> - ' "* T . i MAT Bo. UwruUW Am m0DNm POPPOIINI JKDNOTt T*">~' — "'**-* ' ' i» ■ i cago, IU., petek, 27. novembra (November 27), 1825. wH STEV.-NUMBKR 278 fifUHiwri, i mmm -- ■■■■ fr"' ■■■ • - ■•1> ---—rmr nartni] ■■ -m ■ ima— um for ki eeetfoa 11SI. Act of Oct. 3. IflT, autkortaeS on Jono 14. 1S1S. Velika demonstraciji proti VMiamji rav. foroota v S. N. P. J. odobri lokartoko pakti Opozicija J« v veliki manjšini, Hlreeentana navdušuje pe-■lonce ae Francijo In Anglije. Socialist poival Rusijo, naj gre v ligo narodov. Berlin. 25. nov. — Ko pride v petek na dnevni red glasovanje o ratifikaciji lokarnaklh paktov, bo nemški parlament i veliko večino odobril garancijske In rassodiščne pakte. To se je po-kasalo danes, ko so parlamentarni-voditelji nameniti sklep svojih strank. Sledeče stranke bodo glasovale ss pakte! Socialisti, 181 glasov ;' centrum (klerikslol) 88, ljudska stranka 51, demokrati 82. bavarska ljudska stranka 18; skupaj 302 glasova. Proti paktom: nasionsllstl 111, komu-nlstl'46 in fašisti 14; skupaj 170. Pri včerajšnji debati o paktih je imel sunanji minister Strese-msnn glavno besedo. Navduševal je sboralco ss prijstkljstvo s Francijo, rekoč, ds dsnašnja Kram-ija nI vsč Polncarejsvs, marveč deipokrstičns, ksteri ss sms ssupsti. Ns te beseds js vs-čina »bornice In galerije — prvič po vojni v nemškem psrls- t meritu ognjevito ploskals. Socialistični vodjs VVcls js v svojem govoru posivsl sovjetsko Rusijo, naj opusti svojo o-samljsnost od sunanjsga svsta In vstopi v ligo nsrodov. Upanja na trajni evropski mir ni, dokler Je Busijs sama sase, ju rekel Wels, ! Spriaggkn. Utak—(Uvirno Proave^i.) — Sporočam ialostno vpst. Joe Somšič, ali Joe Smith, Imel je dva Imena, je sabodel Franka Ponikvarja dne 16. novembre na Thawathu, Utah. Za vdal mu je i nošem tri rane it\ Ponikvar Je bil na mestu mrtev, .t Ponikvar je bil član društva št. 14 Z. S. Z. Star je bil 88 let. Bplo smo poslsli v Lasdville, )., kjer ims dva brata in tam iK|U pokopan. Naš« društvo, ki s njim ligubilo dobrega člana, Cu js ob odhodu iskssalo sadnjo st. — August Topotavec. Briand Je odklenil premtjerstvo, ko ee ms aociallati odrekli so-delevaaje. Socialisti zahtevajo ■vejeta premljerjs In večine ministrov. msgnate itva. No-i tonu. Pariš, 86. nov. — V teku sad-njih 84 ur sta Doumer in Her-rfot sastonj poskušala organizirati vlado. Nato je bil posvsn Brisnd, ds še enkrst poskusi svojo srečo. V Parizu vedno bolj naraščajo govorice o fašistov-skem puču. Vlada je pripravila vojaške čete za vsak slučaj. Nacionalistični listi zahtevajo razpust parlamenta. Medtem pada frank nepreatano In rastejo cene potrebščinam. Parts, 86. nov. — Briand je včeraj vrnil mandst predsedniku Doumergueju, ko so socialisti isjavlli, da ne marajo iti v njegovo vlado, niti ne bodo podpirali njegove politike. Predsednik je nato povsbil Psuls Dou-merjs, naj on poskušs organlzl-rstl kabinet. Briand je hotel sestaviti vlado iz levičarskega bloka In bi bil rad dobi) v kabinet HerrioU, Psinlsva, Blums ln Bonoourja. Zadnja dva sta voditelja socls-listov. Soclslisti so ps ns svoji konferenci zaključili, da gredo le v tisto vlsdo, v ksteri bodo polovios drugih vsšnih ministrov premljsr, zunanji ministsr in soclslisti In ksters osvoji vss njihov flnsnčnl progrsm. Vse ksše, ds ss vrns Herrlot ns krmilo. Hsrriot ssstavi vlsdo is redikaleev in sklene kompromis s socialisti. ^ . MvoooHilJovI ilktato- rIJUI (sbs|| ISfsisN v v^mi HRia oi^ngvu j Rim, 26. nov. — Kakor hitro is Mussolini slišal kaj Js govoril jugoslovsnskl vzgojni minister Rsdič v Ljubljeni zadnjo nsde-jjo o njegovem rešimu, Je takoj dal aavodila italijanskemu pomniku v Belgrsdu kaj ima povedati Pašičevi vladi. Poslanik Jf povedal. Poslsdics js bila, da se Js jugoslovsnsks vlsds oprs-vičUa In Mussolini je zadovoljen. Radič je oftcijslno isjsvil, ds so tals njegove besede nspsčno ci- Novs izjave, ki prlhsjsjo is glav. negs stana fsderseijs, ss «8* ločno ss rii/Midlščc. Wsshlagton. 3 (F, P.) — Priključitev Amerike svstovns-mu rsssodlššu Je pozitivne zahteva Ameriške dalsvsks fsdo-racij«•. Poročila *v časopisju o nasprotnem, ki so jih poslsli Is VVsshlngtona posebni poročevalci, kateri vodji protl-rassodlšč-no propagando, so pobita v u-radnl Izjavi, ki je Isšls Is Isvrše-vslnegs svets v zsdnjih dneh po ssključku Četrtletne ssjs. Zstrdllo se nsslsajs ns resolucijo, ki Jo Js sprsjsl Isvršsvsl-ni svst A. D. F. V nji eksekuti-vs ponovno nsglsša svojo zahtevo sa priključitev Amerike avs-tovnemu rsssodlšču. V rssoluei-jI svet tudi nslsgs predssdniku Gramu, ds preučsvs rssmere glede rasaodišča, izboljšstl plača smsHŠksgs delavstva in de* Isvstvs po vsem svstu. V resoluciji ss tudi posivsjo vss mestne in drtsvns dslsvske fsderseijs k sodelovsnju zs priključitev svetovnemu rsssodlšču. Resolucljs se v veliki meri tiče predsednika Oreena. Js pa bolj namerjens za očuvsnje njegove oblasti v federscljl kakor ps ds bi pridobil še ob«ešneJšo oblast v vodstvu. Pri politiki strokovne organizacije bodo v bodoče imele tudi več Usodo kmjevpf in drtavno federacije. Po mnenju'Izvrševslnegs od-bora Ameriška delavske federacije bo svetovno razsodišče pomagalo Izboljšati razmere de-l#vstvs po vsem svetu. MTNAANK KAZMKRK NA 81« HliKKM MHOl)OVjU. Moskva, 26. nov. — Msksim Litvinov, nsdomestni komisar zunanjih zadsv v Clčerinovi odsotnosti, js včsrsj v intervjuvu z inozemskimi poročevslci rekel, ds js sovjetske Rusija ns enakem stališču z Zdrušenlml dršs-vsmi glede lige nsrodov. Obe republiki ne marata iti v ligo, ker veeta, da liga ni to, kar hoče biti in ket;,nočeta, da bi liga posegala v njune notrsnjs sadeve. V tem oziru se sovjetl strinjajo s Ameriko. Dalje je rekel, da sovjstsks Unljs In Amsrlks Imsts enako stališče gledf Kitajske, da ss rss-likujeta v metodah. Obe hočeta, da je Kitajska «svobodna in pro-sts vsske zunsnje nadvlade. DELNIC Wsaklagtea. f). C — John W. Frame, zaupnik republlkaneke stranke, je obelodanil poročilo veleporote, ki Je bilo podano v mesecu septembru 1928 v Val-decu, To poročilo pravi, da so moralne razmere med mornarji in ribiči, ki so zaposleni na ribiških ladijah v zalivu Kristal v A laski, strašne In kričeče. Frame apillrs na predsednika Coo» lldsa la senat, so starega delavskega očeta nau- : oprijel, izdor med t članstvom S. N. P. J. Da pe ne bodb nabere .piette fcaefe uspeha, se moramo zarte potegniti za S. N. P. J. in stvar éWbrt pretreati ter z «kim ebiaflmriti kakor zasluži. Za. društvo št. 318 8. N. P. J Joseph Debelak, tajnik. Štejem v čast, da nisem nobenega koda ustrelil. Prepričan sem, da je vsak delegat delal, kar mu je njegovo druStvo naroČilo, ali kar je sam mislil, da je za dobrobit naše S. N. P. J. Kar bo tiče glasila v angleškem jeziku, mislim, da bi bilo najboljše, da ostane kakor je, za dobo štirih tet do druge konvencije. Kakor čHam v raznih dcjpisih v Prosveti, bi človek mislil, da ne bo več Slovencev , v par Ifctih. Ko bi se mladina ne sr*-ifiovala govoriti materin jezik, bi se ne bilo treba bati, kaj bo z našo organizacijo v bodočnosti. Nas je več, ki smo prišli ruM-lmiadi v Ameriko, nismo imeli in ne tukaj dosti časa aa šoto, ker smo morali iti delat, pa Vseeno nisem pozabil svojega jezika. Poglejmo nazaj na Waur kegan in na slovensko naselbino, aH ni bil vsak delegat presenečen, ko je videl, kako so se igrale domače igre in kako je mladina igrala v našem in amgle-âfkem jeziku. Moram reči, da sem dosti prehodih Amerike, pa |e ni-šem videl tako napredne nsael Bine kot je Waukegan, 111. Moram se tudi zahvaliti mr. in mrs. Jakob Gr&hek za stanovanje in postrežbo .za časa konvencije. Želim jima dosti uspe- Tudi se zahvalim mr. in mrs. John Krushitz in mr, iç ngrs. Frank Markovitz iz Frontenacs, ljudstva vere, treba mu H, w več upornega duha, da bo lahke stresel s pleč s vojem učitelje. rIvan je zaman Iskal delo. Skrb ga tlači še huje. V -obupu vprašuje očeta: "Zakaj morm* *tm* dati mi, ki hočemo aofeno de-lati?" Zakaj! Zakaj žive srečno tisti, ki nič ne delajo? — Prejšnjega Ivanovega prijatelja je v obupu ^zmotila nepoštenost. Tudi Ivana vabi h kraji. Ali delavec jc pošten, za tatvino nesposoben, še ponujenega ukradenega denarja noče sprejeti. Druge pomoči pa ni. V industri-jalni krizi je še mestni svet odrekel podporo; v listu Ivan čtta, da bo občina podpirala samo še vdove in sirote. Njegova -družit na bi torej do6ila podporo, da o^ stane pri življenju, samo Če bi njega ne bilo. V obupnem razočaranju oče spozna, da je on napoti, da njegovi otroci in žena ne dobe podpore. Hitro je storjen sklep ln katastrofa pride nad delavčevo družino. Odi se v srce segajoči, nenavadni,1 vendar tako običajni prizori — strašna obsodba vse človeške družbe. Slovenski delsvci v Chicagu, pridite t Prisostvujte resnični sliki iz vašega življenja; Poleg dramatične scene bo ie nekaj drugih točk na programu, de-klamacija, živa slika in kratek govor. Te bo izključno delavski program v dvorani Slovenske narodne podporne jednote na 2667 So. Lawndale ave. Udeležite se vsi čikaški Slovenci. "—xyiKJ de nad pf/ i ¡gravájo Cpril adni, pa (¿do čile, da nI treba elromšŠnemi| £ans., za postrežbo za Časa mo- jega obiskovanja v Kansasu. Delavske razmere so slabe N. Mehiki. Dela ae skoraj vsaki dan, pa zaslužek je slab, ker moramo delati pod 20% znižanjem Že od meseca aprila. U. M. W. of A, je šla iz tega kraja. Slovencev, Hrvatov in Italijanov je dosti, da bi lahko imeli delavsko organizacijo, pa kjer ni složno-stl, ni uspeha. Pozdrav vsem naprednim Članom in članicam S. N. P. J. — Štefan Kotzman. Ročk vale, Colo. — Poživljam upravništvo Prosvete, da zavrne vse nepoštene prodajalce in za lilObeno ceno he sprejme njih o« glasov, če hoče obdršati ugled [ista. Meni je neka komgpmlja poslala blago, ki še podobno ni (¿mu,* kakor ga oglaša v listu. Sem proti angleškemu listy, dš bi ga stari členi plačevali, ker Imapo že tako preveč naklade. Kdor če imeti list, naj si gs ku-Povsod smo stari delavci iz-iščani, tu rojeni nočejo delati o na slabem prostoru in dekleta imajo dosti denarja še za td, kar ni potrebno. Torej če se zanimajo za list, naj si ga kupijb spi i kakor si ga moramo mi, a-io ga hočemo imeti. Glasoval bom proti. * Delavake razmere s* tu neka-ko srednje. Za nedoločen čas se dela vsaki dan po vseh msjnah in dele se lahko dobi, samo plačo nam znlf ujejo, tako da kdor ima slab proetor, komaj zasipi! za borno življenje. * j. i , .J ; Hojake prosim, kdor va, kje se pršite tadl rojakih bližjih n* nahaja br. Jos. Bukovec, da mu ae biji. risati iz Waukegana in i naznani moje vprašanje, za kar inift; ^Ln^itl TVZ^l* U ^P^.fcP0 ■•hvalim. Ako puščajo. Omogočite, da bo prlre- pa sam ¿ita nai se orla*! č* n# ditev velika manifestacij. slo-|£ rnZ^^^o^ ^ V ^ ^e, da ne bo imel nedeljo v (Jom S. N. P. J.! Vatop- poeebnih stroškov. nina je malenkoetna. samo 751 Brataki pozdrav! — Mn Ha- centov. Začetek programa je ob treh popoldne. — P. O. DfttAVÇKVE DIVIDENDE. Chicago. — Peter Sullivan. «2 let star, polagalec parnih cevi. je v poédeljek padel iz 10. nad- aek. tajnik društva št 402. (Opomba uredništva: Mladi člani plačujejo ravnotakofl ment kakor atari.) 0envcr, Celo. — Društvo "Columbine" št. 218 S. N. P. J. v Denverju, ColO., izrelca globoko sožalje svojemu društvenemu tajniku br. j. Malovrhu in otrokom radi izgube njih ljubljene soproge in matšre Theresa Howe Malovrh, ki je umrla dne 16. novembra po dolgotrajni bolezni v najboljši dobi njenih let. Pofcojnica je bita vzorna žena, najboljša mati in vseskozi naprednega značaja- zelo priljubh Ijena ne lč med Slovenfci, pač pa tudi pri dnigonxfclh. To je pri^ čalo pri njenem pogrebu izvensodno veliko krasnih vencev, ko smo jo v velikem številu v torek dne 17. novembra ob solnčnem, zahodu spremili k večnemu počitku. V imenu družine Malovrh^S prav iskreno zahvaljujemo vsem tistim, ki so se udeležili pogreba, darovalcem krasnih cvetlic» kakor tudi onim, ki so jih tolažili ob času žalosti. Za društvo Columbine, Bertha Geshell. "JUNAK IZ LIKE" NASTOPI V CHICAGU. V nedeljo dne 29. novembra zvečer ob osmih nšstopi v Narodni dvorani na 18. cesti in So Kacine ave. prosluli atlet Mari* jan Matijevič, ki že daljšo dobo potuje po Združenih drŽavah in v predstavah pokSzUje svojo izredno telesno moč. Po raznih a-meriških mestih je imel Številne predstave in povsod presenetil publikoT radi svoje nenkvad ne sfie. V predstavi, ki jo bo nudi) Matijevič, znan, da z bremenom 2500 funtov nš hrbtu ali pa 950 funti v ustih, še Živo pleše svbj narodni "Kolo", bo dvajset različnih točk. Običajne njegove predstave so, da pokaže svojo mišično moč. Tako na primer strga osemdeset igralnih kart snopiču z enim udarcem. Na svojih prsih pretrga verigo, ki bi drugače zahtevala sile za štiri konjske sile. Okoli svojega močnega vratu i lahkoto ovija železne drogove. Njegovih sku paj držečih rok ne moreta raztrgati tudi najmočnejša konja. Ifti predstavi Matijevič pozove kogarkoli, da se gre z njim metat. Da M le prevara, obljutiF vsakemu, ki se tega upa, da iqu Izroči vse diplome, kar jih je do-eedaj še dobil: Ip teh ni malo-Kjerkoli je bil po evropskih glavnih mestih, je dobil odlikovanja, in tako tudi v Ameriki, Po kratki dobi razkazovanja v Ameriki je Matijevič bil odlikovan s križci in medaljončki. BNopniha k Matijevičevi predstavi je po dva dolarja ta osebo. f*.--Društvo Luč svobode** št H!g 8. N. P. J. je na redni meaečni seji dne ■tmpja novega hotela, ki ga si- a. novembra razpravljalo o dajo na South Shore drive. Rti luciji društva Sloga ¿. Ig ŠJn! tje na mee tu mrtev. i" prišlo j« do zaključka. 81-letni starec plačal $25 za IMljnb» Chicago. — Pred sodnikom W. J Lindaayem je bila 28. t m. zanimiva obravnava. Mri. Despina I/olakoa. stara » let, je tožila Wi!liama Peska, ki je bil pri njej na stanovanju, za $10,000 odškodnine, ker jo je šiloma poljubil. Peske je star 81 let. Peskov zagovor je bil. da mu je gospodinja dala dva kozarca vina. Id ia je tako pogrelo, da se je naenkrat čutil «0 let mlajšega in res jI je hotel pritisniti poljub na lice, toda ona je hitro umaknila glavo in poljub je padel na uho. Ko je Peske to pripovedoval, se je zadovoljno smejal, ftmeial ae je tudi sodnik in porotniki. ki so končno zaključili, da poljub ni bil vreden več ko Naj svoncKajo zvoniki: Zdaj, ko smo se zahvalili i najedli purana in napili " ......\ lahko zopet I Vtfemi svinčnik izračunaj, koliko znese čeki vidende zadnjega četrtletja, tero nam je dobri Bog da i' p tem si pa nakaži ček za ■ vstopnici za "Red 'Grange-with the bells f Babbit, Sons & ™ ♦ » # «seri (ali najnovejša pertinentm - vprfcšanja). Biser št. 1: Jazbeci! - ph apeval č. g. Cerne. Kdo je večj jazbec, Cerne ali gl. odbor S. i P. J.? ■■■ Biser št. 2.: Ušivd! - p* apeval č. g. Trunk. Kdo je več ušivec, Trunk ali ruska vladi Nauk: Ne dajU biserov njam! — Ne, ne, "ksjti takih b serov sploh ne marajo. (Kdor 24 ur "lenobo pase, ga rada prime. To je tudi biser Zaka/ črni gospodje ne vidi več nič rdečega pri komunistih Old Molder. T. H.. Ind. Dobre novice Iz Jngoalavij«. (Poslane direktno iz Ljubljane Dragi K. T. B.! V tvoji koloi semsčital, da dt^ za vsako dobi novico iz Jugoslavije 50 cent« Evo ti jih: Prva. Pri eni zadnjih sej finunčt ga odbora v Belgradu je bila dnevnem redu debata o ciguf tah za reprezentacijo. Naša v da porabi za cigarete letno milijonov dinarjev. Te cigar« dobe naši ubbgi ministri, ki seveda veliki rfevešl. Ni Čuda, < hoče biti Stjepan Radič ministi samo i» usmilji >še ta tedenOl ster, ti bom P0HtU Bilo je v Ljubljani v noči 5. na 6. novembra t. 1. Ko h* izvedelo, kaj so storili fašisti Trstu, kjer SO/ demolirali tiski no "Edinosti", je nekaj mlid ljudi ogorčeno protestiralo pri hišo italijanskega konzula gj ga zbudilo iz spanja. Policija) je natolkla-demonstrante s pa dreki po buticah, ker niso voščili konzulu mirnega spanji Pmv se jim godi! Tretja. Krvnik Mausner je zopet p častil Slovenijo s svojim oN skom. Topot je spravil ns "dn svet" v Novem mestu "Junsk iz Like", Milana Bsapoviča, ki, pred Časom umoril zakonih Verdela v Vrbinski vasi pri fo škem. Mausher je imel pri sni jem delu obilo gledalcev. - Sršen is Ljubljane. • • • Opesovanja nei*pevedane*a Cenjeni K. t. BA Ce eden te pec govori, ni to še nič novega ¡m govorita dva, vzbudiU po-sornoet/ ako pa govorijo tri] hkratu, tedaj je to novica. Zadnjič smo imeli pri Stefanof» veliko botrinjo. Krstili smo no in nove člane. Trije stsri b* tri — dva sta ministra v Toni-tovem kabinetu — so bili Vo» no tako rdeče volje, da so vat in govorili hkrstu. Krščenci danes ug i bi jejo, kaj je troji« povedala. Neizpovedsn jn* nik, Chkago. • e 0 radi mezd M latah. Chicago. — Poročilo «veznega departmenta za delavske stati-stike pokanje, kako hinavske «o trditve lesnih magnetov ra di plač delevcev na žagah. Povprečna plača delavca na Žagi ni več kot $17-77 na teden, kar ne ]x>roeni več kakor 1000 na leto, če je delavec Uiltlžben vse leto. Ta mezda je za W% nižje koti letu 1919 i« »amo ™ 71% višja kot leta 1913. Delo po žagah pa je tudi strašno dolgo. Po južnih državah še delajo nad 60 ur na teden in tako tudf v Minnesoti, nekoliko boljše je po severno za-padnih državah, kjer delajo okoli 50 ur na teden. Pa na jufeu, kjer delajo po Šestdeset ur na teden, imajo tedenske mezde o-koli $14 rie teden, v severno za-padnih državah pa okoli $22 na teden. To se vidi, koliko boljše je za delavce tam, kjer so organizirani. Splošne organizacije pa v tej stroki ni nikjer. Gornje številke pokazujejo, kako so lažnjiva poročila lesnih podjetnikov, ki hvalijo, kako se je zadnje čase izboljšal položaj delavcev na žagah. Osemurni delavnik po svetu. London. — Socialistična Inter-nacijonala poroča o napredovanju pri zahtevah za osemurni delavnik po svetu. Izvrševalni svet internacijonale je pri zadnji seji razpravljal poročila zastopnikov, kako se osemurnik zadnje čase razširja. Dalje je tudi sklenil, da bo podprl zahte-* ve delavstva po raznih državah v Evropi/da izvojujejo osemurnik. Posebnb je potreben osemurni delavnik v dotfčnih državah, kjer obstoje pogodbe med strokovnimi organizacijam^ in med podjetništvom; Smrt delavskega boritelja. Iz Curiha v Švici poroča socialistična internaeijonala, da je umrl v 84. letu starosti Hermann Greulich, ki je bil od leta 1867. v delavskem gibenju, kjer je bil kot knjigovez izvoljen za predsednika društva delavske organizacije« Vseskozi jo bil marljiv v delavskem gibanju, pa je bil pregnan i2 Nemčije v pro-tidelavskih progonih in si je poiskal zatočišče v Švici. Bil je do svoje pozne starosti dober organizator delavstva. Stavka etrngarjev v Chicagu. Chicago. — Strugarski delavci pri Cribben & Sexton Stove Co. stavkajo ž* deseti teden. Stavka ni mirna. Kompanijski pobojniki so že izvršili več nspadov na Strajkarje. Unije pred sodiščem. Cincinnati, O. —■ George Ki-ser, filmski operater, toži svojo unijo za $10,000 odškodnine, ker ga je djala na črno listo,, ko se je z njo spri. — Istočasno je bila zatožena unija pekovskih delavcev za $4000 odlkodnine. Toži-telj je neki pekovski mojster, ki ne mara videti unijskih piketov pred vratmi svoje pekarije. SIOVMMV » MiMMSoN OWinnka voliln« k,n,panj« v E-rajo. Ely. Min«. — (Izvirno Pro- ll^dYnedelj0 dn* 22 novembra se je vršU v dvorani Jugoslovanskega narodnega doma Političen shod, ki je bil sklican z namenom, da se postavijo kandidati za bližajoče se občinske volitve.. Shoda se je udeležilo precej5nje število rojakov, kar znači, da se zanimajo za politiko. Na «hodu so bili nominirani trije kandidati, in sicer Joaeph Komatar in Stefan Banovec Jr. za aldermanska kandidata. Marko Zoretič pa kandidatom za sodnika. Louis Campa, večletni alderman, je odklonil nominacijo. Upati je, da bodo izvoljeni. Na shodu je bilo tudi rečeno, da slovenski občinski odborniki niso dovolj storili za Slovence za časa njihovega službovanja. To je rekel rojak, kateremu so delavci deveta briga. Njegovi o-sebni interesi so prvi. Ako bi bil njegov sin dobil mestno službo, katero je "fišal", bi pa bilo vse dobro. drŽavi Ffew York?, dobimo ffo vršino Cehoslovekij*. PmHPff . Vzemimo sedaj v roke — le sprememba poaeati. Dom-!za treuotek — zemljevid fcdru- V HI.lT9Tl.nff I bovičevo pivovarno v Brodu _ Savi je k upAla te dni "Sarajevska pivovarna" d. d., ki je le nakupila in združila vse m vovarne po Boeni. znaša 2,600,000 Din. Prijšnjt lastnik ostane ravnatelj pivovarne.. Tiskati stavka v Novem BeHtv —- Stavka tipografov v lenih drilv. V slnrajnem aevero-vrhodnem kotti — med Atlantskim morjem in Ranado — se gnete tastortca onth drlav, ki so znsne pod akftpttim imenom New England; te so: Maine, New Hampshire. Vermont, Massachusetts, Rhode Island In Connecticut. DVe Iraki bi komaj po-krfli ta kotiCek tdruienih drtav Podporn Jrtut« 17. Jonga leer V drtevi \ ra. Ako razširimo ta kot s tem, da k New Englandu dodamo še drŽavo New Tor k, dobimo površino, ki je skoraj enaka orti Italije. Ako potem §e dodamo polovico države New Jersey, dobimo po- 20 milijonov galon postavnega žganja je še v deželi! |Washington. D. C. — Prohi-bični direktor James E. Jones Je poročal te dtri, da poetavna zalo-ku žganja v Združenih državah /naša še 20,000,000 galon. Ta zaloga, ki se nahaja v vladnih skladiščih, je namenjena za lekarne kot medicina. Prohibični uradniki pravijo, da zaloga mora trajati deaet let Kako velika je zaloga neftnstaynaga žganja, tega ps direktor Jones ni v sts-nu povedati. MM lovori o "plamoMČih krotek" Odstavljeni šef zračne mornarice je dejal pred vojnim sodi* ŠČent, da so letalci v armadi in mornarici zapisani gotovi smrti. Washington,\D. C. — Polkovnik Mitchell, odstavljeni povelj, nik zrakoplovne flote, ki je obtožen obrekovanja visokih glav v vojnem in mornaričnem depart-mentiv je 24. t. m. v svojem zagovoru pred vojnim sodiščem ponovil vse svoje prejšnje izjave glede nesposobnosti, zanikr-nosti in korupcije v vojnem in mornaričnem departmentu. Mitchell je dejal, da so letala, ki jih rabijo v armadi in mornarici, navadne "plameneče krste", ki lahko vsak čas padejo v plamenu natla in ubijejo pilota. A« meriški pilotje so dobro trenirani, je rekel Mitchell, toda letala so zastarela, pomanjkljiva in pokvarjena. 2ENSKA INDUSTRIJSKA KONFERENCA. Waahlngton, D. C. ¿enaki biroj delavskega department* bo obdržaval od 18. do 21. janu-arja v prihodnjem letu žensko enketo, na kateri se bo razpravljalo o vprašanjih, ki se tičejo delavk v industriji. Gčna. Mary Anderson, načelnica biroja, bo povabila vse ženske organizacije, katerih delokrog se razteza čez vse Združene držsve in ki se interesirajo za taka vpraAanja. Grčija bo plačati odikod- morala plačat nino Bolgarom. Sofija, 25. nov. — Preiskovalna komisija lige nardov, ki je zadišala obe stranki glode znanega incidenta v Macedoniji. je dokončala svoje delo in danes je odpo-'"vala v Bel grad na potu proti ženevi, kjer predloži poročilo. Iz "«'kega zaneeljlvega vira se Je i"«delo, da je komisija priznala, fla Grki niso imeli pravice inva-dirati bolgarske jemlje in vsled «ga bo priporočila, da Grčija '•'ača odškodnino Bolgariji. Ali želiš zaali pravilno ptoat ia 6i Lat mM»? Kana« ei,^ «r nNko-sngMŠ» sšsinissT, kale ro Je izdala tai Ima na predaj Književna malica B. N. P. J. KNJIŽEVNE VESTI. ' Caa, novemberska številka, l-ma sledečo vsebino: Frank Kcr-že: Sveti zakoni, pesem. Frank Kerže: Kadar delo počiva, povest (nadaljevanje). Bazirava o rasti. Stanley High: Ljudska znanost v Rusiji. Mrsvlje in njihovi boji. O ielatini. O domu in zemljiški kupčiji. Ljudmil Sto-janov: Bolgarska eksekucljs. Za-kaj beli lasje. Nekaj o lepu ali Ideja. — Gospodinjski del. NmIov rcvUe: Cis 1142 Dal-las Road, N. B.. Clevslsnd. Ohio. VABILO. Slovenci v Glencoe in Neffsu, Ohio! Ker se nshsjs v y,hod. nem Ohiju na govorniški torij drug Charlef Pogorclec. ki pride v Glehcoe dne 4. decembre, *e jugoslovanski sodallsttoii klub «t 2 Sklicuje Javni shod dne 4. decembra ob sedmih pri Andreju Kravsnje, se pozivljste vsi ns prisostvovsnje. To leto praznuje klub 204etnico. Klub je bil ves L aktiven, razun v č^u sUv U. ki je bila dve leti v Delara premogokopu. Sodrug I'ogorelec vornlk in pcua *** P^ Mrtev Zato vsblm vse, mlsde Ke, kakor tudi moške ,n ZZ, da ee shoda vsi udeleži-ris^otako roiakijz Naff-> Ohjo. - Nace JU—berger. taj- nik kluU. Novem Sadu še vedno traja. I to dve Litvi (Lltvanskl) bi na-Včeraj so novosaski listi Ušli sa- v njem ravno zadosti prostorno na dveh straneh. 1' Iz Trbovelj. — V smrt je hotel radi dekleta. — 22-letni Ru* dolf Jaklič, delavec na eepar*. ciji. stanujoč v Lokah 291. ae je spri s svojo zaročenko, ki je pred kratkim prišla k njemu iz Ljubljane. Ker mu je zagrožila, da ga bo zapustila, mu je šlo to tako k srcu, da je pograbil sa nož, si ga z vso močjo zasadil v levo stran prsi ter se močno po-A kodo val. Smrtna nesreča na Ideanld. — Na železniški postaj! Kranjska gora se je 3. nov. pripetila težka nesreča, ki je zahteval* človeško Žrtev. Postajni delavec Franc Rušič, ki je prlklapljal vagone, je po neprevidnoati prišel pod kolesa, ki so nesrečnega moža prerezala na dvoje, Ponesrečenec je rodom Gori OLAVNI STAN» 2S«lTSe 90. LAWNDALK AVL. CHICAGO, ILLINOIS Iivrlevalni odbor: UPRAVNI ODSEK: Vldrkk, R. P. D. V, l>oli\llkfga oddvika ■M masi |L bUffHlnlk John Vafrtch; uradnik |loallo Jolo Zarartnlk, ■srsviMJ glasfes raip Godlna. POHOTNI 008RK: ir. proioeealk. Bss 171, Uarberton. OaU| gMintes A. urnAt ¡ii uirann; . . Prsšaečalfc Vlnwnt CalaUr; p^predMdiilk Awlr«w \ Bas lil, JokMtoim, P».| gl UJnlk M.tth.w Turki tajnik Bbs Nevski «L Ma«e|nft Mi Vatrltki arrdnlk «U.l mr a. RMfemy Ate« Ckksco, m.; Jeke KvtšsuašM. Ulli Oe-k^n West Park. Ofch»; Mary Udu v ich, NU •. Rlds«w«y Are». Cht. I Jaka TarleU. Bu ll, Sirah.n«. flu «Hi DL ORRBDNJB OK Roll R: BOLNIŠKI OMSK i Blas Novak. prtdMČalk. MI71I fc U««|sle Ave, jBMsatt». III. pušča ženo in dva ne na otroka. orlčen, sai preskrlUje. vi NAZNANILO. Triadelphla. W. Va. — pa ne. koliko zbudimo politični mh Jugoslovanskih delavcev v tej okolici, je dr. "Planina" št. ,425'B. N. P. J. vzelo v pretres apel An* tona Gardena, tajnika qhijske konference klubov J. S. Sklenilo je, da skliče ,, Javni shod v nedeljo diie 29. novembra 1925 o 10. dopoldne v Ne* York Hazar dvorani. k Govornik bo Chas. Pogprelac, tajnik J. S. Z. Odbor sh^da u-Ijudno vabi vse Jugoslovane v tej naselbini da se ehoda, kolikor mogoče v obilnem štovllu udeležijo. . Za odbor. — Michael Cheligoy. Kako vtHki so pMU-priv Zdrvioao državo? Kar zlasti osupne in zmede novodošleca iz starega kraja, je ogromna veličina te dežele in njenih sestavin. Pa tudi če je dotlčnik izčrpal iz knjig veo zemljepisno modrost, treba mu vendar precej časa, predno se privadi misliti v zmlslu ameriških meril. Razdalje, ki ss v Evropi zdijo ogromne, se tuksj smstrsjo le sa malenkoat; dežele, ki se v Kvropi smatrajo za velike, bi izpolnile *le kotiček Združenih držav. Ni čuda torej, da zlasti tuja-rodca, ki so videli stari In novi svet, dostikrat v svojih prostih urah ugibajo o razmemi velikosti kakega dela Združenih držav, primerjajoč ga s kako državo, ki jo poznajo v starem kraju. Primerjanje je navsezadnje naj- vimo veličino. Suhi podatki o tolikih in tolikih kvadratnih mil v prečnemu človeku kaj menjajo, d očim ob prim znano površino si tako predstavljamo, kakšno J merje. Vsakdo zna, da površina' kontinentalnih Združenih držav, t. j. oseminštirideaetoriee držpv in dlstrikta Columbia, znala fti-026,789 kvadratnih milj in da» ako dodamo k tej površini Alenko in druge oddaljaae Urtšertfe in "posestva" Združenih držav, skupna površina znala i.?4i,ftlfl kvadratnih mUJ. Lahko ji najti v knjigah število »erfratnih milj v drftavi New YoA ali v Ts-zasu. Ali številke same ne vzpodbujajo nale domišljije. Poskusimo toH malce primerjaj, in prišli bomo do zaključkov, ki so lopatam presanet-IJhrJ. Združene držav», vštevšl A-lasko In oddaljene teritorije in posestvs, so skoraj tako velike kot vsa Evropa. Ako vm"^'1 mo zemljevid Evrope in Združenih držav, bomo našli, da je država New York ravno tako veMt ka kot Angleško (brez Velike, ftkotako in trske) in da M bilo lrel»a dveh Lstvtj sli trak Mf Jugoelavtje, da uuw * «zadnje prodata o to niljah po-malo po-lerjdnju z živo rez- VZHOÛNO OKRQftJBi Jink Ambrollé, Roa tU, Moea Raa. Pa. >■ Joekph Zorko. RFD. l, Rn 114, Wart Norton, Pa. vršino Velike Bcitanlje (a Irsko «AFADNO OKROtJR: Amen AuUr. Roa m, Orees, Rao*. vred) ali Rumunske. Ako pa do- 5ü m <***'lm> damn v A« Vftw Tkftnv itAkim^ Joka Golob. RoS 144, Bask Rsrlaga Nadzorni odbor: damo ves New Jersey, dobimo približno Poljsko ali Norveško ali Finsko. Raaširlmo ta kot še'dalje in dodajmo le državo Pennsylvania, teko dk imamo šedaj to skupino: New Englsnd, New York. New Jersey in Pennsylvania. Skupna površina' bo skoraj enaka oni Švedske ali Ukrajine. . De si predstavimo' površino Nemčije« kakršna je danee, je trebe, da k tej zadnji akutni dr-lav, namreč New England, New York, New Jersey in Pennsylvania, dodamo dve ma|i drŽavi Delaware in Maryland. Nemčija Je z drugimi beeedaml, tako velika kot severo-vzhodni kot Združenih drfcav, ki se restesa od ksnudsko maje in velikih jezer tako daleč proti jugu in za-padu, da vključuje Pennsylvania Jo in Maryland. Ako k tej površini dodamo |e državo West Virginia Imamo površino Francoske, vštevši Alsa-Ško-Lorenako. Kar se tiče dpan-ske, ta dežela stoji glede površine ravno sredi med Nemčijo in Francijo. Najbolj obsežna dežela v Evropi je seveda Rusija. Vkljub vfcem onim pokrajinam, ki Jih je predvojna Rusija zgubila, moskovska vlada še vedno kontro-lira ozemlje v Evropi, kt Je le ze malo menjše kot polovica Zdru-ftenlh držav, vštevši Alaeko In deljene teritorije in posestVa/ o se pa oziramo tudi na o-g rom no rusko ozemlje v Aziji, potem tnala skupna površina Zvepe sovjetskih republik dvakrat več kpt površina Bdrulenlh drŽav v najširšem tmlelu. Evropa Ima neke mikrosko« plčne državice, In vojna Je to sHlrko pritlikavih državic povs-čala Še ta eno novo. Najdrobnejša Izmed teh državic je kneževina Monaco — Montecariov |ukuib|>«(I, Mkeu ss ssv. asp. Wye. 1. HL 0««, MM W Cats.«o, ULI ▼RÍO far, pe*Mntk MU Re. Uwaáale Ata* CMsags. 111.. Rlaksrd R. No. L BIsSdsK m.1 Frank tsK MM W, Mik Rt, Ckl- Edruiitvonl odbor: ki Preak Atol, 1114 Re. CmwfeN AvoM CklMge, Ii.t Jefte . MIR BL. Ckkafo, III.) Joks Oils, MM Bs. ~ n Clirtos Park Af»< ▼NI IDRAVNIK. pr. W. J. Kara, «SU Rt. Clair Ave^ Oevelaad, PORORI - KoroaioaiiiUo a glsvaUal očborclkL kl 4sls|e f gls mni t reg* ečja slovesa. Je skoraj Šestkrat več kot Central Park v meetu New York. Republika Ban Marino je osmlnka mesta New York, do-čim kneftevima Lichtenstein bi se dale primerjati t dlstrlktom Columbia, ki tavtema glavno mesto Zdrulenih držav, Washington. V primeri s temi državicami je svobodno mesto Odansko, nanovo skovana državica, še pravcat velikan, kajti Je tako obsežna kot vee metropol Itanskl okraj mesta Chicago. * Naša najmanjša država, Rhode Island, se dsjs prav dobro primerjati s veliko vojvodlno Lulcsemburško. Holandsko, ki Je le malo večje kot Belgija, ima približno enako površino kot dr-žsva Marylind. Dansko, ki Je !e zs tisoč kvedratnih milj večje kot Bvica In ta revno toliko manjie kot Betontja, M napravi) trettno države New York. Avstrijske republika ni večja kot Bouth Carolina In Litva — ki Je le malo vačja kot Irsko — je vtffka kot država Maine. Msdjsrsko In Portugaleko Imata isto povržlno In komaj dosegala veličino države Indiana, Kentucky odgovarja Bolgamai št ve šala Aftw I tHtfe fjtt lai P. J* MIT-M Rs. Lewa- r*»' VB BOLNI 1KB PODPORI IR N ARLO VI i tUT-fll Bo. Lawadals Ava. Cklaage, lil. ARN! POélUATVI Qf BT?ABI, kl M ..... »Mo es assbvot TohMtvo fl. N Vse priNBe tMè poalavaa|a f «I. Iivrlevalaeai pÄUl l^caflu ñimláa^Rlkii * RRi a^w »mrj u i pr viiievniiti nRRsviinRBR tmouiel# C Im Bs Val prlslvl as gL psvetal odsek m es] eeUBaJe ee ITi, Bsrksrlsa, Okle. i mhk vas ksr -PROtVRTA-, asi sašllsle le s«eva|. té teptal la dreel saisi, assasnlls. sslsst It t steel ■ p Issllo« leitete, ns| as psiBli i tMT4> Rs. Lswa4sle Ave^ Qtieafe, Ht Bvedeko je dvakrat večje kol ».U I. ^....4.1.. «TL... Utah in ravnotako Je Ukrajni na,ki Ja aedej tvetna republika Zvezi v Zvezi sovjetskih republik. Nbmčlja je ravno tako obsežiia kot obe sosedni državi, Colorado in Kansas, skupaj. Španska je 'lumbla brez Alaske za 9,000 kv. milj (enako površl ni države New Hempahlre) čja kot Nemčija. Francoska je drugs nnjvočja In sedaj dajmo , primerjati Združene države s poedinimi ev-državami. Pri tem mislimo le ha kontinentalne Združene državeKtJ, na oseminštlri« desetorioo drisv In distrlkt Čoln drugih oddsljenlh posestev. Ako pusti* ve- mo na strsnl Rusijo, ki smo Jo že primerili k Združenim državam, najdemo, da kontinentalna država V «Evropi, daei njuna po- Združen« države so približno ta-vrlina tvori le devetlno evropske i ko obsežne kot: 14 Frsnclj, 15 Rusije, In j« le malo manjša kot'Spunlj. lil Nemčij, 17 Švedi j, 24 trojica vtporednih držav, North ¡ota,|8outh Dakota In Nobra Kumunij, Norveglj, Finskih all f Poljskih, 25 Velikih BritaniJ, 26 ska,I skupaj otiroiha le t^ melce Itallj, Ml JugoslsvlJ, 55 Qehoslo-večja kot skupna površlps dr-|vaklj, 7S Bulgarlj, žav Wisconsin, Illinois, Ihdlsns In Michigan. Največja ¿ržsva 91 i.itvsnskih, 94 Utvlj, 17R Dsnsklh j, no u noaio-, R4 Ogrskih, AvstrU, 181 Ih, IPO Bvlc. Unije !• Texas. Njena površina'240 Holandsklh, 25R Bslglj, 275 Je tako velika kot one prejšnje ' AlbaniJ Avstro-Ogrske monarhije priden s o za Texas 1 Ne pozabljaj mo pa pri tem, da vkljub temu, da so Združene države, vitevžl Alasko In oddaljene teritorije in posestva, skoraj rsvno tako velike kot vsa Evro-ps, prebivalstvo Evrope znaša pet-¡približno 476 mlljonov, dočlm predvojno Rumunsko nameček DrugI primer: Je sa prsv malo večji kot,sledeče države skupaj: Italija, Švica, Avstrija in Jtigoslsvlje. K|j ps Alasks? Ravnft i»et-krat večja koHtallJs ali'enaka ! prebivalstvo Združenih držav v skupni površini Spensk*. Fran-coske In Nemčije, j nsjšlrlem obsegu sneše le mlljonov duš. —- F, L. I, H. lin Grlki. i živi n mRpfo (V v dr-kot in Peapsylvania V ArUvi Iowa bosiovakov; oni ž l vi Jo Žavl, ki je ravno tako vel fohoslovakija. Jugoslavija na drugi strsnl i-ma enako površino kot država Oregon odroma državi New York In Pennsylvania skupaj. Italija, Rumunsko, Poljsko, Norveško in Finsko so skoraj^ Iste povrline. Razlika med Itsll-! jo, najmanjšo državo v Uf skupini. In največjo, Finsko, znala približno K,000 kv. mttj (skoraj HHna drftave New Jersey (J s lamed teh povreina wi ali pol Jugoslavije, da ateneo< Povprečno ee r^ma mma ten površim> države New York. ARo držav daje prav dobro prim#rja-dodamo pol drŽave New Jersey j ti s državo New Manko. ¡ BOŽIČNI IZLET V DOMOVINO hitra pot v Jugoslavijo po francoski ¿rti , preko Havre ' *E8T DNI PREKO ATLANTIKA NAJKKAJftA POT DO UUBUANR • MfSMMiMaial pomiki sa ol|e. ( 4 iuaMlAvaaaklai potalkom tokom >tnj* Ur ko akrtol. 4« bodo v vsok oclrih io4ovoljfil Farslk očple|a sarovnoai t Mavra Is potniki ae lakrrsio as pokritem potsole, ao 4a M ao Rm kRo traka eraaotsU v pri-atasišta. fUUao potniki franooake prage Ima I« to pra4aoat. UIMna poatratha In domala hrana, pripmvtKfia iioaatmo aa Jufoal»vanaka fM^ntka. Val potniki ao v kraanih kokl- ah as t. 4 In S oaok. Opremljat» ao s i Itd PrU joga doopa ■ vami do ril Jo. Eo podr B10X0L I » laÇ—I lapa ia- po.ku.ill BIOXOL. «a batet» pripor* ia • prtitev. t ha prijatelja« Ia aaratelhfsi prav i laharlnih aa vam Ko vaato kaj van lahko pom&a Tarri MMtakka. Naroéita to vaoto H.H v piamo la »i napravi*»« i teaaa. Na pali- BIOXOL Ja bil v|R v Uasto alalajik ime ia naslov tor vali bolmi. Tatej tea trpte " pa prajmato. pis. Bolita aa vate aarateaati prateo ia m ■bika aa aaara vaa Nantit* BIOXOL teaaa la aStofiu (Poglavje iz knjige ."The Popes (sod their Chureh") McCabe, profaaor v jMJ* • _ ' Dalje.) -4 Tako je bilo z "materijalom za duhovščino reda sv. Franči-ika. Svetna duhovščina nima nič več sreče s svojimi rek ruti. Jezuiti in benediktinci, ki kontrolirajo večje šole in privabljajo šolarje v svoje vrste, imsjo več dostops do katoliških srednjih slojev, čeprav ne dobe najnadar-jenejših učencev. Katoliška cerkev danes trpi v vseh deželah na pomanjkanju pravega tipa duhovniških rekrutov, zato je morala znižati teoretične kvalifikacije. Cerkev dobi le še take dečke, za katere duhovniški stan znači promocijo in prestiž. česar po svojih osebnih zmožnostih ne bi nikdar dosegli. Zato se ne smemo čuditi, če ima cerkev z je •splošnem zelo slaba. Malo Jih je, ki razumejo latinske avtorje kot so Horsc, TfcJt ali Juvenal. O grščini imajo le eiementar znanje, ki ga kmalu pozabijo. O vedi, zgodovini in filozofiji — v modernem pomenu besede — navadno ne vedo nič. Gotove odlomke iz vede poučujejo le na nekaterih duhovnišUk. učiliščih (colleges), in še te v le naj elementarne j ši obliki in le nekaj aa. O zgodovini imajo le nekaj nalog iz katoliških virov in še ta se omejuje na cerkveno zgodovino. Moji katoliški nasprotniki so me večkrat obtožili, da jaz zdaj izrabljam' proti "moji materi cerkvi" izobrazbo, katero mi je ona (cerkev) dala. To je smešno. Lstinsko so me učili samo devet mesecev; komaj da so me učili čitati Cicerona. Moral sem se učiti privatno in porabiti moj prosti čas, da sem si oevojil popolno latinščino. V grškem so mi to volja ščiaL Osli mi so v in m je danes oboje bris koristi. Drugih jezikov sem se aančil šele potem, ko sem zapastil cerkev. O vedi in zgodovini nisem dobil niti ene same naloge v vseh letih mojega šolan/s; filozofi ja pa, kakršno so s&e učili in katero sem potem jaz oči) druge, je. toliko v zvezi z moderno filozofijo kakor je aatrologija astronomijo. Koliko je bila vredna vaa "izobrazba", katero mi Je d#la cerkev, sem spoznal v tistem trenotku, ko sem se vrnil 'svet". Dasiravno sem vse razrede dovršil z odliko in poleg tega še sam privatno Študiral, nisem mogel dobiti službe učitelja z dvema funtoma ster-ingov tedenske plače! Mr. For-bes iz Balliola, moj prijatelj, ki me je izprašal, mi je t obžalovanjem povedal, da moja "Izobrazbi" je brez koristi. , In tako je v splošnem. Ko sem bil še duhovnik, so trije moji «aa posrečilo te prisiljeni yrniti s< dvomno j v TEHTNICA Ju« Kozak ' S (MJ«) 4, Prav dobno je slišal ostro poudarjeno napako, ki jo je napravil njegov sosed, čebljsjoč o narodu. "Narod v višjem pomenu besede," mu je poprsvi! anket s krepkim poudarkom, da bi se vsa miza ozrla nanj. Sonomi glas njegov je plaval nad mizo, vsi so povesili oči, pričakujoči plaho. Z radostjo v srcu je Brajda spoznal, da se ga vendar nekoliko boje, kakor bi jim že presedala njegova poražujoča mnogobesednost. Izpod čela je zarentačil Zakelj, parkrat zakaš-Ijal. da je pridirjal gospod lizun. "Dajte, vraga, opijte ga malo," mu je šepnil na uho. Skrinjar se je poslovil, in komaj je stopil skozi vrsta, gs je opla*U smeh vse mize. "Smo gs, smo gs," so se prekašali drug drugega ter popolnoma pozabili na aaketa, ki je že čudovito gorel in mu je Elijev ogenj pršel okrog glave. Le Brajda je razločno videl, kako se dviga, ga zopet seda, da najde svoje ravnotežje. Tisti trenutek je zazvenel kozarec, asketove oči so se smehljale, kakor v prvi ljubezni, božjastno se je priklonil. "Kaj neki hoče?" je tulil Zakelj na drugi konec. "0 vinu bo govoril, apostol," so se hahljali lizuni, vestno izpolnivši gospodarjev ukaz. > "Gospoda moja! Apostol sem, pravite, pa bodi. Nocoj ne za tisto ljudstvo, neuko in zaslepljeno, ki me" ne pozna, da sem oprtal kamelino kožo ter odšel v puščavo, kamor bi morali oni as menoj, da vidijo, koga bom krstil. Z besedami sem krščeval, ne z vodo. Zdaj pa sem se premislil in vam, prijatelji moji, prvim razode-nem, poslanstvo našega naroda in poslanstvo moje. Govoriti hočem o vinu, tej žlshtni kaplji, s katero bo ozdravil Gospod vse žejne v tej dolini, ksmor me je poslal za apostols. Niste še videli nsših gričev, po ksterlh raste vinska trta, najllahtnejša roža tega sveta. Stsrs poganlu je ta rastlinica, le solnce je njen bog in tisti hip pozabimo vse na svetu, le brststva ne. Objs-memo se tesno, "kar nas je sinov slovenske ms-tere," kskor pravi naš pesnik. Bfeseds ne žali ušes, v enem samem objemu se zibljemo, ostre in pikre besede, zbadajočs nss ves dan, so ena sama medica, ki se pretaka med nami. Ce živimo po božji zapovedi, da bo brat naš vsak človek, tedaj, gospoda, ne posnemajmo Noeto-vih sinov, ki so zasramovali od solnca prevzetega očeta, ampak bodimo kakor on, ki je po dolgem spanju zopet vstal, vzel volovskl rog v roke, ga nastavil, pil in molil: V tvojem imenu. v znamenju bratstva!" Vse omizje se je dvignilo, krohot je pozdravljal govornika. Tovarnarja pa so tisti hip poklicali, češ da ga čaka že dolgo zunaj delavec Iz toyarne. ' Se vedno smehljajoč, se je vrnil v dvorano in prosil inženirja: "Stopite, gospod Brajda, pogledat, kaj se je zgodilo; Janeza je, pravijo,, raztrgal veliki stroj!" Ušibila so se mu kolena, kakor trepetlika so drhtele roke- Zaman je akušal tajiti nemir, ohraniti ai hladno kri, razklenjene čeljusti se niso več strnile v besede. Tla pod njim Je razmajal potre« in omahnil je is sobe. Postaran delavec, otepajoč krog sebe b brlečo leščerbo je s največjim naporom dohajal preakakujočega po dvoje, troje stopnjic. dele spodaj pod hišo ae je Brajda v trenutku predramil Is omotice, ter stresel stana za roko: "Kam greva, atari?" "Slišali ste. pMpod." Grosna zavest, da stopa k smrtni url svojega prijatelja, ma Je pretresla vse možgane. Torij ni bila napetost, temveč gola resnica. kar se je pripetilo is gozda domov," — ae je zmedeno oglašalo v njem. — "ti starec, človek Je čutil In videl prihajati poslednjo ura" — Delavec Je.akomignil neverno s glavo, pogledujoč od etrani inženirja: "Bo že tako!" fV tem ae prialuhnil. vlekel v bo pot na ušeae. kaj-' U, vrag vedi. komu je namenjeeo nerasumljlvo godrnjanje, morda žubori samo saae. "Isgublli ao ga. Zdaj ae vntffte. Nič veča ni nad njimi blage in veiče roke. — Mojroče pa je v*e skupi j lat? —* Zaman je tenkoslušil starec, ves prevzet in presenečen od teh besed. "Za vraga, kaj sta imela med seboj ? Eden tistih tam gori, pa ga je take zmedlo?" Ko je še stal v veši, ni čul nobenih nepotrebnih vprašanj, iz tega tukaj pa vro cele litanije. Skoro nerodno mu je postalo, pa kaj, njegova leščerba mora taya joče-* mu in omahujočemu kazati pot, vse drugo ga ne briga. V utrujenih možganih se je leno u-trnilo še par misli, ki jih je polglasno zaključil: "Po njem je, po njem!" Kepe prsti ne padajo tako zamolklo na krsto kot te svinčene besede. Potrkale so na srce Brajdino, ki se je ob njih zamolklih udarcih pričelo prebujati, zabito že dalj časa v rakvi. — Koliko časa se že nista ogovorila z onim fantom, tem edinim mladostnim prijateljem! Kakor dvoje tovornih živali sts nosila, drug mimo drugega svoja bremena; prazna in nepotrebna je beseda o stvareh, ki ne morejo ogreti tovariša. On sam je drvel slepo proti svojemu cilju, pred čigar praznino je danes povesil roke. V živo življenje so nekoč grebli njuni prsti, potem pa so rasti i, pod njegovimi mrtvi stroji. Mar m bila samo Častihlepnost, ki je gospodovala nad njim? Svoj čas je presanjal-odprtih oči, le iz svojega dela je skušal izsesati uteho. Postal je kakor oreh brez jedra. Zamujene ure življenja bobne in bude, a le v otleimodm*. vajo. Med ljudi ga je poslala mati; njč več kot nemirno nihalo je nihal med njimi. Za družino ni živel, odletel je iz njenega kolobarja. Tovarnarju Je služil zaradi sebe, dokler med obema ni raztegnil nepremostljivi prepad. Niti .jfkrat ni v sencih udarila žila za ljudi, med ka-tlrimi se je ródil. Izhlapela je voda v rrču in ko ga je pretresel strah pred praznino, ae je hotel izpovedati sredi gozda, da bi slišstf njegovo prošnjo za usmiljenje in odrešenje na Oni svet. Sedanji čas, na čigar valovih ae krčevito bori za svojo usodo, zahteva velikega srda ali mogoče ljubezni, edine utehe za preizkušnjo ubogih ljudi. Nocoj pri Janezovem slovesu ga je slepila edinole prevara o svetosti in miru lastne duše, same prazne mam je: le v težkih bojih z življenjem, z ljubeznijo in sovraštvom. vzkali tista svetost, ki vodi človeka tja v daljnje temine, pred katerimi v strahu «tritfs srce. Mrtvo železje, kamor je zgnetal samega sebe, ostane gluho za prošnje človeka. v Tišina zevajoče tovarne Je pretrgala nit drvečim mislim. Toliko hujše je grmel ta molk is ogromnega trebuha, ker je bil vajen, da vsako pot pozdravilo vrvenje in šumenje.! va duša se nI zganila pred vrati. Poleg velikega strdja je gruča povešala svoje obraze. V zelenkastem siju bledih žarnic so ostro začrtane poteze izražale nemo grozo. Brajdi, vstopiviemu v njih krog, se je kolobar tiho razmaknil. Nad teleaom se je sklanjal zdravnik. "Kako, gospod doktor?" "Vprašanje trenutka. Leva ključnica zlomljena, najbrže žile presekane." "Se saveda?" "To je tisto atrašno. Le za hip omedli." - Brajda je preaunjen dvignil oči. Molče strmi veliko, s krvjo oškropljeno kolo na svojo žrtev. V lesketajočem železju prše inkre, podobne potnim kapljicam oznojenegs mogotca Kakor je nekoč vzljubil svoj stvor, tako ga ta hip besno zasovražil; vse mu Je žrtvoval, samega sebe. najboljšega čloVeka, in še hi dovolj, pogoltno upira tudi vanj oči. > "0 . . o-briši-te ga," je zajecljal umirajoči s glasom šepetajočega vetra. Stari delavci, katerih okaljena obličja ne pretrese slepa groza, so zaprli oči. Mlad fant. najbrže Janezov prijatelj, j« pristopil solznih oči: "Obrisati ga,M mislil, pa gs Je zgrabil." Beeedo mu je sadrgnila zanjka v grlu. "Domov . .. otro .. mukoma se Je akušal dvigniti. Široko odprte oči ao sijale stekle-' no in proelle pomoči okoli stoječe. Zdelo se je da je spoznal Brajdo Lahno dvignjena desni' ca je omahnila nasaj. "Janes!" PokleknivSi k njemu, ga je po-sdravll sa ponujeno mu roko. Med tem je zdravnik molče poslal po noailnico. mrmrajoč sam zase: "Je vswu, " Na tleh s« leaketale trudne oči v avojem poalednjem Uru. pričakujoč vrak trenutek, da Jih zamegli mrena noči. <«*Us srftndaj*) t bili JP še danes — z dvomom v njihovih srcih — pridigajo vernikom, Id se streaojo od pete do glave, kadar zaališijo moje ime. Odkar sem obesil kuto in kolar na klin, me je povprašalo za svet mnogo duhovnikov, ki so izgubili vero in fei bili radi šli Al, lian jev n služIti si ti svoj! vi ški suknji "svet", so nazaj, fta liko število takih Noben katoličan c L> Eno oDrrao l. » M* itete, ^ SO pra- duhovni I so šli v vrnili | cerkev ima ve-duhovnikov. ne sme biti go- j tov, da ni duhovnik, kateremu izpoveduje svoje grehe, v svo-i jem srcu skeptik, ki se mu na tihem posmehuje ali ga obžaluje. ■Pmige mnogih duhovnov lahko potrdijo te moje vrstice. Ka la*« MhÜksai «T » .Mal«íu a 'Imn» kad, ka liter lap« iateiaai ravaivrr. atfaija navadna tt ral tama aaatava Ja SII.M. äste testes wat as to M tel. Js U.U. aato asratiu te tesa.. -Na psiajsjto Saaurja v alTrLi ">M 'Ä 2»c - poltnino. V JT^ÍT ptT.U ¿ T.Mo ^ ^ f.t Kava 1 M-iJI' is nsalov tor C. aa AMERICAN SALES CO., 2108 W. Chicago Ave. ' Dept. 6«. CHICAGO, a Ako imate kilo to Čičerin obišče Francijo. _______ ________ Pariz, 26. nov. — Sovjetski toliška literatura"je dru^pStr-1 komisar Cičerin pride v ditev. Na prste lahko preštejete I k,ratfk€RVv Pftriz' kier **> ^nfe-dobre katoliške učenjake. J(nOv|r™ 1 Briandom glede ruskih gi katoliški avtorji so kajpada carističnih dolgov Franciji in zelo piodoviti, ampak to le do-|dru^h vprašanj. Cičerin se zdaj kazuje, da so bolj vneti kot spo-lnahaJ* v Nemčiji, sobni za stvar. Večinoma ne poznajo zgodovine. Koliko katoliških duhovnov se po — razen o-nih okrog "Katoliške resnice ("Cstholic Truth" v Londonu)! —bavi s historiškim slovstvom? Mirijade jezuitov, benediktincev, dominikancev in drugih redovnikov. ki imajo dovolj čass ha razpolago in nobenih materi-jalnih skrbi, so na ravno tako joilzki stopnji. Njihove knjižiee in pamfleti, ki jih izdajajo razna "Društva resnice", so boleče pitanje vsakemu, ki nekaj razume o literaturi. Vsi njihovi argumenti. izf avtoritete, pa naj pišejo o zgodovini, vedi ali filozofiji, so brezupno starinske, iz vseh strani sija velika ignoran-ca in njihovi pointi so malenkostni. / I v Pslsšfts to as stare aH ravaekar aa* stole Idl^vslUw^aUjiak, la ■ j. ,¡ tisoče dragih. * POŠLJEMO ZASTONJ. DA I TO DOKAŽEMO. W. 8. Rice msémB . 7» E. Vask, ki late ki takoj plasti na SL. Atesu. M. Y.. « braaplsfso m» akuten jo teterltom podlotes aa kilo. OanMa te na kito Ia aUIlte te paitesja tokaj krliU. . _____H |ip, tMMSlSS' BfSVps ■araitett saravnl« »al m,aada. steatete Ms I ■ ■ ■ IS| |nppiMM|.. JMMBAate: Tudi te Toliko o intelektualni (razum- •»• teaov. VM avoja «vija- niški) strani duhovščine. Moral- ^InSf JST¿L'™?"* - vri? u [na stran ni nič boljša. V teoriji Jgj- SLoitelZiSfl V#,Um> se sprejemajo v semenišča lelrmatj.. »m i« jih «a un m Proti bolečinam hrbtu, straneh, kolkih in v prsih, na otekline in krče rabite Gothardol. Hišni linlment za mazanje zunaj Id hitro prežene revmatične in nevr&lgične bolečine. •'a ¿ '* ff)' ■' I ■ *» Cana 10 in 60 cantor. w i SrVE RA C(» « f htAPIUS, IOWA dečki izjemno dobrega* značaja | ÍS^jÍÍS* jTt? in globoke vernosti, toda v prak- si je drugače. Kar manjka študentov, mora cerkev pobrati vse, ksr dobi ne glede ns višje intelektualne in moralne sposobnosti. Moji dijaški tovariši in moji dijaki, kakor tudi moji kolege profesorji, niso bili niti izjemno značajni» niti globoko j verni. Izmed osipih študentov, ki sem jih eukrat imel v moji o-skrbi, sem moral enega naznaniti kot brezupno zabitega in končno je bil odslovi jen. Drugi je bil nagnjen k tajnemu grehu, toda bU je zvitejši. zato ni bil odslovljen. Kakršen deček, tak je moš. Splošna moralna stopnja katoliških duhovnov ]e nitja kot ona učiteljev ali zdrav-1 nikov. (Dalje.) , . ia i» . te Sva paaU. f< ZastoBj sa Idlo W. a Bioa. Ina.. * 7» S. Main St. Atema> UsaJa vi« pstotea m Ula. ■te t|> kjer pilita naliat kupcem M Irtelujamo In Import irsaM» tekaMna pr-vovratna , ITALIJAN- "SoiiSsp roinapa ki ao m jlpiSte' Nate J eajnli A ^»a hsrmonike ~po brarplaten aaslk. aUATTA SEBBNBi.i l S CO.. SI7 Blas I al ate Ava.. Dapt. 47. Chican. ¡ DrCava Aerodrom v Zagrebu. Razen! kredita za aerodrom v Bežaniji je vojno ministrstvo odobrilo tudi 3,600,000 Din kredita za grad-| njo aerodroma v Borongaju pri Zagrebu. M« pallUsjto aM «wats ■ ÍÍÜ: ü*!_*■ Ja. v^ íte. saaraaMs arawateisa teto ^^ •teija« BN Dolar. ,,, ,_L|L «a ttea «Marja. raaaa tea Casas irwMi to («SalJ» te as gM,, «-^iT tetaasjt«. ■tote a. iaabaaa »T-| _ L ewitek N< faiteas j» Kako spraviti Vai želodec hitri sa pravo p to. kJar Osborne—ToUlck Comp¡J 1107 Caraca St. B. 7 PITTSBURGH. PA. DA SKUHAŠ DOBROT VO/PISIPONAÍE PRODUKTE. ■ Imamo v salogi slad. hmelj. »¡^ In vaa druga petrvbftftna. sa prapHšajta. Sa je émm 1« najbolj« Is COMPANY i», rate sé. J. pis vj pri wêftk mrwOlk^TZ * m ' informel Jak na: , I FRANK OGLAR.