Erschein! jeden Samstag	Einzelpreis 10 Rpf
ŠTAJERSKI GOSPODAR
Verlag und Schrittleitung: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 - rernrul 25-67 - Bezugspreise: in der Ostmark Vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Ret Postgebühr: im Olireich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zeitungszustellgebühr
I.	.-.IUI,.,.—	,,,,,...........„, Pasischeckhonto Wien Mr. 55030	_
II.	lahrgang	Marburg a. d. Drau, Samstag 21. November 1942_Nr. 47
Učinkoviti protiukrepi v Severni Afriki
Do pretekle nedelje so pomorske in letalske sile osi uničile pred severo-afriško obalo 183.900 brt, obenem pa poškodovale ladjevja v skupni tonažl 254.000 brt — Čete osi so se izkrcale v Tuneziji — Bombe na sovražne kolone, vzletišča in pristanišča
V zadnji številki našega lista smo na kratko sporočili, da so se predpreteklo nedeljo zjutraj izkrcale na več mestih Francoskega Maroka in Alžirja številne ameriške in angleške čete, da bi zavoje-vale to ozemlje kot nekako odskočno desko za morebitni napad na Evropo. Fiih-rer-jev odgovor na ta gangsterski napad Anglosasov na francosko kolonialno ozemlje j« sledil 11. novembra, ko so nemško-italijanske čete v svrho zavarovanja evropske celine vkorakale v nezasedeno Francijo ter zasedle znani otok Korzika. Od dneva izkrcanja anglo-ame-riških čet na severoafriška tla, so se vrstili vojaški dogodki v Sredozemskem morju z vedno večjo brzino. V naslednjem podajamo našim čitateljem kratek pregled teh dogodkov:
že po poročilu z dne 12. novembra so sledili neprestani dnevni in nočni napadi letalskih sil osi na ameriško-angleške edinice pred Alžirjem. Zadeti so bili nek nosilec letal, neka križarka in neka velika trgovska ladja. Bombniki osi so pa bombardirali tudi alžirsko pristanišče in neko vzletišče s številnimi sovražnimi letali. V zalivu Bougie sta bila potopljena dva transportnika s skupno 16.000 brt., 12 velikih parnikov in transportnikov je bilo vsled bombnih zadetkov težko poškodovanih. Bombe so padle tudi na nekega nosilca letal, na težko križarko in na dvoje rušilcev. Nemške podmornice so potopile v Zapadnem Sredozemskem morju pri napadih na anglo-ameriške transporte čet dva transportnika z 19.600 brt. in 12.000 brt. ter neko 4000tonsko tovorno ladjo. Dve vojni ladji sta bili s torpedi poškodovani.
Dne 12. novembra je bila potopljena ob maroško-atlantski obali angleška križarka razreda »Biruiingham«, istotako tudi neki angleški rušilec in trije transport-niki z 22.500 brt. Druge podmornice so potopile nek transportnih s 7000 brt., obenem pa so torpedirale še neki dve ladji. V zalivu Bougie so nemška letala potopila nek transportnik z 10.000 brt., dočira je bilo 14 manjših ladij zelo težko poškodovanih. Težke bombne zadetke so opazili n^ dveh bojnih ladjah, neki krlžarki In treh rušilcih. Bombe so padale na vzletišča Bougie in Maison Blanche.
Do 15. novembra so letalske in pomor-»ke sile osi v bojih z anglo-ameriškimi
spremljavami in med izkrcavanjem uničile sovražnih ladij vseh vrst s skupno to-nažo 183.900 brt. Teh ladij je bilo 89. Nadaljnjih 35 transportnih in trgovskih ladij s skupno 234.000 brt. pa je bUo tako težko poškodovanih, da dolgo časa ne bodo uporabne za prevoz. Poškodovana je bila razen tega neka bojna ladja in trije nosilci letal. Potopljene so bile tri kri-žarke, poškodbe je prejelo 14 sovražnih križark. Štirje rušilcl so izginili v valovih, sedem jih je bilo poškodovanih.
Dne 16. novembra so se izkrcale čete osi v Tuneziji, in sicer s popolnim pristankom francoskih civilnih in vojaških oblasti.
Nemško in italijansko letalstvo je medtem bombardiralo pristanišče in vzletišče Bone ob alžirski obali. Pred maroško oba-
lo je bil potopljen parnik s 6000 brt. Neka nemška podmornica je po poročilu z dne 17. t. m. potopila ameriško transportno ladjo z 12.000\ brt. Nemško letalstvo je medtem uspešno napadalo sovražne marškolone ob obalni cesti vzhodno od mesta Bone ter v južno-tunezljskem pod* ročju.
V Clrenajkl je bil položaj tak, da so nemško-italijanske čete v svojem odmikanju dosegle 12. novembra egiptovsko-libijsko mejo, kjer so se odigrale hude borbe. 14. novembra so nemško-italijanske čete izpraznile Tobruk, poprej pa so uničile vse naprave. Tri dni pozneje sa izpraznile po načrtu Derno. V teku odmikanja proti zapadu so prizadevale nemško-italijanske oklopne armade sovražniku skupno z letalci težke izgube.
Položaj na vzhodni fronti
Potek bojev v Kavkazu in v Stalingradu - Ob Tereku in tudi drugod odbiti vsi sovražni napadi
Na vzhodni fronti v preteklem tednu ni bilo operacij velikega obsega, le v Kavkazu in v Stalingradu so se vršile opetovane hude borbe in spopadi manjših skupin. Tudi ob Donu hi nekih drugih odsekih so se vršile samo operacije bolj lokalnega značaja. Zato pa je bilo bolj živahno letalstvo, ki-je z uspehom bombardiralo dovozne ceste, železnice, marškolone, baterije itd. V- Stalingradu so nemške čete pretekli četrtek vrgle sovražnika v srditih bojih iz več hišnih skupin in postojank. Artilerija je obstreljevala medtem sovražni promet in dovoz na Volgi. Na vsej ostali fronti v četrtek nt bilo nikakih bojev, razen letalskih operacij. V kronstadtskem zalivu je bila potopljena z granatami neka sovjetska podmornica.
Po petkovem poročilu so nemške čete odbile na zapadno-kavkaški fronti vse sovražne napade. Pri Alagirju je bil neki nemški oklopni oddelek kratek čas odrezan od ostalih nemških čet. Ta oddelek je odbil vse napade ter se prerinil nazaj, obenem pa je zajel več sto bolj-ševikov. V Stalingradu so medtem očistili zavojevano ozemlje. Na srednjem in
severnem odseku fronte tudi po petkovem poročilu ni bilo nič drugega kot lokalne operacije.
V	soboto je bilo sporočeno, tla so nemške čete zavojevale v Zapadnem delu Kavkaza razne pomembne višinske postojanke. Mesto in pristanišče Tuapse je bilo bombardirano. Lokalni napadi sovje-tov južno od Stalingrada so se zrušili v nemškem ognju. Tudi ob Donu so bili odbiti sovražni napad).
Sovjeti so izgubili od 1. do 10. novembra 283 letal. V istem času je nemško letalstvo izgubilo 18 lastnih letal. ,
Po nedeljskem poročilu so bili dan poprej v Kavkazu s strani nemških in romunskih čet odbiti močni sovražni napadi. V stalingrajskem mestnem okolišu je nemška vojska odbila vse sovražne protinapade. Na ostalih delih fronte so nemške in zavezniške čete zavojevale razne bunkarje in utrdbe. Bilo je ujetnikov in plena.
V	Kavkazu so nemške čete po pon-deljkovem poročilu uničile dve obkoljeni sovražni skupini, dočlm so bili na drugih odsekih te fronte odbiti sovražni napadi z velikimi izgubami za sovražnika, V

W*'


.PK-Zeichnung: ^-Kriegsberichter Schmitz (Wb) Angreifender Sowjetpanzer wird bekämpft
Napačni računi
Vdor anglo-ameriških čet v Francosko Severno Afriko je dvignil mnogo prahu in je spričo delne mobilizacije v Španiji ter premikalnih operacij v Cirenajki tudi nekoliko poostril mednarodni položaj. Kljub temu lahko smelo trdimo, sklicujoč se na izjave iz poklicnih ust naših političnih in vojaških voditeljev, da so se sovražniki silno zaračunali, če mislijo, da bi z afriškim podvigom lahko iztrgali silam osi lavor končne zmage. Na drugem mestu namreč poročamo, kako so se med Londonom in Wa-shingtonom vršila pogajanja za afriški podvig. Stalin je kričal vse poletje, da potrebuje, nujne pomoči, toda Churchill in Roosevclt mu je nista mogla pravočasno dati. Lahko
Sfalingradu so medtem zavzeli Nemci nadaljnje skupine hiš ter odbili celo vrsto sovražnih protinapadov. Tudi na Volhovu se je izjalovil sovražni napad v nemškem ognju.
_ Kakor posnemamo po torkovem poročilu, so nemške čete severno od mesta Tuapse ter v odseku Elbrus vdrle globoko v sovražne postojanke, kjer so se odigravale žilave borbe od moža do moža. Ponovni sovražni napadi, ki jih je sovražnik podvzel v odseku Tereka, so se Izjalovili ob srditem nemškem odporu.
Po najnovejšem, dne 18. t. m., iz.danem poročilu, so nemške čete v gorovju severovzhodno od mesta Tuapse uničile neko manjšo sovražno skupino, ki je zaman skušala zlomiti nemški obroč. Romuni so medtem Vrgli Uoljševike nazaj v odseku Alagier, in sicer v gorovje. Nemški oklop-niki so odbili srdite sovražne napade ter uničili na nekem drugem odseku važno 6ovražno predpostojanko. Bilo je tristo Ujetnikov in mnogo plena.
si je misliti, da je moskovska nestrpnost, ki jo je izzvala prodorna sila nemškega orožja, vsekakor uplivala na londonske in tvashingtonske kroge. Nekaj se je pač moralo zgoditi in tako so se gospodje vojni hujskači v Londonu in Washingtonu morali odločiti za kakeršenkoli »junaški čin«. In res, zgodilo se je, kar je bilo spričo klavernega poskusa v Dieppe-u
PK-Kriègsberichter Langl (Sch)
Sowjetischer Bunker in den Wäldern des Kaukasus In dem schwer zugänglichem Waldgelände des nordwestlichen Kaukasus haben die Bolschewisten zahllose Bunker angelegt, die von unseren Truppen in erbitterten Kämpfen ausgeräumt werden müssen. Unser Bild zeigt einen dieser von den Bolschewisten mit größter Hartnäckigkeit verteidigten Bunker
pričakovati: Anglo-Amerikanci niso ponovili svojega poskusnega napada na evropsko celino, pač pa so se vrgli na francoske kolonije v Severni Afriki, dobro vedoč, da odpor v tem delu črnega kontinenta ne bo popolnoma onemogočil načrtov ameriškega generala Eisenhowerja. Führer je imel prav, ko je v enem svojih govorov dejal, da bi sovražnikom za »drugo fronto« celo odredil prazen prostor za izkrcanje na kontinentu, ker nemški vojaki že komaj čakajo, da bi se spoprijeli z Amerikanci in Angleži. Njegovo predvidevanje je bilo zelo jasnovidno, kajti »junaški« Amerikanci se niso pokazali kje ob Kanalski ali zapadno-francoski obali, temveč tam, kjer je bilo pričakovati najmanj odpora . . .
Vojna situacija v Sredozemskem morju je pokazala, da umejo sile osi sleherni sovražni podvig takoj pari-rad. Komaj so bili Amerikanci na afriških tleh in že jih je obsipalo med izkrcanjem nemško-italijansko letalstvo s točo bomb, da ne govorimo o podmornicah, ki so udarile v ameriško-angleške spremljave velike luknje. Ko je Führer odredil zasedbo nezasedenega ozemlja Francije in obenem tudi Korzike, je vedel vsakdo, da je bil s tem storjen vele važen ukrep za zavarovanje evropske trdnjave v takozvanem Mediteranu. Pozabiti pa ne smemo, da je Führer sporazumno z Italijo odposlal tudi svojo vojsko v Tunezijo. Sedaj so nemško-italijanske čete v sporazumu s Petainovo vlado tudi v tem sektorju Severne Afrike in tako se zaokrožuje podoba, da je bila ameriško-angleška akcija stisnjena v okvir, ki ga sovražniki menda niti niso predvidevali. Zopet se je pokazala sijajna vojaška in politična strategija sil osi, ki so na ta način zavarovale Evropo pred vsakim iznenadenjem. Sploh pa je danes Evropa trdnjava, ki je ne more zavzeti nobena sila. V številnih bojnih pohodih prekaljena nemška vojska je jamstvo za to, da bodo ameriške in angleške čete, kjerkoli bi se pojavile na evropskem kontinentu, doživele to, kar je doživela ena sama divizija v francoskem mestecu Dieppe.
Afriški podvig je tedaj v celoti udarec, v zrak. Stalinu pač ameriški generali in admirali niso napravili s tem nikakega veselja. Stalin je po-
Druck und Verlas : Marburger Verlags- und Druckerel-Qes. m. b. H. — Verlagsleitung: Eeo« Baumgartner; Hauptschriftleiter Friedrich Oolob; alle in Marburg a. d. Drau. Badgasse 6.
Zur Zeit filr Anzeigen die Preisliste Nr. 1 von
1 Juli 1942 gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung des Bezugsgeldes.
Kako je prišlo do afriškega
Velezanimiva razkritja o pogajanjih za „drugo fronto" - Sov-jetija je medtem izgubila svojo žitnico, premogovne revirje in petrolejska polja
Nemški tisk je objavil te dni zelo zanimiva razkritja, ki so zelo važna pri presoji anglo-ameriškega podviga v Afriki. Dvoje dejstev je sedaj pojasnjenih: Prvič: Roosevelt in Churchill sta pripravila ta podvig že dolgo preje za slučaj, da bi se jima ponesrečilo izkrcanje čet »a evropski celini. In drugič: Sovjetska Unija ne vidi v tem afriškem podvigu nikakega polnovrednega nadomestila za takozvano »drugo fronto«, ki so jo Anglo-easi širokoustno obljubili.
Ameriški časnikar Pearson ugotavlja namreč v listu Washington Foat«, da se je razmerje med zavezniki vse od obiska, ki ga je napravil Mo-lotov v Washingtonu, poostrilo. Roosevelt j|e takrat obljubil sovjetskemu komisarju za zunanje zadeve, ustanovitev »drugo fronte« za 1. 1942., kar je malo preje etoril tudi Churchill s posebno pismeno izjavo. Pearson pravi, da je hotel Molo-
treboval in še krvavo potrebuje razbremenitve, toda ameriški udarec v Afriko zanj ne pomeni niti najmanj-še pomoči. Protiukrepi, ki jih je te dni podvzel Fiihrer v sporazumu z Italijo in maršalom Petainom, nam jamčijo, da se ameriško-angleški nameni ne bodo nikjer posrečili. Kjer stoji nemški vojak, ni prostora za nobeno drugo vojsko. Ta globoka vera nas prešinja že od početka sedanje vojne, zato jo obnavljamo tudi sedaj, trdno zaupajoč vojaškemu geniju Adolf Hitlerja, ki bo našel tudi v tej novi fazi sedanje vojne svoj zmagoviti izhod. Sam Fiihrer je v enem izmed svojih govorov povdaril, da se v vojni ne morejo vrstiti uspehi za uspehi. To je po njegovih besedah nemogoče. Toda nikdo nam ne more vzeti vere, da bo Fiihrer končno premagal vse svoje sovražnike, kakor je nekdaj v boji za oblast premagal tudi notranje nasprotnike. Prepustimo torej Fiihrerju, ki je prevzel vso odgovornost vojskovanja na svoja ramena, da bo povezal vse dosedanje zmage v dokončno veliko zmago nad židovsko plutokracijo in židovskim boljševizmom. Sovražnik bi rad po ovinkih prišel v Evropo, toda evropski narodi vedo, da gre v tej gigantski borbi za boljšo bodočnost ne samo nemškega naroda, temveč Evrope sploh. Napačni računi so bili podlaga afriškega podviga Anglosasov, zato bo skrbela nemška neprekosljiva vojska skupno z junaško mornarico in z oboroženo silo vseh naših zaveznikov. Ni je sile na svetu, ki bi nam zamogla iztrgati dokončno zmago. Te misli nas navdajajo, ko čitamo poročila iz Afrike in Sredozemskega morja.
tov določiti natančni termin za napad, temu s« je pa uprl Roosevelt pod pritiskom svojih vojaških svetovalcev. V zvezi s to zadevo piše Pearson sledeče: »Glede posameznosti se sploh niso pogodili v ničemer. Približno v tistem času je imel ameriški general Marshall pred častniškimi aspiranti v Westpointu govSr, v katerem je obljubil ustanovitev druge fronte, vendar ni povedal točnega časa te napovedane ofenzive. Po tem je sledil telefonski razgovor med Churchillom in prezidentom Rooseveltom. Prezident jo bil vidno ozlovoljen. Churchill mu je namreč očital, da je bil Marshall-ov govor preveč določen ter da bi utegnil Izzvati Zgrešene upe. Marshall je pa govoril oči-vidmo v sporazumu z Rooseveltom, v namenu, da bi Nemci potegnili del svojih čet iz Sovjetije. Na neki konferenci v Bell hiši je Roosevelt očlvidno pod vtisom Churchtllovlh očitkov zabranil Marshall-u, govoriti o tej »drugi fronti«.
Pearson ugotavlja nadalje, da je Churchill dal Molotovu pismeno izjavo, da bodo tvegali napad samo tedaj, ako se bodo Zedinjene države udeležile angleškega podviga v razmerju 50:50. Ker pa Churchill tega razmerja v svojih pogajanjih z Marshall-om koncem julija t. 1. v Londonu ni mogel doseči, tudi ni prišlo do napada. Medtem pa so prihajala temna poročila iz Moskve. Sovjetske grožnje so bile po Pearsonu tako tehtne, da je Churchill osebno odletel v Moskvo. »Prvi dan konference — tako piše Pearson — je potekel prav dobro. Komunist Stalin in konservativec Churchill sta se sijajno razumela. Nasledjega dne so se vsedli za mizo strokovnjaki in ti ljudje že niso bili več tako edini. Tretjega dne sta Stalin in Churchill pregledovala delo strokovnjakov in tedaj sta si že segla v lase. Ločila
sta se sicer v dobri drži, toda šele potem, ko sta si drug drugemu na zelo bojevit način povedala svoje mnenje. Pod pritiskom argumentov, ki jih je iznesel Stalin, je dal Churchill povelje za napad pri francoskem mestu Dieppe. To klaverno izpadlo vojaško podjetje je nato prepričalo ameriške generale in admirale, da na Kanalski obali ni možno iz-krcavanje, vsaj ne s tistimi oddelki, ki so bili na razpolago. Vodja opozicije proti drugi fronti v Zapadni Franciji je po mišljenju Pearsona admiral Leahy, ki je obenem šef Rooseveltovega štaba. Pearson piše dobesedno: »Generali so odklonili način druge fronte, ki bi bil edinole zadovoljil Stalina, t. j. drugo fronto ob Kanalski obali ali v Severni Evropi. Izrekli so se pa za drugo fronto v Francoski Afriki, torej za rešitev, ki Stalinu ni po godu«.
Stalin je vedel za te ameriške načrte in j« tudi v neki izjavi, ki jo je dal zastopniku agencije Associated Press, poudaril, da v taki rešitvi ne vidi izpolnitev dane anglosaksonske obljube. Kar so Sov-jett po Pearsonu nedvoumno pojasnili, večina ljudi ni hotela razumeti. To je dejstvo, da ne gre zgolj za orožje, temveč — po Pearsonu — za vprašanje obstoja sovjetskega prebivalstva sploh. Sovjetska Unija je izgubila svojo žitnico, tako da bo v tej zimi pomrlo več milijonov ljudi od gladu. Sovjetija je prav tako izgubila svoje premogovne revirje, odrezana pa je tudi od bencina, medtem pa so ameriške petrolejske družbe skupno z ameriško vlado tratile čas, ker se — tako zaključuje Pearson svoja zanimiva izvajanja — niso mogli odločiti za to, da bi dali Sov-jetiji rafinerije, nahajajoče se v Texasu.
Uit vetduuke tt
von 17 bis 6" Uhr!

</ t vN.
Aufnahme: im Stützpunkt
Kriegsberichter Adler (Wb.)
Empfang
Die Mannschaft eines nach erfolgreicher Feindfahrt in einen nördlichen Stützpunkt eingelaufenen U-Boote wird von deutschen Mädchen mit Blumen geschmückt
Za dedščino angleškega imperija
Winston Churchill je raztogotil ameriške imperijaliste, ki 2e komaj čakajo na svoj plen iz angleškega konkurza
Med Anglijo in Zedinjenimi državami ni vse tako, kakor bi moralo biti med pravima zaveznicama. Znano je, da je Churchill v tej vojni, ki jo je sprožil proti Nemčiji leta 1939. brez vsakega pravega vzroka, nekak likvidator Britanskega imperija, pa najsi izjavlja karkoli mu drago. Da ta trditev drži, nam najbolje izpričuje nek govor, ki ga je imel Churchill dne 10. oktobra t. 1. na banketu londonskega lord-majorja ali nadžupana. Churchill je ob tej priliki izjavil dobesedno sledeče: »Mi hočemo obdržati, kar nam pripada. Jaz v ostalem nisem postal.prvi minister kralja morda radi tega, da bi predsedoval odboru za likvidacijo Britanskega imperija.«
Kakor je razvidno iz te izjave, bi se Churchill rad opral očitkov, da je doslej dajal celo vrsto predujmov na generalno dedščino, ki jo mislijo pospraviti Zedi-njene države spričo razpadajočega angleškega imperija. Churchill v6 prav dobro, da je za par tucatov starih ameriških rušilcev dal Amerikancem oporišča, ki jih Roosevelt ne bo več zlepa dal Iz rok. Pod Churchillovo vladavino se je Kanada pogodbeno odmaknila od Anglije in še tesneje primaknila k Zedinjenim državam. Churchill je moral mimo tega dovoliti ameriško jerobstvo nad zapuščeno Avstralijo in Novo Zelandijo, da ne govorimo o ameriškem vmešavanju v Indiji, Iranu, Iraku in v drugih deželah, kjer so doslej vedrili in oblačili samo gospodje Angleži.
Churchillove besede so izzvale na mej-dan Amerikanca Wendell Willkieja, znanega odposlanca prezidenta Roosevelta, ki je na nekem banketu lista »New York Herald Tribune« nekoliko korigiral ali popravil »zmotna načela« gospoda Churchilla. Predstavnik ameriškega imperija-lizma je namreč zahteval sestavo načrta, po katerem naj bi se vsem takozvanim »Združenim narodom« po tej vojni osi-gurale materijelne podlage gospodarskega razvoja. To se pa po mnenju g. Willkie-ja »ne more zgoditi kratkomalo potom izjav naših politikov, kakor se je zgodilo v atlantski izjavi«. To tem manj — tako je pribil Willkie —, ker je eden izmed sopodpisnikov te izjave zagovornik starega imperialističnega reda, ki izjavlja začudenemu svetu: »Mi bomo držali, kar posedujemo«.
Doslej ni bilo nič novega, da se je Roosevelt posluževal manj uglednih ameriških politikov, ki so izbrbljali njegove prave namene. Willkie je bil v tem ozira vedno uslužen in je tudi v tem slučaju povedal odkrito, kako si predstavlja no-
vo »ureditev sveta« v smislu ameriškega imperializma. Tako imamo podobo, da sta oba anglosaksonska imperializma podobna tistima dvema ščukama, ki sta se v svoji nenasitni požrešnostl do polovice požrli. Ce se Roosevelt potom Willkie-ja izgovarja na »združene narode«, je to velika hinavščina. V mislih ima edino le ameriški imperializem, ki se čuti poklicnega, prevzeti dedščino Britanskega imperija Ameriški napad na Francosko Severno Afriko je v ostalem pokazal, da Bi
Doch noch erwischt!
Von Kriegsberichter Karl Emil Weiß.
PK. Das merkwürdigste Erlebnis auf der Eichenlaubfahrt des Korvettenkapitäns Scholtz war die Jagd auf einen Tanker. Mit hoher Fahrt eilte dieser durch die Nacht mit Zickzack bis zu 90 Grad. Aber auch solche Vorsichtsmaßnahmen, die übrigens den Weg eines Dampfers zwei- bis dreimal so weit machen, waren kein Hindernis für unser U-Boot. Wohl gelang es dem Tanker in jener Nacht zweimal dem Anlauf des U-Bootes zu entkommen — unabsichtlich. Aber Korvettenkapitän Scholz und seine Männer geliören zu den zähesten, sie jagten den Tanker bei Tage weiter und schickten ihm unter Wasser die Aale hinüber, die schon in der, Nacht für ihn bestimmt waren.
Kaum waren sie los, machte der Tanker wieder eine Wendung. »Verdammt nochmal«, entfuhr es dem 1. Wachoffizier, »sollte die ganze Jagd umsonst sein?« Umsonst war sie nicht, wie die Detonation in der nächsten Minute erkennen ließ. Ein Aal hatte den Tanker am Vorschiff getroffen, doch, wie es der Teufel wollte, die Ladung des Tankers ging nicht in Flammen auf. Außerdem setzte der Tanker seine Fahrt mit kaum verminderter Geschwindigkeit f<jrt.
»Auf Tauchstation!« befahl der Kommandant, »den wollen wir mit Artillerie fertig machen«.
Die Zeit reichte gerade zu einem Rundblick, da wurde auch schon geschossen — vom Tanker auf das U-Boot! Dicht beim Boot lagen die Einschläge, so dicht, daß es nur eine Frage von Sekunden war, bis das U-Boot tauchunklar werden mußte.
»Hart Backbord! Hart Steuerbord! Beide Maschinen äußerste Kraft voraus!« Kommando auf Kommando, doch die Rudergänger und Maschinisten schalteten schnell und gaben in diesen Minuten der höchsten Gefahr ihr Bestes.
je Roosevelt postavil še daljše cilje. Danes menda nikdo ne dvomi več o tem, da hoče Roosevelt pobasati vse francoske in angleške kolonije v Afriki. - Po najnovejših vesteh so Amerikanci pokazali, da jim je zlasti pri srcu država Iran, kjer je toliko petroleja, da sta se morala oba imperializma »pobrigati« zanjo. Pod pritiskom Amerikancev je sedaj sklenil iranski parlament imenovanje ameriškega svetovalca Sheridana, ki bo imel nekak čin iranskega ministra. Iransko gospodarstvo bo pa v bodoče vodil in kontroliraj ameriški »strokovnjak« Ml-lispo, ki ga pričakujejo v Teheranu 2e v kratkem. Tako tedaj izgleda »ljubezen« med obema anglosaksonskima sestrama...
Der Funker hatte Inzwischen den Hilferuf des Tankers aufgenommen, aus dem alles Wissenswerte hervorging: 9000 brt., der beabsichtigte Kurs sowie die Meldung, daß zwei Mann der Besatzung sofort nach der Torpedierung ausgestiegen sind. »Die anderen werden auch nicht mehr lange drauf sein«, brummte der Kommandant und setzte das U-Boot außerhalb des feindlichen Feuers.
Plötzlich liefen die Diesel in unheimlichem Tempo, höhere Touren, als sie normal dazu in der Lage sind. Die Maschinisten sahen den leitenden' Ingenieur an, der Leitende die Maschinisten.
»Ist denn hier alles verhext?« Die Diesel wurden auf halbe Fahrt gestellt, auf langsame — — das Boot rannte jedoch weiter. Gleichzeitig faßte auf der Brücke und im Turm einer nach dem andern an seine Augen und hielt den Atem an: Benzoldämpfe! Das U-Boot befand sich in einem riesigen Benzolfleck, der sich nach der Torpedierung des Tankers durch Auslaufen gebildet hatte. Während es den Menschen den Atem verschlug, saugten die Maschinen die Benzoldämpfe gierig auf, stampfend, als wollten sie daa Boot zersprengen.
Raus aus dem Hexenkessel, war das Ziel des Kommandanten — den Tanker aber trotz allem versenken!
Ein Wettrennen begann. Der Tanker versuchte jetzt die Küste zu erreichen, das U-Boot aber, den Tanker noch vor der Küste an einer günstigeren Angriffsstelle zu schnappen. Mit jeder Meile Annäherung an Land erhöhte sich nun auch noch die Fliegergefahr.
Zwei Stunden dauerte das Rennen um die günstige Position schon wieder. Der Kommandant wollte eben zum Unterwasserangriff wegtauchen lassen, da brauste ein Flugzeug heran. Getaucht wurde nun doch; es war höchste Zeit, denn zwei Bomben dröhnten unweit des Bootes ins Wasser. Jetzt galt es, mit einem Ohr nach weiteren Bomben zu horchen, mit dem andern nach dem Schrau-
Spodnješta^erci!
Prispevajte pri cestni zbirki v soboto 21. in v nedeljo, dne 22. novembra 1942 v cestno zbirko za vojno zimsko pomoč.
(W i n t e r h i I I s w e r k)
FRONT UND HEfMÄT-EINWlLLE ZUM SIEG
	1
jg^sJ	1
ZEUGEN DEUTSCHEN VOLKSTUMS
KRI EGS-WHW 21722.NQVEMBER
JT.Z3
Prispevajte v vojno zimsko pomoč!
Spodnještajerci! Pred vrati je zima, ki je posebno za revnejše sloje vedno strah in trepet Mraz, ki v zimskem času zahteva, da človeško telo, ki hoče ostati zdravo in delazmožno, prav posebno pa mlada človeška telesca, ki še rastejo in se razvijajo, potrebuje več kakor v toplejših letnih časih. Medtem, ko otroci in odrasli v letni dobi marsikje, posebno pa na podeželju, lahko hodijo bosi in raz-oglavi, je to pozimi nemogoče. Kakor zahteva zimski čas, da se človek v vsakem pogledu čuva pred mrazom, za kar se potrebuje oblačil, več in boljše hrane, kurjavo itd., tako potrebuje človeški organizem pozimi tudi več hrane, kakor v toplejših časih, ko telo ne zahteva toliko re-dilnih snovi. V zimski dobi so tudi obolenja pri starejših in otrocih veliko bolj pogosta, kar je povezano z vsemi mogočimi izdatki in skrbmi. Socialna skrb naše domovine je res v vsakem pogledu v primeru z drugimi narodi na dostojni višini. Nacionalsocializem je v veliki meri odpravil največjo bedo. Beračev in brez-domovincev danes res ne vidimo ln ne najdemo več po cestah in ulicah. Ce bi ne bila izbruhnila vojna, bi na tem področja Nemčija bila že veliko dalje. Za socialne zadeve, ki jih povzroča zima, zbira »vojna zimska pomoč«, ki ji pravimo
»Winterhilfswerk« ali kratko »WHW«, ki prireja zbirke po cestah in domovih. Ti prispevki imajo namen, čez zimo pomagati tistim, ki so še kakšne pomoči potrebni. To pomoč delijo organi, ki so za to poklicani v vsakem pogledu pravično samo tistim, ki so je res potrebni in to ne oziraje se pri tem na kraje ali gaue. Kjer je potreba, tam se nudi pomoč. Vsak, ki v te zbirke prispeva, stori dobro, plemenito in socialno delo, on pomaga tistemu, ki je potreben. V soboto ln nedeljo, dne 21. in 22. novembra bo zopet cestna zbirka za WHW. Ko bodo nabiralci s puščicami prosili in nudili znake za odkup, je dolžnost vsakega, ki Ima srce in čut do soljudi, ki jim manjka enega ali druzega in jim je zima trda življenjska preizkušnja, da po svojih močeh prispevajo v zbirko in kupujejo znake. Spod-nještajerci, ki so znani kot gostoljubni in srčno kulturni ljudje, pri tej zbirki gotovo ne bodo ozkogrudni ter bodo po svojih močeh prispevali kakor vedno. Vsak pfenig ji dobrodošel. Iz pfenigov rastejo marke itd. in če vsak vsaj nekaj žrtvuje, bo socialna ureditev WHW letos lahko pomagala prebroditi zimske težave vsem tistim, ki so tega potrebni in vredni. Torej, Spodnještajerci! Izkažite se!
O vojskovanju
v afriških puščavah
Najnovejši razvoj vojnih dogodkov v italijanski in deloma tudi v francoski Severni Afriki bo v marsičem lažje razumljiv, če se pozna svoje»rstnost načina današnjega vojskovanja z ozirom na pokrajine, ki predstavljajo puščavo in so le tu in tam ob morski obali prav redko obljudene in le tam se nahaja tudi voda. Dosedanje večkratno menjanje deloma celotne zasedbe italijanske Cirenajke po obeh, tam si nasproti stoječih silah, je v glavnem pripisati res čisto svojevrstnim, lahko bi se reklo »zakonom bojevanja v puščavi«, ki pri današnjem modernem orožju do neke meje omogočajo nadrejenost tistemu partnerju, ki mu je trenutno uspelo pridobiti v prvi vseti premoč v zraku in morebiti tudi v oklopnem motoriziranem orožju.
Ce si dve medsebojno se bojujoči fronti v puščavskem ozemlju stojita nasproti v
bengeräusch des Tankers, der, wild hin und her fahrend, den letzten Versuch machte, nach der Kilste zu entkommen.
Kurz entschlossen ging der Kommandant auf Sehrohrtiefe. Das Flugzeug war Weg und der Tanker — kommt geradea-wegs auf das U-Boot zu! Kurze Zeit später krönt ein Torpedotreffer mittschiffs diese schwierige, fast 24 Stunden lange Jagd.
Eine Explosion verwandelt den Tanker mit seinen fast 20 Millionen Litern Benzin in eine weithin leuchtende Fackel, aus deren Feuerschein das U-Boot des
Korvettenkapitäns Scholtz wieder in die Nacht zurückkehrt.
takozvanem vzajemnem obleganju in napadanju, torej v postojanskem vojskovanju, ne da bi šlo za premikalne akcije večjega obsega, si ti dve sovražni liniji stojita nasproti približno na isti način, kakor n. pr. dve fronti nekje na evropskem ali azijskem bojišču. Razlika je edino v tem, da se v Afriki, ki predstavlja zemljo večinoma le puščavski pesek, obe fronti zarineta v istega, v kolikor ni v maloštevilnih mestih že v mirni dobi zgrajenih utrdb, kakor sta na primer Tobruk Benghasl in druge, v Evropi pa v zemljo. Pri tem bojevanju opravljajo letala v zraku, oklopna vozila itd. pa na zemlji, izvidniško, patrolno ter nasprotno črto vznemirjajočo službo. Od slučaja do slučaja vzletijo na eni kakor na drugi strani letala, da si ogledajo in slikajo kako stoji in kaj je vidnega in važnega na postojankah, za postojankami, na letališčih, dovoznih poteh frontne etape sovražnika itd. Pri tem nasprotnik takšna letala seveda takoj začne obdelovati s protiletalsko artilerijo in tudi njegova bojna letala vzletijo v zrak, da bi sovražna, če že ne zbila, vsaj pregnala. Iz obeh bojnih črt — letališča so navadno nekoliko bolj zadaj za prvo črto, kjer je tudi težko topništvo — se pošilja tudi bombnike, ki z bombami iz zraka skušajo zadeti kakšno sovražno točko, dovoz avtomobilov, ki lz ozadja dovažajo hrano, municijo in vse, kar pač potrebuje fronta. Razen tega ne manjka obojestranskega obstreljevanja obeh prvih bojnih črt z artilerijo vseh kalibrov. Ce si postojanki stojita precej blizu nasproti, spregovorijo seveda večkrat tudi strojne puške, metalci min, navadne puške itd. Hkrati pošiljata obe črti v svoje predozemlje pa-trole motoriziranih oklopnih vozli, ki sku-
šajo uničiti, ujeti ali pregnati morebitne nasprotnikove patrole, ki so se približale z istim namenom. V predozemlje med frontama polagata navadno tudi oba partnerja mine, ki naj s svojimi eksplozijami vržejo v zrak vse, kar trči nanje. Patrole so večkrat lahko tudi že večji oddelki, ki s tanki napadajo kakšne sovražne odseke, da bi jih nasprotniku iztrgale, ali ga pa vsaj prisilile, da se iz dotične točke umakne, ker je za njega ugodna, lastni liniji pa nevarna. Tudi patrole naskočnikov in pionirjev skušajo z neopaženim približanjem priti do nasprotnih postojank ter z raznim razstrelivom, iznenadnimi naskoki z ročnimi granatami in bajoneti sovražniku škodovati. Tako prbližno izgleda merjenje in držanje dveh med seboj se bojujočih front v postojanskem načinu bojevanja v puščavi. Pri tem sta pa obe fronti izpostavljeni velikim skrbem o prenočevanju in počivanju ter zaščiti pred vremenskimi neprilikami, kakor vročino itd. Ker navadno ni drugega kakor pesek in le deloma tudi kakšno golo skalovje ter skoraj nobenih naselbin, je bojevnik Afrike navezan na svoja motorizirana vozila, v katerih prenočuje, če ne leži v strelskem jarku, drugače pa morajo v rezervi stoječi vojaki bivati in počivati v šotorih, ki jih nosijo s seboj in si jih morajo postavljati.
Huda vročina, ki povzroča žejo ter pesek, so nadloge, ki predstavljajo v Severni Afriki največ težav, če že ne vse. Neverjetno težko je za vodo. Na stotine kilometrov in še dalje se dostikrat ne najde nobene pitne vode, ki bi ljudem tudi služila za kuho, umivanje, pranje itd. Zato se ni čuditi, da se frontne črte urejujejo navadno le tam, kjer je bližina morske obale in človeška naselbina, ker tam je tudi voda. Držanje take bojne črte in njenih rezerv je torej v veliki meri odvisno od preskrba vode, ki jo morajo V, avtomobilskih vodnih tankih pod stalno nevarnostjo bombardiranja iz zraka ln topništva, za vojake dovažati zelo daleč. Lahko se reče, da je boj v Afriki do velike meje boj za vodnjake, akoravno gre v glavnem za oporišča ob Sredozemskem morju, ki predstavljajo čuvarje in gospodarje ladijskega prometa po Sredozemskem morju, ki je za Anglijo radi njenih kolonij v Bližnjem vzhodu in v daljnji Indiji in seveda še bolj za sile osi, predvsem Italijo, ogromne važnosti. To je tudi vzrok, da se temu bojišču pripisuje pomen in da so se do danes na istem, z menjajočo se srečo vršile že razne ofenzive.	t
Pod ofenzivo razumemo napadanje v velikem obsegu, v primeru Cirenajke, Sirom cele fronte. Za takšno ofenzivo so potrebne velike priprave. Fronta, ki hoče napasti nasprotno fronto, mora v to svr-ho iz svoje domovine dovoziti ogromno število čet, veliko orožja, municije, letal ln vsega ostalega potrebnega materijala. Ko je vse to s težavo in velikim rizikom pripravljeno in razporejeno, se ofenzivna akcija lahko začne. Kakor boji v Evropi, tako se tudi v Afriki najprej z letalskim bombardiranjem napravi uvod napadov na sovražne postojanke, na njegova zbirališča, skladišča človeških ln materijalnih rezerv, ki ležijo za njegovo bojno črto.
UNTERSTEIRER !	SPODNJEŠTAJERC!
Als Angehöriger des grossen deutsehen	Kot pripadniku velikega nemškega naroda
Volkes ölst du verpflichtet. die deutsehe	ti j« dolžnost obvladati nemSkl Iexlkl Sprache su beherrschenI
Darum lerne deutsch I	Zato se utl nemilinel

Weltbild-Archiv
Blick auf den Haien von Oran (oben) und auf den Hafen von Algier (unten).
Pri tem strelja tudi težka artilerija, da pomaga razbijati in uničevati vse, kar ima sovražnik. Napaden sovražnik se pri tem seveda krčevito brani v zraku, B artilerijo obstreljuje napadajoča letala, s topovi strelja tudi na črte napada-jočega rivala ter podvzame vse, da bi napade pariral. Takšno, res peklu po-tlobno bojevanje, lahko traja več dni, tednov in še dalje. Bombniki noč in dan bombardirajo, artilerija obstreljuje, od slučaja do slučaja pa poskušajo nekateri tanki prodirati proti nasprotnikom, da bi bojno črto predrli. Ko napadalec ugotovi, da je kakšna točka branilčeve črte ranjena in postala šibka, vrže na isto mesto močne sile, ki poskušajo s tanki napraviti predor, da bi odprli vhod skozi nasprotnikovo črto. Po naravnem zakonu, ki ga lahko imenujemo premoč, se tak predor lahko posreči, če ga branilec ni v stanu zamašiti z rezervami, ki morajo biti takoj pri roki. čim napadalcu uspe,, na ta način napraviti vrata skozi obrambno črto nasprotnika — taka vrata dokončno odprejo največkrat naskočniki, ko so jim predhodno bombe in granate v največji meri že razbile in opustošile do-tično točko ali odsek ter s tem pripravile dozoritev za naskok — osredotoči on, ne da bi zanemarjal ostale dele svoje in branilčeve črte, v največji brzini ogromne sile v frontno odprtino, ki se nato zlijejo levo, desno in v ozadje nasprotnih bojnih črt. Ce branilec s svojimi silami ni v stanju takšen vpad napadalca uničiti ali uloviti, če že ne poriniti nazaj, je ofenziva uspela. Ogromni deli branilčeve fronte so s tem odrezani in zajeti, vse zadaj ležeče rezerve ogrožene in če hoče še kaj sešiti, je obsojen in prisiljen na umik. Motorizirani odredi, ki se po obstoječih redkih cestah ali pesku umikajo, da bi
zavzeli druge pozicije, se pred zasledu-jočimi nasprotniki morajo voziti na stotine kilometrov daleč, da dosežejo zopet naravne predpogoje za zavzemanje in dr-žanje nove linije. Ti predpogoji so voda, človeška bivališča in možnost dovoza iz domovine ali najbližjih domačih otokov.
Kdor se v povedano poglobi, bo razumel, da napredovanja in umike afriškega bojišča ni meriti po kopitih napredovanja in umikov po drugih bojiščih na nepu-ščavskem ozemlju. Fronti, ki ji v Afriki uspe zbrati .premoč nad nasprotno fronto, navadno uspe, da napreduje, v podrejenosti se nahajajoči sovražnik se mu pa mora umakniti do drugih pozicij, ker ga razmere v puščavi, kakor že rečeno, v to prisilijo. Zato pa premikanju in prelaganju bojnih črt na bojišču italijanske Sveeme Afrike ni polagati kdo ve kakega strategičnega pomena, kakor bi to bil primer za slična vojna dogajanja po drugih bojiščih. Jasno je torej, da tudi odločitev za končni izid današnje vojne ne bo padla v afriških puščavah.
*	Iran v angleških krempljih. Kakor znano, je Iran po angleških in sovjetskih četah zaseden. V zadnjem času so pa Angleži izsilili, da so se celo iranske čete podvrgle poveljstvu Angležev, ker jim še ni bilo dovolj, da je iranska vlada pod zasedbo že itak plesala, kakor so angleški in sovjetski generali v Iranu svirali. Tako je danes ta država postala žrtev an-angleško-sovjetskih vojnih ciljev. Račune plačuje in trpi pa iranski narod.
*	Nemiri v Indiji. Kakor poroča radio-postaja Delhi, so Angleži naložili večjemu številu občin v Združenih pokrajinah kolektivno kazen 600.000 rupij. V Alla-habadu in v Fyrabadu so demonstranti
Korzika
Vpad ameriško-angleških čet v francosko kolonijo Maroko in Alžir v Severni Afriki je dal povod, da so italijanske in nemške oborožene sile v svrho zaščite zoper morebitne poskuse napada na francosko obalo na kontinentu, zasedle francoski otok Korziko, ki leži v Sredozemskem morju ter tvori lasten francoski de-partman ali upravno področje. Površina tega otoka meri 8722 štirijaških kilometrov, na katerih živi okrog 300.000 prebivalcev. Korziko loči samo 10 kilometrov široka morska cesta Bonifacio od italijanskega otoka Sardinija. Otok meri po dolžini 183 km ter je do 84 kilometrov širok. Njega oddaljenost od francoske luke Antibes znaša 172, od italijanskega mesta Livorno pa samo 84 kilometrov. Obrežje Korzike je na vzhodu ravno, močvirnato ter polno možnosti za okužitev z malarijo, vzhodno obrežje je skalovito ter razčlenjeno z morskimi zalivi Porto, Sagone, Ajaccio in Valinco. V geološkem pogledu je Korziko, kakor tudi italijansko Sardinijo smatrati za ostanke stare celine Tirenije k Italiji. Na zapadnem delu otoka, kakor tudi v sredini, se nahaja granit, na hribu Monte Cinto celo 2710 m visoko. Od rek je omeniti Golo in Ta-vignano, ki se zlivata v morje na vzhodu ter Taravo, Gravone in Liamone z izlivom na zapadni obali.
Vegetacija Korzike je odvisna od con. Ob morju rastejo oranže in citrone, na najvišjih vrhovih pa celo alpsko rastlinstvo. 45 odst. ploskve pokriva vedno zeleno grmovje, kakor lovor, erika, mirtu« itd., kar že od nekdaj tvori nekakšno skrivališče za lopove. Gozdov je 20 odst. površine in sicer borovih, hrastovih, bukovih itd. Oljke -rastejo vse do 700 m višine. Od živali živi v gorovju muflon.
Prebivalstvo je po narodnosti italijansko, temne barve in temnih las, ponosno, maščevalno ter cepljeno v zadruge. Narod se drži še starih šeg in navad. Govorica teh ljudi je srednjeitalijanskega narečja. Kulturna stopnja tega naroda je še precej nizka. Korzičani se bavijo s kmetijstvom, sadjarstvom ln živinorejo.
Na Korziki so pred našim štetjem živeli Korzičani. Ko so leta 564. pred našim štetjem Fokejci na Korziki ustanovili Alerijo, so jih kmalu nato Kartaganci in Etruski pregnali. Leta 231. so si Rimljani podvrgli ta otok. Leta 774. je prišla Korzika z državo Langobardov pod Franke, v 10. stoletju so jo pa vladali domači monarhi. Pod Francijo je otok prišel leta 1768., in sicer potom odkupa od Genov-čanov, za 2 milijona frankov. Francija je leto pozneje iz otoka napravila samostojno provinco. Na Korziki, v mestu Ajac« cio, se je rodil veliki francoski cesar Napoleon Bonaparte (15. avg. 17691.
razrušili razne naprave mestnih oblasti. V Bombayu in Suratu so dijaki in drugI demonstranti povzročili velika zborovanja Indijcev ter so mimo tega napadli policijo, ki je izvršila številne aretacije. Aretacije so izvršili Angleži tudi v Kalkuti in Fardji.
* Angleške čete so zapustile Islandijo.
Angleži so odpoklicali svoje čete na otoku Islandija. Hkrati je angleška vlada obvestila islandsko vlado, da je v bodoče prepustila okupacijo otoka ameriškim četam. S tem so Angleži takorekoč javno priznali, da so prepustili kos zemlje, ki spada k Evropi — Amerikancem.
Sijaien potek zborovanj v Marburg-u
V soboto zvečer se je v Marburg-u zbralo nad 15.000 ljudi, ki so v mnogih zborovalnih dvoranah poslušali izvajanja govornikov organizacije Steirischer Hei-matbund. Dvorana Heimatbund-a, kjer je ¿ovoril KreisfiiHrer S t r o b 1, je bila nabito polna. Poslušalci so stali celo v veži in po galerijah. V zborovalni dvorani Ortsgruppe VI je pa sploh zmanjkalo prostora. Vse je drvelo v to dvorano, da bi slišalo govor Bundesfuhrer-ja, ki je bil najavljen, da govori poslušalcem iz te krajevne skupine. Nič drugače ni izgledal položaj z obiskom ostalih zoborovališč. Povsod so drvele ženske in mpški v dvorane, da bi iz ust poklicnih mož slišali, kar jih zanima, da bi zvedeli o notranje- in zunanje-političnem položaju vse, kar je aktualnega. Zborovalni prostori so bili povsod okusno okrašeni. Povsod je bil viden grb stranke in slika Fuhrer-ja. Kjer so bile godbe na razpolago, se je ista postavila na odru, brambno moštvo organizacije Steirischer Heimatbund je pa (Spravljalo rediteljsko službo.
Govorniki so bili v vseh dvoranah veselo sprejeti, ko so uvodoma podčrtali dejstvo, da je Spodnja Štajerska za vse veke nemška in ko so prešli na ostale probleme naše ožje domovine. Temeljito so vsi poročevalci obračunali z malo skupino manjvrednih ljudi, ki večinoma niso niti doma iz Spodnje Štajerske, ki pa na povelje komunistične internacionale povzročajo nemire ter z ubijanjem, umori in požigi strašijo domovini zvesto prebivalstvo, da bi preprečili izravnanje Spodnje-štajercev v enotno nemško domovino ter ovirali normalen gospodarski razvoj. Prebivalstvo Marburg-a je zaničljivo in z gnusom obsodilo po govornikih naslikana grozodejstva, ki jih ti po Moskvi plačani banditi zahrbtno in živinsko počenjajo z mirnimi, obrambe nezmožnimi prebivalci. Posebno pohvalo so govorniki izrekli brambnemu moštvu, ki neumorno čuva Spodnještajerce pred takimi grozodejstvi. Doslej je padlo že 141 oseb brimbnega moštva, žandarmerije in furnkcijonarjev organizacije Steirischer Heimatbund kot žrtev tem morilcem, ki se izogibajo odkritega boja ter nastopajo v.noči in temi zahrbtno, da morijo neoborožene ljudi po načinu divjih zverin.
Toda Spodilještajerc se zna braniti in
je vzel neenak boj na svoje rame tako, kakor so nekoč njegovi očetje in pradedje Spodnjo Štajersko branili z orožjem pred sovražniki. Boj bo končal s popolnim iztrebljenjem teh morilcev. Gre samo za vprašanje časa, do kedaj bodo" vsi banditi, njihovi pomočniki in pomočnikov pomočniki uničeni.	r,-
Govorniki so se nato bavili z silo in močjo Reicha. Orisali so vojaški, politični in gospodarski položaj Nemčije z ugotovitvijo, da ima Nemčija vse adiite v svojih rokah in je postala nepremagljiva. ■
Posebno slavnostno je poteklo zborovanje pri krajevni skupirii VI, kjer je Bundesfiihrer Steindl uvodoma podčrtal važnost zborovanja ter omenil duševno odpornost naroda, od katere je edino odvisno, če se bo preizkušnja moči zmagovito končala. Nato je razpravljal o vseh problemih, ki nas zanimajo. Obračunal je tudi s problemom slovenstva. Gospostvo in vodstvo Spodnje Štajerske nosi predi-kat »vedno nemška«, je izjavil, burno aplavdiran. Končno se je pozanimal še š tremi skupinami prebivalstva Spodnje Štajerske: s končnimi in začašijimi Slani organizacije Steirischer Heimatbund ter s zaščitniki Nemčije. V nadaljnjem govoru je omenjal storitve Nemčije. Sinbvi,-Spodnje Štajerske stojijo v vrstali nerfiSke oborožene sile, v delovni službi, celotno gospodarstvo Spodnje Štajerske pa dela v polni pari za končno zmago. O ostudni gonji banditov se je Bundesfiihrer bavil izčrpno ter gre njih obstoj koncu nasproti. O frontah je govornik omenil, da je nemški vojak najboljši na svetu in ima po zaslugi domovine tudi najboljše orožje. Pod najboljšim vodstvom je nemškemu narodu tudi zmaga osigurana. Zakaj se vojskujemo in kaj pričakuje nemško ljudstvo od zmage, to so bila zadnja izvajanja Bundesfuhrer-ja, ki je za svoj govor žel navdušeno odobravanje.
Sedaj ne more biti v celem Marburg-u več človeka, ki je dobre volje in ne bi vedel, zakaj gre in kje je njegov prostoh Na Spodnjem Štajerskem živi lahko samo dve vrsti ljudi. Taki, ki so z nami in se bojujeja za našo zmago, in taki, ki so proti nam in proti Reich-u ter bodo preje ali pozneje svojo nepoučenost plačali s svojim življenjem.»»
Tako umirajo junaki!
Junaštvo, ki so ga Spodnještajerci pokazali v svetovni vojni, je tako veliko, da bi se o tem lahko pisalo debele knjige. Vsi spodnještajerski polki, ki so spadali v sestav III. armadnega zbora v Graz-u, so se že v početnih bojih svetovne vojne na vseh frontah tako hrabro držali, da je tretji armadni zbor v vojaških in civilnih krogih ravno radi spodnještajerskih bojevnikov dobil pridevek »železni, tretji kor«. Pridevek »železni« je pomenil, da so njegovi bojevniki v bojih bili kakor železo, trdi, hrabri, vztrajni, žilavi, nezlomljivi in zmagoviti, kar so seveda tudi na celi črti vedno in povsod stvarno bili. Hrabro obnašanje spodnještajerskih polkov je v bivši obdonavski monarhiji postalo z nadaljevanjem vojne vedno bolj samo ob sebi umevno. Višja poveljstva so ne samo v času premikalnih bojev, temveč tudi v poznejši postojanski vojni, na strategično važne položaje najraje po-
stavljala čete Spodnještajercev, Spodnještajerski vojaki so se namreč ravno tako odlikovali v napadih in preganjanju nasprotnika, kakor so v odbrani in držanju bojnih črt, kljub bobnečemu artilerijskemu ognju in napadom z bajoneti in ročnimi granatami, postavljali junaško svojega moža.
Ko so leta 1915.—1918. tudi mladoletni, vojaški obvezi še nepodvrženi, 15—181et-ni, iz vseh občin zelene Spodnje štajerske prijavljeni prostovoljci, na jugovzhodnem bojišču dosegli sijajne uspehe, da so bili deležni najvišjih časti in najvišjih odlikovanj in priznanj, je takrat strmel, govoril in pisal ve3 svet o teh mladostnih strelcih, ki so se bojevali kakor levi ter postali legendarni junaki, na katere nI bil nikdo tako ponosen, kakor prebivalstvo naše lepe zelene Spodnje štajerske.
Da se med živečimi tovariši takratnih Spodnještajercev, ki so v veliki meri bralci našega lista, nekoliko osveži spomin na tiste tovariše spodnještajerskih
-v-',.-v: ti f< ...	.
Schwere ArtlKerie im Kaukasus
Geächoß und Kartuschen befördert der Munitionsaufzug.- PK-Aufnahme: Kriegs-berichter Neubefjier (Wb.)
prostovoljcev, ki so v svetovni vojni s svojimi življenji pomagali do slavnih zmag, ki služijo današnjim spodnješta-jerskim vojakom v vzpodbudo in vzor in bodo še našim poznim zanamcem z zlatimi črkami pisano zgodovinsko čtivo, sledi v nastopnem nekaj primerov junaške smrti takratnih, komaj šolskih klopi odraslih Spodnještajerskih prostovoljcev.
Bilo je leta 1917. med deseto soško bitko. Strelec Franz Kurbus, takozvani četni ali trupni pionir za tehniška dela, je dobil povelje, da s svojimi tovariši razstreli nek zasilni most, ki ga je sovražnik ponoči postavil preko močvirja blizu reke Timavo, da bi preko njega lahko napadel postojanke prostovoljnih strelcev. Razstrelitev tega mostu se je morala izvršiti pri belem dnevu in v največji nevarnosti za razstreljajoče pionirje, ker je bil sovražnik tako blizu, da je na Kurbusa in njegove ljudi ne samo lahko streljal, temveč lahko metal tudi ročne granate. Vsa ta nevarnost Kurbusa seveda ni motila. Fant je bil celo tako drzen, da se je po uspeli razstrelitvi mostu, ki mu je popolnoma uspela, izkobacal iz močvirja in trave, ki ga je nekoliko skrivala, postavil na sovražnim strelcem vidno mesto ter napram njihovim postojankam, kjer so radi detonacije pri eksploziji mostu, imeli že davno vse oči in puške usmerjene naravnost na most, glasno klical, da naj pridejo, če si upajo! V tistem trenutku je seveda počilo kar več pušk lz sovražnega jarka, in ena je Kurbusa zadela naravnost v glavo. Kurbus, ki Je spadal k tretji stotniji takozvanega K. k. Freiwill. Schiitzenfeldbataillon Marburg IV, na katerega se nanaša ta in nadaljnji popis, je bil seveda takoj mrtev.
Strelec Franz Terschowetz, ki je opravljal službo častniškega sluge pri stotnij-skem poveljniku 3. stotnije, je med pohodom svoje čete iz Sistiane proti Sv. Ivanu med deseto soško bitko, na odprtem in preglednem ozemlju, med hudim artilerijskim ognjem, korakal za svojim poveljnikom na čelu stotnije. Udarci sovražnih granat so stotnijo silili, da je na
GOSPODARSTVO_
Prebivalstvo mesta in podeželja — narodna celota
vse mogoče načine poskušala čuvati zdravje in življenje svojih ljudi. Sovražnik je takrat držal prvo našo črto pod bobnečim, dohod do iste, pa pod zapornim artilerijskim ognjem. Neusmiljeno so udarjale granate med ljudi, povzročajoč manjšo in večjo škodo. Celotno premikanje k prvi črti bi se prav za prav moralo vršiti ponoči, ko ga sovražnik ne bi mogel videti. Ker je pa bojna črta klicala in kričala po ojačenju in za pomoč, ker se je bilo bati sovražnega naskoka na bajonete, je povelje glasilo, da mora »totnija strelcev za vsako ceno, ne ozirajoč se pri tem na izgube, pri belem dnevu naprej, da zasede in ojači prvo črto. Pri tem tekanju in skrivanju se je kazal najbolj neustrašenega častniški sluga Terschowetz. Na čelu stotnije in ob Strani poveljnika je igral nekakšno vlogo vodnika ter tekal pridno naprej. Na enkrat pa udari težka granata, ki je zasula več mož. Ti so se večinoma z večjimi in manjšimi ranami izkobacali iz kamenja in zemlje, samo Terschowetz se ni več dvignil. Zračni pritisk granate ter njeni drobci in kamenje so ga ubili. Stotnijski poveljnik, ki je tega fanta imel posebno rad, se je pri tem dogodku zasolzil. Osebno ga je pokril s šotorskim platnom in odredil, da saniteti, ki so korakali zadaj, storijo svojo dolžnost... In že v istem trenutku je dal znak za nadaljnji tek tja, kamor je velevala dolžnost, naprej med hudim obstreljevanjem, v prvo bojno črto.
V isti bitki ob Soči je pri prodiranju 3. stotnije od grada Devin proti Trbižu, ki «e je seveda vršilo skoraj pod istimi okoliščinami in na isti način, postal žrtev težke granate, ki je v polno zadela, strelec Lorenz Jauschowetz. Jauschovvetz se Je med tekom ravno sklonil za neko kraško skalo, da bi se malo odpočil ter nato zopet tekel dalje, ko ga je nesreča dohitela ravno med tem odmorom v sredi svojih tovarišev, ki so kakor on, polegli okrog njega. Ta priden fant je tam izdihnil pri popolni zavesti. V bojih je bil vedno neustrašljiv in miren.
Prostovoljec Ferlinz,' ki je pri 3. stot-niji dolgo časa na fronti opravljal službo stotnijakega ordonanca, je bil nekoliko dni iz imenovane službe zamenjan ter dodeljen za frontno službo v stotniji. Ob začetku desete soške bitke je Ferlinz pričel s šestimi drugimi strelci čez dan na stražo železniškega viadukta blizu vasi Mavhinje. Straža je imela nalogo, preprečiti vsak promet in vsako približanje vojakov ali vozil k viaduktu, ki ga je sovražnik neprestano s težko artilerijo obstreljeval, šest ali sedem straž naše stotnije so dotični dan na tem mestu uničile sovražne granate. Junaško so tam umirali mož za možem, bilo je tudi mnogo ranjenih, ker je vedno zopet prišlo povelje, da se mora za uničeno stražo postaviti takoj zopet druge. Ferlinz je prišel šele proti večeru k viaduktu. 2e je izgledalo, da bo bližajoči sončni zahod in mrak sovražnim topničarjem otežkočil in onemogočil merjenje in streljanje. Kakor iz neba, je pa udarila težka granata iz daljnostrelnega topa, katere mali drobec, kakih 5 dkg, se je zarinil Ferlinz-u v spodnji del telesa, in ga je seveda zrušil. Pri tem je Istočasno večji kos granate zadel Ferlinz-ovega tovariša v prsa ter ga usmrtil. Ferlinz-a je nato hrabra sanitetna patrola lastne stotnije v lastni življenjski nevarnosti zanesla v kave rniško barako, kjer se je nahajalo že cel kup ranjencev dotičnega nesrečnega viadukta. Sanitetni vojaki so se za te
Vzajemne razmere med mestom in podeželjem tvorijo srediSče ljudsko političnega preudarjanja. Politiki in gospodarstveniki ljudstva so uvideli, da je begstvo iz podeželja v mesta koren, ki se dotika zdravja in blagostanja naroda.
Ze pred desetletji so se našli daleko-vidni možje, ki so opominjajoče opozarjali na to temeljno področje ljudske politike. Med njimi je bil profesor Seedorl v Gottingen-u, ki je že januarja 1917 v nekem predavanju in tudi pri drugih priložnostih povdarjal pomen in važnost kmečkega prebivalstva kot vir in mater-rednico mest. Torej že takrat, pred 25 leti med svetovno vojno, je opozarjal na rastočo industrializacijo in na z isto povzročeno delitev dela, ki povzroča enostranski način dela, kar predstavlja za zdravstveno stanje našega naroda precejšnjo nevarnost. Slabe storitve mest v pogledu porasta števila prebivalstva potom naraščaja morajo občutno vplivati na celotno silo naroda, ki se iz podeželskega
GOSPODARSKE VESTI
X lesna trgovina Nemčije. Med Nemčijo hi Slovaško je bila sklenjena pogodba o dobavi lesa. Slovaška bo Nemčiji dobavljala les po cenah, ki so se sporazumno določile marca meseca tekočega leta. Dobave, ki so zaostale, se bo Izvršilo do kraja tega leta. Tudi nemško-madžarska komisija za gozdarska in dobavna vprašanja, zaseda v svrho določitve količin lesa, ki pride za eksport v poštev. Medtem, ko gre pri Slovaški v glavnem za rezan les, je Madžarska v tem primeru dobavitelj lesa listnatega drevja. Razen tega so se sporazumeli tudi o dobavi celuloze in lesa za izdelavo papirja.
X Mandžukuo bo dobavitelj železa in jekla za vse dežele japonskega-mandžu-kuo-kitajskega gospodarskega bloka Tako je izjavil finančni minister Mandžu-kua. Urad, ki izdeluje takozvane načrte, bo določil količino, ki jo bo Mandžukuo letno lahko dobavil. Pri tem bo montanska industrija imela prednost pri dodelitvi ma-terijala in delovnih sil.
X Pridelek olivnega olja Turčije je letos nižji od lanskega. V področju Izmirja so pridelali samo 25 tisoč ton napram 35 tisoč tonam lanskega leta.
X Zdravilna zelišča Bolgarije. Od 600 vrst zdravilnih zelišč, ki rastejo divje in
ranjence brigali kolikor jim je bilo mogoče, zdravnika pa radi oddaljenosti ln močnega obstreljevanja celega področja prav dolgo ni bilo blizu. Soranjeni tovariši so pripovedovali, kako junaško je ta fant prenašal svoje zadnje nre. Pri popolni zavesti, da gre z njegovim mladim življenjem h kraju, jih je še navduševal rekoč, da se naj hrabro borijo, kadar ozdravijo, da se bodo kot prostovoljci izkazali in da zmagajo.
Po pripovedovanju sobojevnikov, je korporal Walenko iz iste stotnije kakor Ferlinz, ki je v bitki ob reki Tirnavo med desete bitko ob Soči na čelu svoje desetine našel junaško smrt, še med svojim umiranjem kričal in navduševal svoje vo- !
ljudstva vedno bolj spreminja v mestno prebivalstvo. Jasno je, da morajo mesta imeti zdrav dotok osvežujoče krvi iz podeželskih krajev, ampak to se ne sme spremeniti v nekakšno begstvo iz dežele v mesta ali pa v izgnanje iz vasi in selišč. To lahko povzroči, da ne bo oslabelo in obelelo samo ljudstvo na kmetih, temveč celo narodno telo, t oje j narod po mestih in na deželi. Tako je učil Seedorf, ki je že takrat zahteval odstranitev vzrokov, ki povzročajo beganje podeželskega ljudstva v industrije in mesta, in sicer potom izboljšanja življenskih, izobraževalnih in prometnih razmer na podeželju ter potom pospeševanja in zadovoljevanja podeželskih kulturnih potreb.
Samo uvidevna ter dalekovidno zamišljena ljudska politika bo prepad med deželo in mestom, ki še danes ni pre-mosten, odstranila. Ko bo to storjeno, odpade beganje iz podeželja v mesta, kar bo dalo povod, da bo ves narod uvidel, kako spadata podeželje in mesto skupaj, ker tvorita narodno celoto.
jih goji Bolgarija, je tujina kupovala naj. več 350 vrst V glavnem ae je izvažalo pač komaj kakih 50 vrst. Bolgarski eks-porterji zdravilnih rož stojijo na stališča, da jim bo v bodoče mogoče za 0,25 milijard levov zelišč izvoziti, kar bi značilo, da se izvoz za 50 odstotkov zviša napram lanskoletnemu. Pri tem seveda ne bo v nobenem pogledu trpelo rastlinstvo. Zbiranje in pridobivanje divje rastočih rastlin se mora vršiti seveda tako, da ne izumre nobena vrsta zelišč.
X Španija je v Evropi edini gojitelj sladkorne trstike in radi tega tudi edini izdelovalec pravega ruma. Sladkorno tr-stiko ne gojijo samo za izdelavo sladkorja, temveč tudi za produkcijo ruma, ki ga je Evropa pred vojno navadno uvažala lz prekomorskih krajev ameriškega kontinenta, kakor lz Kube, Jamajke itd. Sedaj, ko je uvoz ruma iz imenovanih dežel onemogočen, se španska industrija ruma trudi, da bi, v kolikor je to v njenih močeh, tudi po vojni obdržala svoje sedanje odjemalce.
X Nov premogokop na Danskem. Na Danskem v bližini vasi E is trup so rudo-sledci odkrili nahajališča rjavega premoga, ki so zelo obsežna. Strokovnjaki sodijo, da bo začetna dnevna produkcija lahko dosegla 8000 ton. Kemična analiza je pokazala, da je premog dobre kvalitete.
jake, dajajoč jim vzpodbudo, da se morajo z ročnimi granatami hrabro braniti in vršiti protinapade.
Kakor Kurbus, Walenko itd., tako približno je od spodnještajerskih prostovoljcev v svetovni vojni hrabro umiralo in umrlo za svojo domovino lepo število mladih Spodnještajercev. Bili so to vo-jaki-junaki v popolnem smislu besede, ki so do neke meje naravnost Izzivali smrtno nevarnost, ker se je niso bali. Po žilah Spodnještajercev je pač že od nekdaj tekla junaška kri, ki omogoča, da so bili, da so in ostanejo hraber in junaški narod, ki ljubi svojo domovino in jo brani na življenje in smrt, če je v nevarnosti.
UMNI KMETOVALEC
Predzimsko delo na njivah
Pod naslovom »Ali je jesenska praha priporočljiva?»» smo zadnjič na tem mestu ugotovili, da je jesensko prašenje zemlje zelo koristno na težkih, glinastih in ilovnatih zemljah, -ako ga izvedemo pravilno, to je, ako preorjemo zemljo za Jesensko praho globlje kot pri navadnem oranju, vendar pa ne pregloboko; ali pa, ie zemljo globoko prerahljamo, ne da bi spodnjo mrtvo plast zemlje spravljali na površino.
V prihodnjih odstavkih pa bomo kratko Obrazložili, kako praktično izvršujemo ta ali oni način jesenskega prašenja, v katerem primeru je priporočljivejše globoko erati, kdaj zemljo samo rahljati; razen tega pa bomo omenili tudi nekatera druga predzimska dela na njivah, ki so prav tako važna.
Preden pa pričnemo z obravnavanjem posameznih načinov jesenskega prašenja njiv, moramo na nekaj važnega opozoriti. Večkrat se namreč sliši trditev, da jesenska praha zaleže za pol gnojenja. Tega pa ne smemo napačno razumeti! Saj tudi pravimo: »Svež zrak in gibanje zaleže za pol hrane!« — a iz lastne izkušnje vemo, ia sta ¿vež zrak in gibanje samo pripomočka, ki povzročita, da človek — kakor tudi žival — hrano hitreje in bolje prebavi, da dobi boljši tek in da je preje spet lačen . . .
Vidite: enak učinek, kot gibanje na svežem zraku pri ljudeh in živalih, ima Jesensko prašenje pri zemlji; pravilno sprašena zemlja hitreje in popolneje pres-navlja dano ji rastlinsko hrano, nikakor pa praha sama ne veča v zemlji zlog rastlinskih hranilnih snovi.
Po domače povedano: če je zemlja sama po sebi rodovitna in močna, lahko s prašenjem napravimo v njej nakopičene hranilne snovi rastlinam dostopne; ako pa Je zemlja izčrpana ali pa sploh revna na hranilnih snoveh, je s samim prašenjem ne moremo napraviti rodovitne. Iz tega sledi pravilo:
Z izjemo težkih, močnih in rodovitnih tal je jesensko prašenje zemlje uspešno Je obenem z gnojenjem, ali pa v zvezi z gnojenjem. Kdaj in kako je pri posameznih načinih jesenskega prašenja zemlje najbolj priporočljivo gnojiti, bomo omenili pri obravnavanju posameznih načinov Jesenske prahe sproti.
Jesensko globoko oranje.
2e zadnjič smo omenili, da pri jesenski prahi orjemo zemljo 3 do 5 cm globlje kot ponavadi, tako da preorjemo tudi ono zglajeno ploskev pod navadno brazdo.
Praktična izvedba tega pravila pa ni iako lahka. Naši navadni plugi so namreč v večini primerov prelahki in pre-Sibki za tako globoko oranje. Pa tudi, če jih naravnamo na potrebno globino, .uidejo navadno sami od sebe na- ono ploskev, katero naj bi odorali. Če pa se nam posreči, navaden plug vendarle obdržati v potrebni globini, je nevarnost, da se «krivi prešibko ogrodje. Narobe pa posebni plugi za globoko oranje, takozvani rajolni ali rigolni plugi, navadno pregloboko orjejo ter je treba globino pri oranju stalno skrbno nadzirati, ako nočemo zemlje pokvariti namesto izboljšati s prašenjem.
Druga težava ie z vprežno živino. En par konj ali volov brazdo pri jesenskem
prašenju v težki zemlji, kjer je edino potrebna, težko zmaguje, orati z dvojno vprego je pa zelo. nerodno.
Tudi gnojiti pri "takem globokem oranju ne kaže, ker bi prišel gnoj pregloboko v zemljo, kjer je nevarnost, da vsled pomanjkanja zraka zogleni.
Zato izvršujemo jesensko prašenje zemlje s pomočjo globokega oranja samo v primerih, ko pripravljamo zemljo za gomoljaste okopavine, katerim bomo gnojili s hlevskim gnojem šele spomladi, pred ali ob sajenju. V prvi vrsti prihaja jesensko globoko oranje v poštev na njivah, kamor nameravamo spomladi saditi krompir. Za krompir smemo pri jesenskem globokem oranju tudi gnojiti s hlevskim gnojem.
2. Jesensko podzemno globoko rahljanje tal.
Pred par desetletji je začela skupina kmetijskih strokovnjakov zametavati oranje, to je obračanje brazd, kot način obdelovanja zemlje, in to v obče. Ti strokovnjaki so trdili, da je oranje za zemljo in njeno rodovitnost prej škodljivo kakor pa koristno, ker se z oranjem napravlja na zemlji kepasta površina, ki se popolnoma izsuši in se pri tem uničijo tudi vsa neštevilua predrobcena mala živa bitja, takozvane zemeljske bakterije, ki pre-snavljajo sestavine zemlje in gnojil v rastlinam užitno obliko.
Kot nadomestek nratiin «n ti ctrnknv-njaki predlagali, naj se zemlja obdeluje le z rahljanjem potom posebnih orodij, ne da bi se delale brazde. V ta namen so sestaviti različna orodja za podzemno rahljanje zemlje, ki jim s skupnim nazivom pravimo »kultivatorji«.
Vsi »kultivatorji« imajo kolikortoliko skupnosti z našo domačo brano, ki tudi zemljo rahlja in drobi, ne da bi jo obračala. V glavnem delimo kultivatorje v tri skupine: Prvo tvorijo takozvani »skarifi-katorji« ali razrezovalci. Mislimo si, da ima brana namesto zobov redke, dolge in ostro brušene močne nože, pa si bomo lahko predstavili to orodje. Skarifikator zemljo samo razrezuje, razrezuje tudi rušo in rastlinske korenine, nikakor pa zemlje ne rahlja kaj prida. Zato se tudi na njivah ni mogel udomačiti, pač pa ga dandanes vsepovsod s pridom uporabljajo za prezračevanje in poživljanje travniških ruš. Drugo skupino kultivatorjev tvorijo takozvani »ekstirpatorji« ali grobači. To orodje pa si bomo najlažje predstavili kot velik in močno izdelan okopalnik, katerega motičice rijejo po zemlji v globini do 25 cm in jo pri tem zrahljajo. Seveda je za tako globoko rahljanje potrebna zelo močna vprega. Do take globine pa rahljamo zemljo samo jeseni; če obdelujemo zemljo z ekstirpatorjem spomladi, ga seveda naravnamo veliko bolj plitvo ter zadostuje šibkejša vprega. V tretjo skupino spadajo takozvani »peresni kultivatorji«, ki imajo ožje motičice, nasajene na jeklenih peresih, katere rijejo po zemlji ter jo rahljajo. Ker so nasajene motičice na peresih, se pri tem natezajo in s svojim sunkovitim delovanjem uspešno drobijo kepe in ruvajo iz zemlje plevel s koreninami vred.
Omenjena skupina strokovnjakov, ki je hotela odpraviti oranje sploh, je hotela tudi jesensko prašenje zemlje namesto z plugom izvajati samo s podzemnim rah-
lanjem s pomočjo raznih kultivatorjev. Vendar se je v praksi izkazalo, da so peresni kultivatorji za jesensko prašenje prešibki in preplitvi, težki in globoko-rahljajoči ekstirpatorji pa potrebujejo izredno mnogo vprežne sile. Pa tudi gnoja z njimi ni mogoče spraviti v zemljo, niti uničiti plevelne ruše. Edino v bregovih legah je priporočljivo, zemljo jeseni samo globoko rahljati namesto orati, da se zemlja ne odplavlja.
3. Jesensko oranje, sdruženo z podzemnim rahljanjem.
Navzlic navideznemu neuspehu je vendar prizadevanje pristašev podzemnega rahljanja tal privedlo do novega, modernega načina jesenskega obdelovanja .ali prašenja zemlje, ki obstoji v tem, da zemljo jeseni preorjemo v navadni globini, plast pod brazdo pa prerahljamo, ne da bi jo spravili na površino.
Ta način jesenske prahe je zelo priporočljiv, kajti:
L je lažje izvedljiv glede na vprežno silo in jakost orodja, kot pa globoko oranje ali pa samo globoko podzemno rahljanje.
2. je uporaben tudi v zemljah, kjer globoko oranie ni umestno, n. pr. če hočemo dozdaj plitvo obdelano zemljo takoj globoko obdelati, a je spodnja plast zemlje nerodovitna in mrtva. 3. nevarnost poslabšanja zemlje je veliko manjša in se tudi morebitne napake ne maščujejo v tako očitni obliki.
4.	orna plast ne obubožava na sprsteni-ni (humusu), kot se to dogaja pri stalnem obdelovanju samo potom rahljanja.
5.	zemljopresnavljajoča mala živa bitja (mikroorganizmi ali zemeljske bakterije) se manj uničujejo.
6.	hlevski gnoj in plevelna ruša se z lahkoto zaorje v pravilno globino.
Zaradi neštetih prednosti se je oranje v navadni globini, združeno z istočasnim ali takoj sledečim podzemnim rahljaniem zemeljske plasti izpod brazde, splošno razširilo kot najbolj primeren način jesenskega prašenja zemlje.
Kmetovalec lahko dobi k svojemu plugu, katerikoli vrste naj že bo, primerno plužno telo za podzemno globoko rahljanje tal, ki ga je treba namestiti na plug največkrat za plužnim telesom; pri obračalnih plugih pa včasih zamenjamo eno plužno stran s podzemnim plugom, tako da orjemo na eno stran brazdo, nazaj grede pa plast oodnjo globoko rahljamo.
Lahko pa tudi zemljo najnrej zorjemo in šele nato z ekstirpatorjem globlje zrahljamo.
Čas za napravljanje jesenske prahe je vse do snega!
4. Gnojenje v zvezi z jesensko praho.
Rekli smo že, da pri globokem oranju gnoja ne kaže zaoravati, ker pride pregloboko, da pa je pri jesenskem oranju, združenem s podzemskim rahljanjem, za-orovanje hlevskega gnoja lahko izvedljivo.
Vendar ne priporočamo, gnojiti zemlji s hlevskim gnojem že pri napravljanju jesenske prahe. V zrahljani zemlji se namreč ob lepem suhem vremenu gnoj suši, ob deževju pa voda izpira in odvaja v globino hranilne snovi iz njega.
Niti ni priporočljivo, gnojiti jesenski prahi z lahkoraztopnimi umetnimi gnojili, kakor je n. pr. kalijeva sol, ali pa apneni soliter. Tudi ta gnojila izperfe voda v teku zime tako globoko, da so navadno za rastline Izgubljena. Pač pa brez nadaljnjega lahko že takoj jeseni , raztrosimo
Weltbild-Roth Ukrainische Bauern beim Holzsägen
po prahi težkotopljivo Thomasovo žlindro ali pa apneni dušik.
Najboljše gnojilo, ki ga vporabljajmo pri jesenski prahi, pa je apno. Apno pomaga rahljati zemljo, apno sodeluje pri presnavljanju za rastline dozdaj neužitnih hranilnih snovi v lahkosprejemljive, apno zdravi kislo zemljo, apno je slednjič gnojilo samo na sebi. Zato apnajmo jesensko praho, bodisi pred oranjem, ali pa pozneje — saj je čas za to celo zimo in apneni prah tako poceni: meterski stot, na domačo postajo postavljen, pri vagon-skem odjemu stane samo okoli 90 Rpf. Naj se torej domeni par posestnikov skupaj za vagonsko naročilo apna, da bo ceneje!
Na 1 ha jesenske prahe potrebujemo okoli 2000 kg apnenega prahu, to je, en 10 tonski vagon zadostuje za 5 ha njivske površine.
5. Oskrba ozimin.
Letošnja jesen je zelo dolga in zelo topla. Kdor je ozimine zgodaj sejal, se lahko upravičeno boji, da mu bodo žita pognila, ako bo spomladi sneg dalj časa obležal.
Nevarnost je posebno za ječmen. Zatp svetujemo vsem kmetovalcem, ki jim je ozimina zelo bujno odgnala, naj ozimni ječmen pustijo popasti, najbolje po ovcah, ker napravijo te najmanj škode. Pa tudi pšenico lahko popasemo, ako je prebujna, ker se bo itak spomladi spet razrasla, ako tudi napravi živina jeseni nekaj škode na njej.
Nikakor pa ne priporočamo, da bi pasli po ozimni rži. Ta se namreč spomladi več ne razraste, zato se s pašo nastala škoda na rži spomladi več ne da popraviti.
Glede gnojenja z umetnimi gnojili velja tudi za ozimnine. kar smo omenili glede gnojenja prahe.
Tudi v naši deželi je mnogo njiv, ki jim spomladi grozi poplavljanje. Vemo pa, da talna voda ozimnim žitom, pa tudi prazni zemlji, a še bolj zimski prahi, škoduje. Letošnjo jesen ima vsak kmet dovolj priložnosti, da očisti in obnovi osuševalne in odvodne jarke okrog svojih njiv, ter se s tem obvaruje pred škodo, ki mu jo sicer lahko spomladi povzroči nastop talne vode.
MALE VESTI
*	častni znaki na grobovih padlih članov brambnega moštva. Dne 9. novembra so organizacije Steirischer Heimatbund na vseh grobovih za Spodnjo štajersko padlih članov brambnega moštva (Wehr-manhschäft) uredili spominske znake ter jih počastili z venci. Ti skromni znaki obstoječi iz lesenih brun s streho, okrašeni z znakom nacionalsocialističnega gibanja, so opremljeni s častno tablico, na kateri stoji rang in ime ter rojstni in smrtni podatki pokojnega. Vse sikupaj predstavlja nekakšen zunanji znak povezanosti med domovini zvestimi Spodnje-štajerci in njihovimi sinovi, ki so kot junaki padli za našo lepo, zeleno Spodnjo štajersko.
*	Spodnja štajerska za vojno zimsko pomoč. Dne 8. novembra je Sp. štajerska nabrala za Vojno zimsko pomoč kakor sledi. Okrožje Marburg-Stadt 53.000, Rann 22.000, Trifail 18.500, Marburg-Land 39.000, Cilli 56.000, Pettau 33.000 in Luttenberg 8500 RM. Okrožje Mar-burg-Stadt ne prednjači samo v vsem okrožju na Spodnjem Štajerskem, temveč tudi vsem okrožjem v gauu Steiermark. Gau Steiermark je daroval 760.000 RM.
*	Za prosveto ljudstva. V okrožju Pettau je Kreisführer organizacije Steirischer Heimatbund nedavno otvoril poslednje štiri javne knjižnice in sicer v Mallenberg-u, Margarethen-u am Drau-feld, v Sella in v Stampfen-u. Okrožje Pettau ima sedaj torej 43 ljudskih knjižnic, ki razpolagajo z desettisoč deli.
*	»Polizeiregiment Todt«. Führer je nekemu policijskemu polku podelil ime »Polizeiregiment Todt«. Dotični polk je mnogo pripomogel k rešitvi vprašanj, ki so bila postavljena organizaciji Todt. Deli tega regimenta so se odlikovali zlasti pri obrambi angleškega izkrcavanja pri mestu Dieppe v Franciji.
*	Normalno ljudsko gibanje v Marburg-u. Prva polovica novembra je privedla ljudsko gibanje v Marburg-u zopet na normalno stanje. Standesamt-u je bilo prijavljenih: 83 rojstev (zadnjič 108), od teh 41 dečkov (zadnjič 54) in 42 deklic (zadnjič) 54); 47 smrtnih slučajev (zadnjič 54) od teh 23 moških (zadnjič 36) in 24 žensk (zadnjič 18). Število civilnih porok (sklenjenih na Standesamt-u) se je dvignilo na povprečno normalno stanje, in sicer na 46 (zadnjič le 28).
*	18 mesecev ječe, ker se je pečala z vojnim ujetnikom. Neka 331etna omože-na žena iz Jahring-a pri Marburg-u, se je v Graz-u tako daleč spozabila, da je stopila z nekim vojnim ujetnikom v intimne razmere ter s tem onečastila čast nemške žene. Izredno sodišče v Grazu jo je kaznovalo z 18 meseci ječe. Imenovana je bila že. preje opominjana radi nedostojnega zadržanja.
*	šolo za trgovce zunanje trgovine ln kolonialne trgovine so otvorill v Bre-men-u. Zavod bo izobraževal bodoči trgovski in trgovsko nameščesnki naraščaj, ki ga bo potrebovala zunanja trgovina in trgovina s kolonijami in v kolonijah.
*	Kontrola kruha. Kot najnovejše bodo baje v zvezi in sporazumu s pekovskimi obrtniki uvedli splošno kontrolo kruha glede kakovosti.
*	Vžigalice niso za otroke. To smo V našem listu že neštetokrat pisali. Kljub temu še tu in tam zgodi, da se takih dobro mišljenih nasvetov ne upoštvea, kar povzroča ogromno škodo. Otrok Ona navado, da posnema vse, kar vidi pri do-
raslih. Kakor nese že dojenček žlico v usta, če pride do nje, ker je to videl pri svoji mami, tako začne otrok vžigati vžigalice, če mu pridejo v roke, ker je to videl pri starših ali starejših otrocih. Vžigalice se morajo vedno shranjevati tako, da otroci ne morejo do njih. Nedavno je nek otrok posestnika T. Taba-nova pri Martin-u blizu Taubling-a za-Žgal hišo. Le takojšnjemu posredovanju gasilcev gre zasluga, da ni postalo poslopje popolna žrtev plamena.
*	Nestrokovnjaki kot sodniki. Minister za pravosodje, to je Reichsjustizminister Dr. Thierack, je že, ko je podal svojo programsko izjavo, poročal, da se bo za takozvano bagatelno ali malenkostno pravosodje ustanovilo pomirjevalni sodni urad, ki ga bodo upravljali lajiki, to se pravi nestrokovnjaki. Taki sodniki bodo pristojni za razsojanje v primerih razža-ljenja časti, telesnih poškodb, poškodb vrednostnih stvari, kaljenja miru po stanovanjskih hišah, sporov med sosedi itd. Taki pomirjevalni sodniki se bodo najprej trudili, da s poravnavo uredijo nesoglasja. Kjer pa dober nasvet ne bi koristil, bi pa izrekli sodbe, ki bodo lahko izrek pomiritve, opozorila, denarna globa, poravnalni zapor in javna objava pomirjevalnega izreka.
*	Posebna dodelitev živil za Božič. Reichsanzeiger objavlja določilo o izredni dodelitvi živil za božične praznike 1942. Normalni potrošniki in tisti, ki niso kmetijski samooskrbovalci iz skupine B nad 18 let stari, dobijo 500 g pšenične moke tipa 1050, 200 g mesa, 125 g masla, 62,5 g sira, 250 g sladkorja, 125 g stročnic, 125 g sladkarij, 50 g zrnate kave ter 0.35 1 žganja. Otroci in mladostni do 18 let ter nekmetijski samooskrbovanci skupine B iste starosti, dobijo iste porci-je brez kave in brez žganja, zato pa 125 gramov več sladkarij kakor normalni potrošniki nad 18 let. — Kmetijski samooskrbovanci skupine A nad 18 let stari dobijo 500 g pšenične moke tipa 1050, 250 g sladkorja, 125 g sladkarij, 50 g zrnate kave in 0.35 1 žganja. Mladostniki
med kmetijskimi samooskrbovanci do 18 let dobijo isto kakor mestni mladostniki, 125 g sladkarij več kakor kmetijski samooskrbovanci nad 18 let stari, zato pa nobene zrnate kave in nikakšne-ga žganja. Razen tega dobijo lastniki nakaznic za jajca v teku decembra 1942 4 do 6 jajc. — Nadalje dobijo delavci pri dolgotrajnem, nočnem, težkem in najtežjem delu steklenico vina. V področjih, ki so močno po zraku ogroženi, pa dobijo vsi potrošniki nad 18 let starosti namesto pol, celo steklenico žganja O razdelitvi na drobno izidejo pozneje navodila. Oddajo nadaljnje pol steklenice žganja bodo urejevali prehranjevalni uradi v mišljenih področjih. Te posebne dodelitve bodo deležni tudi vsi, ki se prehranjujejo po zavodih itd. v skupnem prehranjevanju, varnostni odredi izven oborožene sile, državna delovna služba, bolnišnice itd. Dopustniki oborožene sile, ki imajo v času 44. dodelilne perijode teden dni dopusta, dobijo kot posebno dodelitev celotno količino božičnih izrednih živil za normalne potrošnike nad 18 let. — Istočasno izdana določila o razdelitvi teh posebnih količin živil za Božič odrejajo izdajo posebnih božičnih živilskih kart in se jih bo razdelilo skupaj s kartam! za 44, dodelilno perijodo. Normalni potrošniki bodo torej za Božič dobili 1437 g dodatnih živil.
* Slovaški parlament se je dne 19. t. m, sestal k svoji 100. seji.
ODREDBE
*	Nov« odredbe. 102. Številka odredbe-nega in uradnega lista šefa civilne uprave za Spodnjo štajersko prinaša dve odredbi, 1 določbo, 2 okrožna razpisa in 1 popravek tiskovne napake. Prva odredba zadeva zaplembo divjih kož, druga se pa nanaša na pristojbine za preizkušnje in punciranje plemenitih kovin na Spodnjem štajerskem. Določba govori o cenah in trgovskem zaslužku pri grozdju za preša-nje, drozgi, vinskem moštu in vinu na Sp. Štajerskem. En okrožni razpis govori o omejitvi preskrbe kuriva in kurjave službenih prostorov, drugi pa o štedljivi kurjavi v službenih in uradnih prostorih. Popravek tiskovne napake zadeva odredbo o pregledu klavne živine in mesa, ki je izSla v odredbenem in uradnem listu Številka 99.
*	Zaplemba divjih kož. šef civilne uprave na Spodnjem štajerskem je z odredbo zaplenil vse kože divjačine. Ta ukrep sloni na potrebah, ki jih povzročajo vojne razmere; da se izrabi vse domače surovine. S takojšnjo veljavnostjo je obvezno oddajati oziroma prodajati vse kože srn, jelenov, zajcev, jazbecev, veveric, pižem, hrčkov, lisic, mačk, gadov itd. zbiralcem ali trgovcem kož ter krznarjem. Oddaji niso podvržene kože lisastih mačk. Zbiralci in nakupovalci kož so dolžni iste preko tvrdke I. Jelenz v Cilli-ju, ponuditi uradu Reichsstelle für Lederwirtschaft, ki skrbi za nadaljnjo oddajo v strojarne.
*	Delavske knjige je treba takoj zahtevati. šef civilne uprave za Sp. štajersko, pooblaščenec za delovna vprašanja, razglaša, da morajo vsi, ki so po odredbi šefa civilne uprave z dne 7. 10. 1941 dolžni imeti delavske knjige (Arbeitsbuch) in še istih nimajo, oziroma še za Iste niso zaprosili, to pri svojih, za njihova stanovanja pristojnih uradih dela (Arbeitsamt, Hauptamt, Nebenstelle, Hilfsstelle) do 1. 12. 1942 storiti. Tiskovine, ki jih je za to prošnjo izpolniti, se dobijo pri županstvih. Kdor se kljub temu ne bi pobrigal, da dobi delavsko knjigo ali Arbeitsbuch, lahko zapade kazni.
*	Novi predpisi v pogledu zatemnitve.
Reichsluftfahrtminister (minister letalstva) je izdal 7. odredbo o spremembi zaščite zoper zračne napade. V isti izdaja celo vrsto važnih določil o izboljšanju opreme zaklonišč in zaščitnih naprav. Za prestopke zoper predpise p zatemnitvi je na podlagi te odredbe omogočen razen policijske kazni, tudi odvzem električnega toka.
*	Nemška industrija ima veliko bodočnost. Po objavljenih gospodarskih ugotovitvah ima industrija šlezije veliko bodočnost Razširjenje in povečanje, ki bo In mora slediti, predvideva v industriji jekla zvišanje delovnih sil za 10 do 20 tisoč, v metalurgični industriji za najmanj 100 tisoč in v kemični industriji za 10 tisoč. Tudi šlezijska industrija suk-na ima velike izglede. Stavbena industrija bo pa potrebovala kakih 40 tisoč parov tloveških delovnih rok več kakor danes.
*	Nov nemški kmetijski list. še ta mesec izide v založništvu NSDAP prvi zvezek mesečnika »Deutsche Agrarpolitik«, po našem, »Nemška agrarna politika«. V tem listu bodo sodelovali mnogoštevilni merodajni pisci. Glavni urednik mu bo Staatsminister a. D., to je minister na razpoloženju, H. Riecke. »Deutsche Agrarpolitik« je potrebna vsem, ki v
nemščini zasledujejo tekoče dnevne probleme ter preko istih cilje velikonemške in evropske agrarne politike. Časopis bo prinašal bogate slike in prilogo v večbarvnem tisku. Cena posamezne številke je 1.60 RM. Četrtletna naročnina 3.60 EM, Interesentom priporočamo, da se na revijo naročijo, ker bo z ozirom na Stednjo papirja naklada omejena,
*	Zamenjalnice plafičev so ustanovili po nekaterih krajih v starem delu Rei-ch-a, in sicer po vzoru že obstoječih za-menjalnic otroških čevljev. V teh zame-njalnicah se zamenjajo večinoma podedovani plašči, plašči, ki so postali premali in pa drugače neprimerni. Razen tega se pripetijo primeri, da prinesejo ljudje plašče, ki bi jih radi odstopili za nabavne listke za nove plašče. Take plašče zamenjujejo kmečki ljudje, ker jih na deželi še vedno lahko uporabljajo.
*	Wien je dobil Landesbauernschaft. V Wien-u so ustanovüi Landesbauernschaft ali po našem deželno kmetijsko vodstvo. Za LandesbauernfUhrer-ja je postavljen Gauamtsleiter Mayerzedt.
*	»Deutsche Agrarpolitik«. Kakor poročamo na drugem mestu o izdaji kme-tijsko-strokovnega mesečnika pod gornjim Imenom, je medtem prva številka tega časopisa že izšla. Uvodnik prve izdaje je napisal Staatssekretär Herbert Backe, ki ugotavlja med drugim: »Naloge v spremembi kmetijske strukture so tako dalekosežne, da jih ne more rešiti samo en del, to je kmetijski del naroda, temveč zahtevajo razumevanje in sodelovanje najširših plasti našega ljudstva.« Tudi to drži. Ne samo kmetovalec, temveč ves narod se mora po svojih možnostih in močeh zanimati za kmetijstvo ter njega razvoj in napredek podpirati. Kritika, ki so jo objavili listi o "prvi številki mesečnika »Deutsche Agrarpolitik«, je laskava, ter gre za tem, da bi si to revijo razen šolanih strokovnjakov naročali tudi ostali kmetovalci in gospodarstveniki.
*	Notranje nevolje v Turčiji. Turški ministrski predsednik Saradžoglu je koncem preteklega tedna v parlamentu izjavil med drugim, da potrebuje Turčija vzdrževanje armade na višini, kakor je potrebna v vojni. To dejstvo pa povzroča po njegovi izjavi nazadovanje trgovine in produkcije, na drugi strani pa povečanje potrošnje. Tudi cene — tako je dejal Saradžoglu — so narasle in povečale bedo mnogih ljudi v Turčiji. Saradžoglu je moral nadalje priznati, da vlada s svojimi ukrepi ni mogla zavreti dviganja cen za vsakdanje potrebščine. Spričo tega je v mestih šest milijonov ljudi, ki prejemajo fiksne plače, potrebnih pomoči. Vlada je zato odredila, da se razdeli manufakturno blago in čevlje vsem državnim in občinskim nastav-Ijencem. Ministrski predsednik je nadalje ugotovü, da je zvišanje cen olju in masti posledica nesramne špekulacije. Primanjkuje tudi sladkorja in premoga, pa tudi žita. Turška vlada bo uvedla poseben davek na velike dobičke. S tem bodo znižali obtok bankovcev, ki znaša sedaj 700 milijonov turških funtov. Del tega dohodka bodo namenili vojski. Tako ima tudi Turčija celo vrsto notranjih težav.
*	Egipt racionlra živila. Po najnovejših poročilih bo egiptovska vlada uvedla nakaznice za vsa važna živila.
*	Volitve v Španiji. V Španiji so imeli volitve v parlament, oziroma v tako-zvani stanovski državni zbor. Izvolili so 160 poslancev, ki jim pravijo prokura-torji.
* Sovjetija že čuti pomanjkanje premoga. Angleški gospodarski list »Econo-mist« piše, da je po izgubi področja Doneč v Sovjetiji preskrba premoga največji problem. To drži. Sovjetija ni dežela premoga, kakor sta na primer Nemčija in Anglija. Kakor znano, so Rusi pred nekoliko desetletji svoje, takrat še maloštevilne lokomotive, kurili z drvmi, nakar so prešli na premog. Pod carjem se današnja Sovjetija seveda ni mnogo brigala za razvoj premogovnikov, kakor ji tudi industrializacija ni šla kdo ve kako od rok. V evropskem delu Sovjetija so pred sedanjo vojno pridobili tretjino količine premoga kakor pri nas v Nemčiji ali v Angliji. Tam so leta 1937. produkcijo premoga početvorili in pridobili 122 milijonov ton črnega premoga letno. Ves ta premog se je seveda razdelil in uporabljal Sirom ogromnega sovjetskega področja z ogromnim številom prebivalstva. Nemška zasedba Doneča je Sovjetiji odrezala vir premoga, tako, da sa Sovjeti sedaj navezani na ostale, manj važne premogovnike v Aziji, ki še v geološkem pogledu niso popolnoma raziskani, še manj pa pripravljeni za veliko produkcijo.
*	Tako »brihtni« so Amerikanci! Neka njujorška tvrdka je nedavno razstavila neko novo barvo, s katero se lahko barva obleke v času nočnih letalskih napadov, kar omogoča, da se tudi v temi vidi človeka, ki gre po mestnih ulicah, ima pa hkrati to prednost, da sovražna letala take osebe ne vidijo in ne opazijo. Izum je baje sijajen. Amerikanci in to posebno denarni krogi, so kakor znano, nočni ptiči, ki korakajo in se zabavajo cel« noči po raznih nočnih plesiščih, bodo sedaj lahko bolj mirnih živcev v temnih zimskih nočeh korakali po ameriških mestnih ulicah od beznice do beznice, ker bodo imeli tako pobarvane hlače, da se jih bo po noči lahko videlo in jih ne bo ;=(trah, da bi jih kdo obstrelil ali iz zraka bombardiral.
*	Rooseveltova »počastitev«. Naknadno se je po nevtralnih virih Izvedelo, da s» gospo Roosevelt-ovo pri njem obisku ▼ Londonu prav posebno častili. Visoka gospa je razen ogleda londonskih znamenitosti, potovala tudi nekoliko v angleško podeželje, da vidi, kako živi angleški kmet. Ogledala si je pa tudi neko razstavo domačih živali. Pri tej priložnosti ji je neka kmetica podarila pitanega kunca, ki je bii na razstavi odlikovan. V oddelku razstave za pitane svinje in prašiče, so pa Rooseveltovi poročali, da j« cenilna komisija njej na čast dala najbolj debeli in najboljše pitani prašiči ims njenega moža »Franklin Delano«. Tako daleč dejstva Zlobno časopisje pa temu dodaje, da bi Angleži v svoji pozornosti do visokega ameriškega obiska pri mo* rebitnem ogledu razstavljene perutnine, najbolj brbljajoči goski dali ime »Elea-nor Roosevelt«. Ce bi si gospa predsednikova ogledala tudi kakšen živalski vrt, bi pa čuvaji živali najbrž tudi takoj na brzo roko njej na čast prekrstili kakšnega kameleona na ime »Franklin Delano«.
1= V Angliji doslej porušenih 2 milijona 750.000 hiš. Vsled letalskih napadov je bilo v Angliji po uradnih ugotovitvah porušenih in poškodovanih skupno 2 milijona 750.000 hiš.
*	Meksikance bi radi vpregli v svoj vojni voz. Po poročilih iz Zedinjenih držav Severne Amerike, namerava Roosevelt oborožiti 2 milijona Meksikancev, da bi jih uvrstil v vojne vrste svojih armad.
*	London In Hommel-ove namere. Kakor poroča ženevski list »La S u i s s e« iz Londona, so tamkaj z dosedanjim potekom ofenzive 8. angleške armade v Egiptu in v Libiji zadovoljni. V teh krogih so pa vsekakor mnenja, da se bo moralo angleško vodstvo izogniti pogreš-kam, ki sta prizadejali obema prejšnjima angleškima ofenzivama smrtni udarec. Obenem tudi poudarjajo, * da je sedaj vprašanje dovoza mnogo bolj resno kot poprej. Vsa težina teh okolnosti, zlasti v puščavski borbi, se je po mnenju Angležev pokazala tudi na strani Nemcev in Italijanov. El Alamein in tudi Halfaya sta vse preveč oddaljena od nem-ško-italijanskega dovoza. Pričakovati je zatorej, da si bo Rommel izbral postojanko, ki bo glede dovoza njegovi armadi nudila kar največje prednosti, 8. Hrmadi pa čim največ škode. V Londonu po mnenju švicarskega lista sicer poudarjajo, da je 8. angleška armada sedaj močnejša kot kdaj prej, iz tega pa vsekakor izhaja, da razpolaga tudi z večjim trenom. Armada potrebuje stalen dovoz ne samo municije, temveč tudi petroleja, živil in vode, obenem pa tudi potrebni materijal za popravila. Nemci so namreč na svojem umiku uničili vse, kar bi moglo 8. armadi kakorkoli koristiti. Tudi tobruško pristanišče Je tako razdejano, da ga angleške čete za dovoz ne morejo uporabiti. Ta dovoz je bil tisto, kar je svojčas bistveno olajševalo angleške operacije v Libiji. Dopisnik švicarskega lista Ugotavlja končno, da so se pretirani upi Angležev glede učinka bitke-pri El Ala-meinu že precej skrčili.
*	Taborišče za delamržne elemente na Slovaškem. Slovaška vlada je uredila v župi Nytra posebno koncentracijsko taborišče za notorlčne pijance in druge asocialne elemente, ki bodo morali delati prisilno v tamkajšnjih kamnolomih.
*	700 let mesto Zagreb. Letos je poteklo 700 let, odkar je Zagreb mesto. Kralj Bela je namreč izdal 16. novembra 1242 listino, ki povišuje Zagreb v svobodno in kraljevsko mesto. S tem v zvezi so se vršile v nedeljo in pondeljek skromne proslave, kakor jih narekuje vojno stanje. Zagrebška škofija je še starejša, ker jo je ustanovil kralj Ladislaus leta 1097.
*	Grandl: Italijanski narod je prežet železne volje do odpora ln zmage. Iz Rima poročajo: Predsednik italijanske zbornice Grandi, je imel pred zakonodajnim odborom za industrijo in pravosodje govor, v katerem se je bavil med drugim tudi z zadnjimi letalskimi napadi na Genovo. V zvezi s temi napadhje Grandi podčrtal železno voljo italijanskega naroda do odpora ln zmage. Italijanski narod se zaveda, da ne gre v tej vsiljeni vojni samo za veličino, temveč tudi za obstoj italijanskega naroda. Cilj sovražnikov je, uničenje italijanske kulture, Italijanskega narodnega edinstva in vsega tistega, kar je Italijanski narod ustvaril v štirih generacijah po zedinjenju Italije.
*	Teror v Alžlrju in Maroku. Kakor poroča »II Popolo dt Roma« iz Tangerja, eo uvedli Angleži in Amerikanci v Alžlr-
{u ln Maroku isti teroristični režim, ka-:or ga Je opažati v vseh arabskih deželah, v katerih se šopirijo Anglosasl. Na osnovi židovskih denuncijactj so v Alžir-Ju pozaprll veliko število alžirskih nacionalistov ln drugih »sumljivih« oseb. 2id-Je so sedaj v Alžlrju ln Maroku pod novim režimom takorekoč na oblasti. »Zavezniki« so izdali v Maroku oklic, ki po-
Življenje Spodnještajercev
v Reichsarbeitsdienst-u
Norbert Jeglitsch, zastopnik vodje oddelka za tisk pri zveznem vodstvu organizacije Steirischer Heimatbund, je nedavno obiskal v Salzburg-u naše spodnje-štajerske fante, ki se nahajajo v tamkajšnjem taborišču Reichsarbeitsdienst-a. Svoja opazovanja in vtise je objavil v dnevniku »Marburger Zeitung« ter v obširnem sestavku orisal.in s fotografskimi posnetki ilustriral življenje in delovanje obveznikov delovne službe. Iz njegovega popisa posnemamo:
Taborišče se nahaja v Bergheim-u, uro vožnje od mesta Salzburg. že pri vhodu v taborišče se opazi, da vlada povsod red m disciplina. Strumno stoji pri vratih stražnik z lopato in pozdravlja. Pri vpisu v knjigo za obiske, ki se je vršilo v stražnici, so se fantom razširila usta, ko so videli, da smo se vpisali kot Spodnješta-jerci Iz Marburg-a. Kakor stražnik, tako so tudi v stražnici stali večinoma Spod-nještajerci. Johann Pitzko iz Lebonia pri Pettau-u je stal kot stražar pri vhodu ter bil prav vesel, da smo ga slikali: »Na uho« nam je povedal, da ga pozneje lahko najdemo v kuhinji, kjer je zaposlen pri »mami« kot pomočnik. Tako nazivajo fantje kuharico, ki je baje prava specia-listinja v svoji stroki. Kmalu nato nas pozdravi upravitelj, kakor da so prišli kaki stari prijateljski gostje. V najlepšem razgovoru o naših tamkajšnjih Spod-nještajercih pride vodja taborišča ali La-gerfiihrer. V njegovem spremstvu smo si ogledali notranjo ureditev taborišča. Cist in zračen prostor predstavlja kuhinja, kjer gospodinji »mati taborišča«, pri čemer ji pridno pomaga Spodnještajerc Fitzko. ženska, ki ima sama 12 otrok, gleda v teh fantih otroke, kakor da bi bili njeni. Delovnim možem je na razpolago tudi kantina, ki jo vodijo v lastni režiji.
Mimo umivalnice na prostem se pride v pralnico s kotlarno, kjer je tekoča topla in sveža voda. Naprava za prho omogoča umivanje in kopanje po' delu. Red in čistost vladata povsod. Sobe so v redu, postelje postlane. Govori se, da so Spod-nještajerci v pogledu reda med prvimi. Razen barak za orodje, premog, kolesa, skladišča in magacine, smo si ogledali tudi obvezovališče za prvo pomoč v nezgodah. »Zdravnik«, ki tam ordinlra, se pri delu ne bo raztrgal. Vodja taborišča nam razlaga, da so delovni možje iz
Spodnje štajerske izredno zdravi. Ogledali smo si tudi knjižnico, kjer so naši dečki pridni abonenti in pogosto na obisku. Shramba za orodje vsebuje orodje vseh vrst in za vsa dela. Možje delovne službe morajo razumeti in tudi poprijeti za vsako delo. Naravnost obžalovanja vredno je, da ne morejo Spodnještajerci, ki še nimajo dovolj jasnega pojma o Reichsarbeitsdienst-u, vse te naprave taborišča na lastne oči videti. Delovna služba ima visoko vzgojno nalogo v pogledu izravnave ljudi v nacionalsocialističnem smislu. Vodja taborišča nam je predstavil Spodnještajerca Alois-a Pristotnik-a, ki je po poklicu risar in se je v Reichsarbeitsdienst-u s pridnim samoukom naučil toliko nemščine, da je v zahvalo in priznanje dobil dopust. Taborišče ima tudi uveden sistem, da se delovnim možem iz drugih gau-ov, ki se jim po sobotah in nedeljah za pridno ln dobro vedenje dovoljujejo dopusti, dodeli po enega tovariša Spodiiještajerca, da gresta skupno v Berchtesgaden, Miinchen itd. Kaj to pomeni v vzgojnem in izravnalnem pomenu za Spodnještajerce, se na kratko sploh ne da popisati, ne omenjajoč pri tem spopolnjevanje v nemščini. Spodnještajerci so se uveljavili in obnesli v notranji službi m na stavbiščih. Povsod so pridni in delavni. V posebnem oddelku samih izbranih 60 mož, ki je mišljen za izredno važna dela, se nahaja seveda tudi sedem Spodnještajercev. Ti so seveda na to odliko prav ponosni. Ponosen je pa tudi delovni mož Venischek, seveda naS Spodnještajerc, ki je dobil za posebno pridno službovanje od vodje taborišča prosto vstopnico ta slavnostne Igre V Salzburg-u.
Ogled stavbišča nam je nudil sliko pridnega in dobro šolanega delavstva. Zraven Spodnještajerca dela Tirolec, Bavarec, Hamburžan ln to so sinovi najvišjih, srednjih in tudi nižjih družabnih plasti. Bodoči jurist in kmečki hlapec sta enaka in tovariša.
Večer smo prebili v jedilnici. Kovalo se je načrte za bodoče mesece. Nato j« prišla večerja. Hrana je dobra po kakovosti in količini. Po večerji so fantom razdelili pošto. To Je precej razveseljivo. Vsak gleda in pričakuje, da dobi poročila Eden naših fantov je odpiral paket s časopisi. To je njegov vsakodnevni pozdrav iz Spodnje Štajerske.
živa Marokance, naj se borijo ob strani anglo-ameriških čet. Ta oklic je izzval veliko nevoljo arabskega prebivalstva.
*	Velika železniška nesreča v Italiji. Med mestoma Paola in Cosenza je iztiril v nedeljo predpoldan v neki ostri vl-jugi osebni vlak. Nesreča je zahtevala 18 mrtvih in 50 ranjencev.
*	Sovjetski poslanik v Londonu skrbi za staro železo za angleško industrijo, še ni dolgo, ko je Stalinov poslanik pri angleški vladi v Londonu, Majski, oblekel lakaste čevlje in frak ter ob navzočnosti zastopnikov angleške vlade ter raznih komunistov lastnoročno s ključavničarskim in kovaškim orodjem slavnostno podrl železni plot pred sovjetskim poslaništvom v Londonu. Pri tem so po svojih starih tradicionalnih običajih Angleži napravili toliko »vetra«, držali govore Itd., češ, Majski je na oltar obeh domovin žrtvoval toliko in toliko ton sta-
rega železja za oboroževanje, da je bilo že vse skupaj smešno. Zarjavel železen plot bo angleška Industrija predelala, nemške granate ga bodo pa svoječasno zopet zdrobile ali pa pride kot vojni plen zopet v roke Nemcev.
*	Novi španski veleposlanik v Berlinu.
Za novega španskega veleposlanika v Berlinu je bil imenovan lir. Ginea V i d a t y Saura.
*	Rezultati volitev v Zedinjenih državah Severne Amerike. Izid volitev v USA je dodelil stranki republikancev v reprezentančni zbornici 208 sedežev, napram dosedanjim 161; demokrati so pa obdržali še 220 mandatov. V senatu so dobili republikanci 38 sedežev, napram demokratski večini, ki šteje 56 senatorjev. Zedinjene države Severne Ameriki Štejejo glasom ameriških podatkov 131 milijonov 333.000 prebivalcev,
*	Crippsove fantazije o bodočnosti Evrope. Znani angleški vojni hujskač in velik prijatelj boljševikov, Sir Stafford Cripps, je govoril preteklo nedeljo pred nekakim mednarodnim mladinskim svetom v Londonu. Pri tej priliki je izble-betal angleške namene o tem, kako naj bi se »obvarovalo Evropo pred oblastjo kakega bodočega Hitler-ja«. Cripps, biv-šl angleški veleposlanik v Moskvi, je označil dve »rešitvi«. Po prvi naj bi se Nemčijo razdelilo v več malih držav. Druga rešitev predvideva razdelitev nemške industrije na sosedne države. Nobenega dvoma ni, da je Cripps govoril Z vednostjo angleške vlade, ki jI pripada kot čuvar lordskih pečatov. Anglija bi torej hotela razbitje Nemčije In razdelitev nemške industrije, ki naj bi se prenesla v države, odvisne popolnoma od Anglije. Tako bi si hotela Anglija zavarovati ogromno produkcijsko silo Nemčije. Sicer je pa Anglija živela skozi stoletja od takih tatvin. Vsekakor nI treba Odgovarjati na taki ln slične angleške načrte, porojene v bujni domišljiji gospoda lorda. Cas za ta odgovor bo še prišel.
*	Angleži so aretirali francoskega admirala. Kakor poroča nek švedski list preko Ankare, so angleške oblasti v egiptovski Aleksandriji aretirale francoskega admirala Godefroy-a, ker se je po angleških virih branil, izročiti francosko brodovje angleški vojni mornarici.
*	Italijanski narod bo železno vztrajal. Vodilni italijanski politični tednik »Re-lazioni Internazionali« se bavi v zadnji številki z gangsterskim napadom, ki sta ga izvedla Churchill in Roosevelt proti Francoski Severni Afriki. Italijanski narod — tako piše omenjeni tednik — se je od vsega početka zavedal, da se bodo Anglosasi v svojem stremljenju po »drugi fronti«, vrgli v sredozemsko pustolovščino. Napad na Mers el Kehir nI bil nikak slučaj, temveč del načrta za preizkušnjo glede možnoiti napada v Sredozemskem morju. Tudi napad na Dakar in zasedba Madagaskarja sta del tega načrta. Načrt za napad na francoski sredozemski sistem je bil že pred par meseci sklenjen v Londonu in Washingto-nu. Ta načrt naj bi izpopolnil napad na Italijo. Italijo bi radi zadeli in kolikor mogoče izločili iz sedanjega konflikta. Italija naj bi po teh načrtih nastala bojišče, na katerem bi hoteli poraziti Nemčijo. Toda italijanski narod je trdno in
^RAM-D-LAMPE MIT OER DOPPEIH^
f Besser für Dich — ? | besser für.allel °
5	Strom wird meist mit Kohle	o
5	erzeugt. Bei der Beleuch-	»
g	tung muß also möglichst	|
g	wenig Strom viel Licnt er-	£
o	geben. So sorgen Sie	A
g	ohne Verschwendung für	3
§	Augenschonungl	5
2	Dank der Osram-Doppel-	?
£	Wendel geben Osram-D-	£
S	Lampen viel licht für wenig	5
?	Strom. Wenn Glühlampen	o
9	ersetzt werden müssen,	§
|	verlangen Sie darum	S
k	Osram-D-Lampen!	g
OSRAM-LAMPEN
' JidiuM ßrufmigifiroml ^ 5	T 30	S
JffAM-D-lAMPE MIT DER DOPPEl^
Unsere wöchentliche Sprachecke
10
VOM GESUNDEN MENSCHEN
Der gesunde1) und rassisch1) einwandfreie3) Mensch ist das größte Kapital für unseren Staat.
Aus diesem Grunde4) legen5) wir nicht so sehr wert darauf, den von Geburt®) aus kranken7), geistig8) belasteten9) Menschen am Leben zu erhalten10), sondern zu verhüten11), daß der Mensch krank und minderwertig12) geboren wird. Unsere schönste Aufgabe13) in der Betreuung14) des Volkes besteht darin, daß wir für unsere Nachkommen15) Vorsorge16) treffen, damit sie gesund bleiben, und nicht in der Fürsorge17) für Kranke an Leib und Seele.
Gewiß18) sorgen wir für die Alten19) und Kranken20) und die Armen21), aber unser Ziel ist es, überhaupt12) von vornherein13) zu verhüten, daß es Kranke und Arme gibt. Wer ein gesundes Leben führt, wer Sport betreibt, wer mäßig24) lebt und fest seinen Körper trainiert, wer arbeitet und schafft und dann wieder nach getanem Werk lachen25) und sich freuen26) kann, der wird gewiß seltener27) krank werden und bleibt bis ins hohe Alter rüstig28) und arbeitsfähig29).
Deutschland hat noch viel auf der Welt für sich und für andere Völker30) zu schaffen31) und zu gestalten38). Riesige33) Aufgaben34) und gigantische35) Werke sollen auf - Wunsch36) des Führers von uns ausgeführt werden. Dazu brauchen37) wir frohe38), starke39) und gesunde Menschen. Es ist also Pflicht40) für jeden, so zu leben, daß er selbst gesund bleibt und daß auch seine Kinder gesund geboren werden und bleiben.
_Ausschneiden und aufheben!
zdrav
2)	rasno (plemensko)
3)	neoporečni *) razlog
8) polagamo
6)	rojstvo
7)	bolan
8)	duševno
9)	obremenjen 10) ohraniti
") onemogočiti 12) manjvreden ls) naloga
14)	oskrba
15)	potomci
16)	skrb
17)	skrbstvo
18)	gotovo
19)	starci
20)	bolniki
21)	reveži
22)	sploh
23)	že v naprej
24)	zmerno
25)	smejati
26)	veseliti
27)	redkeje
28)	čil, krepak
29)	delazmožen
30)	narodi
31)	delati
32)	oblikovati
33)	ogromne
34)	naloge
35)	ogromne
36)	želja
37)	potrebujemo
38)	vesele
39)	močne
40)	dolžnost
Izreži in shrani!
železno odločen, vztrajati tudi tedaj, ako bi sovražnosti zahtevale najbolj krvave žrtve, če je sploh kak narod, ki je navajen na pomanjkanje in bol, je to italijanski narod.
*	Angleži so že zopet prekršili švicarsko nevtralnost. V Bernu, glavnem mestu Švice, so objavili dne 14. t. m. sledeče uradno poročilo: »V noči od 13. na 14. november je večje število letal prekršilo švicarski zračni prostor. Letala so priletela nad Švico ob 21.02 in 21.45 v bližini ženeve Les Verrières, povrnila pa so se istotako v okolišu ženevskega jezera. Letala so na povratku večkrat preletela območje ženevskega jezera med 23.09 in 23.40 uro. švicarska protiletalska služba je otvorila proti letalom ogenj. V več naselbinah Zapadne Švice so imeli letalski alarm.«
*	General Yague — vrhovni poveljnik španske divizije v Maroku. Caudillo je imenoval generala Yague-a za vrhovnega poveljnika španske 10. divizije, ki stoji v španskem Maroku. General Yague je znani vojskovodja španske meščanske vojne. V Madridu je dalje časa vodil port-felj letalskega ministra.
*	Angleški brigadni general se je ponesrečil v Severni Afriki. Angleški general Vogel se je ponesrečil z letalom v Severni Afriki. Brigadni general Vogel je bil člari štaba ameriškega generala Eisenhower-ja.
*	Sovjetski' bombnik je pomotoma pristal na finskem vzletišču. Kakor poroča »A f t o n b 1 a d e t« iz mesta Helsinki, je nedavno pristal neki sovjetski
bombnik na nekem finskem vzletišču. V zadnjem trenutku je posadka spregledala svojo pomoto, toda bilo je prepozno. Finci so obstreljevali letalo tako dolgo, dokler ni obležalo na mestu šest mož posadke.
* Strahovit orkan v Indiji. Dne 16. Oktobra je razsajal strahovit orkan nad indijsko pokrajino Bengalijo. Orkan je bil tako silovit, da je razrušil skoro 700.000 stanovanj. Poldrug milijon ljudi je brez strehe. Orkan je zahteval 11 tisoč človeških žrtev.
TO IN ONO_
O nastanku in tisku „Štajerskega Gospodarja"
Na naš popis »Kako pride slika v „Štajerskega Gospodarja"«, smo sedaj od naših naročnikov sprejeli več dopisov, da bi našim bralcem na kratko popisali še nastanek in tiskanje »Štajerskega Gospodarja«. V kolikor se to brez ogleda praktičnega dela v tiskarniškem podjetju lahko zgodi, radevolje ustrežemo. Popis bo gotovo našel vsestransko zanimanje.
Kakor vsak časopis, ima tudi naš tednik svoje uredništvo in upravništvo. Delokrog uredništva je pisati gradivo, ki pride kot čtivo v list. V uredništvu sedijo torej uredniki. Pod upravništvo ali administracijo lista se razume skrb in delo trgov-sko-gospodarskega in založniškega značaja. To delo, ki ga opravljajo nameščenci, obsega razpošiljanje lista, knjigovod-
Sie kamen nicht mehr zur Verwendung Für die Verteidigung Stalingrads hatten die Sowjets eine große Anzahl Betonbunkern hergestellt, die als Widerstandsnester dienen sollten, aber sie kamen nicht mehr zur Verwendung und liegen nun im Vorgelände der Stadt, wo sie auf ihre Zertrümmerung warten — PK-Kriegsberlchter Herber (Atl) (Sch)
stvo o naročnini, prodaji, sprejemanje in plačevanje oglasov itd. ter seveda tudi vsa ostala dela, ki ne spadajo v pristojnost uredništva.
Za vsako številko »Štajerskega Gospo darja« začne uredništvo takoj, ko je izšla zadnja izdaja lista, to je, vsaki petek v jutro, na pisalne stroje sestavljati in pisati članke, notice itd., ki pridejo v naslednjo številko. Vse, kar bralec najde v časopisu, morajo najpreje uredniki sestaviti in napisati, morebitne dopise ali prispevke od zunaj pa pregledati, popraviti, spopolniti in urediti, da je besedilo, ki se mu po starem izrazu še danes pravi nia-nuskript ali rokopis — akoravno so danes le redka uredništva, ki bi z roko pisala svoje rokopise — v redu. Ko je nekaj takih manuskriptov gotovih, pridejo ti v tiskarno in sicer v takozvano stavnico, kjer delajo ali stavijo stavci. Stavnice se danes delijo v oddelke za ročne stavce in v oddelke za strojne stavce. Prvi kakor drugi postavljajo iz svinčenih črk, prvi z roko, drugi z stavnimi stroji, na podlagi manuskriptov ali napisanih besedil, ki so namenjena za objavo v listu, stavke za tisk. Kakor mora. urednik ali pa tipkarica po narekovanju urednika v uredništvu za vsako črko udariti po tipki pisalnega stroja, tako mora v stavnici stavec vsako črko. piko, vejico itd., če stavi z roko ali strojem, postaviti, da se iz svinčenih črk sestavi besede, vrste, stavke, odstavke, članke in vse, kar pride v časopis.
Naš tednik stavijo strojni stavci. Pred-no pride besedilo do njih; da ga začnejo saviti, si ga na brzo roko ogleda stavi ki mu po tiskarnah v strokovnem izrazu pravijo, da je meter, v našem primeru meter »Štajerskega Gospodarja«. Ker je meter tisti, ki nazadnje, ko je za časopis vse postavljeno, »lomi« »Gospodarja«, to se pravi, on uvršča in razdeli vsa ta mala in velika poročila, kakor tudi oglase, v časopisne strani. Meterju je kratek vpogled v manuskript torej potreben, da je do neke meje na tekočem in da ve, kaj in kaki članki, notice itd. se stavijo. Strojni stavec sedi pri svojem stavnem Stroju, ki je v nekem oziru vsaj pri tipkah, na katere more pri stavljenju udarjati, podoben pisalnemu stroju. Ko dobi
strojni stavec rokopis, vidi že na vrhu pole, ki je popisana samo na eni strani, kako velike črke mu je vzeti. Stavni stroj je du.hovita iznajdba, ki jo goni elektrika in ki na podlagi postrežbe strojnega stavca, ki stavi sedeč s tipkanjem na posamezne črke besedo za besedo v vrsto, ki jo uredi v širino stolpca. Stroj je razen na elektriko priključen tudi na plinovod. Plinska kurjava je stroju potrebna, da ogreva svinec, ki ga stroj potrebuje za takojšnjo avtomatično vlivanje stavljenih vrst. To stavljenje z istočasnim vlivanjem vrst iz razgretega svinca se ne vrši veliko bolj počasi, kakor na primer srednje hitro pisanje na pisalni stroj. Povprečno lahko en strojni stavec v osmih urah postavi približno devet stolpcev, kakor jih vidite na primer na drugi strani našega lista. So pa tudi strojni stavci, ki stavijo razmeroma manj in tudi več. Zanimivo in praktično pri tem stavljenju je, da stavni stroj sam, ne da bi stavec moral mnogo vstajati, postavljeno in zlito vrsto izloči ter mu jo takorekoč izroči, da lahko z delom in Stavljenjem naslednje vrste nadaljuje. Razume se, da stavi več stavcev in strojev naš list. 16 strani potrebujejo mnogo drobnega stavka. Ko stavni stroj svojemu stavcu izroči zlito vrsto, jo ta postavi v poseben čolniček, kjer jih uvršča eno za drugo, dokler ni notica, članek, oglas ali več istih postavljenih. Na ta način stavijo strojni stavci vse, kar pride v časopis.
Medtem, ko strojni stavci nadaljujejo z svojim delom, pridejo druge delovne roke, ki te postavljene članke in notice — članki so večji sestavki z velikimi napisi in več odstavkov, notice so krajše vesti, ki se začnejo s polmastnimi črkami in so podane samo v enem odstavku — odnesejo v obliki stolpcev na pločevinastih čolnih do aparata za takozvani krtačili ali prvi odtis, .ki je potreben za korekturo. Ta odtis pride z tnanuskripti vred h korektorju, ki ga temeljito pregleda, morebitne stavne napake, ki so skoraj neizogibne, pa označi z nalašč za to običajnimi znaki, ki jih postavi na napačne črke ali besede ter z istimi znaki vred napiše pravilne na desni rob odtisa, ki dobi odslej naziv korekturna pola. Korekturna' pola
pride potem nazaj k strojnemu stavcu, seveda zopet potem meterja navadno, da popravi napake. Ce je korektor na primer v neki vrsti ugotovil, da se je strojnemu stavcu vsilila napaka, da je na mesto piko nekje postavil vejico, ali pa na mesto i« postavil u, mora za to na novo postaviti celo dotično vrsto, prvotna z napako se potem odstrani in na njeno mesto prid« ta nova brez napake.
Tako izgleda celotedensko strojno stavljenje »Štajerskega Gospodarja«, kar uredniki napišejo, gledajoč pri tem, da bo vse, kar dajo v stavnico dobro, tet času in ciljem, ki jih list zasleduje, pri« merno. Istočasno sprejema uprava ted« nika oglase ali inserate ter jih po vknjiž» bah itd. izroči stavnici, da jih stavci po« stavijo. Pri vsem tem je treba povedati, da so stavni stroji do danes V stanju v. glavnem staviti le kompresen. to je gladek, tekoč stavek v velikostih črk, kakor, jih vidite v časopisu, knjigah in povsod, kjer se tiska z manjšimi črkami. Napisi ali nazivi člankov, poročil in oglasov, kakor na primer »Veliki uspehi nemških podmornic na vseh oceanih» in sploh vse, kar je tiskati s črkami velikega obsega, pa morajo staviti ročni stavci. To se vrši iz omar, v katerih ležijo posamezne črke kakor a, b, c itd,, v vsaki omari po ena velikost in vrsta. Navadno napravi za »Gospodarja« to meter.
Meterjev glavni dan je četrtek, ko postavljeno gradivo »lomi« ter iz celotnega stavka po ogledalu ali razpredelbi uredništva sestavi časopisne strani. Na primer, na prvi strani pridejo vojna poročila. Istim sledi, kar je seveda že na drugI strani, uvodni članek, ki je kot nekakšen najvažnejši prispevek izpod peresa glavnega urednika ter sestoji iz kurzivnih ali ležečih črk. Metčr je tudi tisti, ki po navodilih uredništva izoblikuje vse strani časopisa ter jih po možnosti v tehniškem pogledu olepša. Ko je meter na čolniču sestavil in razdelil celoten stavek in sestavil posamezne časopisne strani, se od istih še enkrat napravi krtačne odtise.
Nato prevzame vseh 16 strani oddelek za stereotipijo. Beseda je grškega izvora in označuje postopek iz črk postavljene tiskovne strani odtisniti na svilen papirnati karton, to je, na karton za matrice. Ta stereotipija na matričen karton se vrši s kalandrom, to je, z močno stiskalnico, ki z ogromnim pritiskom odtisne na karton cel stavek, navadno po več strani na enkrat. Matrica služi nato za odtis v svinec, iz katerega se vlije tiskovne plošče, za rotacijski stroj, ki tiska časopis. Svinč-nate stereotipirane tiskovne plošče dobijo pri tem s pomočjo vlivnih instrumentov primerne polkrožne oblike.
Nato pridejo te plošče k rotacijskemu stroju, kjer je strojnik že pripravil papir na valjih in čaka, da bo plošče uredil in pripravil za tisk. To gre hitro in rotacija se lahko stavi v pogon. Stroj tiska pri istočasnem odvijanju papirja vseh 16 strani časopisa avtomatično ter jih zložene za ekspedit izločuje in zlaga na kup. Moderne rotacije natisnejo do 15.000 izvodov na uro.
o O kostanjih. Plemeniti ali domači kostanji so dober in zdrav sad. Kostanji vsebujejo mnogo vitaminov, ki so za prehrano človeka potrebni. Kostanji so užitni v kuhanem in pečenem stanju. Brihtne in skrbne gospodinje pa delajo iz kostanjev tudi dobra in okusna močnata jed'la. V nekaterih krajih meljejo kostanje ter uporabljajo kostanjevo moko. Eno ali drugo je dobro. Na Spodnjem štajerskem
rastejo domači kostanji kakor znano najbolj v krajih, ki ležijo v okrožju Mar-burg, kjer Stoji glasom statistike 36.147 dreves. Potem pride okrožje Cilli z 23.048, okrožje Pettau z 20.000, okolica Marein bei Erlachstein 18.000 in okrožje Rann 6 14.000 drevesi. Spodnja Štajerska razpolaga torej s 133.000 kostanjevimi drevesi, ki delajo dober in zdrav sad in imajo kot les za obrt in industrijo posebno vrednost.
o O filmih in filmski produkciji. V Evropi imamo kakih 27 tisoč kinematografov, v katero številko Sovjetija in Anglija nista všteti. Zadnja tri predvojna leta so evropski kinematografi prikazovali kakih 8000 filmov. Od teh je bilo 82 odstotkov ameriškega izdelka. Odkar traja sedanja vojna, se je pa to razmerje temeljito spremenilo. Ameriški film ni izginil samo iz kinematografov v deželah sil osi, temveč moral se je umakniti tudi drugod, celo v sami Angliji se je število ameriških filmov znižalo. Nemška filmska industrija, ki je sedaj v Evropi vodilna, bo v tekočiem letu izdelala vsega 107 filmov. Isto interesno področje bo v Parizu, kjer
je ustanovljena nova tovarna filmov in bodo do novega leta prodiicirali 92 igralnih filmov. Španija izdela letno 45 do 50 filmov. Portugalska zmore samo tri filme letno, Švedska 35, Finska in Danska po 20, Norveška 6 do 10. Filpiska industrija jugovzhodnega dela Evrope je šele v povoju. Madžarska je v tem pogleda že precej daleč in izdela po-40 igralnih filmov na leto.
o Ukradena ljubavna pisma. Soproga nekega visokega uradnika v Milanu v j Italiji, je od nekega čistilca parkejtov dobila pismo, da ji je on nedavno v njenem stanovanju ukradel 30 pisem, ki ji morajo biti zelo pri srcu. Zahteval je Za vsako pismo tisoč lir. Na nekem sestanku se je grešna žena trudila, da bi za 2000 lir dobila pisma nazaj, izsiljevalec ji je pa za ta denar izročil samo dva. Potom nekega pravnega zastopnika so nato poslali nekaj policijskih agentov, ki so moža presenetili v nekom prenočišču ter pod njegovim vzglavjem našli vsa ostala pisma. Izsiljevalec denarja na podlagi grehov nezvestih zakonskih žen pride sedaj radi izsiljevanja pred sodišče.
Hieinet Ameifet I
Jedes Wort koste. für Stellengesuche Rpl. das fettgedruckte Wort 26 Kol. Uli Geld-, RealitStenverkehr, Brietwechsel u. Heirat 13 Rpl. das fettgedruckte Wort 40 Rpt. für alle übrigen Won anzeigen 10 not. das lettgedruckte Won 30 dpi. Der Wortpreis gilt bis zu 12 Buchstaben le wort, Kennwortgebühr bei Abholung der Angebote 35 Rpl, bei Zusendung durch Post oder Boten 70 Rpl, Auskunltsgebühr für Anzeigen mit dem Vermerk: „Aus-kuntt in der Verwaltung oder Geschäftsstelle'' 70 Rpl. - Anzeioen-Annahme-schluss: Donnerstag um 11 Uhr. „Kleine Anzeigen" werden nur gegen Voreinsendung des Betrages (auch gültige Brletmarkeni aulgenommen. Mindest-gebühr tur eine Kleine Anzeiqe f- RN
ZU VERKAUFEN
D
Verkaufsanzeigen (Gebrauchtwaren) dürfen nur mehr mit Preisangabe veröffentlicht werden
Junge
trächtige Kuh
wegen Futtermangel zu verkaufen. Alois Toplak, Destinzen, Winterdorf (St. Urban), Pettau.	1549-3
Bett samt Matratzen 85 RM, Ka-w * * sten um 170 RM verkauft »Rapid«, Marburg/Drau, Mellingerstraße 1
1568-3
Bhfällp Altpapier, Hadern. SclineL u derabschnilte, Textilabfälle, Alteisen. Metall. Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg (Drau), Draugasse 5.	1G0-4
Wildkastanien	alljährlici1
Arbeiter, Draugasse 5. Fernruf 26-23.	1412-4
|/a„(A Schaf-, Ziegen-, Kitz- und IXCIUlt; Rehfelle. Hemer, Gerberei, Marburg, Brunndorf, Haydngasse 24.
1547-4
f
ITranllrXnla kauft Lowretz, Mar-IVIdUlKOpie burg/Drau, Kärnt-
Kaufe eine junge, nicht über 400 kg schwere, frischmelkende oder schwerträchtige
Kuh,
die auch führen kann. J. Reich, Sachsenfeld.	1566-4
Kaufe 7—30 m verzinkte
Wasserleitungsrohre
2—4 cm Durchmesser. Anträge unter »Wasserleitung« an die Verwaltung.
1561-4
OFFENE STELLEN
□
nerstraße 31.
1550-4
Rundholz Esche, Buche, Eiche zu ' kaufen gesucht. Einkäufer gesucht. Zuschriften unter »Hartholz« an die Verw,	1551-4
Vor Einstellung von Arbeitskräften muß die Zustimmung de« zuständigen Arbeltsamtes eingeholt werden
Hemdennäherinnen
werden sofort aufgenommen. Wäschefabrik Hido, Lang <£ Lichtenäcker, Cilli, Unterkötting.	1132-6
Freiwillige für den Wachdienst in den besetzten Gebieten, auch Pensionisten, Rentner, iedoch unbescholten und einsatzfähig, im Alter von 24 bis 60, zu sofortigen Eintritt gesucht. Auskunft bei allen Arbeitsämtern und bei der VVerbeleitung für die Ostmark: Thiel Rudolf. Werbeleiter, Graz. Sackstraße 27, Tel. 42-42. und Innsbruck.
Braver Lehrjunge
wird sofort aufgenommen. — Kupferschmiederei Jakob Koß, Marburg (Drau), Adolf-Hitler-Platz Nr. 4.	1510-6
Für größeren Weingartenbesitz werden sofort für ständigen Posten
Wirischafter u. Pferdeknecht
(möglichst Ehepaar) gesucht. Zuschriften an: von Kodolitsch, Kaag bei Friedaü.
%_.,.'.■'■-'" ■ -'■«« " ' r>
Braves Küthenmädchen
wird aufgenommen. Vollgruber, Hinden-
burgstraße 17, Marburg/Drau. 1530-6 -—• —_____
Braves
Mädchen
das perfekt kochen kann, wird gesucht'. Anfragen: Blumengeschäft Spittau, Te-getthoifStraße 29.	1552-6
L^hrlinn fÜr Herrenschneiderei LCIIIIIII^ wird aufgenommen. Viktor Werdnik, Schneidermeister, Marburg (Drau), Augasse 18.	1Ö53-6
Suche
Mädchen
für alles, die auch etwas kochen kann. Helene Lubei, Schneidermeisterin, Pra-gerhof.	1554-6
Bedienerin iür 2 stUHden vormittags wird aufgenommen. Adolf Hitlerplatz 12-11, Marburg/Drau.
1555-6
Huf- und WagenschmleG
zur Übernahme und Führung einer Huf-und Wagenschmiederei gesucht. — Rosa Kumer, St. Martin 33, Gemeinde Täubling.	1556-6
Winzer fUr 2 Joch Wein&arten se~
' sucht. 10 Joch Acker und Wiesengrund für 5 —6 Rinder und Schweine; freie Wohnung, Wirtschaftsgebäude, Holz und Streue. Acker und Wiesen in bestem Ertrag und gut zu bewirtschaften. Anfrage: Tischlerei Staudinger, Marburg, Mühlgasse 17.	1557-6
2 landwirtschaftliche
Aroeiterinnen
werden bei ganzer Verpflegung sofort auf Wohnung genommen. J. Mulez, Lassach, Wachsenberg.	1558-6
I nUrlinn sucht Franz Deschelak, Lenriing Schneidermeister, Eichtal (Hrastnigg)._1559-6
Geprüfter
Huf-Wagenschmied
wird bei sofortiger Anstellung gesucht. Anfragen bei Frau Elisabeth Mattusch, Windischfeistritz. Bachemstraße 56. 1570-6
Näherinnen und
Deckennäherinnen
werden gesucht. WEKA, Marburg/Drau, Tegetthoffstraße 15.	1569-6
H
» rr mittleren Alters, sucht zwecks " * ■ Ehe ein Mädchen reiner Vergangenheit, mit Haushaltkenntnissen. Vermögen Nebensache. Anträge unter >101* an die Verw.	_1562-12
Fiepnhahnpr 39 Jahre alt, wünscht
ci»enudMier Ehebekanntscha{t Init
einfachem Landmädchen oder Witwe, 35 bis 40 Jahre alt. Anträge unter »Sofortige Ehe« an die Verw.	1563-12
Buty-JUcUtsiUeU
tviarauro. uurpplatx 1
PAUL HARTMANN LENV MARENBACH HANSSÖHNKER in dem Schicksal einer Frau zwischen zwei Männern:
ItdimtksUemM
Für Jugendliche nicht zugelassen! 1567
Fräulein	lnit Vermögen
i i «uiciii und besitz wünscht e|,e.
bekanntschaft mit Geschäfts- oder Gewerbemann bis 52 Jahren. Geschiedene ausgeschlossen. Zuschriften unter »Glück« an die Verw.	1571-12
2 Mädchen aus dem Bezirk Ober-radkersburg sind seit dem 10. November abgängig. Die Mädchen sind einfach gekleidet. Amalie ist 9, Theresia 12 Jahre alt. Zweckdienliche Angaben werden erbeten an: Grand Franz, Ober-radkersburg.	1564-13
Tages-Preise für jede Menge
Altmasch inen. Eisen, Metalle, Abfälle aller Art. Übernehme Abwracksbetrtebe. — Lagernd große Auswahl Autoteile, Maschinenteile und Nutzeisen. Max Weiß — Nagystraße 14, Tel. 21-30. Vormals Gu-stintschitsch.	1375-14
ProlhesenS,1^i-Ho^e1-oLe^ dische Apparate, Leibbinden, Gummi-strünipte, Bruchbänder erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F. E g g e r, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Krankenanstalten u. Sozialinstitute. Marburg/Drau, Mellingerstraße 3, CM, Marktplatz 13.
762-14
Jimeiseneier, Arnika
sowie alle Heilkräuter kauft laufend jede Menge
W. G REMSE, Kräutergrosshandlung Graz, Gartengasse 22 1519
Anmeldung zur Hengstenkörung 1945
Die Besitzer von Hengsten, welche diese in der Deckperiode 1943 zur Zucht verwenden wollen und daher angekört werden müssen, werden eingeladen, bis 1. Dezember 1942 nachstehende Daten bekanntzugeben "und an den Chef der Zivilverwaitung in der Untersteiermark, Beauftragter für Ernährung und Landwirtschaft, Graz, Jakominiplatz 12, einzusenden:
1)	Nationale, Alter und Abstammung des Hengstes;
2)	Von Hengsten, welc-lie im Vorjahre gekört und mit einem Körbuch mit Deckerlaubnis beteilt worden sind oder einen einfachen Körschein erhalten haben, sind diese Dokumente mit einzusenden.
Der Zeitpunkt und das Programm wird zeitgerecht verlautbart werden.
Che! der Zivilverwaltung in der Untersteiermark Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft
1560
Sepp Hainzl.
Der Stillhaltekommissar für Vereine, Organisationen und Verbände in der Untersteiermark
Bekanntmachung
Die im Bereiche der Untersteiermark wohnhaften Mitglieder nachstehender Vereine und Organisationen werden zur Feststellung ihrer Mitgliedschaftsansprüche erfaßt:
1.	Unterstützungsverein der Eisenbahnbediensteten und Pensionisten tin Laibach (früher Innsbruck), jedoch nur jene Mitglieder, die bisher Ihre Meldung noch nicht abgegeben haben.
2.	»Dobrota«, Sterbe- und Unterstützungsverein der Postangestellten in Laibach.
3.	Lehrerselbsthilfverein in Laibach.
4.	Verein der pensionierten Lehrerschaft für Slowenien in Laibach.
5.	Sterbefond des Banalvereines der Staats- und Selbstverwaltungspensionisten in Laibach.
6.	Vereinigung der Heizer der Staatsbahnen und Schiffe des Königreiches Jugoslawien in Belgrad.
7.	Sterbefond der Finanz- und übrigen Staatsangestellten und Pensionisten in Laibach.
8.	Vereinigung der Unterbeamten" der Finanzkontrolle in Beigrad.
Diese Mitglieder werden aufgefordert, ihre Anmeldung persönlich oder
schriftlich bei der Dienststelle des Stillhaltekommissars in Marburg/Drau, Wielandgasse 11/1, anzubringen. Bei der Meldung sind anzugeben: Vor-tund Zuname, Beruf, Anschrift, genaue Bezeichnung des Vereines oder der Organisation, Mitgliedsnummer und Datum des Beitrittes.
Die Meldungen haben bis 30. November 1942 zu erfolgen.
1565
Der Stillhaltekommissar: gez. Hruby. Gauschatzmeister.
Ihre Anzeigen in die Wochenzeitung „Štajerski Gospodar
»»i
Landes-Hvpothekenanstalt für Steiermark
i
GRAZ, Radetzkystrasse Nr. 15
Kommunaldarlehen
Hypotheken auf Grundbesitz in Stadt und Land
GILLI, Postfach
Siedlungsdarlehen
Haltung des Reichsgaues für sämtliche Verbindlichkeiten der Anstalt