chica»«, HL, torek. 27. februarja (February 27). 1934. %% **» STEV.—NUMBER 41 Acceptance for maillnç at special rate of poitay provided for in aection 1108, Act of Oct 3, 1917, authorued on Juna 14, 191». Komentarji dBjejo l^1 ,n ri M ;eland*ki plakat, ki se iuie Ameriška Domovina, ^ nekaj dnevi ^•fathru" Coughlmu. Po-j vojim bralcem kako al" (nekaj dni kasneje p pomotoma imenuje na ''mestu Goughlin, kar je bi-enkrat pravilno!) pomagal lti Roosevelta, kakšen vpliv njegove pridige v radiu, vso ameriško deželo poteg-L seboj, kako ima vsako ¡o 40 milijonov posluša -ako je prejel 500,000 pi; od brezvercev (!), ki zdaj o za njim itd. »k časopis lahko poroča kar Ameriška Domovina tudi to prostost. Vsak ča-pač usmerja svoja poroči-gvoje članke po inteligent-svojih čitateljev. Citate-j pogoltnejo vse brez ugo-dobe le to, kar jim gre; (ga ne zaslužijo, ditev, da je Coughlin s svo-pridigami v radiu pridobil lilijona brezvercev na svo-ran, je pravljica za otroke, verujejo v Miklavža, an-ie in rogatce. Ako bralci . spadajo v to kategorijo, to verjamejo, drugače DEMONSTRACIJE BREZPOSELNIH VLOMOM Vsa londonska policija mobilizirana, da prepreči naval na parlament, na katerega se brezposelni pripravljajo. Mos-leyjevi fašisti so ostali doma dotičnem slavospevu je za-io tudi tole: "Kolikor smo dosedaj dognati, ga na-(namreč Coughlina) med »i časopisi le Prosveta in i velekapitalističnih časo-katerim je (Coughlin) peti". krat smo že pribili nepo-st naših žurnalističnih oncev in se je treba. Torej oeveta in velekapftafistični lisi kritizirajo detroitskega h. bi bil avtor blufarskega i v A. D. toliko pošten, ^ia jasnil, če je veliki katoli-Ji demokratski prvak Al L ki je ozmerjal "fathra" hlina, v zvezi s Prosveto kom? Ali sta katoliška nnla v New Yorku in Bos-ki sta tudi ožigosala hlina, na strani Prosvete slekapitalistov? Ali je ka-t prilat John Bedford v Yorku, ki je tudi izstresel jezo nad Coughlinom, na Prosvete ali velekapitali-Ali je kotolttki- àkof v J Bay ju, Wis., ki je zabra--oughlinu prihod v svojo Jf», da bi govoril na nekem liškem shodu, tudi v zvezi J*eto sli s kapitalisti? oje člankar pošten, bi mo-ojasniti, da katoliški kapi-i in visoki cerkveni gla y Ameriki ne marajo 'hlina in njegovih pridig, [i io vsej Holandski vrše velike anti-fašistične demonstracije. "Het Volk", glasilo stranke, piše, da je odziv na shode tako velik, ds so največje dvorane povsod premajhne. Antifašiatične demonstracije so v obsegu večje kakor je t>ll* kdaj še kakšna volilna kampanja. Delavstvu in farmarjem se pridružuje tudi srednji sloj. Pa tudi fašisti ne spijo, dasi spoznavajo, da izgubljajo tU. Bilka ob avatti)aka-a«M-ikl meji Eden faAlat ranjen, druffi ujet pri spdpadu i avstrijskimi stražniki. Govorice o fašističnem pohodu na Dunaj se niso uresničile Dunaj, 26. febr. — Telefonska poročilu o veliki bitki ob avstrijsko-nemški meji niso bila točna, kajti izvedelo se Je, da je bil le eden hitlerjevec ranjen in eden ujet v bitki z avstrijsko obmejno stražo. Več-, je število nacijev je skušalo prekoračiti mejo v bližini Koes-sena, toda avstrijski stražniki so namero preprečili. Stražniki menijo, da so hoteli naciji priti v Avstrijo t namenom, da pbijejo voditelje Heimwehra. Napovedi o pohodu fašističnih Čet pod vodstvom kneza Starhemberga in majorja Fey ja se niso uresničile. Oba sta bila zaposlena pri paradi faAi stičnih ötf V Rlsenstadtu, južno od Dunaja. Govorice o fašističnem pohodu na Dunaj so bszirale ha mobilizaciji heimwehroveev. Na vseh prominentnih krajih Du naja so falisti nalepili slike Feyja ln Starhemberga, kar Je razširilo govorice, da se Heim wehr pripravlja, da iztrga via do iz rok kancclarja Dollfussa. Knez Starhemberg Je v svojem včerajšnjem govoru dejal, da ima na razpolago 65,000 o-boroženih mož, med katerimi Je 30,000 regularnih vojakov, ki bodo štrli vsak poskus nacijev, ako bi hoteli priti na krmilo s silo. _ Avstrijski Moclsllst ns predava nju v Ameriki New York. — Max Winter, e den vodilnih avstrijskih socialistov in predsednik Internaclona le za socialistično vzgojo, Je t« dni dospel na govorniško turo po Amerik). Njegovo |K»tovanJe je bilo aranžirano že prej ln Je Dunaj zapustil par dni pred ma-sakrom. Zahtevajo intervencijo delav akega departments Belmont, N. C. — Pietenitiar ski atavkarji pri Hatch Hosiery Co. so se obrnili ns delavski d*-partment, da prisili družbo ns Izpolnjevanje delavske aekclje Nira. ZaMtavkali so, ker je družba odslovile sedem članov unije. ut,|i a vrženih proč. Ali so v lepe "promoterjev", špekulantov. Slednje se je vršilo na različne načine. Najbolj railirjeno in dobičkonosno — zs velike riba —- je bilo prodajanje delnic (p bondov v zvezi • spajanjem kon-cernov in ustanavljanjem "hold-ng" ali matičnih družb. Delnice vsake nove družbe, ki Je ima-a pod aeboj celo vrsto podjetij, so bile premij na trgu. Piramida se Jt dvigala lato za letom ln vse Je pričakovalo velikih dividend, • Nikdo rasen male «kupl-ne radlkslnih "krenkov" se nI vprašal, če so te nade sploh morejo uresničiti. V 13 letih po vojni so ameriški investorji pokupili za 63 milijard lepo tisksnih papirjev zsdolžnlc. Vssko leto za pet milijard in pol. Za približno 13 milijard ao kupili tujezemaklh "vrednostnih" papirjev, od katerih mnogi danes niso vredni niti papirja brez tiska. Od tega, kot prej rečeno, Je šel komaj vsaki sedmi dolar za financiranje produkcije, ostalih Šest pa Je šlo v neproduktivne svrhe. Kljub temu pa še danes mnogi oziroms vsi investorji pričakujejo, da so uprsvičenl do obresti ali dividend. Na drugi Btrani so "varčevale" tudi korporaclje: gradile so si nove rezervne sklsde in pove-čavale svoje obrste ne glede, ča je bilo to potrebno ali ne. Denarja Je bilo ko loč*, kakor pravi prislovics. l/e delavstvo, vs-iiks večina istegs, gs je Imelo malo radi relativno nizkih plač.~ Od 1922 do 1030 ao korpora-cijske rezerve nsrssle za 17 milijard 51 milijonov. To Je večinoma tudi vse, ksr Je ostalo od "vsrčevsnjs". Druge Investicije, katere ao šle večinoms v Žep promoterjev velebizniss sli pa za "oljne" delnice, zemljišča pod florldskim morjem ali pod jezeri, so izhls|>ele. In zgodilo a« Je, da so dane« -solidne, na relativno trdnejših nogah ko kdaj prej le korporaclje t močnimi rezervami, Iz katerih plačujejo dividende — kri/a uor kriza dol. C* bi bilo manj varčevanja, manj Investicij |>s večje plače, bi bila kriza toliko manj občutna. NI u|»snja, da Iki v 4>odoče drugače, če se pojavijo iate prilike In navidezne ugodnoati zs naglo — obogatitev. Najbrž so pa tudi te prilike za vedno izginile, ker ao izginili vsi znaki, da a«* kapitalizem zopet postavi na evoj4 atare noge — . ,„ -s» Drvet dijakov žrtev ekitploslje plins _ 4 Hanover, N, II., 26 febr, — Devet dijakov a tukajšnje univerze Dartmouth je sinoči Izgubilo življenje V eksploziji plins, ki Je uhsjsl iz |*>kvarjenega parnega kotla, katerega so kurili s premogom. ^^ PROSVETA TOREK, 27. FEBRUARJA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT SLASIIX) IN LA»TH!HA SU»VS«S«B MASODU» rODPORM» JS0IJOTB •nu W M,Um.I »—II» »•«*•€» Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Iz raznih krajev > MmiIiIm i m Unit*« llw m«»( la IUm4u MM m i«*». MM m M MS*. H M M ««rt M* - CfcjM«» U rM MM mio iMo t»n irim- - It M. ■ ■>iT-r't " nt«) «M VmHmè MM [Him u l w4 C«MUU MM »«v OHt—T C UM* •M» vmt. Umito trnu trim M-M i*» M*' fnt «gt»r- »v •• •• «VlrU ««4- NUl», s* »M, kM I** *** * PROHVETA IMVM U.wbU A»*-. CUcM*. UM»*«». Mf M ur H Of TM« HCOERATKD fag—. IM lia t u ai v it« »rim* (Jm. H). IM4). »«*«*• n* »s«l»»u M(. 4* »•»>•• »MsfclS Milila*. r«MMVtU >u |»r»*«»éSM*, te M «Mi JM M Domač drobiž Radio iz Jugoslavije Chicago. — Zadnji petek popoldne smo imeli prvič priliko slišati v radiu program dJrekU no iz Jugoslavije. Oddajan je bil v Zagrebu, ne v Ljubljani. Glasovi so bili ¿isti in napoved-nika, ki je govoril hrvaško, francosko, nemško in angleško, je bilo dobro razumeti. Vendar smo bili razočarani. Namesto najboljših pevcev, ki jih premore Zagreb, smo slišali petja tretje ali četrte vrste: navadne popevke, ki so morda dobre za Jugoslovane, niso pa privlačne za ameriško publiko. Kadar v Jugoslaviji pripravljajo radio-program za ves svet, bi morali pokazati kaj boljega. Prestana operacija Milwaukee. — Mrs. Elizabeth Teaovnik je bila pred nekaj dnevi operirana na žolčnih kamnih. Operacijo je srečno prestala. Poroke Chiaholm, Minn. — Agnes Se v še k, članica SNPJ, se je poročila z Aug. Pommer jem. Milwaukee. — Tu sta se poročila Alfred Karweick in Ro-sle Stigllc. Racine, Wis. — William Zaje, ki živi že več let na farmi v Ca-ledoniji, se je poročil z Anno Kasmussen. Nesreča na ulici Milwaukee. — Ivanka Skok, žena slovenskega fotografa v West Allisu, je padla na z ledom pokriti ulici in si zlomila desno nogo. Odpeljali so jo v bolnišnico. Samomor v Ix>» Angeles lvšin. Ogenj je bil ponoči in siromak *i je komaj reAil golo življenje. Vse drugo mu jo »gorelo. Novi grobovi I Joy deli, Pa. — Tu je umrl po dolgi bolezni Filip ('ulik, ntar M let in doma iz Hrvatske, llil je član SNPJ. Cleveland. — Umrla je Marija 1'onikvar, stara 12 let in doma iz Velikih Brusnic. V Ame-itki je bila 22 let in zapušča drugega in.ižu in osen» otrok.— halje je umrla Julia Drt-nAok, ruj. Kabjan. stara 02 let in do-»I» iz Dvora pri Žužemberku. V Ameriki je bila 20 let in zapušča mota in več otrok, med katerimi je tudi Katarina Bernlk v Chicagu. Pittsburgh. — Tu je umrl Matija P.cman, star 4.1 let in doma Ir Smrja pri Premu. V Ameriko jt« prišel |»> vojni in zapušča ¿eno in troje otrok. Kvanffvliittl /a prelom r Av»trljo Hnffalo, N. Y. — Clanl tu-KajAnJe Salem F.vangelical Sy-nod cerkve no na protestnem shi;du proti maeakru avstrijskih socialistov sprejeli resolucija, v kateri ufglrslo ekonomski boj-k'»t vseh fašističnih driav - in s|M-)irajo na R-slenl samo domačini. Tu so "mrv-1 jn tovariša smatrali radi njune tirolske obleke za tujca in »pet smo imeli sitnosti. Izteklo se je vse dobro potem, ko sem pojasnil. da smo vsi trije Slovenci j Bilo je seveda dosti smeha ln zabave in dobili smo poatrežbo prve vrste. Zapustili smo prijaano gostilno in nadaljevali našo pot. Prišli smo do znanega obeliska, odkoder je lep razgled na Trst in morje. U beremo Jo qavsdol po strmi | m 11 i nkozi predmestje R«>-jana in kmalu smo bili v Trstu. Vstavili smo se v Slovenskem , narodnem domu, kjer smo t0dl}j prenočili. Moja tovariša se kar nista mogla načudltl, ker sta po-1 v sod sliAala slovensko govorico.' Naslednji dan smo ogledovali j mesto in ljudje, ki amo Jih sre-j čavall, so nas merili od pet de i glave. Po kratkem sprehodu smo , se VK*dll na vot električne ftelet-ki vozi v predmestje Sv. Odgovor kritiku Pueblo, Colo. — SlovenČeva koncertna veselica je minila. To je bila druga priredba v dobi enega leta. Klub je bil ustanovljen 16. januarja 1933 in tvorijo ga povečini tu rojeni delavci. Da ni lenobe pase! mora vsakdo, ki ima vsaj malo razuma, priznati. Koncert je bil razdeljen v dva dela. Prvi del je vseboval 14 pesmi, med katerimi je bilo tudi nekaj težkih skladb, kot "Večerni spev," "Lovska," "Na planine," "Večer na morju" in "Jadransko morje." Drugi del je vseboval deset pesmi, ki povečini še niso bile pete v tej naselbini in vmes je bilo nekaj šaljivih prizorov. Vse skupaj je trajalo dve uri in 15 minut in vstopnina za vse to je bila borih 40c. To naj bo pojasnilo čitateljem Prosvete in odgovor kritiku, čigar dopis je bil objavljen v Prosveti 9. februarja. Joe Hochevar piše, da je bilo v običajnem nagovoru rečeno, da Slovenci, četudi so majhen narod, prirede nekaj, česar stomi-lijonski narod ne. Njemu se zdi, da je bilo rečeno preveč.' Tudi meni se zdi, da bi bilo preveS, kaj takega govoriti. Ne vem, kje je sedel kritik med govorom, v katerem so bile izgovorjena sledeče besede: "In Slovenci lahko rečemo, kar nekateri sto-milijonski narodi ne morejo, da smo ponosni na svoje pesmi in l>etje." redil za delavce, toda jaz ne vidim nikakega izboljšanja delav skih razmer. Tukaj so zelo redki delavci, ki delajo pet dni v te dnu. Mnogi delajo samo dva ali tri dni v tednu, plača pa je tako nizka, da delavec z veliko družino ne more kupiti stvari, ki jih potrebuje za skromno življenje Veliko je tudi takih, ki so že dve ali vec let brez dela in ne dobijo nikake podpore, ker imajo hiše na njih pa dolgove. Mnogi morajo živeti v "Hoovrovih hotelih' in zanje se nihče ne zmeni Prosjačiti morajo, da dobe košček kruha, papir pp jim služi za odejo ponoči. Vse4o ne kaže, da prihajajo dobri časi. Boosevelt je lansko poletje iz dal milijone za uničenje bombaž nega pridelka, sedaj pa apelira na mlade skavte, naj nabirajo staro obleko za potrebne. Bombaž, ki ga je uničil, bi sedaj prišel prav revežem. Naredilo bi se mnogo obleke, ki bi bedne varovala pred mrazom. Tako pro-speriteto, kakršno nam je da Roosevelt, odklanjam. Pravičnost bo vladala takrat kadar bo imel vsak zaslužek, da bo lahko dostojno skrbel zase in za svojo družino. Žalostno je le to, da veČina na volilni dan odda svoje glasove svojim sovraž nikom in potem dobi tisto, kar noče. Obe stari stranki imata enak program, mnogo obljubita izpolnita pa ničesar. Delavci dobe le včasi kako drobtino in to je vae. Tukajšnji unijski delavci so v oktobru povabili mrs. Pinchot kot govornico, toda dobiti niso mogli dvorane, ker so kompani-Je vedele, da mrs. Pinchot ob vsaki priliki ajielira na delavce, naj se organizirajo v svoji uniji. Ona je vseeno prišla in govorila na shodu, ki se je vršil na trostem in katerega se je udele-lllo krog pet tisoč ljudi. Se nikdar ni bila delavska organizacija tako potrebna kakor le darea. Delavci se morajo or-ganlziratl strokovno in politično in izboljšati svoj položaj sami, kajti kapitalisti jim ne bodo prinesli teh stvari na krožniku. Nira služi kapitalistom, ne delavcem, kar potrjujejo mnogi zgledi. Delavec, čigar zaslužek je znašal prej $7 na deset ur, dobi sedaj le $5, narediti pa mora toliko dela v osmih urah ko prej v desetih. Cene potrebščinam naraščajo, število brezposelnih delavcev pa se ni veliko zmanjšalo. Ta sistem nas vodi v propast, ne v prosperi teto. Za delavca in delavko je pro-$tor v socialistični stranki. Stališče avstrijskih socialistov naj nas bodri v boju proti sovražnikom. Avstrijski socialisti so naredili veliko dobrega za de-lavstvo, kar mora priznati vsak, ki ima le iskrico poštenja v sebi. DoUfuss je poslal svoje vojake proti socialistom in napel vse sile, da jih iztrebi. Njegovi fašisti so ubili stotine socialistov, njihovih žen in otrojf in naredili milijonsko škodo, ko so razstrelili delavska stanovajna na Dunaju. Dollfuss, Mussolini, Hitler in Vatikan hočejo držati ljudstvo v temi s svojimi diktaturami. Pri SNPJ se tudi nekaj «ličnega kuha ko pri republikancih in demokratih. Za izvolitev kandi-datpv v urade se trosi denar, kar ni prav. Jednota je bila ustanovljena na svobodomiselni podlagi in z žrtvami, kar pokazuje-jo spisi v Prosveti in Proletar cu. Pri SNPJ smo vsi člani enakopravni in ne vem, zakaj naj bi veljala ravno za socialiste izjema. Ako je član jednote socialist in sposoben opravljati svoje delo v gl. uradu, zakaj naj bi se ga odstranilo iz urada ali se mu odvzela prilika do izvolitve? Sedaj se ta stvar čisti v Prosveti in Proletarcu in potrebno je, da se tudi izčisti. Mary Fradel, 725. nice Miti rake. Ilnnka. ki je *o«|ta napi*. Nira ville, na rnbu Mlnniapolii j. dom i* hrerpoMrlnilt delavce*, dokler al p,,IMj. pol gala ha Premalo sloge v delavskih vrstah Nanticoke, Pa.—Razni dogodki iz preteklosti in sedanjega časa nam kažejo, da delavska masa vse premalo misli in posledica je beda in pomanjkanje. Delavci porabijo zelo malo časa za svojo izobrazbo, zato ne morejo pokazati posebnega napredka Premalo je sloge in preveč raz-kosanosti v naših vrstah. Z našo brezbrižnostjo in neslogo gladimo pot za fašistično diktaturo Skrajni čas je že, da delavci ki ustvarjajo vse bogastvo, pričnejo misliti s svojimi možgani Ako bodo to storili, bodo kmalu spoznali, da je Rooseveltov "new deal" navadni bunk in da jim ne more prinesti rešitve Plavi orel, s katerim se podjetni ki in trgovci ponašajo, je pognal kvišku cene življenskim potrebščinam, mezde pa navzdol. Ako se delavec postavi v bran in zahteva svoje pravice, ga takoj označijo za radikalca in boljše-vika. Ako zastavka, se mora boriti proti pobojnikom, pred katerimi ni varen niti v svojem stanovanju. Žalostno je res, ko človek opazuje v tej najbogatejši deželi toliko bede in trpljenja. Kapitalistični sistem izkorišča delavce in ko so izčrpani, jih vrže na I smetišče. Med tiste, ki jih je kapitalizem vrgel na cesto, spa-d|m tudi jaz. Povsod se delavcem godi slabo, kar pokazujejo dogodki v Franciji, Avstriji.^Nemčiji, Italiji in na Japonskem. Kapitalistične države se pripravljajo na novo vojno, ki lahko izbruhne v prihodnjih par mesecih. Vojna je božja kazen, pravijo bedaki, kakršnih tudi med Slovenci ne manjka. Ako bi delavci čitali svoje liste, bi bilo vse drugače. *lovek pomiluje naivneže, ki verjamejo kapitalističnim liatom, ki jih vedno zavajajo. Nedavno sem obiskal nekaj rojakov, pri katerih nisem opazil nikake spremembe. Prav taki so ko naši ljudje doma. kjer človek vidi podobe raznih svetnikov in svetnic. Rojaki in *o-jakinje so govorili le o našem gošpodu, naši cerkvi in sličnih stvareh. Pri najboljši volji jih človek ne pridobi, da bi se naročili na Proletarca. Taka je "naprednost" med našimi ljudmi po trideset in več letih bivanja v rudarskih naselbinah. Kljub žalostnim razmeram, ne smemo izgubiti volje in poguma, pač pa moramo nadaljevati z delom Po S3 letih garanja sem postal nesposoben za delo in agi tacije Te so moje dividende in takih kot sem jaz, je „. ne. Rešitev je v družbi, katera bo prišla £ pokazali, da smo žrtvovati, da jo doj*^ trebno je skupno delovini. skupne interese vseh 1,J| glede na pleme in polt. Henrik P^ ^ Fašistično zatiranje pri^ Slovencev Chicago. V starem krj spet zbirajo temni oblaki i PW«dujejo novo vojno. \J zacija vojaštva in druge ¿3 ne obetajo nič dobrega, sj njam se, ko je avstrijska 2 ukazala pobrati vse v0ij knjižice in nihče ni vedel Z je to storila. L. 1911 sojihj nazaj in nekaj vojakov J slali v trdnjave in 8 tem J rod razburili. Nekaj let p^ je šel nadvojvoda FerdiaS svojo ženo v Sarajevo, kjerZ ubili. Sledila je vojna, na k« ro so se že dolgo časa priN ljali. Avstrija in Nemčiji, bili tepeni in bunke, ki sta dobili, se še sedaj poznajo. Sedaj se Avstrija spet Italijo in to je dovedlo do pr vanja krvi. Avstrija je m ljena in ne ve, ali naj bi ¿k prej ali nazaj. Veliko slo, skih fantov je padlo v «J vojni in posledica je, da t Primorci, ki ao prišli pod Iu| ne smejo govoriti v svojem ziku na svoji zemlji. Čital sem poročilo iz Zagp o preganjanju in trpinčenj») vencev v Istri. Deset njih znam, med temi Andreja Zeti ki je bil veleposestnik in nai šen Slovenec in je bil ubit nedolžnem. Njega sem vi ko je ležal na mrtvaškem« Istra je imela dobre šole i je Italijanov, ki so prišli tj 1918, hrabro branila. Italij so prinesli našemu ljudstva liko trpljenja in pomanjk« Trst je bilo cvetoče mesto, kier ga ni zasedel Italijan. | je nekakšna Florida za .slov« ln hrvaško mladino, kjer je! ko prepevala svoje pesmi it vorila svoj jezik. Danes I ni več, kajti po hrbtu nai naroda v Primorju žvižgi diktatorja Mussolinija. Anton Kon Pogorelčev spomin Pueblo, Colo.—V dopisu ' di iz spominov" piče Matiji gorele, da se spominja, ko ji kojni Martin Konda prišel 1 mesto iz Rajske doline v 1 forniji in se oglasil pri zup C. Zupanu ter da je z nje| pomočjo ustanovil list "Mir,' gar delničar je bil tudi on. Matiji moram tukaj poai ti, da je njegov spomin 1 List Mir je bil namt-eč usta Ijen tri mesece prej, preda Konda prišel v Pueblo. List ustanovila spodaj podpisu Dalmatinec Dimiter Cognevi nihče drugi. Tudi ni res, da se je Ki ustavil pri tukajšnjem župfl kajti on je prišel naravMl puebl«kega kolodvora v tisi no lista Mir, ki se je nahi na 1217 Eilers ave. J« 1 preskrbel Kondi stanovanje Jakobu Jermanu, pri rojaki je bil tam doma ko Kond*. Matija dalje piše, da * Frank Medica, ko je pri* Pueblo, oglasil pri tukaj«* župniku, kar ni resnica. ca je, da je Medica prišel k venskemu trgovcu Matiji H ru, ki je imel svojo trgovino leg slovenske cerkve. Cuši mi zdi, da ne more Pogorel sati nobenega dopisa, da ^ uključil vanj kakšnega župi On dalje omenja, da hrani vi jih zapiskih imena delnih lista Mir in ker nima orifl pri sebi, ne moro prinesti 1 imen. Matiji lahko povA imam jaz vsa imena. t«U ■ mi ni bilo znano, da je in»« t Pogorele delnice pri li'ti* Lahko rečem, da so del«« obsodili list Mir na vesala » kajšnji župnik kot je pel žalostinko. V eni pr* njih številk Prosvete boff> sal. kako smo ustanovili W in kdo ga je uničil. tudi o uatanovitvi Gla« ' de in s tem Matiji os*«" mjn. Martin Koch^JS Ali ste le naročili Pn-^! Mladinski list «rejeaiiiFJ l)a ali sorodniku v Ta je edini dar trajaej^j Irl ». — m31 Hrnsr I* ^ ki ga ta «al te svejeaa v Vesti s Primorskega L—J BEVK V GORICI UJET1BAN hjf « n*h»J»- ni I,u,no P R O S V E T A i— . ..„„!•;« je bil sloven- -¿r r«. A* •• hh laja ^ v Koriikih .»por,h ; ga odvedli kam dru- i ni znano. . Ue Bevk je gotovo Mjpto- ¡tejsi slovenski pisatelj. Na-je okrog 30 knjig - ^ ne več - predvsem povesti in inQv, izdal pa je tudi zbirko jinskih pesmi, več prevodov udi kot pesnik je znan. S ini spisi sodeluje skorajda «h slovenskih revijah te ali smeri in ni ga leta da ne bi , vsaj eno knjigo. Tudi goli Mohorjeva družba je lzda-nogo njegovih spisov in mo-, je to aretacijo vodila prav i, uničiti s tem to menda e-slovensko založbo, ki še buje v Gorici z izdajanjem Dobivali ao dnevno samo enkrat jesti, in sicer Dragic skupaj z ženo 60 dekagramov kruha in akodelico juhe, hčerka pa mleko. Ko jim po dolgih meaecih ječe niso mogli ničesar drugega dokazati, so jim pobrali skoro vso obutev in potne liste in jih namesto na jugoslovansko mejo odpeljali na Bresmer in jih hoteli pognati Čez gore peš Čez mejo. Ker so bili slabo oblečeni in lačni, so se siromaki zglasili pri obmejnih oblastvih, da bi jih pustili čez mejo, a ti so jih pognali nazaj v Verono, kjer so jih spet zaprli od 15. do 28. januarja, potem pa ao bili prepeljani z vlakom do Trbiža. Pa tudi odtod jih niso pustili na naše ozemlje, km, a kakšnih 70 km te vrhnje plasti predstavlja zemeljsko skorjo. Se nekaj nas učijo novodobna opazovanja, o čemer starejša znanost, ki ji niso bile na razpolago tako fine merilne priprave, ni imela niti pojma. Clpveštvo ve že dolgo, da se zemeljska temperatura z rastočo globino stalno dviga. C« bi se dogajalo to povsem enakomerno, bi morala vladati v globini 3000 km že temperatura 90,000 stopinj C! To je vročina, ki si je ne moremo niti predstavljati; toda račun ni povsem točen. Pozabili smo, da ima pri vsej stvari odločilno besedo tudi tlak. Ce bi učinkovala namreč samo navedena temperatura, bi se zemelj* ska krogla že davno razplinila in razletela. To pa preprečuje tlak, ki proti globini tudi čedalje bolj narašča in drži vse s svo- temveč so morali peš do Podklo-štra, odkoder so se z vlakom pre- jo silo skupaj. Pri znanstvenih peljali v Beljak in z avtomobilom dalje v Celovec. V Celovcu so prejeli od jugoslovanskega konzulata potrebna sredstva, da ao se mogli včeraj 1. febr., prepeljati do Jesenic, kjer so na obmejnem policijskem komisaria uujv ■ —- T, D L. mejnem »nskih knjig. France Bevk odpovedovali o svojih straà- . I i! i.J.i.l .T >l»l_ r - -............. _ red leti izdajal v Gorici hu- istični list "Cuk na palci", . bil takrat zaradi neke ob-jene šale na italijansko vo-o hrano prav tako klican na :ijo, kjer so mu izrekli ukor e nad leto dni živel pod poli-;im nadzorstvom, to se pra-a ni smel nikamor iz doma-kraja in ponoči ne iz hiše, listi pa so lahko ob vsaki uri ili v njegovo stanovanje, da ¡o, da je doma. Tako je bil ljen presedeti nad leto dni svojem stanovanju, kjer je no pisal svoja dela, s kateri-alaga vse slovenske revije: je nagel v pisanju, da kako v več revijah hkrati izhaja eč novih njegovih romanov, taki produkciji seveda pogo-;rpi kakovost del. 0 je bil lani kongres PEN ov v Dubrovniku, se ga je 1 udeležiti tudi Bevk, toda janske oblasti mu tega ni-ovolile. Pač pa je prišel na fres zastopnik italijanskih stičnih umetnikov Marinki» t je hvalil, da uživajo umet-v Italiji vso svobodo. Ko so servirali prepoved Bevkove Bžbe na kongresu, se mu je da pobesil nos. In zdaj, ob tovi aretaciji, spet lahko trla so umetniki v Italiji svo-li. er Kotovo ne gre za kako po- no dejanje, je verjetno, da > Bevka kmalu izpustili. Za pa ni niti znano, kje se na-i. Pisateljevih svojcev sploh obvestili, da so ga pridrža-1 kje se nahaja. ~ nih doživljajih. Ko so se siromaki nekoliko opomogli od pre-stanega trpljenja, se najedli in se og/eli, jih je obmejni komi-sarij&t odpremil v njih domov-no občino. Ta križe v pot jugoslovanskega izseljenca in njegove druži-ne nam priča o razmerah, v katerih živi naš človek v tujini in ki so v velikem nasprotju z gostoljubjem, ki ga uživajo tujci pri nas. NotraRjoit zemlja Kovinska krogla iz železa in niklja z mogočnim ognjiščem plinov WENJE NAŠIH LJUDI POTI SKOZI ITALIJO r» osem mesecev po nedolžen zaprti. — Pognani v obojne gore brez obutve, tole obleke in hrane »«niče, 2. februarja. — Te J« prispel iz Italije naš dr-jan Dragic Nikola, po rodu . (:>*ve v Banatu. Dragič K preselil pred tremi leti s *(,no Julko v Marseille na Kwktm, kjer je izvrševal ,a',K0 ohrt Ker pa so se tu-1 » ranči j j obrnile gospodar-razmere n:t slabše, je pri»el J* Hiške. Dela je imel ved-l »mj. na drugI strani pa mu »»racala družina. Dobil je Y v Franciji hčerko, a dru- JC pričakoval. >: r.-mi <>n z vsemi potnimi li-rtfr obleko, živili in denar-J Drairic pred 8 meseci od-"vojo družino iz Mar- re< n„ dospel " mesto V svoji novi knjigi "Kaj nam pripoveduje zemlja?" obravnava znani nemški geofizik dr. Limbach vsakovrstne zanimivosti o nastanku in bistvu naše premičnice, posebno pa o njeni notranjosti. Naj prvo so bile razne meritve teže, ki «o pripravile pot domnevi, da mora biti zemeljska notranjost sestavljena iz težjih snovi. Do tega zaključka so vodila tudi opazovanja, da potresni valovi v različnih globinah odmevajo različno, tako da so morali sklepati celo na to, da sestoji zemeljska obla iz več obel, ki ležijo druga v drugi. Na podlagi neštevilnih meritev vemo danes, da tvori zemeljsko jedro kakšnih 5000 km debela kovinska krogla, ki sestoji v glavnem iz železa in niklja, z majhnimi primesmi zlata, srebra, platine itd. Po obeh glavnih sestavinah so to jedro imenovali "Nife" (Ni—kemična značka za nikel, Fe—kemična značka za železo). Druga kroglasta plast nad to, ki jo imenujejo "Širna" sestoji, kakor je razvidno že iz imena, iz silicijevih in magnezijevih spojin (Si—silicij, Ma—magnezij), vrhnja plast "Sial" sestoji po večini iz lažjih silicijevih in aluminijevih (Al) spojin. Srednja plast meri o-krog 1200 km, vrhnja okrog 120 računih mora vladati v zemeljskem središču temperatura le malo tisoč stopinj, pač pa pritisk kakšnih treh milijonov stopinj. Pri tem pritisku pa se vedejo tudi plini kakor trda telesa in ne morejo nikamor uiti ali se stisniti. Na ta način si pojasnjujemo navidezno nasprotje, da sestoji vroče zemeljsko jedro iz plinov, ki se pa ne morejo raz-bežati, kakor bi vstrezalo njihovi naravi. Glodalei sa zatekli za nov grm Skrili so se za hrbet najbolj iz koriščanih idelavcev, katerim no ustanovili — "unijo" f>.l»r«UNi Ht«Murw. Civilna vojna v Avstriji: stanovanjska hiša Karl Marx na Dunaju, v kateri je bilo nastanjenih 2000 delavskih družin. Dollfussovi topovi so podrli to hišo. Hotelski delavol se uprli : kulijskim plačam Zupan, policija in časopisje se postavilo na stran Mellonove-ga hotela New York. — (FP) — V babilonskem New Yorku je izkoriščevalcev vseh vrst. Med najnižje vrste spadajo tisti oblačilni podjetniki, ki oddajajo delo na dom. So to ščurki in krvosesi brez vsake vesti. Z revnimi družinami barantajo za cene in jih goljufajo prav po židovsko. U-nije si močno prizadevajo, da bi iztrebile te pirate, ampak brez uspeha. Zdaj, ko jc oblačilna industrija pod pravilniki, v katerih je prepovedano tovarnarjem, malim in velikim, oddajati delo na dom, so ti krvosesi organizirali 'Home Workers" ligo — skriti se hočejo za hrbet izkoriščanih delavskih družin, pravi tajnica Ženske strokovne lige miss Bertha Paret. Liga je bila organizirana in jo financira Hand Embroiders sociacija, izjavlja tajnik Bon-az^mbroiderers unije. Pravi, da imata liga in asociacija skupne urade. Po prvem juniju mora v smislu pravilnika te branže oblačilne industrije prenehati vse delo na domu. Štiri tisoč delavcev bo prisiljenih iskati delo V tovarnah, kjer so večje, veliko večje plače. Glodalci pa upajo to preprečiti. Ker te ljudi dobro pozna tudi državni delavski department, je pričel sestavljati osnutek za državni zakon, ki bo obdavčil o-sebe, ki sprejemajo delo na dom, tovarnarje, ki oddajajo delo na dom, in lastnike stanovanj, kjer so domače delavnic«. Pittsburgh. — (FP) — V Pennsylvaniji še niso izginile znojnice; tudi ne bodo, dokler ne izgine kapitalizem. Cveto po tovarnah in v najboljših hotelih. Med slednjimi je William Pitt hotel v Pittsburghu, een-trum buržoazije, kjer so šli delavci rta stavko. Kakšne so razmere v tem hotelu, je razvidno iz preiskave odbora za mir in socialno akcijo, ki je zaslišal stavkarje. Ženske zaslužijo sijajno plačo 60c na dan, za deveturno delo. Družinski očetje $10 do $11 za 60 ur dela. Ta plača je celo nižja kakor jo določa hotelski pravilnik, katerega skušajo podjetniki modificirati rudi "visoke" plače. Nekdaj so sobarice zuslužile po $55 na mesec in so imele v oskrbi 15 sob. Zdaj", pred stavko, ao imele $37.50 in 20 sob. To plačo so prejele le, če so bile vse sobe okupirane; če niso bile, so dobile sorazmerno manj. Kuhinjske moči so prejemale celo manj: pomočniki 90 centov na dan, umivalci posode 82 centov in natakarice 66 centov. Višek je bil dosežen in je stavka izbruhnila, ko je neki mladi vdovi zaposleni v hotelu umrlo dete. Ta delavka je imela dobiti $23 plače, katere pa uprava ni hotela izplačati za pogrebne stroške, kar je delavce pognalo na stavko. Policija, župan in časopisje je takoj pokazalo svojo tipično stavkolomsko politiko napram hotelskim stavkarjem. Časopisje je pozdravilo stavko z — molkom : niti ene besede o vzrokih stavke. Policija je pričela vihteti količke in "liberalni" župan pa je stavkarjem pričel brati levite. Vz*>k temu je, ker je Mellonova Union Trust banka močno zainteresirana v hotel. Stroji niso povzročili krize, pravi inženir New York. — Mišljenje, da so sedanjo krizo povzročili stroji, je zmotno, pravi novi predsednik Ameriškega institutu rudnl-ških in metalurgičnih inženirjev Howard N. Eavenson. To mišljenje pobija tudi statistika o produkciji za zadnjih 40 let. On pravi, da so vzroki krize v ustroju kapitalizma — v investicijah v preveč razvitih industrijah, v dragi ln potratni distribuciji, v nedoblčkonosnl konkurenci, špekulaciji in dolgoročnih posojilih za financiranje naglo preživelih Izboljšanj. Alaha mak i governer •poalal vojaštvo v stavkovno okrožje Coleanor, Ala., 26. febr. — Governer B. M. Miller je včeraj poslal štiri kompanije narodne garde v to okolico, kjer so rudarji zastavkali, ko jo bil obveščen o resnih nemirih ln Izgredih. Vojaki so patruljlrali ulice ln zastražlll cesty, da preprečijo nudaljnje nemire. George Nash, predsednik krajevne rudarske unije UMWA, je odklonil komentar o situaciji. Nad 600 rudarjev je v stavki. Zlvllakl delavci zagrozili a stavko Chicago. — Uradniki unije živilskih delavcev so protestirali proti določbam pravilnika, ki ga je administracija NKA odobrila. Max Caldwell, reptti-zcntant unije, Je izjavil, da na bazi pravilnika ne bo strežniki in drugi uslužbenci v hotelih in restavracijah zaslužili več ko Sest «Il sedem dolarjev nu teden. Etkel je da je stavka neizogibna, ako ne l>odo nekatera provizije pravilnika modificirane. Hiko v posteljo! -■ i Ce ti popuščajo živci, vle/.l st in počivaj » obremenjeni z .večnimi konferencami, ki jih docela Izčrpavajo, Francoski državnik Talley-ra»d je Imel potoebno metodo. Kadar je imel reMtl kakšno važno vprašanje, je razglasil, da je zadržan ter je lugel v posteljo. Ko je vstal, je bila stvar, zaradi katere je šel počivat, Že rešena. Problem se mu je zdel tedaj lahek ln rešil ga je na najpreprostejši način. Umetni diemantl Novi poMrečen! poskusi umeriš-kega profesorja Nista se razumeli — Kaj, gospa, 13 otrok imate? Potem pa že ne morem sprejeti službe pri vas. — Mar ste praznoverna? to v»] I1 a in lijanv v n«*k z a | v Zgornje Verono, kjer ^'»«•tilni blizu kolodvo-1 v lak. da se z njim domovino. Nesreča "i< yow> družino je bi-c v gostilni med 1 zaradi česar so pri-n vse, ki so se pre-' pretepli in iztira K» iti nastop orož-, Kit prizorov nevaje-ipnil, da je na-" r izpustil besedo ! njsrija), k*- je 'al in naznanil o-1 ao orotniki pla-/ic* ¡n ^s hudo jfli in njegovo ' me*«H*no hčer- *oro H mesecev. Dr Zadnji Izgredi v Paria«: paraliairan promet «a ulicah Ameriški pisutolj Bruce llur-ton pripoveduje v "Herald Tribuni" sledeča: Neki Američan je čutil, da mu popuščajo živci in da bo v kratkem doživel šok. Obiskal j« nekega specialista, ki mu j« svetoval tole: Pojdite v soboto popoldne domov in ležite v posteljo. Ostanite v nji In nikar ne vstajajte. <^e vam ho dolgčas, lahko vzamete knjigo v roke in '•Itatc, dovoljujem vam <:«•!" zmerno kaditi. Jej te pa malo in ostanite v |K»stelJi najmanj do potnici j ka. Mož se Je ravnal po zdravniškem nasvetu in j« H ravel brez zdravil, brez diete ln brez vsakršnega "zdravljenja" Sir Henry Lucy omenja v svojih spominih iz angleškega I trgovskega življenja neko "lady A", staro vdovo, ki je bils tako trdoživa, da se ji Je čudil v. s ' London. H«nry pi*<«: Pripovedovali so o nji vsakovrstne zg«»d-be, ki bi utegnile pojaanlti nj«'-, no vitaliteto. Med drugim •<• jej : govorilo o tem, da prebije vdova vsak teden trikrat \n> 24 ur j v zatemnjeni in popolnoma mirni sobi v poste|JI. Tsm Je pre j 1 »navijala svoje *il«'. ki so Ji vlival« novo energijo in svežest. Velik del današnjih zmed lz-1 vira nedvomno Iz tega, da vodi-' jo po*le našega časa možje, ki nepretrgoma delajo ln »«» pre-! močno utrujeni. Državniki,miae ! dovolj spočit! in sveži, odtisi njl-; hovs mlahavost. Tudi vrlini možje v gospodarstvu so preveč m. Ameriški tisk poroča, da je newyorAkeniu profesorju Ral*phu Mac km-ju uspelo pridelati umetne diamante, od katerih pričakujejo, da bodo ceno naravnih kamnov sčasoma spravili na desetino sedanje vrednosti. Prof. Muck« o nam je v svojih trditvah zmernejši. Priznava, da so se mu (»osrečili diamanti, ki so desetkrat večji cul doseda* njih največjih umetnih diamantov, u še vedno premajhni, da bi jih lahko same vdelavall n. pr. v prstane. Z nnravniml po velikosti torej nlkukor ne morejo konkurirati ln za sedaj« tudi ne bodo imeli noliencga vpliva na njih ceno,' pač pa nismo daleč od ti ga cilja. V principu je v resnici mogoče izdelovati umetne diamante. Prvi, ki se je proslavil z njih izdelovanjem, je bil francoski kemik in Nobelov nagrajenec prof, Molssan, H svojo znamenito e» lektrlčno pečju, ki daje silno vi* soke temperature, je pod velikanskim pritiskom topil grafit v ¿srečen» železu in ga pripravljal potem do kristiilizaclje s tem, da je žarečo gmoto naglo ohlajal. PlI I« lil !«• pokazal wli-ko poguma. S kleščami je zagrabil gmoto In jo vtikal v ledeno vodo. Nekoč je nastala eksplozija, ki bi ga kmalu ubila. Uspeh je bil pa prilično majhen. Diamanti so mu sicer po tej metodi uspeli, bili so pa mikroskopsko majhni. Največji med njimi so merili št vedno dosti manj nego milimeter. Kazen tega so njih optične lastnosti malo drugač. ne nego pri naravnih diamantih. In tudi i/d» lovalni stroški so tako veliki, da so naravni diamanti Iste velikosti Ae cenejši nego u-metri i diamanti, V Um pogledu ao u*|M'hl prof, Mackeeja haje neprimerno b »IJšl. Omeniti je treba, da je Mol»-*anu po sličnl metodi uspelo izdelovati ufretfie rubine in druge dragulje, ki se morejo kosati z naravnimi. NI dvoma, da bomo tudi s slutetsklml diamanti pri f j> d i V do/Mm m času tako daleč MEDICINSKE <;L08K Marsikakšno družinsko srečo posjMršuje pravilna, pomešano** temperamentov, maraikakšnp pa uničuje njih nepravilna zveza. iKonderegger) • Jezik se obrača vidno proti bolečemu /»bu. (Ib-njaniiii Franklin) Nauki medicine bujati zlanti nj« nkrbpemu rszirtko »kih simptomov, morajo spod* ne učence k vanju bolezen-kajti le tako i bol«*zni, sli poč as- lahko določijo vr»t Simptomi i*e hitrejši nejšl, močan ali slaboten utrip, suhota Jezika, vse mogoče IsloČl-m itd. ) I* tega dela zdravnik svoj« *klv|*. (Friderik Vallklj prosyeta Zdaj, ko je bila v veljavi prohibicija, je bila Rileyeva pivnica seveda zaprta, toda Sobotni večerni klub je še vedno krepko deloval in Joe je služil lepe denarce. Imel je skrivno pivnico nedaleč od kluba In se udej-stvoval kot tihotapec alkohola. Tihotapstvo je bilo tedaj šele v povojih, toda Joe je bil preverjen, da bo polagoma vodilo do "velikih stvari". Stefan je mislil enako. Joe ni imel sovražnih čuvstev do njega. Za časa volitev je Stefan znatno prispeval k skladu za volilno borbo demokratske stranke v brooklynskem okraju ter se tako brzo začel razvijati v krajevnega politika znatne moči in ugleda. Nagradili so ga s "privilegijem", da sme naložiti denar v neko trgovinsko podjetje in dobaviteljsko kupčijo, ki so ji bili naklonjeni vsi tedanji in bivši politiki, gospodujoči nad okrajem. Udeležen je bil tudi pri tihotapskem pod jet j u Joe Rileya in začel služiti denar na debelo. Štiri leta po izstopu iz armade sta še vedno rasli njegova priljubljenost in vplivnost. Na političnih zborovanjih so ga prosili za govore; in kadar je govoril, je vedno hotel biti zabaven, da bi se ljudje smejali. Odklanjal je vse ponudbe, ki so mu obljubljale plačana mesta ali skromnejše službe. "Nisem maral obtičati v neznatnem uradu," mi Je razlagal. "Poleg tega sem z vsako odklonitvijo osupnil pomembne veljake." Določnih načrtov ni imel. Mlad je bil še — šele pet in dvajset 7- hotel je biti oportunist, vedno pripravljen in na preži; seči po najbližjem in pustiti bodočnost priti samo; "igrati igro"; to je bilo po ameriško. "Ce bi bil ostal v Brooklynu in nadaljeval, kakor sem začel," mi je rekel leto pozneje, "bi bil daleč prišel, o tem ne more biti dvoma. Iz-nebil sem se bil vse socialistične navlake. K vragu z delavskimi množicami! Strinjal sem se z Nietzschejem in Menckenom, da je njihovo življenje opravičljivo le, če služijo nadljudem v potešitev njihovega pohlepa po oblasti. Vest me ni vznemirjala." Zasmejal se je. "Onstran dobrega in zlega — razumeš?" III Jeseni ~leta 1924. je bil Stefan na političnem banketu pri Astorju v Novem Yorku. Prosili so ga, naj govori in deset minut je go-vorančil kakor običajno, zdaj Napoleon, zdaj glumač. Vse se je smejalo. H govoru je bil pozvan tretji ali četrti. Za njim so si sledili drugi s kratkimi nagovori ali opazkami. Govori so trajali skoro do polnoči. Tedaj je predsednik predstavil žensko po imenu Mrs. Elizabeth Goodwill Randolph, "izredno očarljivo in odlično dumo," kakor jo je opisal, "ki slovi po vsej deželi kot praktična psihologinja, izvedenka v znanosti o uspehu, rszlsgalka poklicev, ki je pri dvainšestdesetih letih mlajša kakor večina žensk pri dvaintri-desetih." Predlagal je, naj b| Mrs. Randolph naredila pred skupščino nekaj pruktičnih poskusov iz svoje znanosti. , Mrs. Randolph je prošnji ugodila. Na sle*pt> srečo je izbirala moške in ženske, pa je bilo videti, da ji* vsakdo štirioglat žebelj v okrogli luknji ali obratno. Ko je analizirula nekega pridigarja, mu je rekla, da bi bil zelo dober prekupčevalec zadolinic ali sluga pri Macyju. Policijnki stotnik, ki si ga je izbrala med množico, Je imel "dušo pesniku" In Je bil "poten-cielno" nadarjen kakor Edgar Guest. Nato je stopila pred Štefana Kudina. "In tukaj, dame in gentlemani," je rekla, "stoji mož, ki je nocoj v tej sobi brez dvoma najznamenitejši." Štefanu je bilo nerodno. Norčuje se iz njega, o tem ni dvoma. "Ne vem, kaj je njegovo opravilo," je nadaljevala Mrs. Randolph, "toda nocoj sem ga slišal govoriti, in če ni igralec, se prav nič ne pomišljam izreči, da si je izbral napačen poklic. Ce že ne v resnici, je ta gentleman vsaj možnostno enako vreden Charliju Chaplinu, Haroldu Lloydu in Larryju Semonu; res velik igralec je." Vse se je smejalo. Pozneje je nekdo — nemara tajnik Mrs. Randolphove — prinesel Štefanu njeno poset-nico, kjer je na zadnji strani stalo vabilo, naj se oglasi pri njej v hotelu, če mu je do točne analize. Res se je oglasil naslednjega dne in prvo, •kar mu je dama povedala, je bilo, da je "na las podoben Napoleonu"; in ali ve, da je bil Napoleon eden največjih igralcev, kar jih pozna zgodovina? Proučila je Štefanovo dlan, ga vprašala po rojstnem dnevu in kraju rojstva, nato pa mu povedala, da je napoleonov-ski tudi z zrelišča kiromancije in astrologije. Res je zelo verjetno, da je nanovo vteleseni Mali korporal! Ko ga je še dalje analizirala, mu je naštela še njegove nedostatke, ki so, če naj bo po resnici povedano, številni, a ne usodni; nato mu je napovedala še njegove vrline. V Štefanovo presenečenje je z "vsako ugotovitvijo zadela žebelj na glavo". "Citala je v meni kakor v knjigi," mi je pravil v Holly-woodu. "Zdela se mi je najbistrejši človek, kar sem jih kdaj poznal. Nenadoma sem spoznal, da je vse, kar sem počel do tedaj — ro-koborbe za nagrado, govori na obcestnih vogalih, poobedne govorice —, izviralo iz prikritega nagiba moje prirojene "sposobnosti", kakor se je izrazila, biti igralec." Mrs. Randolph mu je dejala: "Nujno vam svetujem, da se takoj napotite v Hollywood, kajti zdaj ste stari že skoro trideset let in ni da bi po nepotrebnem tratili čas. Zberite ves svoj pogum, svojo odločnost, drzovitost, vztrajnost — vsa svoja moralna in materialna sredstva — in postanite filmski zvezdnik. Ce se boste ravnali po mojih besedah, bo vaš uspeh fenomenalen — fenomenalen!" IV Štefanova vera v "analizo" Mrs. Randolphove je bila tako popolna, da je v naslednjih dveh tednih na brzo roko poprodal delnice trgovske in dobaviteljske družbe, prekinil zveze a tihotapskim podjetjem Joea Rileya ter odpustil v svoji dve priležnici. Njegovi osebni, kupčijskl in politični prijatelji v Brooklynu in Manhat-tanu so mislili, da je ponorel, u vse, kar jim je povedal v pojasnilo, je bilo le, da potuje v Hollywood. V Hollywoodu se je s približno dve sto tisoč dolarji v svoje dobro nastanil pri Marcu Polu. V«»č dni je okleval, kateri filmski družbi bi se priključil. Na bulvarju je prepoznaval slovite zvezdnike, čijih sijaj (nasmehnil se je samemu sebi) bo kmalu potemnel od njegovega slovesa. Sprehajajoč se po bestu bi ne bil prav nič presenečen, če bi ga bil odkril ta ali oni ravnatelj, vzkliknil in mu pomolil pod nos pogodbo s $7000 na teden. Živel je v prepričanju, da ho vsi filmski načelniki in ravnatelji pristaši analize značaja ter da bodo nemudoma spoznali v njem velikega igralca. Toda nič se ni zgodilo. (Dalje prihodnjič.) Zapiski političnega kaznjenca v Italiji Za Proavet« napisni Peter Zele ntl obraz, širok kot polna luna in pokazal je velikanske zobe. Nehote se mi je v mislih predstavil pred|H>topnl človek, ki se potika po še nedolžni zemlji in si išče svoj plen z močjo svojih mišic in zobovja, potem se pa v leže v podzemeljsko votlino in prebavlja. Neki drugi dosmrtnik se je (Nadaljevanje.) Ko smo šli danes na sprehod, je bilo dvorišče že polno. Setalo je pO njem že kakšnih trlde-.vaajal In kričal nad pometačem net kaznjencev. Sobo štev.' 5 be-, njegove sobe. Sardinijec Glovan-lijo in njeni stanovalci so radi-j nI Marija je bil ta. Neznaten t««a ves dan na zraku Ogledo- možiček. a poln kujubovalnostl in val sem jih. Posebno sta se mil hudobije Nedalefi od njega je utihnila dva izmed njih. Prvi je bi) nizke po« t a ve, roke je imel dolge, da so mu ma- ti ed rale čez kolena, »Učil opičjemu. Zel« a obraz 4 je izrazite in metač. Slok, a že postaran človek z belimi lasmi. Sodil sem po obrazu, da je iz naših krajev in nisem se motil. Predstavil se mi jo in spoznal sem spet žrtev naših družinskih prepirov in tragedij. Brat je ubil brata. Oče je bil osumljen sokrivde ter kaznovan na sedemletno ječo. V treh mesecih bo končal jetnlško življenje in se vrnil na Kras, kjer ga čaka uničen kmečki dom in žalostni spomini. Tožil mi je: Sedaj je končano in lahko vam povem, prav nič nisem kriv. Saj sta bila obadva moja otroka. Hudo mi je. da se je tako zgodilo. Se hujše pa mi je. ko pomislim, da sta dva nedolžna. nedoraala dečka krivo pričala proti meni. ker jih je na Soba številka 5 je največja v starinskem gradu, pa tudi najbolj nesnažna. Trideset ležišč je v njej. Njeni stanovalci so večinoma starčki, obsojeni na dolgoletno aH dosmrtno ječo. Pohabljeni in umazani, prava ciganska družba. Nekateri se niso okopali morda že deset let, za-to redijo na sebi in na postelji ves pisan» mrčes, ki ga premore kaznilnica. Uši, bolhe, stenice Vsega je v obilici. Neznanski prah, nesnaga in neznosen smrad jim lajšajo njihovo kla verno življenje. Tako životarijc in hirajo, dokler se jih ne usmili smrt. Takrat se rešijo vsega dobrega in slabega. Takrat poneha sebičnost, opravljanje in obrekovanje, malenkostni prepiri in stara sovraštva, preneha pa tudi njihovo pusto in mučno življenje, ki se vleče dolgočasno ir turobno kot jesenski dnevi. Iz dolgočasja zabavljajo eden na drugega, se jezijo, prepirajo in tožijo tovariše pri poveljniku. Radi siromaštva in sebično sti pa kupčujejo s kruhom in drugimi živili, s starimi capami in različnimi drugimi predmeti. Dosmrtnik je še bolj sebičen kot je navadno začasni jetnik. On u pa, da bo nekoč pomiloščen, zato misli na svojo bodočnost. Pripravlja si in zbira kupček za stare dni, ko se bo vrnil slaboten in onemogel v svoje kraje, kjer bo v miru pričakoval smrti. Dokler je mlad in čil, dela v kaznilnici in čeprav je zaslužek tako pičel in skromen, da bi lahko v enem dnevu potrošil mesečno plačo, vendar prihrani v teku desetih do dvajsetih let po par stotakov ali celo kak tisočak. Ko oslabi in zboli, ga pošljejo v "zdravilišče". Tu bi lahko pomalem tro-šil svoje prihranke in si nekoliko zboljšal slabo jetniško hrano. Pa on tega noče, še celo s svojim pičlim živežem baranta in kupčuje, da mu le ni treba načeti kupčka, ki ga kaznilniška uprava po njegovi smrti zapleni. Število dosmrtnikov v naši "hiši" se vrti okoli dvajsetih. Včasih je kateri več, včasih manj, ker se naše prebivalstvo vedno preminja. Nekateri prihajajo, drugi odhajajo. Večina kaznjencev se kaj hitro naveliča iste kaznilnice in prosi in moleduje toliko časa, dokler ni premeščena. Nekateri so obšli že vse hiše pokore na apeninskem polotoku, pa kaznjenec se ne ustraši števila. On doseže svoj namen z lepim, še največkrat pa z grdim vedenjem. Omenil sem že in medlo opisal dosmrtnike v moji sobi, le o Tozziju naj Se spregovorim nekoliko. Poslali so ga k nam radi jetike. Koj ko je prišel, že prvi večer nam je povedal svojo povest. Opazoval sem ga več dni zaporedoma in v njegovih očeh sem čital hinavstvo, prevaro in podlost. Človek ne sme soditi svojega bližnjega, vendar se ne more otresti občutka, ki ga spreleti. ko prvič občuje z drugim bitjem. Tozzi mi je bil že pri prvem srečanju odvraten. Pozneje sem spoznal, da me moja čustva niso varala. ' Ovaduh je bil ves čas, izkoriščevalec in klečeplazec. Ce bi njemu koristilo, bi nas vse poga-zil, da uničil, če bi le mogel. Postajal mi je vsak dan zoprnejši. čeravno sem skušal občevati prijateljski z njim kakor z drugimi sotrpini. Pa se nisem mogel nikdar docela iznebiti neke notranje. pritajene mržnje proti njemu in Vicenzu. Trenotno se je ta mržnja pretvarjala v odkrito sovraštvo in preziranje, končno sem pa le potlačil v sebi ta človejta nevredna čustva. pridigal utar, brezzobi Toskanec mali gruči: — Farju ne smeš prav nič za-upati. Kar je Klaliega na svetu, vsega so oni krivi. Vedno so blH izlntkle čelju«ti. potlačen m»* in J na strani mogočnežev in jih pod majhne, ukor«» nevidne oči ho ga pirali proti revežem. Rim je vla- govorila in priailila k temu pre-napravljsle |M>dobncga šim|»an-'čugarsko meato, da veste! Vati- iskovalna oblast. Zaradi njih r.u Tudi on je doamrtnik Hodil t kan pa leglo vseh prevar in sv te okrog Kida in trdovratno zrl niarij. v tla. Nič ga ni zmotilo, da bi ~ ps kaj so ti vendar nare- *mo tako lepo Živeli. V miru Inišem dvorišču ga je vsak dan ae ozrl kam drugam ali «!a bi «lili, da al tako hud na nje. Je blagostanju amo «e razvijali. |msnj. Sence se večajo in razte k..ga |h,gledal Stopical je veno- jH.baral nekdo. Kultura se je širila med nami.lzajo po njem žalostno kakor m me. svojo pot kot bi bilo to nje- M,.„l? «kom ne vem k.»j |„ j* bilo veselje. Leja» je bilo! še življenje. Kmalu ne l^tno \e jim «tfital. a ne maram jth. Odkar pa ao ti ljudje med na-|videl| solnca v našem vodnjaku. IX. Filippo I^ep, krasen dan je danes. Solnce obseva mestece in naš grad z vsem svojim sijajem. » vi- dveh mi je hudo, ne radi mena. svojimttlatlmi žarki obliva vsak Joj. kam umu prišli! Nekdaj kotiček, vsako špranjo, le na ns- novi, še ceJo zvonček na mestni hiši pozvanja vmes. Nam, jetnikom to zvonenje prav ne ugaja. Naveličali smo se ga, posebno kar je nas Primorcev, ki smo ea j eni lepo uglašenega pritrkavanja, katero nam je vzbujalo ? sirih veselje in najlepša čustva. Tu pa nabijajo po zvonovih kot kovsač "po železu., "A stormoH i-menujejo oni ta način zvonenja. Nikake ubranosti ni, le divje razbijanje in tolčenje po zvonovih se čuje. Zatem prikoraka na trg godba, ki svira kraljevo koračnico. Ko izzvenijo zadnji zvoki, že pričenja "Giovinezza". Godba odhaja v druge dele mesteca, za nje pa teka in se podf mladež, otroci, ki vzklikajo in kriče kot bi hoteli preglasiti sami sebe in godbo. Godci se ustavijo v bližini neke obzidane kotline, množica drvi zanjo in se drepja in gnete okoli zida. V jami pa se kreče par ljudi, eden izmed njih od-klepa težka vrata, ki vodijo v podzemsko klet. Možje točijo vino v majolike in jih podajajo o-koli stoječim, ti jih pa delijo med narod. Ljudstvo pije in se zahvaljuje, godba zaigra, mladi pari se sučejo po prašni cesti. — Vidiš jih, pravi Corri, lačni so, saj živijo od danes do jutri, pa so veseli in pozabijo na vse trpljenje, da le začujejo godbo in nekoliko porajajo. Mi smo pač narod veseljakov in brezskrbne-žev. Popoldne je veselica na trgu. Plesna godba, poskočnice, ves trg je napolnjen z meščani. Mladina se suče, pleše in veseli. Med njo igra razposajenost in naga-jivost. Nežne ljubezni in ljubimkanja se pletejo med posameznimi pari, ki izginjajo proti kostanjevemu gozdičku. Kaznjencev se polašča zavist. Mar-sikak opolzel dovtip, dvoumna o-pazka in krilatica zleti po smrad-ljivem vzduhu naše sobe. Kmalu se naveličamo dirinda-ja in tujega veselja. Zapuščamo okna. Težko je opazovati iz rob-stva veselje drugih. Paznik nas je itak že večkrat pozval, naj odstopimo od oken in nam grozil z raportom. Med-tem prinašajo bolničarji novinca. Položijo ga na posteljo, ki jo je zapustil rimski okoličan, številka 3846. Pogledam pobliž-je novega tovariša in skoro se ga ustrašim. Pravi nestvor! Telo je popolnoma izsušeno, kosti štrlijo od njega, a na tem okostnjaku čepi orjaška, zabuhla glava. Iz ust mu visi debela, rjavo-zamazana kepa. ki predstavlja jezik. Ustnice so mu nabrekle in sličijo napol preklani gobi. Lica pa so tako otekla, da se je čelo kar nekam stisnilo in izgubilo. Skoraj ga ne morem opaziti. Samo dve minuti sem pri njem, pa mi začne siliti iz želodca borno kosilo. Strašno smrdi iz njega. Vzduh, pokvarjen že oddavna, je prežet naenkrat z jedkim, dušečim duhom, ki nadkriljuje ves ostali smrad. Bežim na drugi konec celice. kjer mi nekoliko odleže. Mož je sifilitičen. Bolezen ga je spravila na kraj groba. Ne bo dolgo živel, kmalu bo po njem. Janez, ki leži prav .poleg njega, m zakriva usta in nos z robcem ter ugovarja. — Posebej ga denite, samega! TOREK, 27. FEBRUaeJ Pa postrežnika nmII Kdo bo živel poleg nj^v Bolničarji se ne njegovo ugovarjanj, g, šajo ga ne. Mirno opravju posel in odidejo. 1 Mislim si, kako bom m\xk žtni mrtvega Človeka. To br hudo in neznosno. To je je. Cemu bi se selil? Grem v posteljo. Janez blji je. Ne vzdrži več. Rad bi vsti pa ne more. Toži mi: — Kaj takega pa še ne! 2« 1 smo leto živim v smradu m gnojnici, ali na tako ostuil duh še nisem naletel. Jutri p rečem zdravniku. Ali premeti mene, ali pa njega. Skušam zaspati. Komaj zati nem oči, ko udari vame «ni in nagniti se moram k okniij vjamem nekoliko svežega ir ka v trpeča pljuča. Sele proti p ti uri zjutraj zadremljem. Sp nje mi je težko in nemirno. N kaj mi leži na prsih kot tefl breme. Mora me duši. (Dalje prihodnjič.) Lauritz Melrhior Lau ritz Melchior je pel gl« no vlogo v operi "TannhauiS katero je pela Metropolitan 1 perna družba iz New York* P torn radia v soboto popoldne* 1:55. Vsako soboto popoldne! tem času se poda drugo ojS od strani omopjene operne - Veate. vsega tega je kri- Miri tedne bomo uživali njegovo /a njim -e je pomikal viaok, mudi nekoliko. Našel boš mar- vo airomaštvo in kdor ga je |w>- blagodejno toplino potem na na močan človek. *lar kakšnih M) „ika, zanimivega, tudi o špan- vtročU. bo zapuatilo Nič ver ga ne bo. le! 1«. imel Zakrite a k,«ar aki inkviziciji in takih maienk >- To so oni. Sej ni videti več ve- mo videli, ne v aobah niti , , 11nn. dolgimi in aršečitni obrvi, ta«je no mu atall kot ščetine, a roke ir imel velike kot medvedje »a|>e Nrrodtto ae j»- kretal. menda «o ^a 110 le le nog«- it iskal pO tleh čike. ki jih je vtikal v u«ta in jih ftvočil. Ko ga je kateri ogovoril, ae je mu ratteg* »tih. Ko l*»4 premlel to. pa beri nekoliko o vladarjih »lavne «a vojnk« -rodovitni, i »o mtloalt U» ijl naših maziljenih kraljev. Tudi to poglavje je rea zanimivo, ponebn» pa o našem "r*-galan-foomo" Vittorio Emanuele II PribUial se mi je njihov po- , ■ I bah. niti ni aelega obraza med nami. Smeh dvorišču- Celih aedem mesec« v nam Je zamrl na ustih, obrazi «o In pol bo vladal mrak v tem ne» tolni in ialoatnl. obup nam je srečnem r»oalopju. legel na *rre in duš,- Sami aebe V mestecu praznujejo svoje- le maramo več Kdaj bo tega ga zaščitnika, av. EustišiJa Ze konec Pozdravite Janeza, je«, tretji dsn se nafodič veseli in irutavil m odhitel prinašst sv o. zabava. Navaezgodaj začno br- m ljudem vodo. , neti in zvoniti maM is veliki zvo- v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice fn shode, vizitnice, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem. hrvstiM slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drm VODSTVO TISKARNE APELIRA NA fl.AN^ S. N. P. J„ DA TISKOVINE NAI«0