Lete. vit, št. 49.
PoitBh* pJMsma v gefdvInL
V l!iibl!af?S, w soboto 3. marca 1923.
Posam. št. 1 Din.
HflPREJ
Glasite Socialistične stranke Jugoslavije.
Politični voditelji.
Marsikdo se bo vprašal, kaj je vzrok današnji naši politični razcepljenosti. Kaj ie vzrok, da se vse velike stranke z enotnim v teku mnogih desetletij uveljavljenim političnim programom krhajo in cepijo v več manjših frakcij? Odkod vsa ta razdrapanost? — Gotovo sama osebna dobičkažel.inost, bodisi lakomnost po koritu, i2 katerega se bo lahko zajemalo flato v polni meri. ali pa tudi lakomnost po slavi, ali po obojem, kar je dandanes tesno zvezano. Tako sodi vsak človek z naravnim razumom. Da to vsakdo razvidi, ni treba imeti kake posebne politične izobrazbe. Ali je drugače mogoče, da hnamo samo v naši mali Sloveni.! za oredstoječe volitve toliko političnih klovnov, ki s svojimi dovtipi in s svojim neresnim početjem nikakor ne morejo vcepiti zaupania poštenim in razsodnim ljudem. ampak jih samo odbivajo od vsakega političnega udejstvovanja in jih napravilo docela politično brezbrižne?
Pravijo, da je temu kriv Belgrad, drugi zopet, da smo krivi mi sam!. Res Pa je oboie, Belgrad pozna nas, ml pa Belgrad. »Divide et impera« ali »razkosaj 'in vladal«, tega načela se drži. kakor v narodnostnem oziru bivša Avstro-ogrska, tako tudi sedai Belgrad v strankarskem oziru. Kajti če smo strankarsko razkosani. smo vsi skupai šibki, en del se bo naslonil na to. drugi del zopet na drugo močnejšo stran v parlamentu, kakor bo Dač kazala politična konjunktura, kdor bo pac nudil več. To se Je dogajalo vse od početka našega parlamenta pa do dandanes. ko so vzeli v roke vajeti izključno srbski radikali, <ia bodo volitve potekle boli v znamenju »handžarja«.
Če prebiraš danes neštevflo listov, ki lzhataio samo v naši mali prestollci. pač opaziš dvoje: to. kar imemre kitajski mislec Ku-Hung-Mlng »religijo češčenja in oboževania proletarcev« In pa religijo sa-ihooboževanja. — Vse se cedi sam« de-ttittkrncre in socialnosti. Vse Ima srce sapo za ubogi teptani proletariat, za ponije ogoljufane in zasužnjene. Včeraj še naihu'šl vlastodržci in politični tirani, se {Jkn-afo danes v svrho ugodnega izida volitev valjati v prahu ored tem proletariatom. ki ga tako nulno rabro. da Hm bo dr*al svoie hrbte, na katerih bodo lahko »Plezali kvišku. Včeraj mogočni diktator-ki so se držali samo načela: moč gre DrPd pravico, poznalo danes uradnika. Poznalo delavca in tudi pravica ie nakrat Postala zopet temelj države. Piše in go-vori se silno leno. 2e Imena strank so de-mapogt;a. — Tukaj nastopi renubllkanec. uorihn kar po vrsti čez vse. Vsi so sami "oderuhi, lopovi roparji, pravica bo za-hil ?ele v Negovi zveličavni kmetski ^Publiki, kjer bo on predsednik, njegov!
ožji prijatelji in agitatorji pa ministri. Drugi zopet je odpadnik kake večje stranke, tvori svoi lastni krog, Belgrad mu da sredstva za list in agitacijo, hoče biti bolj socialističen in bolj demokratičen, ker je uvidel, da njegove politične zmožnosti premalo padejo na tehtnico ljudskega blagra. ako bi se moral zadovoljiti s kako postransko vlogo. — Neki stari ekspolitik se je pred kratkim pritoževal, češ. dandanes so vsi starejši ljudje izključeni Iz vsakega (političnega življenja, da so v ospredju sami mladini, ki ne morejo posedati tolike izkušenosti in preudarnosti. To bi še slednjič toliko ne škodilo. Neizmerna škoda leži v tem, da vsi ti tako-zvani voditelji nimaio niti poklica za to. Kajti lastnosti, na katerih bazira talent, povspeti se na kako vodilno mesto, so drugačne in ne v zvezi z onimi lastnostmi. ki jih je treba imeti, da se tako vodilno mesto tudi dobro izpolni. Posebno pri današnjih razmerah odločijo pr.edvsem vse druge okolščine, kakor pa poklic. Bolj ko kdaj poprej odločajo pri nas metode demagogije, to je. zmagal bo oni, ki razume masi najboljše laskati, ki zna največ obljubiti in ki brezobzirno vodi boj s svojimi rivali. Za to ni treba niti posebnega duha. Zadostuje, da imaš sredstva, kupiti si javno mnenie. V času. ko zna vsaj pri nas večina brati in pisati, se pač z demagogijo in zastrupljanjem javnega mnenia doseže isto, kakor s spovednico Dri manj izobraženih slojih naroda. — Lastnosti, ki b‘i jih moral imeti vsak politični voditelj so: jasni vpogled v svoj pravi cili. čista In nevpogljiva volja pri izvršitvi tega cilja, organizacijski duh in predvsem — poštenost In resnost. Ali bo človek prepričan o teh svojstvih svojega bodočega poslanca in voditelja, ki je bil prvotno, recimo, avstrijski klerikalec, pozneje jugoslovanski demokrat, ali socialist, a sedaj velesrbski radikal, ali pa sar moStojen vodja kake takozvane socialistične stranke? Razsoden človek se od takih ljudi in demagogov pač ne bo dal slepiti. Kdor opusti svoje prvotno mišljenje in .prepričanje in se zateče v tabor takih odpadnikov in demagogov, ta pač pomaga ustvariati položaj, kakršen se nam obeta. Eno pa ie gotovo: Vsi tl odpadniki in novi proroki ne bodo našli v naši domovini posluha. Dosegli bodo gotovo to. da bodo oslabili to ali ono stranko, ali do korita se ne bodo mogli pririti. kakor prar vi marsikak razsoden človek iz ljudstva. Temboli pa ie dolžnost onih, ki iim je res do izboljšanja današnjega socialnega položaja. da pomagio onim. ki si v teku političnega boja še niso pridobili slaboglasni pridevek demagoštva in koritstolovstva, da Izidefo močni iz volivnega boja. Volitve nam bodo prinesle vsekakor razčišče-nie vsega zamotanega položaja. Zlato je žalostno, še bolj pa pogubonosno za one, ki so ali dezertirali, ali pa opusti!! vsaka
Izhaja razen pondeljka in dneva po pra*.
niku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-L Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int št 312. Ček. rač. št 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se
ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
organizacijo, češ, saj še nič ne stori, škoda za tiste vinarje. Vsakdo ve. kaj je po-menjala silna in jaka organizacija, kakršne so bile francoska in nemška socialna demokracija pred vojno. — Vzrok današnjemu bednemu stanju proletariata je nedoslednost, tekanje iz enega tabora v dru-gega. tslcan.Je dobička tam, kjer ne more biti. Dobro ie rekel veliki ruski mislec in socialist: Mravlja pozna svoi družabni ustroj, čebela svojega, samo razumen človek ne ve, kod in kam. Pot k spoznanju vodi skozi nešteto zmot in razočaranj.
Ljubljanska mentaliteta.
Ljubljana }e po svoji velikosti glav* no mesto Slovenije. Nikakor pa ni v Ljubljani koncentriran tisti duh in tista psiha, katero bi ves narod po Sloveniji razumel in odobraval kot temelj našemu prepričanju.
. Ljubljanska mentaliteta je nekaj posebnega, ne moremo se strinjati z njeno duševno orientacijo- Skoro vsi demokrati listi pišejo v taki obliki in tako uda-* nostao, da mora človek misliti: v njUr uredniških prostorih sedijo samo dobrot plačani vladni organi.
Za Korošce in Primorce onkrai meje se tako zanimajo in Imajo toliko pritožb, da je človek res prepričan misli, da so. tam peklenska tla. Seveda izvirajo ti članki do 99% od pobeglih političnih ge* neralov, za katere tam sam narod ni ma«* ral ampak je vesel da so šli čez mejo, da ima svoj mir vsaj pred njimi. Točko za točko vedo povedati, koliko krivic se godi našim tamošnjim manjšinam, to se vsak dan godi, in posledica tega Je otež-kočenje itak težkega življenja našim tam ostalim bratom.
Pa poglejmo, koliko pravičnosti delijo oni. ki sami zahtevajo pravico!
Narodnih manjšin, katere so nam pripadle, ne vidijo, in najrajši bi jih kar čez noč asimilirali z raznimi drastičnimi metodami. Kdor ni čez noč postal Fran namesto Franz ali Josip namesto Josef in povrh ni Sokolič, je po njihovem mnenju izdajalec in nevaren element čeravno živi v istem mostu kakor njihovi prednl-kl katen so se z istim imenom že pred 500 leti v istem mestu rodili.
Ljubljana, leži na veliki tranzitni progi v bližinii tujih mej, naravno je torej, da bi ji koristilo, če bi iz nje kot glavnega «v , mednaroden, a pomirljiv duh na širokem modernem temelju, ne pa z vidika vaškega poHtikarja s cinizmom, šovinizmom in birokratskim egoizmom uvedeni značaj kakor dosedai.
t Ljubljani bi gotovo koristilo. Če bi znala s sosednimi narodi harmonirati že njena krasna lega in njena okolica s planinam! in drugimi naravnimi krasotami je ustvarjena za mednarodni tujski Drtr
toet- Dokler bo ua iz glavriesa' mesta izvirala mržnja zoper vse sosede, bodo tudi ti mrzili to mesto in naše dežele, zato se pri nas ne more razviti, v drugih državah že davno za vse gospodarstvo kot važen pripoznani turistični promet.
Že od poloma dalje beremo hujskajoče članke raznih zagrizenih kratkovid-nežev, ki hočejo po vsej sili dati Ljubljani in Sloveniji značaj nepomirljivega naroda.
V tem oziru je treba vzeti vsaj nekaj • vzgleda od Zagreba ali Belgrada, ki predstavljata prestolici večjega dela jugoslovanskega naroda, in vendar nista narodno tako ekstremna kakor Ljubljana.
Razni učenjaki so pisali, da naj se naši otroci učijo francoski ali angleški jezik, in naj zavržejo italijanski ali nemški jezik, s praznimi motivacijami in frazami. ker ti gospodje ne poznajo praktičnega in faktičnega življenja, politike pa Se v šoli ne more človek naučiti. Zato jim ni toliko zameriti- Ker .pa smo mi ravno z Italijanom in Nemcem sosedi, in je naša lega taka, da borno tudi v bodočnosti v približno istem položaju, je umevno, da rabimo že sedaj in bodemo vedno rabili njuna jezika, če hočemo ostati inteligentni in sposobni gospodarji. Že iz prakse zna vsak otrok, da, če hoče dati oče svojega sina ali hčerko v trgovino kot vajenca, bo trgovec najprej vprašal, če zna razen slovenščine še kak drugi jezik, če ne ju pa ne sprejme, in to je običajno še danes v najbolj slovanski Ljubljani, kako je ipa drugod, ni treba vprašati.
Francoski in angleški jezik sta mor-jda lepa, in kdor ima časa in denarja, naj se ju uči. v praktičnem življenju pni nas ipa nimata nobenega pomena. ker sta oba 'naroda preveč oddaljena od naše domovine- Zato ostaneta mrtva, luksusna je-vilcp	Veritas.
Politične vesti.
,	;+ Volilna podpora- Ljubljansko radi-
kalno glasilo poroča, da je ministrski svet dovolil na zahtevo dr- Zupaniča 2 milijona kron kot brezobrest posojilo siromašnim slovenskim občinam. Taktika, kaj? Ne. To je tiktak.
H- »Slovenec« poroča, da je imela SLS 28. februarja sijajen in zmagovit volilni shod na Dobravi Bog ji podeli še več takih zmag!
-f Ker zavlačujejo Italijani ne samo izpraznitev Sušaka, temveč tudi pogajanja razmejitvene komisije sploh, se je vršil 1. t m. kronski svet v Belgradu. Italijani so namreč zahtevali, da moramo najprej vzpostaviti redni železniški promet z Reko. nato bi se šele začela pogajanja o razmejitvi. Kronski svet pa je odločil dati naši delegaciji navodila, dn mora doseči predvsem izpraznitev Sušaka-v— Opatijska konferenca bo imela naj" brže prav tak uspeh, kakor vse konference, ki so se vršile doslej. V sedanjem družabnem redu ni pričakovati trajne rešitve iz zmed, v katere smo zabredli.
Jr 1. t. m- sla se prvič sestali v Nišu naša in bolgarska delegacija za ureditev obmednih sporov. Zaenkrat sta se obe delegaciji omejili na pozdravne govore.
H- Angleži hočejo doseči pogajanja med Nemčijo in Francosko na ta način, da bodo pozvali nemško vlado, naj predloži načrt, kako misli odplačevati reparacije- — Lord Curzon, angleški zudauji minister, pa je pred par dnevi v nekem govoru izjavil, da zasedba Poruhija po
Francozih ni utemeljena, in da pomeni veliko škodo za vso Evropo. Radi tega je potrebno storiti vse, da se ta spor odpravi. Popolnoma pravilno, le uspeha naj-brže kljub temu ne bo, ker imajo tudi Angleži le imperialistične namene, ni jim pa za splošen mir, temveč le za tak. ki bi prijal njih interesom-
-f V angcrski narodni skupščini se še vedno prebijajo, ali naj sprejmejo mirovne pogoje ali ne.
VOLILNI BOJ NA GORENJSKEM*
Dne 18. februarja smo imeli volilni shod na Koroški Beli. Ker so nam gospodje iz farovža napravili dobro reklamo. je bil shod sijajno obiskan, tako. da so bili gostilniški prostori nabito polni in še v veži ni bilo prostora. Fantovsko spraševanje za Veliko noč so radi našega shoda preložili. Na shodu, katerega sklicatelj in poročevalec je bil sodr. Jeram. smo imeli kar štiri duhovnike, ki so z vsemi sredstvi hoteli ovreči nepobitna dejstva, s katerimi je govornik dokazal, da za kmeta in delavca lažiprogrami meščanskih strank, osobito pa SLS, niso nič drugega nego slepilo. Ko je govornik razložil še načela SSJ, ki stopa brez kompromisov s svojim programom v volilni boj preko vseh onih lažisocialističnih strank, ki rastejo baš sedaj v volilnem boju kakor gobe po dežju, so zbrani burno odobravali to stališče stranke. Uničujoče pa je bilo za navzoče zagovornike SLS govornikovo raztolmačenje o izvajanju agrarne reforme, oziroma kaj je storila SLS za rešitev agrarne reforme. V debato je posegel tudi sodrug Kisovec iz Ljubljane, ki je v kratkih besedah orisal slepomišenje SLS. ki vodi posebno politiko za inteligenta, kmeta, delavca in kapitalista, negiede na to, kako so si teh interesi nasprotni. Radi priganjanja gostilničarke, da naj se shod takoj zaključi, smo ugotovili, da so gospodje iz farovža hoteli na ta način onemogočiti ljudstvu spoznanje resnice-
Gostilničarki tega toliko ne zamerimo, ker je storila to pod vplivom duhovščine. posebno pa, ker ni vedela, da smo rdečkarji tali o brezobzirni z gospodi.
K zaključku je pozval sodr- Jeram navzoče, da stopijo v strnjene vrste politično razredno zavednih borcev, ter da z aktivnim sodelovanjem pomagajo graditi pot nepremagljivi ideji socializma s parolo: vera brez del je mrtva. Soglasni vzkliki: »Živela borba za socialistično družbo« je navzočim zagovornikom SLS zaprla sapo in žnjimi je bil naš shod zaključen.
Delavstvo iz Javornika in Koroške Bele pa naj si zapomni, v kateri gostilni nam prepovedujejo delavska zborovanja-
Dne 25. februarja, torej v nedeljo popoldne. smo pa imeli na Javorniku v gostilni pri Žvabu shod »enotne fronte«, to je Soc. stranke delovnega ljudstva- Na ta shod so poslali najtežji kaliber, gospoda Jako Žoigo iz Ljubljane. Shoda smo se udeležili polnoštevilno. Jaka Žorga kot srezki kandidat v radovljiškem okraiu in kot poročevalec na tem shodu, je z vsemi kalibri Orjuue in drugimi kalibri demagogije priganjal navzoče v enotno fronto. Mi pa smo mimo opazovali, kako deluje v Jakcu razburjena kri. Na razne očitke njegovega izvajanja nam skoro ni bilo treba odgovarjati, ker onih, po katerih je Žorga udrihal, med nami ni, pač pa so tam, kjer je on sam- Obgrizel je Golouha, Tokana, Kopača, Koruna, Uratnika hi
Golmajerja. zadnje tri, češ, da hočejo komunistično delavstvo zaslepiti s svojim listom »Rdeči Prapor«. Na njegove čenče je sodr- Jeram razjasnil navzoč m. kakšno je razmerje med oficielno SSJ in na* vedenimi osebami ter napram novopečeni SSDL.
Žorga pa je imel priliko spoznati, da med javorniškim delavstvom ni mogoče v kalnem ribariti ter da za njegove lovce na mandate ne bo kroglic. Vsekakor pa je Žorga zastopal popolnoma svoje zasebno mnenje, ki je v velikem navzkrižju s paktom SSDL, kar je s. Jeram tudi ugotovil s poudarkom, da je tudi v SSDL kaka bela vrana, katero pa črne popolnoma zakrijejo, in da če že nekaj ob porodu ni zdravo je obsojeno na smrt kakor dete, rojeno od okuženih starišev. Da pa Žorga in »Delavske Novice« ne bodo kričale, da je na Javorniku vse za »enotno fronto koritarjev«, ugotavljamo, da je bilo v celem pet od dalmatinca omamljenih, ki so se zavzemali za Žorgo. Tako smo preživeli nedeljo pod strašnim grmenjem Jakca Žorge, ki je in bo še spoznal, da začenja delavstvo misliti samo-
Dne 28. februarja so pa na Dobravi sklicali volilni shod, pravzaprav sestanek s pismenimi povabili gospodje klerikalci v hotelu Zajc- Povabila so dobili vsi delavci z Dobrave, ki so sklenili, da se korporativno udeležijo tega sestanka.
Kot poročevalci so nastopili: g. Smodej, glavni urednik »Slovenca«, g. kaplan Gabrovšek in g. kaplan Pivk z Jesenic. G- Smodej je razlagal na dolgo in široko neprecenljive zasluge SLS in parlamentarnega kluba in končno poudarjal važnost klerikalne avtonomije itd. Nato se je spravil na Kristane. Nachtigale ter končno na bivši soc. parlamentarni klub. Takoj za njim pa je nastopil g. kaplan Gabrovšek, ki je v svojem govoru dokazal, da ve, kakšen odgovor bodo dobili klerikalci na tem sestanku. Govor g. Gabrovška torej pač ni bil političen, ker revež o politiki nima pojma in je radi tega, ker se je tega menda zavedal, poklical g. Smodeja iz Ljubljane, ker je kot sklicatelj zvedel, da so na ta sestanek dobravski sodrugi povabili tudi sodr- Jerama z Jesenic. Iz vseh njegovih fraz naj omenimo samo, da je izrazil željo, naj bi se vsi tisti, ki niso verni pristaši SLS, izbrisali iz katoliške cerkve. Za njim pa se je oglasil še neki trgovec iz Gorij, Vavpotič, ki ga samo mimogrede omenimo, ker je mislil da mora tudi kaj povedati, čeprav sam. ni vedel kaj je kvasil. Dasi smo bili pristaši in člani SSJ v ogromni večini, smo vendar tri ure mirno poslušali njih izvajanja in videti je bilo, kako jim je prihajalo vroče, ko smo ostali ob vsej njihovi radikalni vnemi za slovensko ljudstvo mirni. Ko pa je sodr. Jeram dobil besedo in pričel razlagati predvojno in medvod* no ter povojno zgodovino socialistov h1 zgodovino klerikalizma v tej dobi. ter versko in nacionalno frazerstvo. ki je )° še hoče zaslepljevati delavno ljudstvo, h1 ko je razložil, kako podlo izrablja vero baš SLS v politično umazane namene, Jjj dokaza! na dejanjih SLS, da ostajajo nj>h obljube le na papirju in da jim gre edinole za to da si priborijo kakorkoli politično nadvlado vsaj na slovenskem ozemlju, so začeli vsi trije duhovniki kričati kakor srake. Potem je sodr. Jeram Še razloži načela SSJ, ki stopa samostojno v volilno borba razložil je glavne točke programa ter razlike med raznini nanovo pečenimi soc- grupami in pa me<^ oficielno SSJ
xpz. Smodej, Gabrovšek in Pivk ter g. Mar kuž so med govorom sodr. Jerana hoteli s svojim kričanjem udušiti glas resmce. Obnašali so se, kakor da bi kdo iz njih preganjal hudobnega duha. (Sodr. Jeram ga je v resnici tudi izganjal!) G. kaplan Gabrovšek in Markuž z Jesenic sta v »sveti jezi« z medklici in lažmi obdelovala sodr- Jerama, ki ju je pa s svojo mirnostjo popolnoma osmešil. Sicer pa borno o tem sestanku Še poročali. Povedati moramo še, da smo oo govoru sodr. Jerama sestanek zapustili, ker je bila ura že pol 12. in smo bili mnogi celo iz Gorjan, ki smo morali drugi dan v službo, pa smo preko tega vendar vzdržali. Za dokaz pa gospodom, ki so nas hoteli spe-«ati.na lim in da se jim to ni posrečilo, naj jim po ušesih še zazveni naš klic: »Živela SSJ, ki je zaoril po zaključnih besedah sodr. Jerama: 18. marca vse kroglice v osmo skrinjico!
Dnevne vesti.
»Naprejev« gospodarski položaj se je zopet za precej poslabšal. Radi poviška tipografskih mezd nam je tiskarna občutno podražila tisk »Napreja«. uprava pa v tem kritičnem času nikakor ne more povišati naročnine, saj pri sedanjih mezdah delavstvo še sedanjo naročnino komaj zmaguje. Ker smo dozdaj komaj zmagali, bo zdaj še težje: volilni sklad raste zelo počasi, mnogo več smo izdali za volitve. nego so sodrugi nabrali — in ko smo nekaj od organizacijskih prispevkov po-.rabili za volitve namesto za »Naprej«, nam je tiskarna takoj ustavila tisk! Niti ganiti se ne moremo, zdaj pa še vsak mesec okoli 10.000 kron po vrhu! Odkod naj iih vzamemo? Svetujte in pomagajte! Svojo naročnino itd- plačujte sproti, dodajte vselej vsaj nekaj za tiskovni sklad, zbirajte tudi pri somišljenikih, predvsem pa poskrbite da se bo širil krog naših naročnikov in da bodo organizacije stalno rasle! Vsi, ki razumete položaj, delajte, da se izprememi. Ne zanašajte se na druge!
Po delu jih bomo sodili, ne po njihovih frazah! Kakor smo videli, je opozicija Korun, Cobal in Uratnik na oficielnem strankinem zboru propadla, da je morala še celo naš kurs v stranki v večjem odobravati Sedanje načelstvo je zmagalo pri tajnem glasovanju s 44 proti 4 glasom, s tem je bilo dovolj jasno dokazano zaupanje. Sedaj pa so volitve pred vratmi in ker je bil nekdo čudno razžaljen, da ni prišel kot nosilec v poštev, je pa kar ustanovil svoj list. Ne vem od kod imajo ti razni ljudje toliko denarja, ali so si ga zaslužili pri delu ali pa pri »zaradi«? Vprašamo zakaj so ti poprej skregani sedaj pa zopet dobri prijatelji dr. Korun-Kocmur-Golouh tako strahovito proti naši oficielni stranki? Povejmo jim v obraz: ker ne marajo socialistične discipline, ker ne marajo, da bi navadni člani tudi resne predloge stavili in da bi jih ti »radi veliki« gospodje morali vpošte-vati. Zakaj se smejijo Bračičevemu predlogu, kateri pravi, da bi morali izvoljeni poslanci biti stranki pokorni in da bi morali biti na zahtevo vselej stranki na razpolago itd. Mariborski delegati so to sklenili. Ali ker je ta predlog dober, ga mariborski generali v svojem časopisu niso objavili. Kako so ugledne mariborske sodruge izigravali! Isti dan in isti čas so napravili občinsko sejo obenem Pač lansko zborovanje in volitev delegatov, da ja niso prišli ti stari ugledni sodr. Kot delegati v poštev, kateri bi ves polo-
žaj drugače presojali in bi bilo upanje na skupen nastop. Ali je tako ali ne? Povejte! Objavite svojo sklenjeno resolucijo, ki jo je predlagal scdrug Bračič! Ali si upate? Boj ste začeli proti čistemu socializmu, samis te pa kakor farji oznanjali ga, obenem pa vsak dan proti njemu grešili! Oznanjate pri državi progresivni davek, v svoji državi bi se ga pa radi otresli. A vedite, da je ravnatelj Kocmur vpeljal 6urni delavnik za svoje uslužbence, vedite pa tudi, da ga je tudi lahko (kakor je to že ves čas!) na 12 ur podaljšal ne da bi dobili uslužbenci kake plače za nadure! Ta vsegamogočni Kocmur je tudi akcionar Blasnikove tiskarne, ki je hotela biti socialistična. Kako, da daje tudi vse tiskovine za Bolniško blagajno tam tiskati? In take ljudi da bi mi morali še naprej voliti? Ne in nikoli ne! Odgovor jim damo 18. marca, ko bomo volili mi resni socialisti oficielno stranko, ki kandidira za nosilca liste na Štajerskem s. Franja Korena, na Kranjskem pa s. Karla Kisovca.
Zvišane draginjske doklade in stanarina. Finančna delegacija je prejela od ministra dr- Stojadinoviča ukaz, da naj z veljavnostjo od 1. t. m. nemudoma izvede nove določbe o draginjskih dokladah in stanarini.
Brzojavne in telefonske pristojbine v Inozemskem prometu v razmerju 1 frank
— 20 dinarjev. Počenši s 15. februarjem t. 1. je kot enakovrednost franku določenih 20 (dvajset) dinarjev. Od tega dne se mora torej plačevati pri vseh inozemskih brzojavnih in telefonskih pristojbinah za vsak frank ali del franka dvajset-kratni znesek v dinarski veljavi.
LJ&9i&1]jasi^a
Opozarjamo delavstvo, da se bo vršila dne 3. t. m. ob 8. zvečer v dramskem gledališču delavska predstava »Vo-jiček« po znižanih cenah. Predprodaja vstopnic v upravi »Delavca« v Šelen-burgovi ulici 6. II. nadstropje in v tajništvu »Svobode« nad drogerijo Kanc.
O. Z. javnih nameščencev in vpoko-jencev ima nad vse važno sejo širšega odbora,k i naj se je udeleže vsi delegatje polnoštevilno. Na dnevnem redu je eventualni sklep o prireditvi »dneva javnih nameščencev«, ko bomo morda imeli čast pozdraviti šefa centralne vlade. Predsedstvo. — To notico smo prejeli. K njej bomo tole pristavili:	Ce hočejo dr-
žavni nameščenci na vsak način imeti tisto čast. naj gledajo, da ne bo zastonj. Pašič mora od nje tudi nekaj »zaraditi«
— toliko bi morali šefovske navade že poznati. Povabijo naj ga po staroslovanski šegi vsaj na kruh in sol, ki ju državnim nameščencem, zlasti nižjim, sedaj po sprejetju »draginjskih doklad« kar preostaja. Prepričani smo,d a bo tudi predsedstvu, ki tako ginljivo skrbi za dobrobit članov O. Z., nekaj odpadlo. N. pr. kakšna medajca, ki bo morala biti na vsak način 1. reda. Tudi člani, ki se dado brez ugovora tako ginljivo zastopati, zaslužijo kako medajco — za svojo bistroumnost.
Podružnica čevljarjev v Ljubljani
sklicuje za nedeljo, 4. marca ob pol 10. dopoldne v prostorih restavracije pri »Zlatorogu«, Gosposka ulica 3, svoj redni mesečni shod- Članstvo Doživljamo na točno in polnoštevilno udeležbo. — Od-bor.
MaHfoor.
Esperautski tečaj. Danes ob običajni uri. Točno.
G- prof. Favaj težko gleda, ko se esperantistično gibanje v »Svobodi« ta-
ko razvija. G. prof. Favaj me nima nič rad. Že ve, zakaj. Zato si je dal po g. U. (ki me tudi nič rad nima) potrditi, da hodim esperanto poučevat kot »Bernotov provokater na lastno pest«. Tako, da ne vem, če kot »Bernotov provokater« ali »na lastno pest«. Najbrže pa hodim z lastnim] nogami!? To bi bil škandal! Š« večji nego oni v nedeljo, ko je g. profesor v Sv. Lovrencu tako sijajno zmagal. (Razvidno iz »Volksstimme« št. 17.). Škoda, da nisem od te zmage ničesar opazil, čeprav sem bil ves čas prisoten, še celo potem, ko se je g- profesorju ta*' ko neznansko na vlak mudilo, da je do-' spel celo uro pred njim na postajo. Če bi bil kaj opazil, bi mu takoj prepustil svoj© fante in dekleta v poučevanje, čeprav me imajo tako radi. da so sami prej k meni prišli zavoljo esperanta nego k njemu. Morda zato. ker vedo, da gospod itd. esperanto grdo gleda, jaz pa prav lepo? Naj se gospod itd. tudi nauči tako Ic-po gledati, pa vse. ne samo esperanto ali svoje zmage. Potem se mu nikoli ne bo treba bati — zamud pri vlakih. Dotlej naj me pa — rad ima... — K. K.
Dopisi v »Enakosti«. Da niso v Mariboru sami takšni cucki, kakor bi morali biti po pobožnih željah razne enotnofron-tarske vodilne gospode, nam dokazuje naslednji dopis, ki ga objavljamo, čeprav smo o tej stvari že sami napisali par vrstic: Zadnji »Ljudski glas« je objavil dopis iz Ribnice na Poli., na katerega odgovarja, tudi z dopisom iz Ribnice, »Enakost« prejšnjega tedna. Zanimivo je to-lc: Zadnji »Ljudski glas« sem prejel kakor vsi drugi šele v četrtek po-, poldne. Ob istem času so ga morali imeti tudi v Ribnici. Dopis iz Ribnice bi dospel v Maribor težko da v petek zjutraj — če bi ga že kdo hotel takoj poslati, kar pa ni verjetno. »Enakost« stavijo v četrtek zvečer, v petek zjutraj je že tiskana. Kaj se to pravi? Morala jare gospode okrog »Enakosti« in »Volksstimme« je čisto očitna. Delavstvo, kaj pa praviš na to, da te tako barvajo z dopisi, ki jih fabricirajo sami pri svojih pisalnih mizah P — Kaj je iz tega dopisa razvidno? Samo nekaj svojih misli v svoje glave in konec bo režimov, ki se opirajo na mandate. In mariborsko delavstvo je že začelo misliti!
NAROČAJTE »KRES«!
Vsemi gg. zavarovancem, ki se imaio dati v svrho življenjskega zavarovanja zdravniško preiskati: Odgovor na notico »Vsem zdravnikom«. S 1. marcem 1923 ie potekla pogodba med sindikatom zavarovalnih družb in »Jugoslovenskim lekarniškim društvom« glede višine honorarja pri zdravniških preiskavah. Ker so zastopniki zdravnikov stavili pri letošnjem pogajanju previsoke zahteve prvotno za vsako preiskavo 10 K v zlatu, kar je notabene brez vsake gospodarske ute-, hieljitve, poznejt pa 480 K, dočim prvovrstni in priznani ljubljanski zdravniki računajo v ordinaciji od 120 do 200 K, so ostala pogajanja brezuspešna kljub teinu. da so zastopniki zavarovalnic ponudili 100% na povišanje honorarja proti lanskemu letu, t. j. 320 K za vsako preiskavo v ordinacijski sobi zdravnikovi in 400 K na domu klientovem. Radi tega opozarjajo zavarovalnice svoje kliente, naj se v zadevi zdravniške preiskave obrnejo naravnost na ravnateljstvo do-tJčne družbe, pri kateri «n sklenili zavarovalno pogodbo, da jim da potrebna pojasnila in tudi Sfiravnika na razpolago.
upton Sinclair: France Kremen.
47. nadalj.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana M o 1 e k a.)
Iztrgal se Je iz njenih rok in druga dva sta jo prijela in jo odnesla napol nezavestno iz hiše.
Ves ta čas sta France in Liza stala v kotu sobe okame-nela groze. Pavel se obrne k njima.
»Moja dobra prijatelja, prosim, da ml posodita sobo za pol ure. Dobro vama plačam — več vama dam, nego je vredna vsa hiša.«
»K-k-kaj pa boste delali?« vpraša Kremen z velikim strahom.
»Fanta bomo naučili nekoliko temeljne moralnosti. Bil Je slabo vzgojen in popraviti moramo z nožem, Česar ne popravi več beseda.«
France ni razumel, kaj je govoril oni, toda ni se upal ponoviti vprašanja, kajti nikdar v svojem življenju Še ni videl moža, ki bi bil govoril s takšno odločnostjo. Francetu se je zdelo, da stoji pred njim nadčloveški stvor, grozepoln in noseč blisk in grom os vete.
Vrata so se zopet odprla in v sobo je stopil Hugon Gra-nitch v družbi dveh mož, ki sta ga držala ga roki "» pazduho; roke Imel 2vezane. France je zagledal v Granitchu vrhunec vseh strašnih prizorov, ki so se odigravali pred njim tisto noč. Obraz mladega gospodarja tovarne Empire Machine je bil zelen — absolutno in resnično zelen. Njegova kolena so se šibila in njegove temne oči so bile oči zveri v pasti.
Za njimi je prišel drugi moški, ki je prinesel dva črna, majhna kovčega, katera le položil na tla. Nato je odprl prvega in vzel lz njega nekak aparat, katerega so se držale žice; pritisnil Je gumb in mehka, bela svetloba je napolnila sobo.
»Pojdita zdaj v drugo sobo,« Je dejal Pavel Kremenu In njegovi ženi. »Vzemita si vajino svetiljko in počakajta, dokler .vaju ne pokličem.«
»K-k-kaj pa boste delali?«
France je še zbral toliko poguma v sebi, da je ponovil vprašanje, toda demon v osebi mogočnega tujca je pokazal z roko na vrata v znamenje, da naj odide. Nato Je rekel, da naj bo brez skrbi, kajti plačan bo dobro — in nikogar ne bo blizu. Hiša je dobro zastražena.
»
Ropot je zbudi mlajšega Franceta, ki se je pričel jokati. Liza je naglo skočila k postelji, da umiri otroka, France je pa položil zakajeno svetiljko na omaro in prisedel z ženi na posteljo. Držala sta se za roke, ki so se jima tresle.
Iz sosednje sobe je bilo natančno slišati vsak glas. Hugon ie nekaj časa prosil milosti, toda Pavel mu je zapovedal, da naj drži jezik za zobmi. Nato je bilo slišati brcanje in otepanje z rokami in temu je sledilo težko sopihanje ter strašno zdihovanje, ki je kmalu ponehalo. Cez nekaj hipov se je pa prikradel v Francetovo spalnico ogaben duh. France in Liza
Gospodarstvo.
= Vrednost denarja. 1 dolar velja 98—99 Din, 100 avstrijskih kron 14 par, 1 češka krona 2.95 Din. 100 madžarskih kron 3-10 Din, 1 francoski frank 6 15 Din, 1 ilra 4.75—4.78 Din. V Curihu stane 100 naših dinarjev 5.30 švicarskih frankov.
DelavcII kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko„ Tržič, ki so najboljši in najcene ši. Glavna zaloda na drobno in debelo. Ljubljana. Breg 20.
>BUDDHA< C
S
TRAM MARK f-1:""1	1....	”......I
LAHKO NAGNENJE K PREHLA-JENJU? Prevelika občutljivost? Bolečine olajša in naredi bolj odporno masiranje in umivanje s pravim Fellerjevim El-zafluidom! Veliko močnejši, izdatnejši in
sta se spogledala v silnem strahu, ali razumeti nista mogla, kaj je. Takoj potem se Je oglasilo divje tuljenje mladega Granitcha, kakor da trpi peklenske bolečine. Tuljenje je bilo nepopisno in potne kaplje so porosile Kremenovo čelo, ko je poslušal grozne glasove. Ni se mogel več premagovati in že je mislil odpreti vrata in protestirati proti mučenju človeka ali pa skočiti skozi okno in obvestiti svojega gospodarja, ko so se odprla vrata in Pavel je stopil k njima in hitro zaprl duri za seboj.
»Vse je v redu, le nikar se ne plašita radi krika,« je dejal mirno in s tisto strašno odločnostjo v očeh. »Ljudje imajo navado, da kriče, kadar se jim da anestezija; to ni nič novega.«
Stal je tam še nekaj trenutkov s stisnjenimi zobmi, dokler se je ponavljalo vpitje. Kmalu Je pa tuljenje prenehalo in nastala je tišina — dolga, dolga tišina. Pavel je odprl duri in odšel v drugo sobo, Kremenova sta pa sedela kakor okame-nela na postelji in se držala čvrsto za roke.
Zdajpazdaj je bilo čuti komaj slišne besede in stopinje po sobi, medtem pa je neprestano prihajal v spalnico strašen duh, tako da sta Kremenova mislila, da se zadušita z otroci vred. Grozni molk ju je hotel umoriti, toda končno sta zopet zaslišala Granitcha, ki je stokal, toda s slabim glasom, kakor da umira.
»Moj Bog, kaj delajo?« zašepeče Liza. »Tega ne bi smeli dovoliti. Najina dolžnost je, da pokličeva koga, France.«
Tisti hip se zopet odpro vrata in Pavel vstopi.
»Zdaj je vse dobro: vrača se k zavesti.«
Oba nista imela pojma, kaj naj pomenijo besede »se vrača k zavesti,« ampak France je bil prepričan, da Je peklenski tujec izvršil svoje maščevanje in da je zdaj zadovoljen. Vsi so molčali. Iz sosednje sobe Je bilo slišati bljuvanje m potem je pričel Hugon preklinjati s slabim glasom. Dajal je svojim mučiteljem ostudne psovke. To je pomagalo, da je France prišel k sebi in Čustvo groze ga je minilo. Pavel je odšel in se vrnil Čez nekaj trenutkov rekoč: »Zdaj smo opravili in gremo. Cisto nič ni treba vama skrbeti. Bolnik ostane tukaj. Cim pridemo do prvega telefona, pokličemo ambulančnl voz, ki ga odpelje v bolnišnico. Bodita mirna in Čakajta voz. Tukaj je plačilo za sitnost, ki ste jo imeli z nami.«
Pri zadnjih besedah je neznanec stisnil Francetu v roko šop bankovcev, katere je zadnji mehanično vzel.
»Še nekaj. Ce vaju kdo vpraša o dogodku nocojšnje noči, kar recita, da nič ne vesta. Zal mi Je, da sem vaju motil, ampak pomagati se ni dalo. Lahko noč.«
Mož z železno voljo je odšel In v nekaj hipih so utihnili koraki njegove družbe pred hišo. Zaropotal je avtomobil in izginil v temni noči.
Ves tresoč se, Je France odprl vrata In pogledal v sosednjo sobo. Videl ni ničesar, ker je bila tema, toda slišal je stokanje na tleh.
(Dalje prih,),
boljši kakor francosko žganje. Kot kosme-ttkum že 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavi! S pakovanjem In poštnino 3 dvojnate ali 1 Špeoijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 208 dinarjev in 5% doplačila razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elsatrg Št. 358, Hrvatsko.
Izdajatelj lil Odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Titk U i i t e 1 j«k e tiskarna v Ljubljani.
mni
i
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2.
(iuolni etrnii izborna konstrukcija in viVuiul tulljl elegantna izvrSItev iz tovarne v Linču. - Ustanovljena leta 1867.
Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji „Adler«.
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz prvih tovaren
in motorete za prvo kolo: Dflrkopp, Stjrrla, Waftenrad.
Začasno znižane eene! tt lOletna garancija tt
Cie. Gie. Transatlantlque
" M" Francoska linija ......
Najkrajša Ja najudobnejša vožnja v AMERIKO.
Havre-New-York samo 6 dni.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: „9lavenska banka d. d. v Zagrebu*.
Vozne listke in tozadevna pojasnila daje:
IVAN KR\KER,
zastopnik v LJUBLJANA Kolodvorska ulioa 4L
i in mr Harm-r.ar, mTv f-mtStaii
Pletenine
kakor jopica, mimiko parilo, nogavica, rokavica
v veliki Isblrl pri
a. Sinkovič mst K. SOSS,
Ljubljana, Mastil kB 18‘
■mMan■i■ill*
Pridobivajte naročnike!