T 1 HBlMt 'A A	Is ThTcmty Slovenian Daily 1
| ▼ Zeoinjenih državahm M J^^^ J^^MlK^ F M ■ M ■	M in the United States.j|
v^^Jž list slovenskih delavcev v Ameriki.	^ |( —|
TELEFON PISARNE: 4687 COETLANDT. Entered u Becond-Olan Matter, September H, 1903. ftt the Poet Office aft New York, H. Thunder the Act at Congren of Kerch 8, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND! -
NO. 228. — ŠTEV. 228. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 28, 1916. — ČETRTEK, 28. SEPTEMBRA, 1916.	VOLUME X23V. — LETNIK 33T9
Grška na strani zaveznikov. Vroči spopadi v Dobrudži.
ZAVEZNIKOM SE JE POSREČILO DOBITI GRŠKO NA SVOJO STRAN. — KABINET JE SKLEPAL SPORAZUMNO S KRALJEM. — 4,000 GRŠKIH VOJAKOV SE JE PRIDRUŽILO VSTAŠEM. — BIVŠI MI NISTRSKI PREDSEDNIK VENIZELOS NA KRETI. — NEMCI POROČAJO O UPORU V RUMUNSKI AR MADI. — RUMUNSKO POROČILO O ZMAGI. — OB DONAVI VLADA MIR.
London, Anglija, 27. septembra. — Grški ni ničesar d rue«*ca p roost c» jalo kakor pridružiti se zaveznikom. To se j«- določilo na seji, pri kateri je bil navzoč tudi kralj Konstantin. Kralj Konstantin se je z vsemi predlogi strinjal; Kalegeropolusovo ministrstvo bo odstopilo.
V najkrajšem času bo izdal kralj na narod posebno proklamacijo.
Ko se je vrnil kralj iz Tatoi, se je posvetoval z državniki, ki simpat izirajo z Nemško. Pri tej konferenci je bil na vzo<' tudi bivši šef grškega generalnega štaba, general I)onsmants. Konference se je baje udeležila tudi kraljica.
Iz Soluna poročajo, da je odšel močan oddelek grških č<»t iz mesta na fronto, kjer s«1 je pridružil zaveznikom in se žnjimi vred >m»ril proti Bolgarom.
Urški kri žarki "Hydra" in "Psara" sta so pridružili zavezniškemu brodovju.
Grška še ni napovedala zaveznikom Nemčije vojne, toda kot se čuje, se bo to v najkrajšem času zgodilo. Kralj je bil zadnji čas Čisto pod uplivom zaveznikov.
Pariz, Francija, 27. septembra. — Na Kreti se je pridružilo 4,000 grških čet vstašem. Samo polkovnik in nekaj višjih častnikov je baje ostalo zvestih vladi.
Iz Aten poročajo, da vsak dan dezertira več sto vojakov k zaveznikom.
Atene, Grško, 27. septembra. — Ko je dospel sem bivši grški ministrski predsednik Venizelos, ga je prebivalstvo navdušeno pozdravilo. Spremljalo ga je več visokih generalov in uradnikov.
Berlin, Nemčija, 27. septembra. — Poročilo, ki ga je izdalo vrhovno poveljstvo nemške armade, se glasi:
—	Mi se neprestano približujemo mestu Braševo in ženemo sovražnika pred seboj.
Nad Bukareštom se je bil zopet pojavil nek naš zrakoplov, ki je metal l>ombe na mesto. Povzročena škoda je precejšnja.
Včeraj so se spopadle naše čete z Riununi pri Petro-senv in jih pognale v beg.
Pri Bra še vu prav dobro napredujemo. Na Sedmo-graškem se vrše neprestano spopadi med našimi in sovražnimi oddelki.
Bukarešt, Rumunsko, 27. septembra. — O bojih v Dobrudži se poroča:
17. tega meseca se je moralo nekaj naših oddelkov u-makniti pred sovražniško premočjo. Kmalo zatem, ko so dospeli v svojo dobro zavarovano črto, so je vnela bitka, katere fronta je segala od Donave do Črnega morja.
Najhujša borba je divjala ob Donavi, ker so si hotelo sovražne kolone, sestoječo večinoma iz Nemcev, priboriti pot do Čcrne vode. Riununi so jim to s protinapadom preprečili. K zmagi so največ pripomogli trije rmnunski monitorji, ki so operirali na Donavi.
Po dva dni trajajoči bitki se je začel sovražnik s silnimi izgubami umikati. Na bojišču j^Sifelo vse polno mrtvecev.
Rumuni so vjeli veliko vojakov in zaplenili precej vojnega materijala.
Berlin, Nemčija, 27. septembra. — Iz Braševa poročajo, da so rumunski vojaki razdejali z bombo vlak, na katerem se je nahajalo 400 rumunskih častnikov. Baje je bilo sedem častnikov nepoškodovanih, vsi drugi so bili pa mrtvi oziroma ranjeni.
Rtununeki vojaki se že od začetka vo.xne upirajo svojim predstojnikom in pravijo, da se nočejo boriti, češ da ne bodo imeli od boja nobenega dobička.
Rumunska vlada se boji, da bi ne izbruhnila v armadi splošna vstaja. Nek polk, ki ni hotel izvršiti povelja, so deeimirali.
Berlin, Nemčija, 27. septembra. — Vrhovno poveljstvo bolgarske armade je včeraj razglasilo v Sofiji sledeče :
—	Ob Donavi vlada popolen mir. Položaj v Dobrudži je neizpremenjen. Naše čete so ojačile svoje postojanke. Ob obali Ornega morja se ni zadnje dni ničesar posebnega pripetilo.
Sofija, Bolgarsko, 27. septembra. — Boji, ki so se vršili dozdaj v Dobrudži, niso imeli ne za to ne za ono stranko posebnih uspehov. V najkrajšem času se bo vnela odlo-j čil na bitka, o kateri smo prepričani, da se bo končala našo zmago in zmago naših zaveznikov. Nemci so zaen-i krat obrnili vso svojo pozornost na Sedmograško. Kakor-' hitro se jim bo posrečilo prepoditi Rumune in dobro za-1 ateažiti mejo, ae nam bodo nridružili v Dobrudži	i
vfl J * ^T^ wwr pnvru£ux ^ AWurudZL
J \	,	-
"Bremen".
Včeraj so v Berlinu slavili "prihod 'Bremena' v Združene države", toda tokaj nima o njem ne duna ne sln}ia.
Be.'lin, Nemčija, 27. septembra! (Preko Londona). Berlinsko časopisja danes slavi prihod nem-škf>«ra trjjovskejra submarina 'Bremena', ki je srečno dospel v New London, Conn.
Malo mesto v Conneetieutu je vzbudilo veliko zanimanja, tako, da so se listi celo potrudili, da so dobili njegov natančen opis in gra priobčili. Celo o njegovi zgodovini se piše.
Novic«, da je "Bremen" srečno dospel v New London, je prišla na prebivalstvo kot nekako zdravilo za veliko napetost, ki je zadnji čas vladala med ljudstvom, ker se je v*»dno ie večkrat reklo, da bo snbraarin prišel v Ameriko čez pet, deset ali osem dni.
Vse časopisje je danes prineslo sliko kapitana Schxvartzknpfa. poveljnika "Bremena".
New London, f onn., 27. sept. — ' Sera ni dospel ši* noben nemški j submarin. dasiravno se poroča iz Berlina, da je že tukaj. Nek vla-čilni čoln je sel danes ven, toda je šel zastonj. Vlačilni čolni so šil že večkrat na morje, da hi iskali submarin, namreč takozvani '"Bremen'', toda dozdaj še niso imeli uspeha. Vsako tako iskanje stane *.120.
Newyoriki 23. polk bo prišel z meje domov.
San Antonio, Tex., 27. sept. — Neivvorš ki 23. infanterijski polk. ki se nahaja zdaj v Brownsville, Tex., je dobil od generala Punsto-na naročilo, da se pripravi za odhod proti domu, potem ko je dobil od vojnega urada tozadevni brzojav.
Angleški odgovor na noto glede
zaplsnjevanja nošte na potu.
London, Anglija, 27. septembra. Zunanji urad je danes naznanil, da je angleška nota glede zaple-njevanja pošte, ki bo odgovor na tozadevni ameriški protest, na potu v Washington.
Pozor pošiljatelji denarja!
▼M Mfotov«g» dostavljanja polt«, ki Je namenjena ii Amerik« ▼ Avstrije in Nem&jo ter narobe, sprejemamo denarne poifljatredo preklica le pod pogojem, DA U VSLXD VOJNE IZPLAČAJO MOGOČI Z ZAMUDO. DEM AS NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati sa-morejo le nannde. Ml jamčimo a vsako denarno poiOjater toliko Saša, da se lsplaSa na dolo5enl naslov. Istotako nam Jamftjo aaaaa-ljlve amarilke banke, a katerimi smo sedaj v rresd nil vojne te radi popolne sigurnosti pri paH-ljanjn denarja,
Oene: K	•	K	t
S.... .85 | 120.... 16.20 10.... 1-50 j 130.... 17JS5
IS---- 2.20 f 140____ 18.90
20.... 2.8B j 160.... 20.28 29.... 8.55 j 180.... 21.80 30.... 4.20 j 170.... 22.96 85.... 4.90 j 180.... 2480
40.... 6.55 j 190____ 25.85
45.... 6.25 j 200.... 27.00 BO.... 6.90 j 250.... 83.76 55.... 7.80 \ 800.... 40.50 60.... 8.25 j 850.... 47.25 65.... 8.96 j 400.... 64.00 70.... 0.60 j 450.... 80.75 75.... 10.90 j 000.... 67.50 80.... 1096 j, 600.... 81.00 85.... 11« j 700.... 0460 90.... 1230 j 800.... 108.00 100.... 18JI0 j 800.... 12160; 110.... 14.85 j 1000.... 13240,
Ksr ae adaj osne denarjn skoraj vsak dan msoja jo, smo prlmoranl raSimatt po najnovejših esnak te borne Ml BakaeovaH po aflh. — VbuSh aa bo »godilo, da dobi na. doivOrkaJ v^viadh pa tadl ta]
Stavka iz simpatije.
Prvemn klicu se je odzvalo 173,000' delavcev; danes jih bo zastavkalo še okoli 300,000.
V«"eraj «*». j«' odzvalo za stavko iz simpatije ve«" unij. Unij ski voditelji pravijo, da je šlo nad 173 tiso«' delaveev na stavko.
Danes so bodo te številke več t kot podvojile, kajti pričakuje se. da bo«io zastavkali vsi delavei pri gradnjah hiš in dmgrih naprav; teh je okoli 115,000; potem jim bodo sledili pa še vsi krojači, ki izdelujejo ženske obleke. Tako, da se bo število štrajkarjev danes najbrže za 300.000 pomnožilo.
Več lokalnih unij je šlo na stavko, ne da b ijim delavski vodite-
Unijskih pivovarjev je že fi tisoč na stavki, toda danes jim bo sledilo tem še par tisoč.
Izdelovalei cigar so pripravljeni zapustiti delo. in sieer takoj, ko bodo videli, da so delavei pri gradnji hiš zapustili delo. Teh iz-delovaleev cigar je okoli 10,000.
Veliko delaveev ne more zastav-kati. ker imajo z delodajalci kon-traktp.
Rusi in Nemci.
Hindenbur* je baje potegnil z Zahoda dvajset divizij. — Avstrijci
nimajo besede pri poveljstvo.
London, Anglija, 27. septembra. Petrograjski dopisnik '4 Daily Chronicle" piše:
"Tukaj se ie veliko razpravljalo o novi Hindenburgovi strategiji. Pravi se, da posveča Hindenburg vzhodni fronti veliko večjo pozornost in polaga nanjo veliko večjo važnost kot na zahodno fronto. Domneva se, da namerava Hindenburg zahodno fronto pomakniti do Rajna. To bo raj-še storil, kot pa, da bi Rusom pustil, da bi napredovali v Galiciji in da bi doživel poraz na Balkanu, kajti potem bi bili Bolgarija in Turčija izgubljeni za Nemčijo in Avstrijo.
''To naj bo že res ali pa ne, gotovo pa je, da je Hindenburgov resen namen zavstaviti Brusilova in kolikormogoče dolgo držati nazaj.
Vidi se. da ima Hindenburg velike zmožnosti; velike važnosti je za centralne države tudi to, da nimajo avstrijski generali nobene besede več pri poveljstvu. V vseh stvareh odločujejo nemški generali. ki se ravnajo popolnoma po Hindenburgovem naročilu.
"Nemci na ruski fronti so dobili zadnje tedne velikanska oja-' eenja, namreč z zahodne fronte; nekateri pravijo, da so jih dobili okoli dvajset divizij. Vse nemške in avstrijske utrdbe so izboljšane.
"Nemci in Avstrijci vprizarja-jo vedno hude napade, toda iste ruske čete popolnoma lahko odbijajo. Nemci so zadnje dni napadli pri Vladimir Voliiiski-ju brez uspeha.
In ravnokar je prišlo poročilo o nekem avstrijskem napadu ob gornjem delu Seretha. Rusi so napad odbili in celo predrli avstrijsko črto ter vjeli 1500 avstrijskih vojakov.
"Pred par dnevi je bilo izdano važno naznanilo, da bo prometni minister Torpov v kratkem odpotoval v Kolo, ob Arktičnem mor-;ju, severozapadno od Arhangel-jska. Spremljal ga ne bo samo velik vojaški oddelek, temveč tudi več članov dume.	j
"Govori se, da bo ta obisk ne-j i kaj odločilnega in končnega, toda® 'o tem ni dovoljeno poročati natančnejše."
Posojilo mestu Parian.
Kuhn, Loeb & Co. so včeraj naznanili, da so končana pogajanja za petdesetmiljonsko posojilo me-: sta Pa^gzu. To je prvo posojilo, katero je mesto Pariz vzel izven meja Francije. Posojilo bo za pet let in aeatodstotno v bondih, ka-
I Balkanska fronta.
i — Nemci poročajo, da so se morali Srbi nekoliko umakniti — Fran. . coska artilerija v akciji
Pariz, Franeija, 27. septembra. Vrhovno poveljstvo franeoske armade razglaša:
Med reko Stmmo in Vardar-jem se vrše manjši artilerijski spopadi.
Vzhodno od reke 1'erne so napadle bolgarske čete srbske postojanke. Najhujši boj je divjal na višini pri Kajmakalanu. Naša artilerija je z vso silo obstreljevala bolgarske čete, ki so se morale slednjič z velikimi izgubami umakniti. Srbi so vjeli 50 bolgarskih vojakov, med katerimi se je nahajal tudi en bolgarski častnik. ..Sofija, Bolgarsko, 26. septembra. — Bolgarske čete so stopile pri Kajmakalan višini v ofenzivo in popolnoma premagale srbsko dvinsko divizijo, ki jih že več kot deset dni upprestano nadlegovala. Ostanki srbskih čet se v velikem neredu umikajo.
Tudi Francozi so veliko izgubili v zadnjih bojih. Razkropili smo pet njihovih bataljonov, in jim prizadeli težke izgube. — Pri Florini so se jim izjalovili trije napadi.
V dolini reke Moglenice se vrše vroč i artilerijski boji. Ob gori Bjelašici vlada popolen mir. Pri Strum i se vrše spopadi samo med našimi in sovražnimi prednjimi stražami.
Ob obali Egejskega morja ni bilo že par dni nobene sovražne križarke.
Berlin, Nemčija, 27. septembra.
Vrhovno poveljstvo nemške armade poroča:
Vzhodno od jezera Presba smo si priborili 25 septembra več lepih uspehov.
Vzhodno od Florine smo odbili vse sovražniške napade.
London, Anglija, 27. septembra. Uradno se naznanja:
Macedonska fronta: — Razen manjših artilerijskih spopadov in bojev med prednjimi stražami se . ni na macedonski fronti ničesar; posebnega pripetilo.
Priprave za zimsko vojno.
Pariz, Francija, 27. septembra. Ne izgleda, da bo vojna končana pred zimo. pravi pariški "Liber-
te".
Joseph Thierry, vojni podtaj-nik, pravi dalje časopis, je že u-krenil vse potrebne korake, da bodo trpele na bojnem polju po-j manjkanja in mraza. Od petnaj-i stega t. m. gre na fronto okoli 80 vagonov gorke obleke in odeje.
DENAR SE LAHKO ODPO&LJE V STARO DOMOVINO TUDI PO
B&ETŽIČNEM BRZOJAVH.
Cena kronam je ista kot pri navadnih pošil j at v ah; le za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam pošlje $4 za vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo poslali nazaj ali pa sporočili, da se nam ie dopoilje.
Zdaj je mogoče podati le okroglo svote, kot naprimer: K100,200, 300 itd. do K 10,000.
Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa poiljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto.
Natančno smo poizvedel!, da ta-! ke pošiljatve dospejo primeroma j hitro za sedanje razmere. — Zgodi se pa kaj lahko, da poiiljatev; jtraje tudi dalj časa in to, ako sej I napravijo napake pri brezžičnem I jbrzojavn; denarja se ne moro i s-j gabiti, pač pa je mogoča salras-nitev, ako ss urine kje kaka napaka.
Kdor želi poslati na ta način doner v staro domovino, mora natančno napisati naslov in dodati: pošlje naj so po brotftfnom brzojavu.
Denar aa brezfične brzojavke pošljite po poštnem Money Orderu ali pa gotov denar v priporočenem pismu, no pa potom privatnik če-
°jr»AIIK IAKftIB, 4B Omttomifc fl^EMp^M^ 1
i&ii^žf^Tife i fSŠr: sil & -
Nadaljni zavezniški uspehi. Razpoloženje nem. armade.
ANGLEŽI SO ZAVZELI VELIKO NEMŠKIH ZAKO-POV NA 2,000 JABDOV DOLGI FRONTI. — NEMŠKI PROTINAPADI SO BREZUSPEŠNI. — NEMCI BODO NAJBRŽE PREPUSTILI ZAVEZNIKOM CELO SOM-MESKO BOJIŠČE. — NEMŠKA MORALA PADA. — ČASTNIKI IMAJO SITNOSTI S SVOJIMI ČETAMI. — IZJAVA NEMŠKEGA RANJENEGA ČASTNIKA.
MNENJE NEMŠKEGA ČASNIKARJA.
London, Anglija, 27. septembra. — Zmagojoče angleške in francoske čete ne dajo Nemcem nobenega miru, temveč jih potiskajo nazaj od Somme. Francoske in angleške armade so danes dobile zmage, in sicer na isti fronti, kjer so imele včeraj toliko uspehov.
Vsak nomški poskus, da bi Francoze in Angleže zav-stavili, je bil zaman; vsi napadi so bili uspešno odbiti.
Angleži so se zdaj popolnoma vgnezdili v Thiepvalu in so danes pošiljali artilerijski ogenj na nemške utrdbe, ki se zovejo Stuff Redoubt. 2.000 jardov proč od Thiep-vala. Pet milje proti vzhodu so pa napredovali severno od Flersa; na 2,000 jardov dolgi fronti so zavzeli veliko nemških zakopov, vsled česar je zdaj Eaucourt TAbbaye v nevarnosti, da pade.
Francozi so prodirali še naprej od Rancourta in so zasedli St. Pierre Vaast gozd, ki se nahaja direktno proti vzhodu od Rancourta. Zavzeli so istotako utrjen gozd vzhodno od Vermandovillersa, južno od Somme.
Nemci so francoske pozicije pri Bouchavesnesu poskušali zopet napadati, toda Francozi so jih zavrnili in obdržali v svojih rokah 250 vjetnikov in osem strojnih pušk.
Današnje angleško uradno poročilo se glasi, da se je v zadnjih dveh dneh vjelo 10,000 Nemcev, toda s fronte se poroča, da so jih le 5,000, in sicer v bojih, v katerih so padli Combles, Thiepval, Geudeucourt, Morval, Lesboeufs in drugi. V Comblesu so angleške čete zaplenile 1,800 navadnih pušk, štiri metalce ognjene tekočine in veliko streljiva. Tudi Francozi so imeli velik plen.
Pariz, Francija, 27. septembra. — V zadnjih dveli dneh je bilo na sommeskem bojišču vjetih 10,000 nemških vojakov, tako se glasi današnje poročilo francoskega voj-n^ga urada; nadalje pa pravi, da so imeli Nemci velikanske izgube.
Berlin, Nemčija, 27. septembra. — Nemško uradno poročilo pripozna danes, da je padel Thiepval. (Toda o Comblesu ničesar ne omeni.) Dalje pa omenja, da so bili vsi nadaljni zavezniški napadi odbiti in da imajo francoske in angleške čete neizmerne izgube.
25. in 26. septembra je bilo več zračnih bojev, v katerih so zavezniki, kot pravi uradno poročilo, izgubili šest zrakoplovov.
London, Anglija, 27. septembra. — Glasom časnikarskih poročil s fronte, so bili novi "hudičevi stroji" zopet v akciji. Svoje delo so opravili izvrstno.
Nemška armada se, glasom poročil s fronte, počasi tunika iz sommeske fronte. Nek dopisnik v angleškem glavnenl stanu je pod torkovim datumom poslal sledeče poročilo:
— Vsekakor je očividno, da se izdelane in zmanjšane pruske in bavarske armade ne morejo več zoperstavljati hudim zavezniškim napadom, vsled česar so pričeli zapuščati svoje pozicije na Sommi; zapustili so že Lesboeufs, Morval, Combles, že skoro tudi Guedeueourt istotako. — Zdaj se bodo najbrže dobro utrdili na fronti od Le Traslo->ra do Saillv Saillisela.
Toda vsled tega naj javnost ne dobi preveč optimizma, kajti Nemci še niso premagani. Sovražnik se umika zdaj proti Kajnu. Pričakovati je treba, da bo še veliko bojev predno bo sovražnik premagan.
Neinšijp armada še ni uničena, pač pa je morala prenesti hudih udarcev. Gotovo pa je, da bo prodiranje od-zdaj naprej lažje, kajti drugo črto je bilo lažje zavzeti kot prvo in tretjo je bilo l^žje kot drugo.
Danes popoldne so storili sloveči pruski polki nekaj nenavadnega. Vprizorili so hud protinapad, nakar so angleške čete poslale nanje artilerijski ogenj, česar pa pruski živci niso mogli več prenesti — Prusi so bežali nazaj v zakope. Veliko jih je vrglo svoje puške proč in vse druge priveske, ki so jih imeli na sebi, da so lažje bežali.
Nek ranjen častnik, ki so ga Francozi našli po boju za Combles, je pripoznal, da imajo častniki v nemških za-kopih velike sitnosti s svojim moštvom. Nemški vojak sicer ni bojazljivec, temveč ravno nasprotno, namreč, da je velik junak, ako je treba, toda kot je ta častnik pripoznal, se čete že upirajo raznim poveljem, da "imajo že dosti".
London, Anglija, 27. septembra. — Dopisnik Frankfurter Zeitung-a je poslal svojemu listu s fronte dopis, v katerem pravi, da nemški voditelji na Sommi ne morejo še preštudirati kakšen načrt imajo zavezniške čete. Dopisnik je zelo pesimističen.
Dalje pa pravi, da angleški novi vojni stroji niso po-setoe vrednosti Nemški vojaki so se jih le prvič nekoliko ▼strašili, sdaj jim pa ne povzročajo več nobene bojazni
bi<OLrAS IN A. p /sj*9
S ri i	(Slovenian Daily.)
Owned and punished by the
6LOVBNIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.)	{:
FRANK SAKSER, President,	LOUIS BEXEDIK, Treasurer.
Place of Business ot the corporation and addresses of above officers:
82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. X.
Za celo leto relja list za Ameriko in Za pol Jera za mesto New York..	2.00
Canado .................... $303 Za Evropo za vse leto....................4.50
Za pol leta.................... L50 Za Evropo za pol leta....................2J55
Za celo leto za mesto New York.. 4.00 iZa Evropo *) četrt IeTa v.................1.70
"GLAS NARODA" Izhaja vsak dan izvzem^i nedelj in praznikov.
"G L A S NARODA"
(•'Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays.
Subscription yearly ?3.00.	-
__Advertisement on agreement._
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobčnjcjo. Denar naj se blagovoil pošiljati j«o — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi pre j-in je bivališle naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poSilfatvam naredite ta naslov:
"GLAS NARODA" 82 Cortland t St, _New York City.
__Telefon 4687 Cortlandt.	(
g^Og | Draginja.
Te dni so naznanile največje newvorske tovarne za krnil, tla bo oni hlebec, ki j<> bil dozdaj po pet centov, veljal zanaprej šest centov.
Tem tovarnam bodo kmalo sledile tudi druge manj- j — To se bo bliskovito razširilo po celi deželi in tako 1 bo postala normalna cena za kruli šest centov.
Podražil se bo kruh, ki je poleg krompirja najglav-; nejša hrana delavca. Velike in manjše pekarne so delale že zadnje mesce velike dobičke, s tem da so prodajale —1 manjše hlebce. Zdaj bodo ostali hlebci ravno tako majli-J ni, cena se jim bo pa zvišala za en cent.
Delavskim družinam, posebno tistim, ki imajo veliko1 otrok, bo zopet zadan hud udarec.
In zakaj i Kaj jo temu vzrok ?
Ali nismo slišali in brali prejšnje poletje, da bo letos izvrstna letina? Ali niso bila tudi za to loto ravnotaka po-j rocila ?
Ali nam niso pripovedovali o silnem bogastvu, ki se' ga pridobiva iz rodovitnih ameriških tal? Ali nas niso: prepričali, da se da s tem bogastvom nahraniti vse ame-i riško prebivalstvo?	j
Oni, ki je natančno bral novice, se bo gotovo spominjal kasnejših poro«" i L
Poročil, ki so naznanjala, da se kljub dobri letini ne' bo cena pšenici zmanjšala.
Kmalo zatem smo pa tudi brali, da se cene pšenici vi- j šnjo, da postaja moka vedno dražja, kljub temu, da je po. kašeah na Zapadu in v osrednjih državah nagroinadenega j silno veliko žita.	m M II**?
Evropo, boj ure se države, je bilo treba preskrbeti z ameriških žitom. Cene bi ostale normalne višine, če bi ne* bilo silnega izvoza.	j
Moka je dandanes skoraj dvakrat tako draga kor jej bila preti enim letom. Cene bi se le na ta način lahko j spravilo na normalno višino, če bi prepovedali izvoz ali če i bi izvoz tako uredili, da bi se smelo izvažati le določeno množino žita in moke.
Proti temu j»* seveda kapital, ki se boji izgubiti velike dobičke.
Jasno je, «la se za tako prepoved, oziroma omejitev najbolj zavzemajo Nemei v Združenih državah. Tega ne delajo toliko vsled obzira"n atnkajšnjo prebivalstvo, pač pa vsled nevoščljivosll, ker dobivajo samo zavezniki žito iz Amerike, dočim Avstrija in Nemčija ničesar ne dobita.
Ako zahteva Amerika, da jo morajo njeni ljudje smatrati kot prvo, bi morala biti tudi ona prva in najbližja svojim ljudem.
Grki.
Na zapadnein bojišču «*• bi je jo boji med nemškimi in francoskimi vojaki, na vzhodnemu med avstrijsko-nem-škimi in ruskimi, na Balkanu se pa bore zavezniški diplomati z diplomati osrednjih držav.
Vsaka stranka je izvojevala dve zmagi.
Nemčija je zmagala s tem, da je pridobila na svojo stran Turčijo in Bolgarsko, zavezniki pa s tem, da sta se jim pridružili Kumunska in Grška.
Na Balkanu je zopet nastalo ravnotežje. Dve državi na strani Avstrije in Nemčije, dve državi na strani zaveznikov.
Vnela se bo borba med Bol^ni in Turki na eni, ter Rumuni in Grki na drugi si ran L
Jasno je, da ta borba ne bo ostala neodločilna. Končala se bo z zmago te ali one bojujoče se skupine, dobiček bo pa spravil tisti, pod katerega patronanco je bila skupina, ki je zmagala.
Balkanske države so marionete v rokah velesil.
Značilno je, da se vsaka država sramuje cilja, po katerem hrepeni.
Da bi se zavezniki opravičili pred svetom, so rekli, da se bore zoper nemški militarizem in za male narode.
Nemčija je slovesno izjavila, da se bori v silobranu in deloma tudi za svobodo malih narodov.
Prišlo je tako daleč, da so se začeli mali narodi biti med seboj za zmago svojih velikih pokroviteljev. _
GLAfi NARODA, 28. SEPT. 1916
Grška se je pridružila zaveznikom proti volji grškega kralja.
V gotovih ozirih je to dobro znamenje.
Grški narod in grški diplomat je so napravili po svo-i je. Mogočna ovira, kralj, je "torej odpadla. Prvemu kora-.'ku bo sledil drugi.
Zdaj diplomati narekujejo Grkom, kaj morajo storiti. Prišel bo čas, ko bo narod črtal svojim zastopnikom in .diplomatom pot.
1 In ta pot bo vodila v boljšo bodočnost. | Balkan, ki je bil že tolikokrat prepojen s krvjo, ho ■ pokrila nova krvava plast.
Ne smemo se tolažiti, da prelita kri ne bo bratovska. Zločin bo itak dovolj velik, ker bo — človeška.
In naj se je prelije še toliko, ne bo zastonj prelita, če se bo rodilo v ljudeh spoznanje,, da je poglavitna, največja in najpotrebnejša stvar — živeti za domovino, ne pa umirati zanjo.
—k.
* ' -— ■ ■ ----
uopis.
Brooklyn, N. Y. — 'Muposlov. Tamburask: Zbor" .priredi s sodelovati jfm-pevskega društva "Zvona *' dne 7. oktobra t. L v prostorih Leo štruklja (Thalia Hall), 103 Knickerbocker Ave., Brooklyn, veselico, katere dofoiček je namenjen dmžini boleha jočega '"'lana .Johna T ruš nov i ca, kat«ri| l^ži že več meseoev v postelji brez j vsake podpore, ker slučajno ni, član nobenega podpornega dm-j Šfrva. Jugofriov. Tamh. Zbor se ima zahvaliti edino jijenmi kot ustanovitelju in toliko požrtvovalnosti do tega društva, tako, da je to] društvo danes znano vsakemu zavednemu Slovanu, ker je nastopilo že po različnih koncertih. Do-! sti tež koč in neprilik so mogli prenašati člani, bodisi glede mate-! riala ali pa zborovodje, tako da so izačeli že nekateri omahovati, a.li' on, kot takratni predsednik, .se ni dal omajati in je napel vse svoje j moči, da društvo dovede do zaželi Jjenega cilja, kar se je tudi zgodilo; danes so tamburaši ponos J vsem Slovencem v New YorkuJ Dobili smo vodjo, kateremu res jej pri srcu le napredek in slovanski narod, ne pa groš, kakor se to do-jraja -pri mnogih takih ljudeh. Ne bom opisoval na široko, povem le lo, da danes društvo na čelu s predsednikom in vodjem l^po napreduje, kar nam je v dokaz, da 1 sta možaka na mostu, in naša na seibina bi potrebovala vec takih; mož. Toraj pridite vsi v s Vboto 7.[ I oktobra, ker veste, da se gre za! ubogo družino; in da je mož lju-j bil tamburanje, vam bod»* priča šestletna hčerka, ko vam bo igrala več komadofv na bisernico, tako Ida to talentirano Mirni občudujejo še tuji narodi. Vstopnina je popolnoma prosta, vsak bo dal, i kar je v njegovi moči. Upati je. I da nastopijo različna slovanska j zabavna društva. Izžrebalo se ho j tudi lipo kitaro, katera je sedaj | last »J 11 gosi o v. Tamb. Društva, in j krasni mandolin, katerega je po-i darila neka oseba v ta namen. Toraj na svidenje v soboto 7. oktobra v Thalia Ilalli! — Odbor.
Rojaki, v tabor, reorgani-zirajmo so!
Veliko se piše in govori med nami ameriškimi Slovenci, o naši ubogi, solzni in krvavi domovini Sloveniji.
Prerokov je kot listja in trave in vsak garantira s svojo besedo, da naša domovina bo rešena rob-sfcva ki sužnosrti le tist i čas, ko se bode zrušil pruski m ii it arizen i na tla, kjer bo našel za vselej svoj konec.
Preidimo naprej iu pustimo to za trenutek na zadnje.
Poglejmo za trenu/tek v našo u-bogo, solzno in krvavo domovino Slovenijo, kjer divja vojna že tretje leto; pomislimo, koliko naših korenjakov, sinov slovenske zemlje, je že padlo in plačak> z življenjem to krvavo igro, katero so vprizorile evropske kronane glave. In Bog ve, koliko jih še bo! Koliko je ponesrečenih za celo svoje življenje in Bog ve, koliko pohabljencev še bo!
Vojna se je zanesla na slovensko zemljo po krviželjnem polen-tarskem Italijanu.
Topovi rušijo slovenske vasi, cerkve itd., in Bog ve, kaj se še vse dogaja v tem usodepolnem trenutku.
Zraven tega se pa še na povelje avstrijske vlade meče uboge starce in duhovnike v temnice. Zakaj ? Zato, ker plkkajo vsled ne-' znane nesreče, (katero jim je na-, kopala na hrbet preljubezniva avstrijska vlada.
• . ; f . -
-\aaaije se razdira v <lomovim slov. izobraževalne zavode, katere si je naš narod posjtaivil s svojimi krvavimi žulji v počast sebi in svojim potomcem. Vse to se dela na vladno povelje, ki prihaja direktno s cesarskega Dunaja.
To prihaja kot plačilo naši domovini za njene hrabre sinove, ki so popadali na raznih bojiščih. I Mi vemo, kdo je pri oni vladi gospodar. Oni, ki želi našemil na-( rodu popolno smrt; in to so oni 'nad vse čislani Tevtoni iz 'rajha\ j Ti nas prezirajo vsepovsod na na-Iših lastnih tJeh, izpodrivajo naš mili slovenski jezik na vse mogoče načine,- in dobro vemo, da jih I vlada v tem ožim podpira in odo-j brava njih hudobna dela in na-1 črte.
Kavno zato tudi nikdar niso prišli v vpoštev slovenski prote-Isti iu prošnje. Na kljub .SJoven-S eem je vlada postavljala v slovenske urade Xernee iz 14 raj haa Slovence zavračala vsepovsod. ■Zakaj? Zato. da so se izseljevali ! v tujino iu patuj«*evali, tako da
je njih številu manjšalo od dne j do dne. Vse tu se je vodilo po avstrijskem vladnem načrtu zato. da j bi se naš narod spravilo s površja. prejkomogoče.
Slovenec je v boju prvi, a pri delitvah pravic je pa še slabši kot zadnji, — z.anietavan iji zaničevan od vseh; — iu čudno, da more ta ubogi narod imet i v sebi še k:> ko življenju. To je pripisovati I njegovi žilavosti m vwniu hud«*-i mu privajanju v življenju.
Kljub tenwi, da se ga je zatiralo | stoletja, j«* vedno spodbujal svoje | potomce k izobraževanju v svojem lastnem jeziku, tako da naš narod pošteno za>luži drugo mesto m<-d Slovani.
Toda pamet mora nas učiti vsakega, da ni na svetu stvari, da se ne bi dala uničiti, in da ni na svetu življenja, da ne bi enkrat izkrvavelo. In tako je tudi s tem našim ubogim narodom. Preveč pijavk je viselo okrog našega naroda pred vojno, a sedaj s«* je pa še več kot potisočerilo teh pijavk na hrbtu našega naroda, pod katerimi že skoro omahuje in pada. Do.lej so stali na straži hrabri mfradi junaki, sinovi Slovenije, ki so čuvali nam sovražne zatiralce, da niso tako lahko zatirali naš rod. Iu če ne bo v tej evropski vojni končno zmagala pravica in razbila te tevtonske krvosese, bo iraš narod — hočeš-nočeš-moraš — primoran podleči svojim krvosesom. In tu bo naša smrt, mogoče prej. kot v en oni stoletju; in težko bo dobiti človeka v onem kraju, kjer je zdaj srce Slovenije, čez sto let, da bi govoril slovensko.
Ze zdaj se je uradno zaukazalo, da se ima odpraviti v Avstriji vse slovanske jezike, posebno na jugu. in jih nadomestiti edino le s sveto nemško govorico.
To je že nekaka podoba one palice, ki jo kuje vlada za naš narod. In to še ni vse; laliko si mislimo, da v slučaju njihove zmage bodo prezirali vse in le sebe povzdigovali kot za nepremagljive ter postali bodo še veliko bolj o-i šahni in prevzetni kot so dosedaj. j In kdor ne bo tako plesal kot se bo žvižgalo, izrekli bodo nad njim smrt
In to se bo gotovo izreklo tudi nad našim narodom, alko zmagajo Tevtoni.
Upajmo pa, da se to ne bo zgodilo, kajti pravica se ne da nikoli premagati; in odtod tudi prihaja naše upanje ".na boljše življenje.
Ne 'bom vann slikal, predragi či-tatelji, na tem mestu vse hudobije in krivice avstro-madžarske vlade, ker upam, da so vam že povečini zna"ne, vsaj slovenskim rodoljubom so. Oni pa, ki tet krivic nočejo ali ne morejo razumeti, so prvi vredni obsojanja, drogi pa pomilovanja.
Toda kljub stankarstvo, ki vla-i da med tanwrifikani Slovenci, se
je pojavila v njih srcih že ena ljubezen do svojega naroda. To nam pričajo milodari, kateri se zbirajo za starokrajske slovenske reveže.1 Tu , e že storjen velik korak v po-
•	moč ubogi domovini.
Odprle so se oči že mnogim ro-
•	j a kom vsaj v tem ozirn, četudi Še t ne v glavnem.
Spoznali so, da domovina je v teh krvavih časih strašno ubožna > in da bo še bolj po vojni. V tem ožim so spoznali, da je treba domovini priskočiti na .pomoč gmot-
•	no, kolikor vsak anore. In hvale vredno je to delo.
i
•	j Dal Bog, da bi že vsi ameriški l Slovenci od prvega do zadnjega -'spoznali tudi oni vir, iz 'kojega iz-
[vira vsa sužnost in zatiranje nad našo ubogo solzno slovensko domovino. *
i I.'pati je. da bodo prejkoslej na-® šli in uvideli ta vir, ki tiči za av-i stro - habsburškimi črno - žoltimi i mejniki, odkoder izvira vsa suž-i nost, rabstvo in tiranstvo, odko-
-	der padajo danzadnom batine po
'našem ubogem narodu.
■
J Veliko so se že trudili nekateri naši možje, da bi haš narod prepričali v tem ožini in ga privedli 1 na pravo pot, tenia nah-teli so na ~ največje tež k oče od svojih lastnih L rojakov.
' Ko je zasedal v Ohictfgn. 111.,
-	prvi jugoslovanski shod, je bilo še nekaj navdušenja za stvar med
^ našim narodom, a zatem je počasi
vse zaspalo in spi še danes. _! Na tem shodu se je ustanovilo j organ izacijo 4" Slovensko Ligo *"; "'zvolil se je tudi upravni odbor. Toda, /.al i bo g, da se je med odborom pojavila nesloga najprvo — in tako je začela razpadati riba od glave na?aj.
13.
Ravno tako je tudi z glasili; za j glasila so se prijavili skoro vsi a slov. li?iti, toda čez noč že ni bilo p nobenega, tako da drugi dan ta _ organizacija že. ni imela glave ne a repa.
Cez leto in več dni se je zopet t volila nov odbor, od katrrega pa
i	ue KliŠimo oiič iu ne vemo, je-i i t živ ali mrtev. — Od nikoder ni
ii	nobene izjave, ne poročila!!
e Kot slovenski rodoljub, ki lju-
-	b*nn svoj rod, večkrat premišlju-1 jem tudi politiko nekaterih slov.
čas«tpisov, kateri pa zaslužijo in l>o v redni največjega j>o'milova-
0	nja.
e. Neki list neke podporne organi-j zacije se je pred nedavnim časom s izrazil, da oii želi biti popolnoma " nevtralen.
J človek, ki napiši* take-le bese ",de. bodi naravnost, poved.mo, je '' dobičkaieljnn in nima pravega poštenega srca, š<* manj pa kako bratovsko ljubezen. . i Je-li mogoče biti človeku nev-*,tralen, ako vidi, kako sovražniki tepejo njegovega brata po In-ivi-_ ci— Kakšen hi bil tak brat, in
ka/ko ibi ga imenovali L I In tako, rojaki, je z nami. Ali moramo biti mi ameriški Slovenci
1	nevtralni, ko vidimo in slišimo, , kako kolje in mori naš rod po ue-£ dolžnem ravno oni, za katerega se i naši fantje in očetje t epe jo in pa-a dajo po bojiščih 1 Moje prepriča-0 nje mi pravi, da ne!
-š Za aneč sicer ne moremo prijeti >- in naskočiti črno-žolte avstrijske i- pandurje. ne. v to nas nihče ne n sili, in spi (»h smo uri Slovenci tudi n prepošteni. da bi kaj takega na-redili, ker nismo krviželjni kot so L- naši sovražniki
J Laihko pomagamo pa domovini », drugače, namreč, ako se zdmži e mo vsi brez izjeme, ne ,g.lede na i, stan in politična prepričanja, v o eno veliko politično organizacijo | In v imenu te organizacije naj i- bi zastopniki naroda apelirali na i- evropske velesile, ki bodo odloče-i- vali usodo malih narodov ob skle-e panju mini, kar bodo pa skoro gotovo zavezniki. Tem je treba e pojasniti, da kdo sano in kaj da želimo.
j- Ker pa čas hiti, je pa več kot e potrebno, da se z delom začne čim prej je mogoče.
J In najbolj pripravni čas c nam nudi sedaj, ko se nahajajo med ° nami naši odposlanci jugoslovanskega odbora iz Dondona.
Ti poslanci so sklenili, da pri-rede jugoslovanski shod dne 25. a oktobra v Pittsburgh«, Pa.
•	J Dal Bog, da ibi ta dan se vsa-
dila med nami nanovo v ta namen e velika politična organizacija, kjer K naj bi se vsi Slovenci zedinili in reorganizirali ter potem .hrupno c delovali in se borili za svobodo in 0 neodvisnost naše uboge, aplznrc a slovenske domovine.
Bratje, v tafcor, revrganiziraj-mo ae!
9 U 8aile, BI. Ivan J—c.
'slovensko samostojno bolniško podporno društvo
za Greater New York in okolico. Ink.
i ~ "" j	Upraml odbor]
! Pr®d*dnlk: Anton Plevel, 410 B. 6- St., New York.	i
Podpredj>eilnik: Josip Sva I, 21t> Ten Eyek St., Brooklyn, X. Y ■' Tajnik: Vinko Zevnlk, 29 Gamma Places Glen.lale, N. ¥.	)
I Blmcajplk: Ivan Maček. 2801 Ca tal pa Ave.. Rldgewood. N. X. Zapisnikar: Ivan Gerjovlch, 442 Union St, Brooklyn, N. I,
i	fc- i
i	Htdaonl odbori
L!	IfMlp Pogaclmlk, M Ten Eyck Bt, Brooklyn, H. I,
i	Anton CretkoTich. 440 Union St^ Brooklyn. K. X«
I	Viktor Volk, 104» W. 481 h St., Now York, X. Y. i
DrnStreni ■dimvall }
|	r»r. Henry U. Robinson. 301 II 10th St., med Avp. A !n B. New York, N. Y.
XedM dnrftrene seje m vrte vsako ČBTTRJO BOBOTU v icwm t Or«* i Itvenl dvorani "BEETHOVEN-HALL,". 210 H. 5th St bllsn a. Av«. v N«w - Yorko. N. Y. In »e prlCno točno ob 8. ari nefer.
Kj^ .«o tu o j i prijatelji .IOS. BT»K-j CAR. .JANEZ in J OS. K H K.M ! ŽAR in JOSIP ŠKCJA ! PlMsiin i eenjoiio rojak.', T-« kdo v«' za L na«lov Oil katerega iz>n»-d teh, na j ga mi naznani, ali naj se pa sami javijo. — Joseph Hrovat. ► I.oehgelly, \V. Va.
}	NAZNANILO.
Dr. -I. V. CJraheJc se je zopet vr-1 ni! nazaj v l'ittsimrgh, Pa., jia L M:{ Kasl Ohio St.. kjer ima svoj uratl in «r:i li«.lniki ' ili-ko vsak dan i dol>».	(28-30—9)
i
i
!'■ Slovenske novice.
} ^Ir. Vinko Zernik i«- prevzel ; Mr. Leo Štruklja gostilniško obrt . na Kniekerbo<<iker Avenne v
-	Brooklynii, X. V., poznana tudi
-	pod im< nom " fhalla Hali*'. :i s. i daj lm nosila irne "Balkan . Na
j^ejra rojaka Vinka Zamika pozna
i vsak \ prreaTernewyo! >ki naselbi-
I ni kot moža, ki ho znal svoj j»u-
t sel votlili. zat<» vt.nio /.»• vnaprej.
t da pri nj»-m ho ved n o uajti in-pri-
. siljeno zabavo, najboljši prigrizek
■ in h* izbrana okrf[».*ila. Slovi*nsk:i
^ ]^ev.-3ko društvo " Brooklyn.ski
Zvon" prilive s prihodnjo sn-l*-„ i i t svoje re/.ne pevsko vaje m ho na-
j daljevalo iste redno vsako sn- i"
j t Ovil o o}» R, uri zvef-eT Prieako-
'j vati	da sp bo šc v« drutrih
l>e-v«3kili dništov zanimalo za
pn prani e ]>rostore pod novim
•.vodstvom našega (Vnela. .Air.
1 Zevnik je bil il<»lir<> vj-^.1 <» let kot
upravnik lKiiš -ga lista in tor.ij
I poznan tudi rojakom sirom A m -
-	rike. Želimo mu najboljši uspeli: i!--------——
NAZNANILO.
V PITTSBrKCH. PA. Vljudno pozivamo vse delničarje K. S. Doma v Pitubnrghu, da se zanesljivo mhJfžiie seje v iitk-dej jo .In.- 1. oktolira vsi od št. I Ido št. It*); vsi oni. ki še niso do-I hili o h resi i za ."» let, naj pridejo j ali naj pošljejo svojo naTanvr.e ) naslove, k«-r tleuar pripravljen, j Toraj Zijlasite se. k-tor š.- ni dobil j do št. HX».N>s.«bno ali pismo. Po-' zdrav vsem dflnit'-arjem K. S. ' T)«»m:i ! (hlhor K. S. Doma. (-js-'jn_9 ,
Z APO V E DIM ATERA M7
■--
'NIKDAR NE PUSTITE OTROK j IGRATI SE NA OKROG V PRA-(HU IN ŠE POSEBNO PAZITE NA TO, DA SE VAŠI OTROCI NE j BODO NIKDAR IGRALI OKROG
SHRAMB ZA ODPADKE.
i _
Ako trpi na gri/.i, ee je napeto, j zaprto, ali ako ima kr<V v trebn-.', hu, more s^iati ali dobiva zobe, ne pozabite rabiti "KOPP'S BABY'S FRIEND", ki jt- /r nhva-; roval na milj«.ut- življenj v zadnjih J 40. K tih.
"KOPP S BABY'S FRIEND" . • je na prodaj v vsaki lekarni po 25 . j in ")0e. steklenica.
Ako era ne morete dobiti, kjer . stanujete, pošljite papirnati dolar i izdelovatt-1 ju iu prej.-Ii bo«iet<* 2 ; 50e. stekleniei z obratno pošto.
Kopp's Baby's Friend Co. York,	Penna.
I
:S Edino pravi s tem podpisom.
j CENIK KNJIG
S	katere Ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
1 82 CORTLANDT ST NEW YORK N Y
POUČNE KNJIGE:
. Abecednik nemški	—.25 f. Ahnov nemškoangleški tolmač, vezan	—.50 . Berilo drugo, rezano	—.40 Cerkvena zgodovina	■—.70 j Hitri račimar	.—.40 Poljedelstvo	—.50 p.'Popolni nauk o Cebelar-I atvn, vezan	$1.00 . Postrežba bolnikom	—.20 f, Sadjereja v pogovorih	-—.25
Slov.-angleški in angL-
•L ilov. alovar ^	—.50 Slov.-angL in ^M^slor. alo-[t var T~>. 1.50
Trtna ni in trtoreja	»—.40
( Umna živinoreja	,—.50
Umni kmetovalec	»—.50 Veliki alovensko-angleikl ^
' tolmač	,	$2.00
^ ZABAVNE IN RAZNE DRUGE a	KNJIGE:
^ Doli z orožjem!	t—.50
Božični darovi "	,—.15 t Hnbad, pripovedka, 1. in 2.
u zvezek po	,—.20
Dnatrovani vodnik po Go-
(l renjskem	t—.20
j Leban, 100 beril	,—.20
. Mesija, 1. in 2. zvezek	—.80
Na različnih potih	t—J20
O jetiki	t—A5
!" Odvetniška tarifa	(—.30
' Pregovori, prilike, reki	r—.25
Titanik	—.30
" Trojka, povest	—.50 J Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 r Zgodovina e. in k. peipolka
| it. 17 s slikami	»-.50
Zgodba o povišanja	t—.80 ^Zgodovina slov. naroda ft.
Kwmtk	v—.40
! Zlate jsgods, vsa	—JO j OPOMBA: Naročilom je prila I tovini, poitni nakasniei, att poita
figfBBgfifia^^
Življenja trn jeva pot	■—.50
Življenje na a v str. dvom ali Smrt cesarjeviča Kndolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75 Z slikami mesta New Yorka po	•—.25
SPILMANOVE POVESTI:
1. rv. Ljubite ivoje so rrsž-
nike	,—.20
4. sv. Praški judek	.—.20
6. zv. Arumugan, sin indij--skega kneza	—.25
RAZGLEDNICE:
Newyorike s cvetlicami, J humoristiene, božične, no- 7 voletne in velikonočne, komad po	.—.08
ducat po	— .25
Album mesta New Yorka s krasnimi »li^Tfi mali t—.35
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav mali	__.10
veliki	«—.25
Astrijsko-Italijanska vojna
mapa	e—J.B
Balkanskih driaf	—.15
Evropa	t^.15
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	$1.50
Vojni atlas	—.2f
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, ^ Montana, Ohio, Pennsyl- * vania, Minnesota, Wis- / eonsin, "Wyoming in West ' Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mali	i—J.0
veliki vesan	,—.50
Celi svet v	*—J2§
Veliki stenska mapa U. 8. na drugi strani pa seli •▼•t	$1.53
lili dsnarao vrednost, bodisi v go« % msaksh. Poštnina js pel vseft
.-r i-.	- :	' f"' ■•: ^
—...	—I	al I
iugisiovanski	Katel. Jsdntta j
- i l
Etjrsi-ponrant -Ine 24. januarja 1901 v državi Minuti*. '
(	<5«lež v ELY MINNESOTA.	' r
CLAWI UKiOKDQl	___ 1
1 Vfidaednfk* 7, A. GE&M, 602 Chern W*7 ofl BoM BT. HM J
dock. Pa.	_ 1
F^predtednik: ALOIS BATiANT, Box 106. Avi«	.
Ohio.	*
•lami tajnik: GEO. L. BROZICH, Min*.
HUfajaik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Min*.	t
Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 588, Salida, Ooln.
VRHOVNI zdkavhdi:
MAJ2TIN JVBO, 900 N, Chicago St., Joliet, 0L	j
NADZORNIH!	!
r
UD ETJNICH, 4£1 _ 7th St., Cahim«*, Miti,	i,
PETER SPEHAB, 422 N. 4th St., Kansas City. Kani.	r]
JOHN AUSEC, 5427 Homer Aven N. E. Cleveland, O.
JOHN KKŽlfiNIK. Boot* 2, Barley. Idak«,	,
F0B0TNIZ3:	s
r
FEAN JUSTIN, 1708 B. 28th St., Lorain, O.	t
JOBEPH PISHLAR, 308— 6th St., Bock Springs, Wy*	,,
J. PCKJENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.	j.
POMOŽNI ODBOBS	*
JOSEPH MEKTEIi, od drnitva it. Cirila in Metodi. Ptrr. X,	]
Ely, Minn.	f
LOUIS CHAMPA, od drnitra rr. Srca Jesnaa, itev. 2, Kly, Mina.	j JOHN GBAHEK, at., od društva Slovene«, iter. 114, Ely. Mina.
Yd dopisi, tikajoči t« uradnih sadev, kakor tudi denarni * »otiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vae p n v tot be pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna piama od strani ilanoT fi ml M« odnlo.
Drnfttveno glaailoi BAB N A * O D J ""	'
NOVICE IZ STARE DOMOVINE. !
Še nekaj o bejih za Gorico.
Ljubijaii>«i "Slovcunki Narod"' z dne 10. avgustu prinaAa Hilcdfve: <«tiidi so Italijani z v Mean i s-lepar-j ukinit prrpora<K'ki obdržali med! svetom mnenje, rlu je Gorica itn-' lijjtnslco m«"»to, toda v resnici je bila (jorica slovanska in »i mogla biti nikdar nLčo*ar ilrugejra. kajti, levi na slovenski zemlji in ne bij mogla for«-/ .slov^uinkega prebivati-j >tv;i iiili »tjfiiiti. T'i našit < iori<-a i iti naraviiu j«\ da nas Slovene«1, buli fNi«iii* (ilortec, «la nas l>olj boli; ko' \> ♦ ilrui^e jiarodr. .Iu<»oslo-| v;«n>ko junrštvo j<* branilo <J<»ri-j <-o <1» iH^sb-dnjc kaplje krvi. in j da.^i j.- m« v razvalinah in pr**-Invah-i razirnani na vse strani svi^j ta. pa m- bo nikdar zamrl glas:l Naša /. inlja j«' to. kateri se ne od-1 ft*.-1»im» nikdar za nobeno <*cno. Italijani so ;li v vojno s parolo: < Kv<,!xwliti Trst in Trident in <N*-riio, Celih petnajst mesecev so Italijani naskakovali Gorico in v
vt-likih bitkah so bili pora-/Mii. V začetku leta leto« je bila fronta pred Gorico shi'ba in vsi so pričakovali, da pade Gorica v nekaj dn« vili. Tako sigurno »se je nr. to rtirunak«. da so državni uradniki zapustili Gorico še leta 1915. 'l\»da, dani je bila fronta slaba in posadka, ki j.' branila Gorico, majhna, pa so se vendar razbili italijanski napadi ob že!«zni vstrajnociti Slovencev in Hrvatov. Italijani bodo »c<liij. ko jim j? u-*oda. |mi petnajstbbitsečtii vojni dala (jorico v roke, slavili to "ztiia-j?o'\ kakor vi oni j>a«"- »avaj« ni. T»*la Gorica j»» razrwima in vpra-sanjv je, rt- I h i	k«la j dvi#
ni ta z razvalin.
Italijani in brošure.
"SlovenKki Xarod" z dne 12. avgusta piše; Po cd i Vipavski do lini so Italijani razsuHali mnogo li tiv« v, v katerih pozivljejo narod k sebi. T<min narod se ne bri-U';' za te pozive.
Umiranje geriskih beguncev.
' Sloveti-r" |>or<»ča z dne 16. avpu^ta: !»ri Sv. Križu tra Vipav-fcknn j« tsmrio dHe Ivan Hvalic iz Sodkana in ftHetni Jakob Jug; v Dobrav I jah dvoletna Paluiira Bert ol in i iz št. Petra in dan i>o-prej ujen «re v Volčji I>rapi.
I* goriške fronte.
' SlavoiM-e" z dne 18. avgnsda poroča: Borbe I jute borbe se ua da-jujejo za meto Goriško. Italijanske rzimbr »o ogromne. Itaiija^ ni neprestauo razbijajo m težkimi granatami naš«- vipavske vasi. Niim položaj se je mnogo z boljšal. B**guuci še vedno beže iz vseh "krajev. Topovi grme nadalje. Razpoloženje naše armade je izvrstno, DaLmatrnce komaj zadržujejo, vselej hočejo na bajoneta itrlijanov, zakletih sovražnikov. Prebivski «o po»tali "bolj mirni. Nemir prvih dnevov je potihnil. Zao^MSKge t na*e orožje je vm-
1 občno. Našii stvar mora zmagali, naš meč mora potirati nenasitne, Italijan*1 iz našega slov. juga !
Begnnci v Vipavi.
I "Slovt-nee** poroča z dne IS. ; ftvonsTa ; V Vipavi je vse pnlnc i liejjuncev. katerim pomagamo, ktv i likor j«' to mogoče. Hrano d-obi-i vajo <k1 občine. Skupaj z njimi delimo koruzen kruh. namenjen >-•■; domač:- prebivalce. Ljudje ja-! ko radi sprejemajo ljogunee pod svf j krov. Tu rej tudi mi prenašn-mi* >.rtve. V Vipavski dolini vla-l'la >»lna suša. Koruza, ki j«- jako' i U*;h» obetala, jo s'koro uničena.J j Tudi grozdje kaže jako slabo. Ves j<lenar je bil vržen tja. In po toči: zvoniti, pravijo, je prepozno.
Nov list v ZagTebu.
" s](iv»-nski Narod" poroča : V j Zagrebu je pričel izhajati nov li-»t. Imenoval s«- bo "Xova Jugo-' %lav ija ueo-ilirski omladinsiki žurnal za \-se zemlje na jugu mo-j narhije. Izdajatelj Ln uradnik bo poznani Ljnbič. — Izmed zagreb-1 ^kih listov omenja ta novi časopis samo "Hrvatska" iz katere roga-j nja st- sprevidi, da je dr. Lgubič odprl na 'liei št. 47 "Prvo jugo->lovan«ko kaneelarijo'\ Pročelje t'- "kancelariji* je ošiiril z vsakovrstno pisano avstrijsko" jugo-slovansko robo. Dr. Ljubic se je I>red vojno nahajal v sanatoriju in zid o mu ni namerili.
Za bran j eni časopisi v Bosni. j
"Hrvatska" jK;roč&: Bosanska vlad;: j«* prepovedtda sledečim ča-sopi.som dotio<l v Besno : Serine". ki izhaja v Zone vi v Švici, nad a kje v < 'b-vehnidr.' izhajajočemu romunskemu listu '" It omamil' in periodičnemu listif "Revista Bucovina" iz Bukarešta-
Nova nemška stranica.
"Slovenski Narod'' pordlča : Eai-krat smo že naznanili, da *> nemški po-lanci Dobernig. Ste^nw^n-der in Kraft osnovaJi novo aeni--ki) strjuiko. kjer bi se »spojile vse današnje nerAške politične organizacija na osnovi novega programa. Toda ta načrt je naletel pri obstoječih nemških organizacijah na večji ali manjši odpor. Za pristop v novo stranko se je oglasila dosedaj le organizacija "nemškega centra" bi nemško-liberalna stranka na Nemškem, toda vik* o-stale nemške stranke «o se izrazile proti tej novi nemški "Arbeits-partei". Končno so se izjavili tudi '*Volksrati"\ Glavar te nemška stranke se je izjavil, da nova nemška stranka ne more izboljšati stanje avstrijskih Ncaneev, ker se program nove stranke od programa dosedanjih strank skoro prav ni£ ne razlikuje. Cetenzm eenaeo, pravi Volksrat. da obstoji rešitev avstrijskih Nemcev samo v 4 4 vsta-jemflcam programu", katerega hi morale pr*znatti vae nemške pravice.
Poslovanje avstrijskega konzulata.
Adam Romer, nek Poljak, ki je bil nekaj časa uslu£ben pri &v-stro-ogrskem generalnem konzulatu v New VoTfku. je dal nekoliko informacij ameriški javnosti o poslovanju av^tro-agrskega konzulata, namreč, ikar s? tiče pošiljanja rezervistov v Avstrijo in pa plačevanja slovanskih listov, da pi-*-j<. za Avstrijo.
Romer je povedal svojo povest, kol je navedena spodaj, uradnikom preiskovalnega urada justič-nega df\ artmenta, katerega načelnik je A. Bruce Bielaski.
Stotnik William M. Off lev. načelnik preiskovalnega urada ju-stičnega departmenia za Vzhod, je rekel, da je cela povest v ju-stienem departmentu in i"akn, da bo prišla na vrs-to. Mr. Offlev ni hotel o tetn ničesar omeniti, kaj mi-H o stvari iz svoje strani.
Ronnerjev posel je bil. da je kupoval ruske in švicarske potne liste in da jih je. pote.in ra/.|>ečaval med avstrijske častnike, kakor tudi med neizvršujoče častnike in med vojake, ki so ušli iz roških koncentracijskih taborov v Man-j žuriji in Sibiriji. On je vršil to svojo službo, glasom njegovega] pripovedovanja, do meseca sep-frmbra, preteklega lets, dokler ni bil odslovljen iz službe.
C lasom Romerjevega jiripove-d o vanj a je šlo več jrvstro-ogrskih \(»jakov v Avstrijo z ruskimi potnimi listi. Takrat še ni bilo z ruskimi jiotnimi listi tako strogo kot Mlaj, treba ni bilo namreč nobene fotografije.
"Na ducate ruskih potnih listov s«-* ji kupilo od ruskih Poljakov". pravi Komer. "Z dolarjem ga je bilo skoro povsod mogoče kupiti. Takrat so bi.ie <k>ločbe pri ruskem konzulatu tako slabe, de se je bilo mogoče ruskega potnega !i«na poslužiti. ne glede na to. kako star je bil; pokazati ga je bilo treba le ruskemu konzulatu, ki ga je vnovič potrdil, nakar je lahko dotičnik žnjim potoval, kamorkoli je hotel, .kot ruski podanik. Odtakrat najprej so postale določbe pri ruskem konzulatu bolj stroge in se ni moglo to več nadaljevati/'
Med drugimi so poslali nazaj s pomočjo ruskih potnih It-tov tudi dedeče: Dr.-a Petra Betegha, Fr. Wrada. Rudolfa Kuenosa, turške-j ga jionlkonzula in dva druga častnika s parnikom "Frederick j Vili.**, dne 11. avgusta, 1015. Vsi ti so potovali z ruskimi r žiro m a nevtralnimi potnimi listi, pravi Romer.
i O vido Gregorowitz in Karel Klimiseh sta odpotovala tempo-tom na "Fnit<-d States" dne 7. oktobra.
I Karl Bert bel. Janes Farkas in .los. Sachs so odpotovali v Evropo v drugem Tednu meseca avgusta. 1916.
On tudi pravi, da je šlo na ta način, namreč z napačnimi potnimi listi, veliko prostovoljcev v Avstrijo ali Nemčijo, kjer so se pridružili Poljski Legiji, neki av-stro-ogrski vojaški organizaciji, i "Švicarske potne liste", pravi Romer. "je bilo težje doibiti. toda. | ker pa ni bilo do letos treba no-I hen ill fotografij, je 4>ilo tudi s to-' mi potnimi lbiti mogoče spraviti Avstrijce naprej. Potem, ko s/ m . bil jaz odslovljen od službe pri a v st ro-ogrsk em general nem k o n -zulaim je nek drug mož, stanujoč na H5. eesti v New Yorku, 4lobil ta biznes s potnimi listi. (V. Ku-belka. Op. ured.) Za nemški glavni konzulat je pa ta posel opravljal nek Nemec, stanujoč na vzh. .>8. cesti v Now Yorku.
"Vse potne liste se je naibavilo pri nekem privatnem agentu na J 2. Avenue.
"Jaz nisem imel nobenega o-'pravka s preslepitvijo Jamesa F 'j. Arehibalda, ki je nesel pisma l za dr. Ditmbo v A\-strijo, katere-' ga so potem zajeli zavezniki, toda ! toliko vam lahko reč«m. da je po-I s lan i k Dumba silil Louisa N Ilammerlinga, predsednika od ! Association of Foreign Languaigf Newspapers, da bi on potoval v Evropo in nesel trsta pisma s se-| boj, česar se pa potem ni storilo j ker se je mislilo, da bi pri njem zavezniške oblasti kaj sumile vsled česar je pote mrto stvar dobil v rake Archibald.*' 1 Drago poslovanje, katero je bilo zaupano Mr. Rotmerju, je bilo, da je kupoval od vojakov cen-'train ili držav, ki so iksli iz ruski 1 koncentracijskih taborov v Sibiriji, potne liste. Ruska vlada jc dovolila svojim vjdtnikom v Si-biriji m dmgod, ds co dobivali od doma večje svofte denarja, a kale
rim so potem lahko ipodikupili ru-!te ^ke straže, naikar so potem pobeg , P nil i v Kitajsko. Straže, ki so se st dale podkupiti, so jim dale tudi1 h potne Uste za potovanje .po Kitaj- oi ski. v mnogih slučajih so jim dale v; tudi vodnike, da so jih pripeljali P do Kitajske.	d;
Ko so bili enkrat v Kitajski, so d se priglasili glavnemu konzulu tf Betnauerju v Šanghai-ju, ki je, jf kot je dobil newyorfiki list T "Time*" poročilo iz zanesljivega y vira, dal vsakemu polieglemuj d vj< tniku .fl50 in vsa navodila, ka-ln ko mu je potovati, da bo piiŠel v ]., San Francisco otzirotna Seattle. Tam s»- jim je bilo treba prijavit i ^n "tozadevnim oblastim", ki so jih > potem transport irale v Chicago, p Iz Chicaga so jih pa poslali na-prr j v/New York, kjer so jim dali k roške ali švicarske potne i iste. Tu n
jim je dalo tudi .^200. včasih več za "kak priboljšek", da sojtl prišli v A\Trtrijo.	*
Znano je tudi. da so dobili ti t Ijndj«* za stanovanje in hrano denar od avstro-ogr«kega generalnega konzula pri Magyar Haz-u (Madžarskem Domu), 32 Pearl j St.. New York.	j
Izmed mož. ki so navedeni gori.! so Berthel. Farkas in Saelis ušli 71 iz sibirskega vjetnišfva.	J a
j Newyorski "Trtnes". ki se je za p to stvar zadnje čase zanimal* ni 11 J mogel dobiti nobenih yiforanaeij,! 'da bi ti ljudj«* dobili kake anieri- s ške potne liste.
! Drugi del posJovanja avstro-' 11 . ogrskeo-jt konzulata v X»nv Yorkii't] .pi bil, glasom pripovedovanja1 s j Mr. Romierja, da se je dajalo de-J d nar raznim slovanskim časopi- -'.som.	ti
i Prvi, kateremu se je ponudilo.'r !ni hote' sprejeti, pravi Romer. >(
i	Drugi, nam ros' "Telegram Co- T dziennv" (Telegram Vsakdanji). '
1 poljski dnevnik ki se tLska. na 90 ^ East 10. St., New York, njegov 1 1 lastnik je Vladislav A. Mazur, je < •ponudbo sprejel v oktobru, 1914. < I Mr. Mazur je bil pri konzulatu 1 ] in je bil predstavljen generalne- * mu konzuhi Nirberju von Perede- 1 [ ku; predstavil ga je podkonzul s Rorvviadowski. Takrat se mu je ' r^klo. iia se bo celo zadevo še av- < ?tro - oigrskeimi poslaništvu v 1 ( Va-liingtonu izročilo, toda skle- \ pilo se je, da mora on takoj svoje 1 č it atelje počaščati s pisanjem, ki : bo v prilog avstro-ogrske vlade. »1 Kako se je to poslovanje vršilo, 1 je najbolj razvidno iz pisma, ka- 1 terega fotografijo ima newyorski • "Times" v posest L Pismo se 1 ; gla-ir	1
New Yonk. 5. nov., 191o. !
Telegram Codziennv - 1 I*	(subvencija).	C
i	Ces. in kralj, poslaništvu". i(
I j	Washington. D. C.i1
f	Ca?«t mi je A_as informirati.
! da se je lastniku poljskega j lista Telegram Codziennv, \V. j* Mazui-ju. v celoti izplačalo i ."^700.00 subvencije, s katero ' ' s«- je sam strinjal.	|!
!	Telegram Codfitiennv je za- 1
J dostil vsem pričakovanjem, 5 j katere se je nanj polagalo, i . List izhaja na šestih straneh « J in ima dnevne cirkulacije o- ] J koli 12,000. Ker je število o- : j glasov narastJo se je financ- 1
•	no stanje lista izboljšalo, ta- ; i <ko. da stoji že na solidni pod-
J lagi.	1
I	Časopis urejuje lastnik AV. .
-! Mazur z veliko previdnostjo, j vsled česar je njegov politični
•	vpiiv vedno večji. Dva časopisa, ki sta mu hotela tekmovati, katera dva so ustanovili !
I nisofili. sta prenehala izhajati.	i (Podpisan:) '
Ces. in ikralj. pod/konzul Roziadowski. Ta list se je plačevalo, kot pra-:> vi Romer. s čeki, katerih račun je I bil pri Transatlantic Trust Co.. f>7 William St.; podpisoval jili je _ Roziadowski. Ta uradnik, ki je bil do letos podkonzul, je zdaj iz-
ii	ginil od konziriata in tmdi iz New Yorka.
1 Trda Telegram Codziennv ni
-	dobival samo financielno podporo, trmveč je imel tudi dobre zveze
i s konzulatom, ki so mu veliko ko-n' r i stile. On je dobival iz Nemčije" v j brzojavna poročila za svoj list. in
-	sicer brezplačno. Dobil je tudi več >. " not rajnih" informacij iz av-11! st rij?kega poslaništva v Washing-S tonu in od konzulata. Cradniki. 1- katere je imenoval Romer. da so
bili s to stvarjo v zvezi, so: pod-i- konzul Rozwiadowskd, tajnik Wandmaver in nefc drugi, katere-1- ga ime je Grabowtfki. Kar se tu*e li glavnega kenzuia Nuberja, je Ro-1- mer rekel: "On ni naredil niee-c «ar, teda vedel je pa za vse."
I Za vae to, kar je ta poljski list dobival od konzulata, je naredil v s povračilo veliko za avstrijske au-
'	*	.	v":
rese poleg tega, da je posicušal oljake pridobiti za avstrijsko var. Odbor "Oforonv NaToAie" larodne oibraanbe), neke poljske rganizacije, je nabiral denar za ?lcd vojne prizadete ljudi in za oljsko Ijegijo. Tedegram Oo- ' ziennv je dosegel, da je dobil ta enar in ga poslal v Evropo po->m konzulata; in preteklo leto >> prišel predsednik tega odbora, . Siemieradzki, iz Cbicajga v New oak in je izročil konzulatu 2000 olarjev. ki jih je nabral za gori-avedene namene. Svoj vpliv je iKtnik in urednik omenjenega li-a razširjal tudi pri drugih org;i-izaeijah. Ena izmed teh je bila K. N. organizacija galiških 'oljakov.
Časnikarji niso mogli včeraj do. onzu-la Nuberja. češ. da "so ga I e sme motiti". Isto smolo soj Tieli časnikarji tudi pri drugih j radnikih.	1
Iz Ogrske.
Cesar za Madžare.
Budinvpcštanski list "" Alkot-11 any" iI 'stava) poroča z dne 1. v »usta o sledečem pismu, katere-;a je pisal Frane Jožef ogrskemu ninls;erskemu predsedniku :
"Ljubi trrol" Tisza ! Priča kali j 010 drugo obletnico onih dni. ko' las je okrutno obnašanje naših! la.sprotnrkov prisililo do boja. In j lasi globoko olxMit'im žalost radi ilne m-sreči* ljudi, tki sii mi prsi i v i-ga jo z zadovoljstvom, ko »»<•' poniiirjani teh bojev, ki so mi po-lovna priča, da se avstro-ogrska nonarhija ne more zrušili. Narod, lostojen svojih hrabrih sinov, ne-' vrestano r»dbija ponovne napad«* lasprotnikov, ramo ob rami z na-imi zavezniki, in doma se izjav-ja za spolnjevanje onih velikili lolžnosti, .ki so edino primerne za ianašnje usodepolne čase. Zedi-ijtn v ino^-ki nadi. da pride zma-ra. prenaša narod vse trpljenje, rse žrtve, da pride do slavnega in »talnega miru. Točno razumevajoč jdredbe, postavljene za dobrobit iomovine. ■spolmije narod vse eko-lomske odredbe, katere vojna za-i-teva. Moje srce, napolnjeno z o-■ otovsko skrbjo in ljubeznijo, deli i vsakim poedini-m mojim poda-likoni »krbi in gorje: žalost radi ladlih, strah za naše drage, ki se nahajajo v vojni. Toda naslanjajo/- se na skušnje dveh minulih e1. s popolnim zaupanjem gledam r bodočnost, .ki se polagoma for-nira. v srečnem prepričanjn. da noj častiti narod v resnici zasluži ima go. in trdno živim v upanju, la milost in pravica Gospodova nam ne bo odrt kla zmage." *
Lakota.
Budimpeštanski 11st *" Az Est (Večer) poroča z dne 11. avgu--ta : Andrej Nagv. državni uradnik v Segedinu. je padel danes na tla v svoji pisarni. Nezavestnega >0 zopet .spravili k življenju njegovi prijatelji. Fradnik je ves v joku izjavil, da je padel od lakote na tla, kajti on, njegova žena in <tirje otroci že nekaj dni niso ni-i*esar jedli. Dela 17 ur na dan in zasluži 150 kron na mesec, toda komsaj je to za stanarino in naj-mijše potrebe. Najstarejši otrok je 5 let star, najmlajši S mesecev. Denarja niso imeli že dva tedna in tri dni družina ničesa ni jedila.
Če se tako godi na Ogrskem, kjer vlada podpira narod, kako se irodi šele na Slovenskem!
Ogromna cene volov.
' Budapesti llirlap" poroi'-a: V Batonji na govejem semnju je bil prodan vol za ogromno ceno trinajst tisoč kron. Ne ve se, ali so to plačali vojni liferanti. kajti ti ljudje plačajo vsako ceno.
Paketna pošta za centralne države in Anglija.
London, Anglipja, 26. sept. — Angleške blokadne oblasti so tekom vojne zaplenile 1200 paketov, ki so bili namenjeni iz Združenih držav v centralne države. Ti zavoji so zdaj ameriškim pošiljateljem na razpolago, da jih zahtevajo nazaj. Nazaj se jih bo poslalo le na zahtevo.
Krali — oče.
Henriy IV. in žena njegova Marija de Medieis. sta se igrala z o-troei. Kralj je bil na vseh štirih na tleh in eden mladih prineev je ponosno jahal na njegovem hrbtu. Vstopi španski poslanik in se nemalo začudi. "Gospod poslanik, ali imafe otroke?" vpraša kralj. — "Dar. Veličanstvo". — "No, malček, potem pa kar naprej ja-fcajva do koaea sobe/'
~' t - ; ■" ■ -:
Iz Srbije.
Obešanje.
"Hrvatski dnevnik"' prinaša z dne 10. avgusta sledeče: V Bel-gradu je bil dne 29. julija obešen kmet Ljubosla*' I^azič iz Županj-ca. Avstrijsko vojno sodišče gJ? je obsodilo na smrt na vešalili ra-ditega, ker je skril dve puški.
Ogromna ljudska kuhinja.
14 Budapest i Ilir lap'; por« »T-a : Začetkom te<lna 14. avgusta se ho •odprla v Belgradu ogromna ljudska kuhinja, da se reši probl:-m ljudske prehranitve. Nemška mesta so reševala ta problem na svojem sbo^ln v Berlinu. Vsi govorniki so bili edini v tem. da je splošna ljudska kuhinja najboljša rešitev za prehrani t ev ljudstva. Ljudsko kuhinjo za Belgrad so nastanili v prostorni hiši v Brankovi ulici. V t**j hiši se je nahajala nekoč velika tiskarna, toda namesto duševne hrane l>o danes hiša služila telesni hrani izstradanega preb iva 1 st va.
Kurz srbskega denarja.
Kurz srbskega denarja je pričel zopet padati, posebno v Solunu. Giški trgovei poja.snjujejo to s tem, ker so francoski in angl« ^ki vojaki odrekli prejemanje srbskega denarja. Srbski denar, vreden ! 10 dinarjev, se je v Solunu pro-j dajal po *5.m» drahem.
M ■ ■ -
Paraliza v državi N. Y.
I Albany, N. Y., 25. septembra. — I Državnemu departmentu je bihi j naznanjenih 24 novih slučajev pa jralize. Dva otroka sta )>a umrla ! Dozdaj je bilo v državi New York (ne vštevši mesto New York. 11.11 I slučajev, med katerimi jc lul«» -Vi." S smrtnih.
OPOMIN.
j Podpisani opominjam vse. ki !ii I kaj dolgujejo na hrani, da mi po šljejo v najkrajšem času. Neka terih imena so.- Anton Divjak. ib> ma nekje o<l Cirkniee. Ant. Toni šič, doma iz Knežaka. Anton M a ree iz Nerina. P. Volk iz Istre i i Matija Likar iz Iva njega sebi m i dolguje ^45. Moj naslov j>-; ' Anton Knafelc. . Box JO^_.Jovphine. Pa
SLUŽKINJA
dobi dobro stalno mesto pri slov -družini z enim otrokom. Lahki delo, plača p<« dogovoru. Pišite n; naslov:
Mrs. Gertru-de Rainer. Box Vk Laffertv. Ohio _(28-9—4-10)
IŠČEM
4 do o mož za delati mehka drvi (hemlock wood). Plača na dan : , dolarja, hrana h> stanovanj« pro j sto. Delo za več časa. I	Andrew Potnik,
'Box 540.	Sheffield. Pa
(28-20—0)
Želim zvedeti za naslov svoji I dveh bratov FRANKA in Ml HAELA NAGEL. Dcroa sta i Smoline vasi pri Novem mestu Frank se nahaja nekje v De 1 troitu. Mieh., in Mihael pa n«' lcje v Pennsylvaniji. Prosim ee njene rojake, ki vedo za nju na slov, da ga mi javijo, ali naj s pa sama oglasita. — Anton Na gel, 722 Holmes Ave.. Indiana polls. ]nd.	(2S-:{<>—
OPOMIN.
Podpisani opozarjam vse 011» ki mi kaj dolgujejo, ila mi plača jo do L novembra, ker inače ji , bom pa obelodanil v v^.*h sloven skrb listih.
Krnil Jaksrstič, Box 540.	Sheffield P;
*	_(2S-29—9)
naznanilo!
(la nora društva sv. Alojzija Š1 .'JI v Braddocku, I*a., naznanja n . da .se preselim 28. septembra i <m Washington St. na 161 Ridge Ave., North Braddoek. Pi Zaeno pa tudi opominjam vs one člane, ki se prav nič ne zrn« nijo glede naklado z oziram 11 piknik dne 4. julija, da poravnaj do meseca oktobra in kdor do t ji krat ne spolni svoje dolžnosti, h suspendiran iz društva.
Prarv priporočljivo bi bilo, d se elani rednejše vdeiežujejo m« sečnih sej. da ne bomo samo urad niki p«-i seji..
Martin Hudale. tajnik.
l	POZOR!
•	Tem potom opozarjam vse roja
■	ke, ki nameravajo priti semkaj z
■	dolom, da delo v Yardn in Beam . housu ni lahko in je v mokren . To velja za vse one, ld še niso dc , lali takega dela.
Anton iMiller, 256, Whitehall, Miel
BSBBSSBS9
Iščem svojega nee aka TOMAŽA
HAČE, doma n Krašnje na Gorenjskem. Pred štirimi je bil na Alexandria, Pa. Od t am je prišel k meni na obisk in od mene jp šel v nek kraj. katerega uiti sam ni mogel povedati. Od takrat nisein cul od njega. Bil je član društva sv. Barbare št. 71 v Job 11stownn. Pa. Po nekem rojaku sem zvedel, da je ponesrečil, in si«-er ga vlak raztrgal. Prosim cenjene rojake, č.* kdo ve k:ij onjem, da mi pi»rtiča, ali pa aku je še iin^l živimi, naj se pa <am uglasi svojeii: 1 stricu: K rank K osma-lin. R. F. D. '■'>. Box 1 ."»2. Johnstown. Pa.
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri ao pooblaSCenl pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse drage t n*3o stroko upadajoče posle.
Jenny Llnd, Ark. In okolica: Mihael Cirar.
ban Francisco, CaL: Jakob Loriift. Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cullg. Frank Janesh ln John Germ.
Salida, Colo. In okolica: Loola Ca stello.
Clinton, Ind.: l^imbert Bel»kar. Indianapolis, Ind.: Alttls Hudman. Woodward, Ll in okolica: Lukai Podbregar. ' Aurora, 11L: JerneJ B. Verbtl i Chicago. 11L: Frank Jarjovec.
Depae. HL: Dan. Badovinac. , Joliet, 111.: Frank l^aurlcb, John Za letel ln Frank Bambleli. La Salle. Id.: Mat. Komi. Nokoaiis, 111. in okolica: Math. Gal •hck.
So. Chicago. III.: Frank Černo Springfield, 111.: Matija iiarboriC. Cherokee, Kan*.: Frank lie&snlk. Oglesby. I1L: Matt. lirltternlk. » Waukegan. III. In okolica: Fr. Pet
-	kovšek In Math. Ogrln.
Columbus, Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank I^eskovec. Front enar, Kans. In okolica: Frani _ Kerne in It.»k Firm. "» Kansas City. Kans.: Peter Schneller Mineral. Kans.: Jobn Stale. Ringo. Kans.: Mike PendL KitzmiUer, Md. in okolica: Frani
. VodoDivpc.
i Calumet, Mich. In okolica: Pave
-	Shaltz, M, F. Kobe in Martin Rade.
Manistiqoe, Mich, in okolica: Frani .! Kotzian
j So. Range, Mieh. In okolica: M. C
j Likovich.
j Chisbolm, Minn.: K. Zgonc in Jako! '; Petrich.
i Dolutb, Minn.: Joseph Sharabon. Ely. Minn, in okolica: Ivan Goni« Jos. J. Peshel In I.ouis M. Perufiek.
Kveleth. Minn.: Jurij Kotze. Lonls Hal ant.
Gilbert. Minn, in okolica: I.. Tend. Ilibbing, Minn.: Ivan I'ouse. Kitzville, Minn. In okolica: Joe Ada l) mieh.
:i Nashwauk, Minn.: Geo. Manrin. New Duluth, Minn.: John Jerlna. Virginia, Minn.: Frank Hroratleh. , St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urich. Red Lodge, Mont.: Joseph Jeraj. Roundup, Mont.: Tomaž Paul in. Gowanda, N. Y.: Karl Sternliia.
-	j Little Falls, N. Y.: Frank Gregorki »- Barberton, O. in Golica: Math Kn
mar.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. l Collinwood, O.: Math. Slapnlk.
Cleveland, Ohio: Frank Saks—. : _ Marinčič. Chaa. Karlinger. Jako. Bei |. nlk. John Prostor in Frank Meh. IJ Lorain, O. In okolica: J. KnmSe 1 I Niles, Ohio: Frank KogovSek. ' Youngstown, O.: Ant. KikelJ. j Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. K la rich. >.' Ambridge, Pa.: Frank JakSe.
1 Bessemer, Pa.: Louis Hribar. (.i Bridgeville, Pa.: Rudolf PleterSek. \ Braddoek. Pa.: Ivan Germ.
Bnrdine, Pa. in okolica: John Den Sar.
i-' Canonsbnrg, Pa.: John Kokllch. Cecil, Pa. in okolica: Mike Ko^evai Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk In VI Rovansck.
Claridge, Pa.: Anton Jerlna. t { Broughtoo. Pa. In okolica: A Dei ; Sar.
!l. Darragh, Pa.: Dragntln Slavic. Dunio, Pa. in okolica: Joseph Suhoi Export, Pa.: Frank Trebeta. Forest City. Pa.: K. Zalar In Fran i. Leben in Math. Kamin.
Farell, Pa.: Anton Valentlnflč. Greensburg, Pa. In okolica: Fran Novak.
, Irvin, Pa. In okolica: Fr. Demšar. I Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja 1 ". John Polanc.
l/- Luzerne, Pa. in okolica: Anton ( •) aolnik.
j. i Meadow lands. Pa.: Georg Schalt Moon Run, Pa.: Frank Ma*ek. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jaksh
I. Podvasnik, L Magister in U. R. Ji :| kob'oh.
0 Sooth Bethlehem, Pa.: Jernej K< 1- privSek.
l0 Steelton, Pa.: Anton Hren.
Unity Sta, Pa.: Joseph SkerlJ. I West Newton, Pa.: Joelp Jovan. a Willock, Pa.: Fr. Seme In J. Pete ?- neL
i-' Tooele, Utah: Anton PatClC. j Winterquartera, Utah: L. Blaitch. I Black Diamond. Wash.: G. J. Pi
I renta.
Davis, W. Va. in okolica: J. Broaiei } Thin, W. Ya. In ekoUca: Fran
Kodjan ln A. Korenchan. ;a IffMhi. Wis.: Aleksander Pesdi 1- Milwaukee, Via.: Joalp Tratnik I 11. Aug. Collander.
^ .flhikajfn. Wis.: Heron ha Svetita i Martin Kos in John 8tampfeL 1 West AKa. Wis.: Frank Skok. ^ .Sock kpitif Wyo.: A. Joatla. Va
— r	' „*
nrg^AROTu. as. STTPT. irnc
mi«	,..,--1-----
Slovensko satoliilro
podp. drnStvs	sveta Barbara i
Sedai: FOREST CITY, PA
(
likjc^rWiM imm 21« jutuji ItOS v driaii PmuHw*
OUfNI DBADNHK	<
PMhdarfNlalk • JOŽE* PETERNEL, Box M WUlock. Pa.
I	podpredsednik : KAK O L ŽALAH, Bos 547, Forest City, Vik	4 ZL oodpredaednik: LOUIS TAUCHAB, Box 830, Bock 8prta®s,
Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Foreat Ot7. Pa.	š
H. ftinlk: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa.	;
Blasajnllc: M Alt TIN MUH I O, Box 637, Forest City, Pa.
rmaVmNnm; JOSIP gAT.AR, 1004 North Chicago fŠL. Joll*. O,	^
TKHOYNI ZDKAYBOK] Dt. ttASTHI rVTKJ. 800 Ohlcaco Sfc, JoU*. m«	*
C
NADZORNI ODBOSI
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 6325 Station St. E. E., Plttsbnrgb. Pa. r L ssdaornlk: JOHN TOBNIČ, Bok 622, forest City, Pa.	j
IL nmdsornlk: FRANK PA VLOVClO, Box 70S, Conemangfe, Pa. m. aad*omlk: ANDREJ SLAK. 7713 Iasler Are^ Glsrsland, OU4
POROTNI ODBORI
Pndsednlk: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Esai* : I. porotnik: M AKTI N STEFANČIČ, Box 78, Franklin, g«»f	t
II	porotnik: MIHAEL KLOPClC, 628 Davsoa Ave„ B. F. D. L «1«»
field, Detroit, Mich.	t
UPRAVNI ODBORI
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Bok 11%, Tfrlflggpsrt. ob 1 L c pravnik: ANTON pEM&AB, Box 139, Bronghton, Pa,	c
IL opraraik: PAVEL OBREOAR, Box 402, Witt, HJL	I
Dopisi saj m pošiljajo L tajni kn Iran Tel ban. P. O. Box ffT, Fsrid OH. Psoas,	I
DrritrčMHuUA^LlB RABODA"«
__s
I
Zapisnik .
pete redne konvencije
(s
društva svete Barbare v Forest City, Pa.
_ t
i
ZAPISNIK XX. SEJE PETE EDNE KONVENCIJE DRUŠTVA SV. BARBARE V FOREST CITY, PA., 16, SEPTEMBRA 1916. t
Predsednik Jane liar otvori sejo ob 8. uri zjutraj. Sledi čitanje imenika glavnih uradnikov in delegatov. Preide se na dnevni red.|V Nadaljevanje volitve glavnih uradnikov.
Nominacija /.a vrhovnega zdravnika: norainirani so: Grahek, ( Ivee, Svliskar in K eni; sledi glasovanje z listki; izid glasovanja: Cralnk 2<i glasov. Ivee 1!» glasov. Seliskar 6 glasov inKern 5 glasov, js Pri ožji volit vi prejme dr. Grahek 35 glasov in dr. Ivee 20 glasov. j >!< «li nominacija za predsednika nadzornega odbora. Nominirani j so: Podvasnik. Hafner. t+rošelj. Pctcrne]. Aliean. in Bognar; Bogu ar. I IVtcrnel in Hafner sprejmejo, ostali odklonijo. Sledi glasovanje z 1 listki: izid glasovanja: IVternel J7 glasov. Hafner 17 glasov in Bog-1 nar 9 glasov. Sledi glasovanje z listki za prvega nadzornika. Pri ožji.S volit vi prejme Hafner 2> si asov in Anton Demšar 26 glasov.	I
Sledi volitev II. nadzornika. Pri ožji volitvi prejme Osolin 24 •' •rlnsov in (iroš«'lj 2!> glasov.	Is
Sledi glasovanje za porotnega predsednika. Nominirani Oheržan. Bognar. Selak in Lekš« . ()Im r/.an sprejme, ostali odklonijo.)" Predlagano in podpirano, da brata Ohcržaua izvoli z aklamacijo;' sprejeto jed n o«; lasno.
Sledi nominaeija /:i I. porot nk:i. Pri ožji volitvi prejme Terop- 1 čič .'!2 glasov, Komin 12 glasov in Podvasnik 10 glasov.
Sledi glasovanje za II. porotnika. Pri ožji volitvi prejme Golob ) 2!> glasov in Podvasnik 2U glasov.
Sl,*di iiomiuiranje glasila. Nominirani so: "Glas Naroda". ' Pro
sveta". "Narodni Vestuik" in • • Proletaree". Predlagano in podpi- n
r;ino. da se da na splošno glasovanje; predlog odklonjen s 40 proti
7 glasovi. Sledi glasovanje z listki; izid glasovanja: ''Glas Naroda" (
*II> glasov. "Narodni Vestnik" 1 edem glas. "Prosveta" 10 glasov
in "Prob-taree" s glasov.
Sledi nominaeija mest za prihodnjo konvencijo. Iziti glasovanja:
Indianapolis. La Salle. Cleveland, t
Izvoljeni so torej sletleei uradniki:
»V.	s
Upravni odbor:	s
Predsednik: Prank S. Tauehar.	j
pod predse, lnik : Jakob Doleiie.	S
Tajnik: Frank Pavlovčič.	s
Drugi tajnik: August Gostiša.	t
Blagajnik : .losip Marinčič.
Zau(uiik: Jakob Hočevar.	(
Vrhovni zdravnik: dr. Josip V. Grah« k.
'^L&Jl llS BI
Nadzorni odbor:
Predsednik nadzornega odbora; Josip Peternel.
I.	nadzornik : Jernej Hafner.	1
II.	nadzornik: Josip Grošelj.	?
t
Porotni odbor:	]
Predsednik porotnega odbora; Martin Oberžan.	7
I.	porotnik: Frank Teropčič.	^
II.	porotnik : Josip Golob.
Glasilo:
Društveno glasilo: "Glas Naroda".
Predla ga no in podpirano, da se izvoli osebe, ki hode vredila in prestavila nova pravila; sprejeto.
Nominira se brale Zhašnik,' Pavlovčič, Gregorka in Gostiša. Gregorka ne sprejme nominacije. Predlagano in podpirano, da se do-tie nemil, ki bode pravila sestavil plača $125.00; predlagano in pod pirano. da se plaea .«150.00; zadnji predlog sprejet s 35 glasovi. Predlagano in podpirano, da se da pravila tiskati najprej na pole in «e pošije delegatom v pregled. Predlagano in podpirano, da se XXI. seja prične ob I. uri popoldne; sprejeto.
Predsednik Tauehar sejo zaključi oh 12. uri opoldne. FRANK TAUCHAR, predsednik.	A. ZBAŠNIK, zapisnikar.
FRANK GREGORKA, zapisnikar.
zapisnik xxi. seje prte redne konvencije društva sv. barbare v forest city, pa., 16. ssptembra 1910.
Predsednik Tauehar otvori sejo ob 1. uri popoldne. Sledi čitanje imenika glavnih uradnikov in*delegatov. Sledi eitanje zapisnika XVIII. seje, ki se z malimi popravki sprejme. Čita se zapisnik XIX. *ejek k^se ob enem tudi i malimi popravki sprejme.	. j
GLAS NAB0DA, 28. SEPT. 1916
Za sestavo pravil so bili nominirani in sprejmejo sledeči: Gostiša. Pavlovčič in Zbasnik; sledi glasovanje z listki. Rezultat: Gostiša 4 glasove, Pavloveie 17 glasov in Zbasntk 33 glasov. Brat Zbasnik sprejme toraj nalogo, da pravila s dodatki in spremembami natančno nredi, ter obenem prestavi vse. dodatke v angleščino. Naročeno mu je, da morajo biti pravila do konca meseca novembra urejena, ter v kopijah razposlana krajevnim dmstvam in delegatom pete redne konvencije.
No vosesta v l j en a pravila naj posije konvenenemu predsedniku bratu Taneherjn in čim so bila od njega potrjene, naj se svota $150.00 izplača bratu Zbašniku.
Prekle se na "Razno".
O zadevi brata Breznikarja postaje štev. 33 poroča brat Marin-čič. da je bil takoj potem, ko ga je tajnik suspendiral, ponesrečen in da mu je bila bolniška podpora od krajevne postaje odklonjena in pozneje zopet dovoljena: da mu pa sedaj glavni tajnik neče izplačati podporo; ob enem poroča, da je bil omenjeni brat. Breznikar vedno dohrostoječ član navedene postaje. Predlagano in podpirano, da se mu podpora izplača ; spre j ef o.
V zadevi brata Trebee-a postaje štev. 8(i glede neizplačene bolniške podpore. Predlagano in podpirano, da se mu bolniška podpora izplača; sprejeto.	v
Zadeva umrlega brata Slapničarja postaje štev. 1 se prepusti krajevni postaji v rešitev. Predlagano in podpirano, da se stari in novi odbor izvzemši porotnikov, prejšnjega' upravnega odbora, vrhovnega zdravnika in pooblaščenca ali zaupnika, snide skupaj meseca januarja; sprejeto.
Predlagano in podpirano, da se stari in novi odbor pooblasti, da napravi potrebne korake za ureditev našega ©harterja in pa ponovno inkorporaeijo; sprejeto.
Predlagano in podpirano, da se naroči plačilne knji/.iee za otročji oddelek s tozadevnimi pravili in raznimi drugimi določbami in tiskanim na zadnji strani; sprejeto.
Predlagano in podpirano, da se pusti natisniti mrtvaške liste tudi za otročji oddelek; sprejeto.
Mrtvaški list naj se pošlje samo na glavni urad in ne več glavnemu predsedniku.
Predlagano in podpirano, da se otročji denar, katerega ima sedaj tajnik v skrbi, izroči blagajniku; sprejeto, fc-edlagano in podpirano, da krajevni tajniki prejemajo društveno glasilo na stroške glavne blagajne; sprejeto.
Predlagano in podpirano, da se resolucija za združitev stavi \ pravila; sprejeto.
Predlagano in podpirano, da se pooblasti brata Zbašnika. da sestavi primeren nagrobni govor za krajevne predsednike ob priliki pogreba umrlega člana oz. članice; sprejeto.
Predlagano in podpirano, da se dovoli predsedniku konvencije nagrada (bonus) v znesku $25.00; sprejeto.
Predlagano in podpirano, da se dovoli konveneijskim podpredsednikom po $5.00 vsakemu; sprejeto. Podpredsednika Teropeie in Dolenc odklonita.
Predlagano in podpirano, da se plača članom odbora za apela-cije in raznoterosti vsakemu po $5.00; sprejeto. Brat Marineič odkloni.
Predlagano in podpirano, da se plača članom poverilnega odbora po .$5.00; sprejeto. ,, Predlagano in podpirano, da se plača članom odbora za pravila , i vsakemu po $5.00 ; sprejeto.
Predlagano in podpirano, da se plača članom odbora za pregle-. dovanje knjig vsakemu po $5.00; sprejeto. Brat Gahrovšek odkloni.
Predlagano in podpirano, da se dovoli vratarju nagrada $5.00; ' sprejeto.
Predlagano in podpirano, da se dovoli nekaj nagrade pevskemu . ' zboru v Forest City; sprejeto.
| Brat Gostiša, član tukajšnjega pevskega društva naznani, da ' mu je od članstva naročeno odkloniti podporo.
/ j Brat Gostiša obenem priporoča, da bi konvencija prispevala po j. svoji moči v blagajno pevske zveze.
j Predlaganoin podpirano, da se napravi kolekcija za pevsko Zve-^,zo: sprejeto. Za pevsko Zvezo se nabere svoto $20.55, katero svoto .se izroči bratu Gostiša, da jo pošlje na pristojno mesto. | Predlaganoin podpirano, da se napravi kolekcija za oskrbnika dvorane; sprejeto. Nabere se svota $8.00, katere se izroči oskrbniku.
Predlagano in podpirano, da brat Marinčič vloži svoto $30.55, katere se je nabralo pri banketu za reveže v stari domovini, v sigurno banko na obresti in pošlje knjižico na glavni urad; sprejeto.
Potrdi se račun brata Muhiča za automobil. (za dvodnevno vožnjo konvenčnih odposlancev, ki so bili postani po charter in drugo). ki znaša $20.00. Brat Muhič oh enem poroča, da dvorana ne bode stala več nego $25.00. mogoče še manj; so vzame v naznanje.
Predlagano in podpirano, da se izplača predsedniku upravnega odbora poštni stroški v znesku $S.88; sprejeto. 1 Predlagano in podpirano, da se izplača predsedniku porotnega odbora za poštne stroške svota $12.00; sprejeto.
Predlagano in podpirano, da se potrdi in izplača račun glavnega predsednika za regal je in druge $28.00; sprejeto.
Predlagano in podpirano, da se izplača bratu Antonu Demšarju za rabo pisalnega stroja ob priliki sestave starih pravil svota $4.00; sprejeto.
Predlagano in podpirano, da se pooblasti brata Ahčana. da zastopa društvo v zadevi bivšega člana Pogaehnika. kateri je bil vsled poneverjenja društvenega denarja brzojavnim potom zaprt; poobla sti se ga tudi. da si preskrbi tozadevnega odvetnika na društven-stroške; da se v tem pogledu ravna po instmkcijah. ki jih spre ju: e tz glavnega urada ; sprejeto.
Predlagano in podpirano, da zapisnikarja ostaneta v Forest City, dokler ni zapisnik popolnoma urejen; sprejeto.
Predlagano in podpirano, da tudi glavni predsednik Pete'rne! otane. da uredi potrebne stvari; sprejeto.
Predlagano in podpirano, da se konvencija zaključi.
Brat Tauehar. konvenčni predsednik, se zahvali v imenu celokupnega članstva, za trudapolno delovanje navzočih delegatov in glavnih uradnikov: želi. da bi tudi v nadalje vladala med nami bratska sloga, ter da bi složno in navdušeno delovali za procvit in napredek naše organizacije. Sledi odobravanje. Brat Tauehar za tem zaključi pete redne konvencije ob pol 1. uri popoldne FRANK TAUCHAR, predsednik.	A. ZBAŠNIK. zapisnikar
FRANK GREGORKA. z&manilrar	*
Goljuf.
1 Crtiea. r Spisal Pavel Perico.
I.
Bil je debel in nekoliko zabif hel v obraz; počasne, malo neo-p k ret ne hoje in oblečen v debelo hodnično srajco, ki je Hla vedno tesno napeta ob mesnatih lakteh.
Tak je bil Rogljanov Janez.
Pri sosedih ni bil priljubljen. Bil je preveč samosvoj in pre-malo odkritosrčen.
Kolikrat je hodil pred svojo hišo gori in doli, gledaje v tla in e mrmrajoč sam s seboj. Včasih s je postal ter pogledal okrog sebe skoro boječe, ali ga kdo vidi-ali ne. In ko ni bilo aikegar, je id
za hišo na Vzvišen kraj ter od tam meril z vajenim pogledom prostor okrog sebe.
Trata iu polje in vsa posest njegovih sosedov daleč okrog mu je bila znana. Vedno je računal s
parcelami'' m vedno ugibal, kako bi si prikupil še kaj sveta ali ( P» ga zamenjal s sosedom v svoj dobiček...
Sosedje so ga poznali in pravili, da ni dobro spuščati se v kupčije z njim... In res se ni zlepa našel kdo, ki bi bil hotel stopiti z njim v resna pogajanja.
Takrat je umrla soseda Bolan-► tačka. Bila je vdova, ki je imela ! za rajnim možem majhno hišieo t in nekaj parcel sveta okrog vo-; gla. Zapustila je hčer Ano, ki je i bila se ^»olj v letih- Ta .je torei i postala za njo lastnica luaiee in
nekoliko sveta. Sosed Bende pa je bil Anin boter in ob enem postavljen kot varih njenega premoženja.
Tedaj torej, ko je umrla stara Bolantaeka, je Rogljanov Janez mislil takole:
—	Sosed Bende ima zelo malo sveta okrog svoje hiše; na eni strani komaj toliko, da kap bije na njegovo. Sedaj bi bila prilika, da Bende kupi nekaj sveta od Ane Bolantačeve. Stara je bila svojeglavna in ni hotela prodajati sveta; mlada bo menda nekoliko boljša... No, in saj je Bende boter njen...
Potem je mislil Rogljanov Janez nadalje, da bo — no, — da bo čez leto in dSn Bendevina itak njegova. In bolje bo, da se ob hy. ši drži nekaj sveta. Tz tistega sveta in iz hiše bi se dalo kaj napraviti.. .
In Janez je čez dalje hitreje stopical okrog svoje hiše ter se gladil po napetih laktih. Zabuhlo lice mu je gorelo; v očeh pa se mu je bliskalo veselo upanje.
—	Če bo le mlada hotela kaj slišati o kupčiji?!
Ta misel ga je zaskrbela. In nehote je zapičil konce prstov globoko v rokave svoje srajce, da se je izvalovila debela koža pod njimi.
Dokler je živeta stara Bolantaeka. se je držala Ana njenih besed kakor evangelija in ker stara ni bila za prodajo, seve, tudi mlada ni bila. t5edaj pa, "ko je stara mrtva, nsencTa ne bo težko pregovarjati...
Tn Bende — slab boter in slab mož bi moral biti. ko ne bi imel toliko moči, da bi pregovoril neizkušeno babnico...
Tn Janezu je čez dalje lepše tipanje ijalo raz ohraza. Oko mu je bliskalo, ko je merilo svet med Bendetom in Bolantaekino hišo. Misli pa so mu hitele v prihod-njost —- in vesele misli so to bile. ..
Na Dobračevi je zazvonilo. Tu-žni glasovi zvonov so se razlili čez ravan in ljudje so rekli:
—	Bolantačka je umrla! Jutri jo bodo zakopali...
Rogljanov Janez je dvignil glavo. Malo je postal in obraz sej mu je zresnil. V tem trenutku pa je tudi sosed Bende prišel mimo vogla.
Vjela sta se z očmi.
—	Je umrla! — je zaklieal Janez in z glavo pokazal proti Bolan t *evi hiši.
—	fmrla. — je dejal Bende in se počasi približal Janezovi meji.
—	Veš, kaj sem premišljeval.
—	je začel Janez — stara Bolantačka. Bog jej daj mir. je bila dobra ženska, a zelo trdovratna.
—	Trmasta je bila. — je pritegnil sosed Bende. — Na mar mi pride, kako sem jo obdeloval zavoljo sveta, ki sem ga mislil pri kupiti. Pa je bila vsaka beseda bob v steno. Vrag je to. če se mora človek prepirati z ženskami.
—	Res je. Toda mlada bo boljša.
—	Tudi jaz bi mislil tako... VeŠ. prišlo mi je zopet upanje, da bi se dalo dekle preprositi in hi mi prodala tistih par metrov ob mojemu voglu. Da bi človek vsaj toliko svojega imel. da bi kokoš šla brez skrbi okrog hiše.
—	Boter si ji in čudno bi bilo. da bi je ne mogel pregovoriti. — Veš. sosed, ako drugače ne gre, jaz ti prodam polovico parcele tam pod jarkom. Ta svet meji na Bolantačkino njivo. Ako se dekle drugače ne da pregovoriti. potem zamenjaj z njo. TL-ji daš magari par metrov več sveta, ker svet ob jarku je nekoliko močviren. On& pa naj ti odstopi par sež njev ob tvoji hiši. Tako bo obema prav. Ona bo imela prav za prav še več sveta pri hiši; a tvoja hiša bo vredna toliko več... Kaj misliš T
—	Poskusiti hočem, — je reke i Bende po kratkem premisleku.
—	ko za grebe m o Bolan tačko, bom stopil enkrat tja k dekletu in govoril z njo. —
II.
Zvonovi so zvonili, zvonili____
Žalosten je glas zvonov, ko ti leži na mrtvaškem odru draga o seba in ko to zvonenje naznanja., da so za ta svet pretrgane vezi...
In čim slajšo so bile vezi, tem bolj žalostni so glasovi zvonov.
Ana se je spominjala skrbi in ljubezni rajne matere in neizrečeno bridko ji je bilo pri srcu. Začutila se je samo in zapuščeno od vsega sveta, siroto brez varstva in pravic--
Ko je stpaliiozeihš sate p
Ko je stopila iz hiše in videla, kako Bogljan in Bende stikata glave, jo je zapeklo ie bolj, pa sa-i ma ni vedela sakaj. fl|iiMiail| ge
•»k
je, kako rajna mati Rogljana ni imela za dovolj zanesljivega in kako je tudi Bendetu t£m manj zaupala, čim bolj se je dmži^z Rogljanom... In Bende je boter in od gosposke ji postavljen za variha in oskrbnika...
Ana se je umaknila nazaj v vežo; soseda je nista bila niti zapazila.
Zvonovi pa so zvonili, zvonili. Žalosten je glas zvonov, kadar zvoni mrliču.
Ko pa so zakopali staro Bo-lantačko. tedaj šele se je naselila v majhno hišieo prava samota in žalost! Kako je bilo vse prazno po kotih ! Kako se je slišalo le tiktakanje ure. ker ni bilo nikogar v hiši, da bi govoril in motil tišino. —
Potem ni bilo dolgo, ko se je oglasil sosed Bende in rekel:
—	Ana, zdaj si sama. Dolgčas ti je po materi, jeli?
—	Gotovo. — je rekla Ana ter bila naenkrat vsa solzna. Kako ne bi jokala! Svoje slabosti je imela rajna mati, res! Včasih je bila sitna, a kar je Tekla, je bilo modro in premišljeno. A sedaj je ni več! Oh. kako bo še pusta in dolgočasno na svetu!
Ana se je sklanjala globoko doli na svoje ročno delo. In prav ji je bilo, da pride sosed Bende in se pomeni o materi.
—	I, kaj bi, — je tolažil Bende, ki je bil mehkega srca.
Tn skoro da mu je prišlo na mar, da je on vendarle boter iti da bi moral skrbeti za Anine ko risti.
—	Kaj bi jokala! Jokati ne pomaga. Rajna je oslabela in šla je, kamor bomo šli prej ali slej vsi... No, pa toliko ti je le zapustila, da se pošteno preživiš... Malo lažje ali malo težje — da se človek le- preživi! — Poglej mene! .Taz imam otroke; a sveta skoraj nimam drugega kot hi šieo... Pa kaj sem že hotel reči • hotel sem te prositi, veš kaj. ko bi mi odstopila polovico parcele tam ob moji hiši. Otroci skačejo okrog hiše in dopovej jim-človek ako moreš, da po tujem ne smejo. Prav tam, kjer bi ne smeli, ti
Iposkačejo in ubijejo rušo. Nerodno je to. — Kaj, Ana, ko bi mi prodala tistih par metrov sveta ?
Ana je sklonila glavo še nižje in težko ji je bilo pri srcu.
Fra je tiktakala na steni. Mimo okna-je vozil voznik in pokal z bičem. Iznad gora je vstajalo nekaj meglic, ki so se zbirale v oblake.
Po sobi je hodil Bende in čakal na odgovor.
—	Kaj bodeš rekla, povej! — se je vstavil pred njo.
Mislil si je pa;
—	Taka bo. kot je bila rajna : ne bo se dala kreniti.
Ze je hotel zastaviti trdo besedo; pa premislil se je.
Dekle ima morda prav, da ne proda. Svet se drži lepo skupaj: in rodoviten svet je to. In čemu sploh kupčeva ti. Par pedi sveta ve£ ali manj: nekaj kapesa bi zrastlo pomladi in nekaj fižola, ako bi otroci vsega ne pohodili •n polomili.
To bi bilo vse. kar bi imel od tega sveta.
—	Boter Bende, vsa sem še razburjena radi materine smrti... Danes ne morem nič reči. Le to vem. da je mati z vso dušo visela na tej njivi in je vedno trdila, da je bolje sveta prikupiti nego prodajati... Sicer pa. ako kak otrok skoči preko meje, nikdar nisva nič rekli; saj smo si svoji!
—	Imaš prav. Zavoljo tega o-stanemo vendar le prijatelji. Jaz sem mislil le tako... Saj pravza prav mi je vse eno.
In sosed Bende je odšel': pa ni bil hud- To je dobro delo Anii Bolantačevi.
(Konec prihodnjič.)
Ženske v Kruppovih to-varnah.
Izpreinembe v socialnih in industrijskih razmerah, ki jih je prinesla sedanja evropska vojna, niso nikjer bolj jasno odražene kot v članku, ki ga je prinesel londonski list "Engineer', ki ga je dobil od svojega švicarskega koresponden-ta, v katerem opisuje vojno delo v svetovnoznanih Kruppovih tovarnah v Esse n u, Nemčija.
Po omenjenem članku i»osni<Mmt-dio ,da je bilo 1. avgusta 1914 v Krhppovih tovarnah zaposljenih 36,880 mož in 1241 žensk; zadnje so bile uslužbene le največ kot prodajalke ali so bile lis uslužbene v
departmentih, ki imajo nalogo pre-*
i skrlw>vati vse potrebščie za delav-
-	ce. kot naprimer: obleko, orodje
-	itd.
Do 1. aprila 1916 je število žen-■ skih delavcev v Kmpovih tovarnah i narastlo do 13.023, in sicer vse te so pričele delati v oddelku, kjer se
-	izdeluje municijo; število moških
-	delavcev je pa do gori omenjenega časa narastlo na 55,949.
Pričet kom poletja 1916. je bilo r brezdvoma zaposljenih okoli 14.000 žensk.	^
Leta 1914 je bil pod orožje poklicanih 8114 Kruppovih uslužben-k cev, naslednje leio so jih vpoklica-
-	li š£ 7500; in 1. aprila 191 »i je bilo
•	v vseh Kruppovih tovarnah v Es-
-	sen ^sposljenili CiS.972 mož in 1 žensk.
Ta armada delavcev in delavk
•	dela nečindan; polovico podnevi, polovico pa ponoči; delajo deset iu
< pol ur na dan, kajti poldrugo um imajo prostega časa za zavžili svo-r jo hrano in se nekoliko od počit i. ■> Dolge ure, stroge vojaške razme-' re, ki morajo vladati v takih pro-i' štorih, dalje slaba hrana, ki je
>	zdaj običajna v Nemčiji in na-i* porno delo ima na te ljudi, zlasti i na ženske zelo slabe posledice, namreč bolezen.
>	Leta 1915 je bilo med Kruppovi-mi ženskami 77 odstotkov bolnih,
^ med možkimi jih je bilo pa 02 odstotkov. Delavka ali delavec ne
-	more prej zapustiti dela, dokler ne dobi dovoljenja, to pa dobi le. kn-
i dar je delavec ali delavka že po-' pol noma zdelana in bolna, kajti vsa naročila, ki jih da vojni urad v Berlinu, morajo biti točno izvrse-f* na. —
i Največ delavk je ali vdov ali i imajo pa svoje može na fronti, tako. da so zdaj z otroci sam end sebe . odvisne, vsled česar so si pričele « iskati dela po tovarnah, se ve, bi tn-i di pri Kruppu. Zdaj je v mnogih
-	nemških tovarnah in po raznih de-
-	lavnicah po M) ali še več odstotkov
•	žensk.
J Ženske, ki delajo v Kruppovih ^ tovarnah, imajo neke posebne vr-
0	ste obleko, katero morajo nositi v f tovarnaJi. da jih za navadno proč-
-	visečo žensko obleko ne prime kak
1	stroj.
Ko so v Nemčiji uvideli, tla žen-i ske dobro opravljajo svoje delo v ? tovarnah, se je bilo nedavno pri-' čelo giban je za prisilno žensko službo v tovarnah, ki bi bila ravno-
-	tako prisilna kot je zdaj za uiožke I vojaška služba. V tovarnah ne bi
>	bil o treba delati onim, ki niso te-lesno močne ali pa če so matere majhnih otrok. To gibanje ni uspe-
-	lo, ker s,- ženske niso s tem strinjale.
Žensko delo j,' veliko cenejše, vsled česar imajo kapitalisti večje dobičke, vendar kljub temu. da : je cenejše, ni popolnoma nič slabše. pač pa ravno nasprotno, nam-. reč, da je boljše. Šestindvajset nem škili rudarskih drnžh je nazanilo lelos veliko večje dobičke kot je . bilo tu v navadi prejšnja leta. i "1 " t
i	Srbske izgube.
" Hrvatski Devnik" javlja: —• j Iz Lyon a se poroča, tla znašajo srh-ske izgube v sedanji vojni «-4t mi-] Ijon oseb, in to se pravi 25 odstotkov vsega naroda. V teh številkah ^ niso vštete samo vojne izgube, am nak tudi izgube radi tifusa in ko-1 I ere. kateri bolezni sta razsajali po j Srbiji.
: REŠILA JE ~
i- TRI LJUDI.
i —
H. H. von Schlick, slavnoznanl i naravni zdravnik in tovarnar Bol-i gars k e ga Krvnega Caja, kateri jo s stoinstotisoč bolnimi v stani zvezi in dobiva od onih, katerim jo Bolgarski Krvni Čaj vrnil zdravje, eele kupe zahvalnih pisem, je naša rojakinja Marija Krultz. —
-	3528 K. SOth St., Cleveland. U., pisala sledeče pismo:
"Prejela sem Bolgarski Krvni Ca j. katerega ste mi poslali iu dala sem ga piti trem svojim pri-( jateljem, ki so bili bolni: vsi tri-" je se po zavživanju tega boljše
0	počutijo, zato vas prosim, pošljite mi še dve ska 11 ji".
.. Eno veliko škatljo Bolgarske-d ga Krvnega Čaja, ki traja pet ( mesecev, posije za $1.00 kamorkoli li, v Can ado za 31.12:
! Marvel Products Go.
1	9 Marvel Bldg.
I PITTSBURGH, PA.
v Pripomba: Ako ho.Vtp pošilja-tov osžgurati, po"jite lite, v©*,
t
Kvišku. ^
Spisal Pran S. Finšg&r.
(Nsdaljevanje). "N> »odite tako, goopod baron! Ptw^ice, katere sstreljate na to u-boffo lju<d«tvo, priU-teJe bi lab ko nacnj in r&niie va«!*'
*'Kaj, frrMpod doktor, pomislite, kaj porvorite! To je žaljivo, to sodi pred justieo! Toraj naj «e«m jaz tat, gnljuf, nioriU-r---gospod doktor!"
R.m.ti j,- srejM, g].Mlal Auteta, nervomio in razburjeno ponaSal z roko in nazadnje jezno položil roko na mieo.
4'Ne j»T^>ira, vidva sta skni^na el»*m#-nta in si bo*ieta vedno v la-. Toda pogovorimo se mirno in re£e»tajmo to vprnianje, saj je ja-ko zanimivo. dru«?*-ga dela tako nimamo."
Adolf je poznal oba in vedel, da j« barom silno občutljiv, da ne čisla ni«V»uir boJj kot svojo tako-zva-no "čast", o kateri je imel fcla-sične moderne pojme, da se čast' oskruni le s tatvmo, goljufijo in umorom — in to le tedaj, če ga| zagrabi pravica za vrat. Poatnal' je tudi liaekngerja, da je t rdoglav j. značaj, kateremu ne imponiraj plpmstvo in densr, da «e bije in j pravda za svoje nazoro do skraj-J rrjega. Zato je pomirjal oba. da ne' bi prišlo do resnih apmtpadov z ne-' Ijfrbinu ns^lmlki.
"Hvala ti, Adolf! Olikanei naj', se treemo pravda j o o sv o jib 7iazo-'( rih, previdno modrujejo — bodo', odkritosrčni, — a žaliti se ne sm?-| i jo med seboj. Toraj, goapod ba- ] ron, jaz pojasnjujem prejšnjo trditev."	5
MPrw»ini, a sem jaiko radoveden. Sotizmi vas morejo rešiti, < drugega nič."	1
''Homo videli. I);t je med kaznjenkami veliko čisj o p ropal ih , duš, da jih je l-rnogo nepoboljšlji-j vili. tega nikakor ne tajim. Trdini , |>a vendar, da jih je mnogo, ka-J t ere j«' privel semkaj obup, slu- , čajni trenutek, zarlrega, ki jih je j pripravila do pregrešnega deja- < ti j a in zločina. Vzemimo primer.1' Znano mi je, da so aiajboijse kaz- | njenke i žveči ji e detomorilke. Ta- T ko zverinsko — ne, snj je hujše \ to dejanje — vsakdo obsoja, jaz j tudi. A vprašam, vas, gospod ba-' j ron, ali so te bolj krivične hi bolj N hudobne, nego velika masa naj-'«, bolj odikanc sedanje svetne druž-^ be? KoJiko žrtev imajo na vesti j bogataKi-lahkoživei, pustolovci, ki s služijo tutmo Ktm«ti, oni podli ži-',j vinski strasti, in s t«m, da njej za-. ' dn^-ajo. morijo tis*«" * in jih pe-bajt* v preraui, gnili gro>b? Vpra- j ša-m ras, aii niso ti rafinirani mo-| rilei t Vprašam vas, ali nimajo j bujš» g» bremena na ramenih 1i«ti { krogi, ki ne 'poznajo in nočejo po-' > znati prvega in pravega namena', [tOMtenega zakonaT Navsezadnje ( je zač vsfeno, al: streš pšnaiično j zrno. ali če <f»oluwliš kal, ali če u-'* trgaš š<' zeleno bilko? Ali ne so-'j dijo prav tako le-sem tisti kapi-j tulisti, ki premišljujejo, kako bi j tie kaj izumili, tkar bi ščegetalo>t njihovo polt, ko se jim najboljše s jedi -studijo in gabijo vsled pmia-J, sieennst i, a t<'ga nofejo vedeti in j videti, da večkrat ubožno družino j dela<včevo. čigar žulji redijo nji-'"? hov kaffcital, pahnejo v bedo, v j stradaiiije. -zaradi česar «eže mati j po strupu, in si oče kupi samokres , za zadnje novce in je morilec,'T krut morilce «voje družine? In«; take imenuje j»ošteni visoki svet j izvržek človešt va! Pred takimi , beži, za takimi kaže s prstom in si j umiva roke kakor Pilat in vzdihu-'j je nad propalo poulično druihaljoJ^ Pri vnhu se začne drevo sušiti, in'4 družba eloVeška je še vselej začela1 popadati in gniti zgoraj. Od tam', je zašla nalezljivost v nižje sloje,J i svetovna povest nam je iprK-a. Tn 5 •sedaj, gospod baron, omenjam slo mirno: Ali ni vaša šala glede Tilke prav-taka ?"	t
Baron je pomolčal; Aurtetovi nazori mu niso bili ljubi, a monal n je v srcu -priznati, da niso neres j nični.	<
"Ba, (paradoksen filozof! Teo- i rija je teorija ; vi poiznate svoje i knjige, drugega nič. Ko bi poznali 1 življenje, iziveli in sodili bi dru- < gače. .Saj veste, ikaj je modrova.- ] iije! Najbližji modrijanom so nor- i ci. Brez zamere. — Tam-J« gre j Margita!"	|j
Baron je takoj vstal m hitro ] odšel Margiti naproti. Vesel je 1 bM, da se je otresel Ijacingerja, ki s bi mu (bil navsezadnje vzbudil še i vest, ki je mirno spala že jmrogo, i mnogo let.	4
"Oospiea, do%o ,vas ni bilo!" "Bila sem s prečasttto sestro i prednico na cvmbčaem -vrtu — m aedaj vm prihsjam vso tri proait, I
»
da mi pomagate iskati: izgubila sem tu nekje zalasnieo z briljau-tom, družinski spomin od stare' matere. — Gospod doktor in1 Adolf, pojdita sem!"	j
"Ah, ?»largita, stavim, da jo najdem jaz!"	|
Adolf m Ante sta prišla izpo<f serjee.
"Zalasnieo vm Lzgivbila, vaš,' Adolf, tisto od stare mamice. Prosim, pomagajte iskati!"	j "Drage volje, gospiea ! Kje ste hodili?"
"Tu, po tej stezi sem .šla Ln na-<zaj v drevored. Sama sem že gle-1 dala, a nimam sreče,"
"Dofbro, razxlelimo se", meni Ante. "Vwk si določi kos prostora, kj<*r ho Iskal. Pnra izbirajte,' gosjr»w-a '	j
"Da, da. gospiea Margita. prva i/beiite, m — in — jaz vam po-' magatm. kaj ne? Midva bova i-ska-' pa j, .kaj ne. Margita?"	|
Baron jo j«' pogledal ljulbeznivo : in strjrjjil blizu rije ter <kar ti*enil ni z očesom od njenega obraza, j.
"Potem bom dobila jaz za lasni-eo prej nego vi m vam uide na ' grs<la, gospod baron."	j|
| •"Nagrada? beborno! Kaj dobi
itisti?"	I«
! " To je tajnost, lš-"imo! Jaz ■ pregledam li stezici, vidva pojdi- 1 tu prr»ti drevorefln.
Margiia je mlšla po eni stezici, i baron takoj za njo po vsporedni,' da je labko govoril žnjo. Iskali j so. Baron je govoril Ln govoril,j} ugibal nagrado in bolj gledal 1 Margito kot v rosno travo in'| sprani pesek na stezi. Prišla sta'i do vrha, kjer se strneta stezi. Ba- i ron in M irgita nista dobila nič. Margita je utrgala dve veliki beli < kresnici.	\
"Vidite, lo so Marjetice, moje t sestriee!"	fr
"Da. da, to so preroške cvetke.'t Sediva semkaj in dajva si p retro- i kovat i."	s
"Dobro; nate vaša prerokuj za'i mene, moja za vas."	i
"No. ali dveh je pretnaio. Treba 1 nama jih je za vsakega tri."	i
Baron je stopil v travo in utr- s gal še štiri cvetove s snegobelimi 1 lističi in solnčnožoltim očesom v 1 sr<nli. Sedla sta na klopieo in pri- r čela pmkati listke. Kaka igrača! s Iu vondar sta se Margiti tresla i prstka, ki sta na lah.ko, jne'asi ter i nekako slov:*sno in boječe izbirala ]»eresee zji ]>eres4-em iz cvetnega t iz cvetnega venca ter je spuščala g v naročje, odkoder je od piha vala > sapica list z^i listom in ga trosila v travo, da tam zvene in pogine, a In vsak listič je bil kakor orsikel- t sko belo pisemce , kateremu je za- j pi.recl vdihavala tresoča se duša >] Margitina usotl?>o ^ir/išaaij?: 1 Ali z me ljubi, ali ne ljubi; ali z jezi- f kom samo. ali pa prav nič celo?' i
Se par lističev so je držalo osku-bene glavice, Margita je zašepe- .s tal^ zadnjukr«! orakelske besede, j zadnji lističu je odtrepetal v lah- i nem dihu in obvisel na baronu, — s ona pa je gledala za njim hi listek 1 je drgetal na baronovi suknji, i Tedaj je v njenih ustnicah zamr- t lo vprašanje: "Z jezikom samo?" / Tudi baron je ponavljal taiste i besede. Ali že naprej je vedel ko- 1 uee in prerokovanje Kaidnjega li- & stiča. katero se je moralo glasiti: l on;t me ljubi.	<
Ponovila sta drugič, ponovila j tretjič — - in Margita je vselej 1 zve«lela taisto: z jeztkottn samo. n Baroma je greblo v duši. ker je e pri drugi in tretji marjetici pazil v natančno na listke, a so mu v r?s-niei vselej izjavili: prav nič celo. <\ Zmečkal je rumene glavice med j prsti, pri sedel bliže Margiti, ki je š gledala otožno, karajoč hi očita- i joč. Sramoval se je samega sebe i in v trenutku se mu je posvetilo, 1 da dela Margiti veliko krivico, r da je vara lica, nezuačajnež. To- c sta jat je mehak, tajal se je kot c sneg na pomladnem solncu, prijel i Margito mehko za roke, prosil jo i s pogledom odpuščanja in druge- j ga ni mogel izreči, razven:	i
"Margita, ali veruješ evetli- j cam, ali veruješ meni?"	i
Takega Margita barona še ni j videla doslej. Prvič v življenju jo je nekaj ganilo, ko je talko sedela t ob možu, nekaj pretreslo, nekaj < neumljivo ji razvnelo srce in vlrlo neko toplo koprnenje a- dušo, a i hkrati jo je prešinilo po vseli živ- j cih nekaj — kakor slutnja, strah, i Pogledala je" barona, pritisnila i mu nehote na rahlo roko. potem c za t remit dk zastrla oči, pa jih zo- j pet odprla in pogledala kvišku i proti nebu v ono jasno in milo ne- c beško modrino, s katero se je k>o t sala jasnost, barva in miloba njenih oči. Trh, tih vzdrhljaj je i vspfaval preko njenih ustnic jfroti t sinjemu nebu.	<
Anrte je stopil prednjo in ji po- < nižno izročil zalasnieo.	j
Margita se ura je ljubeznivo za-i t hvalila;	i
I	•
a 44Hvala vam, gospod doktor!
i- Nagrado dobite zvečer!" ■
n'	XI-	'
Na
&—ovem -vrtu je svirala
i« godlba. Sestorica potujočih god-i efjv je priredila letoviščarjem kon-eert. Res, da ni bila ta godba ni-| kakor toliko izvežbana, da bi za-S doščala razvajenim ušesom boga->- tinov, katerim so veliko mesta po-' j zimi nudila klasičnih kompozicij najil>oljših glasbenikov-uraetnikov. A kdo
se je med zabave željnimi i-^ letovišč ar j i menil za to! Godci, '- moški in ženske, so bili v narod-I n ih tirolskih nošah, godli hi bren-ii kali so navadne poskočne valčke, ,
kot jih drgne ob eitrah \-saka ti-N rolska planšarica, in višek vsega, i j kar je ta družba mogla podati, je < a bil nenaravni duet, pri katerem >-(jo pela štiridesetletiia Tirolka i hreweeei moški tenor, njen tovariš 1 j }ia za rahle živce dokaj neugoduii < r> sopran. No, ali nekaj je bilo, ln ; 1 izletnikom je prija'lo vsaj toliko, . da
so se presiti otiwi iiorčevali i ' j in smejali, dočini si jo družba po- ; tnjočih godcev s tem služila svoj ] grenki kruhek. 'i Vrt gostilne, ki je bil dokaj ob- j j sežen in pose jan z belim peskom < 7- ter zasajen z divjimi kostanji, je 1
-	bil ta večer kar prenapolnjen. < "Koncert" je privabil tudi sosed- i
, ne goste na večerjo, restavrater 1 . je proglasil, da se drube najfinejše . i po.str vice, d'rvji kozel in srnjakov
•	Jhrbet. To so pač delikatne jedi, za t 1( katere se tudi letm-iščar ne boj^ i >I hoditi četrt ure peš, da privošči r i izmučenemu teb's-n nekaj »la^tnej- t
-	še hrane.	11
Znanci in znanke so se strnili s i ob taistih mizah, porazobesili po t kostanjih razno potrebno in nepo- r
•	f trebno prtljago pledov, ogrtaeev, \ " mantilj, solnenikov, slamnikov, o- £
t roških igrač. Milrxstue dam? so kramljale duhovito o najetem v stanovanju, o kruhu, o ceni pišk l . in surovega masla, zabavljale na i neokretne posle, hvalile vrline in \ ki-eposti svojih otrok, rešetale in 3 lH-ševale razne spletke in ljubim- 1
-	ske zveze nadepolnrh sinov ter t i krasnih hčerk, katere je mnoga g
kljub neugodnim gmotnim razmeram pripeljala "na zrak", da bi S ' se morda te ali one cvetke, ki že s ni videla več pomladnega solnea, t
■	morda vendar-le prijel kak krat- l kovidaii, četudi olxirgujeni me- { tulj. Gospodje pa so fisio <lvorili r gospieajn, katera premnoga je r znala umetno presti nit zabave 1
i vsa j o tem. če ni drugače, je s svoj:-mu kavaJirju redno vse zani- j kala,
i ničesar dokazala, da se je 1 potem revež trudil z vso davno že f : pozabljeno logiko filozofski doka- r i zati v kolikor mogoče galantno in I frm^n tonu. da se njegova soseda i morda vendar moti.	j i
Med družbo je bilo tudi nekaj I starih porumenelih lic trudnih r , Ahasverjev, ki so sedeli nemo ob š mizah in z nekako boječim oče- t som gledali topo v hrupno mrgo-' J lenje zdravega in čilega sveta, ka-V kor bi hoteli i z sesa ti iz tega kipe- 1: čega življenja utrinek zase in' žnjim skrhati koso koščeni smrti J-
>	katere mrzli dih jim je v?l po ži-! lah in kosteh. Vse so dosezali do-1 slej, vse uživali, vse si privoščili,' fc
: ka
jim je sladilo življenje, a se- o daj so prijadrali do kraja, kjer J jih ni čakala nobena uada več. t kjer se jim ni pri!ogaila nobena naslada — nič, mučil jih je samo I srroizni strah: Sedaj pač bo konec vsega.	v	fv
Pod široko vejAato lino ob po- § dolgasti mizi so sedeli pl. Albeni- | je vi: gospa, soprog, sina. drugo- | 1 šolca Guido in Emilio, kajiitanka 5 in soprog, ki je prišel za par dni | ' na dopust, da si ogleda letovišče, | , kapitanov sinček Ducijan in hče- | , riea Alma. trinajstletna koketica, | ob kateri je sedel domači učitelj | otrok, sedmošolec, sin tibc^ih sta- |
l riše^v, ki je ob tej razposajeni iu |
>	razvajeni, poleg tega pa nenadar- *
■	jeni deei bridko okušal grenkost Ž inštrnktorskega kru'ha. Pri mizi 5 je bila tudi tetka Tera pl. Lazi S in Margita. Trije stoli so bili še 3
t prazni.	3
» "To je netaktno, da ni še onih 5 l treh", omeni tetka Tera in pogle- \ i da na uro. "Kaun so šli?"	j3
>	"Ah, tisti Lacinger jih je vedel 3 i liekajn v te gnče na lov", odvrne 3
-	pikro gospa Albeni jeva. "Adolf 3 . in baron ne vesta, kako je daleč, 3 1 in eato pač nimata noibene kriv- 2 l de. No, Ante, ta se pač malo bri-':
ga, kaj je dostojno in kaj ne. Nje-J s i mu je popolnoma vseeno, če čaka 3
•	on dam, ali če dame morajo čaka- -ti njega."	3
"Pardon, milostna, L/acinger je 3 f navadno zelo točen, prav vojaško 2 i točen. Kar reče in obljubi, dovrši -o taisti minuti, kakor je napove- S dafl."	]3
I ''Margita, Marata! T» zago-i -j vor je zelo sumljiv! Treiba ras bo ■ »toBti, čakajte, čakajte!"
GLAB NABODA. 28. SEPT.
ftT- Albesiijeva je poglodala Margito, nekako zlobno jo dražeč, in ji zapretila s kratkian okroglim prstom.
ala "No. če so šli na lov. tedaj je od- pač umljivo, da se kaj malega za-on- kasni jo; lov človeka zvabi m zani- pelje dalje, ne^go je lovec mislil, za- Predlagal bi. da jih ne čakamo z ga- večerjo."
po-' Vsi so bili zadovoljni s predlo-icij gom kapitanovim in kmalu so za-ov. rožljali noži in vilice, čisteč zlato-imi in srebrnopikaste postrvi Tedaj lei, so prišli k mizi tudi otroci vsi od- razgreti, ker so bili lift gugabiici.l en- Vsak bi bil rad takoj pil a ni^ol ke, jim dovolili, j>osvarili jih pa t udi j ti- niso, da naj ne bodo tako razpo-ga, sajeni; le ubogi učitelj, ki je seje del mirno in boječe pri mizi, na-em veličan do grla otrok, s katerimi' ka se je ukvarjal ves božji dan, le riš ta siromak je občutil par karajo- < Ini čih pogledov in dobil nekaj finih < in zaušnic Lz ust kaipitamke in gospe 1 ko, Albenijeve. Molčal je in nemtlno ali raztelesal najma 11^0 ribico, kate->0- ro so mu milostno pustili na krož--oj niku, in spoznaval resnico, da gorje tistemu, katerega tuje duri po >b- petah bi je jo. Največ srca med vso vin družbo je imel še energični ka pije tan. ki je dokaj izkusil in imel tu-mi. di sam «0 prepričanje, da človek j ?d- ne velja toliko, kar plača, marveč ler toliko, kar je sam iz sebe. Zato se i še j«1 potegnil za učitelja: ov Sšgnor maestro, nič, se ne. boj-za te, ampak izpijte par čaš piva na jj- moje zdravje! Jaz sem popolno-m a zadovoljen z uspehom Lucija-novim in pravim, da vestno izpol-i njujete svojo dolžnost; na večer ili «e vam tudi spodobi počitek. Le po tako naprej — vestno izpolnjujte ►o- dolžnost — potem bodite pa tudi * 'v, pogumni iu srčni — eoraggio, si- 1 o- gnor maestro!"	|
so Kapitan mu je naročil vrček pi- ^ m va, katero je hladilo dijakovo po c šk krivem žaljeno srce kot olimpski 1 11:1 nektar. Dame So bile nad tem se-in veda nekoliko ogoiveno, samo " in Margitino blago srce je bilo vese- I n- lo, zato je glasno pritrdila kapi- ' er tanit: "Bravo, eoraggio, eorag-ga gio! "
ic- K sreči so v tem trenutku pri-bi šli lovci. Prišli so kar čez hrib že sv. Petra s puškami in praznimi «, •a, torbami, kot je že navada pri tail- kih lovcih. Družba jih jo veselo ' ie- pozdravila, i„ Ante bi si morda ' ili r^s ni bil domislil, da se je treba C je opravičiti. A baron ni tega poza- f ve bil. Z največjo spretnostjo je opi-je saJ, kje so lezli, kako naska-kovali 1 ii- jerebe, ki so jih zavedla tako da-j l je leč, da so zamudili določeno uro,12 že pa da jih ni gnala stroga dolž-l' a- nost, hodili bi bili gotovo uro da-i in I je, ta"ko so jo pa udrli čez grm j ia in strn, ne meneč .se za trnje in j1
J grdo pot. Baron je dobro unieva l a j lo\-ske hiperbole in kar je res. je in res, uimel je zanimivo lagat i Pu' ob ške in torbe so občili na lipo. po-J •e- tem pa sedli: baron k Margiti. :o- Adolf h kapitanki. Ante je pa s«'-;a- del kapitanu nasproti, »1> njegtjvi »e- hčerki.
in' /t\	t ,	f
tj I_(Dalje prihodnjih/.
ži-]	OPOMIN.	'
Tempotom O|>ominjam \-se one. li, ki ini kaj dolgujejo, da mi v teku * ►e- enega meseca pošljejo svoj dolg. C er Kdor se v tem času ne bo javil, ga J bom moral drugim ]>ot«^n iskati. , !,a	Joseph Jakšeiič.	]
[»o Box 112.	OuoviMe. N X- 1
^	(28-9—2-10)
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav,
Velikost je 21 pri 28 palcih. CENA 15 CENTOV.
Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi , STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STKANI ZJE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $1.50.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JS 15 CENTOV.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonipkih posestev vseh velesil
Oblega 11 raznih zemljevidov. GENA SAMO 25 CENTOV.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenk Publishing Company
>2 Oeeem« St,	In ta*. K. T.
1
•i-	mmmm.
j:| Dr.LORENZ, i 2 11 "T""' i
V Jm «em edini hrvaiko tovora- Z 1 š H Specialist mo6klH bolem v X )- X PlttBtoorgbu, Pa.	f
tj T	DR. LORENZ.	f .
f Ui Pen Af. IL na**. n bBm. i i ; V Uradne ure: dnevno od 9. do- i \ * | poldne do a ore sveder, v pet- X \ i": X kili od 9. dopolfle do 2. popoldne, f i
" f ^edeljo od lU.^o^ do a^	J jj
**mmmr* mmmm ^^ j
NAZNANILO IN PRIPORa I
ti	too.	J
e Cenjenim rojakom Y Clevelan	\
i- dn, Ohio in okolici	%
h da jih bo obiskal nai potovalni	j
e aastopnik	|
0	_v______%
k I
' i ;: HH \
r	4
Mr. FRANK MEH,	f
e	1
1	kateri je pooblaščen pobirati na-	j ročnino na nai lint, knjige in drn-	j ge ▼ naao strogo spadajoče posle \
. ter izdajati pravoveljavne potr j dila vsled česar ga rojakom naj I i topleje priporočamo.	t
Upravni*tvo "Glas Naroda" j
j — —	------J
: Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
7 "THE BUREAU OP INDUS- J 1 TRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje pri- « seljence ter jim pomaga, če so bili os!epa*rjeni, oropani ali če so s nji- i ! mi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in pouk r ' natural izac ijskih zadevah — kako : postati državljan Združenih dr- ; j žav, kjer se oglasiti za državljan i " j ske listine.
Sorodniki naj bi čakali dovo- ; i losle priseljence na Ellis Island ' i ali pri Barge Office. . i Oglasite se ali pišite:
STATE DEPARTEMENT OF LABOR, i BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Newyorski urad: . . 230. 5th Ave., Room 2012.
Odprto vsak dan od devetih de v poldne do petih popoldne in ob *redah od osme do devete ort zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor gan Building. Odprto vsak dar od devetih dopoldne do petih po [.poldne in ob sredah od sedme do 1 devete ure zvečer.
KADAR GRE ZA OBSTOJ NAROD A. NI NOBENA ŽRTEV PRE VELIKA!
/ ^
POZOR, SLOVENKE!
Mladenič. Mar 27 let, se želi seznaniti s Slovenko v starosti ml 18 do 28 le*; tudi jo 1.4]uko že vdova brez otrok ali pa ne več od enega. Imaan stalno službo £1:20 na mesee. Toraj, katera resno miši t. naj m, piše in priloži svojo sliko. iiko j»» mo«-<n"«-.	zalit v o'
vrnem >*liko.
B.>x 2f»7.	C;irbond»le, Ta !
(28-29—9)	j
■ ■ --i.
Stari zdravnik
[ ) Mullin
V TlZJ&i I ®Pec*jaliat mo-
ških bolezni zad-
njih 35 let.
n^^^S^ — manjk« — zdrmvlj*-
Povejte staretna zdravniku .»ojo boJ-z.n '
yjira;^anje kaj j«, rn bo va. twlravii »ko j« ozdravljivo. KizVe	- nfcjboljža 1
potnoc zagotovljena do moji dol«t skušnji \ abim vas za br«tol^no prei^klvo.	I
409 Fourth Ave.. Pittsburgh, Pa. I
___ a »a proti počte	!
UNUSKA BARA	S
Frank Cvetic, lastnik
j 5104 BUTLER ST., PITTSBURGH, PA.	\
j XajlniljŠ«\ v^Jno svože i»ivo. fine nnijske smoslke. imr«»rtirano ir	I
»lonijice znanje. Ciste ,].,m:ira kuhinja. pstni	i
| re<Itio na razpolago.	P
j Naše greslo: "Dobra postrežba, nizke cene".	\
?°jakom ix t,k"lil'° pripororamo. i.ns ohl^Vjo. k., pridejo v	5
^PittshtBTph.	|
j popot
I Vseiii onlin, ki ste namenjeni potovati v Cieveland, jn.si-bn,, :,k,» iinat^
( družino, I«j iKjtrebn.. nahaviti inhiStvo in kuhinjsko opravo ak«. Lu-Vt,-	}
I nastaniti v naši imsell.ini. Zato tej priliki pri[H,r.M»im svoje velike	3
proilajalne. kj, r dohite vse kar le in.trehujete. ITi lu. ni imate vedno	'J fit«-uo in zanesljivo blapo.
Ako dospete v Cleveland na postajo in se ne veste kam obrniti i—	)
klieite na telefon Prineeton i::si ali Uo^-ilale 1SS1 in jaz bom	'
e» avtomobil va,. Ak«. i« vzamete jHj-«stno kar., s,- s n„ir	J
kari. do «♦_». eoste in na vo«aln St. Clair Ave. ie nadur -	'J
A. GRDINA,
6127 St. Clair Ave., Cleveland, O.	-
Pri meni se ve,Im. dobi letni k..!«-dar za iwgtnih znamk.
¥ POZOR!	£
HIPNOTIZEM	|
'' I Ji.1 v-i"iko/,l '/iinltiilvu	fj
4 knjuvi. uiikorstic nlinnjo Slo-	«0
Sveticl tie t i tie v slnrl iloiiiovinl.	f?
Kilor i' bo n:iro?ll. Jm bo z u?.lt-	55
J II ! kom ; t-1'tal l:i ilolill vpo^tiul v	21 J tuar«ika'"ri' .-tvari, o kiilcrlh do-
< * zilnj slutil tii.	XI Ju^ Kfiji;".i ima preko slo striinl, oprmnijevia je / liuinajsliini Ura-
sitimi slikami. njej so imliiiu*'-	£5
i kj mi navoiir.j zu hipnotiziranje, v	yo
njej v> nndalje pojiisiijonl pojavi,	K
katere araatra mivndeii elovck /ti	t^i
[5 tipnnravne.	M
K Stane (»0 oontov. Tri knjigo $ 1.50.	S!
III Oni, ki ni ? njo zadovoljen, noj	M ^ | Jo vrne Iti dobil bo denar nazaj.
II Niivceujle pri:	XX
3! "SLOVENSKA KN.IKiARNA",	5$
I P. 0. Ito.v 1611, New York, N. V.	M
/ffik Frank Petkovšek|
| A^bg^^Hk Javni notar (Notary Public) S
BB^^^BH 718 720 MARKETS T REETI
|	VlCKIQiN, ILL	f
w.
(	PRODAJA fina vina. izvrstne amotfce,
^mamr	patentirana zdravila.
PUONE 24€	PRODAJA vozne listke vs< h prekomor-; 1 .n skih erL
: ,	Zastopnik	POSIUA denar v stari krai zanesljivo In
GLAS NARODA' pošteno.
Cortlamlt Street. UPRAVIjJA vse v notarski posel spada-New York, N. Y.	joč a d- la.	'
R Slovenska Društva
I fF^ P° V8eh Z jed in jenih državah imaio z*
LX ?«lo. da kadar treba naročiti	Vj
| k	DOBRE IN
; K	POCENI	S
Ff drnitvene tiskovine, se vselej obrneio vf |	u slovensko unijsko tiskarno	f A
\ Iv j Xlevelandska Amerika''
P^ Ml kfelfljemo vm draštvme, trsvvake ia	T^k privatnts Uakovine. Nmia tlmkarnm je najbolj
»oderno opremljena izmed raeb alovenakih	\J
F/ tiakaren v Ameriki. Piiite za cen« rank«	Vi
tiakorln« nam, preda« se obrnete kam drn-	Z A
sam. Pri nna dobite lepše, cenejše in boljie	rJm
tiskovine.	^ I
! S2 CLEVELANDSKA AMERIKA jj
WA 8LOYKNSXA UNIJSKA	/I
UN	TISKARNA	%J I
r r	4119 ST. CLAIR AVfc	Vj
CLEVELAND. O.	rJL
KOJAKI, NAltOCAJTE SE NA "6 L A 8 N A S O D A". NAJVEČJI SLOVXH8KI DNEVNIK V ZDR. DKŽAVAH. a MfBTrrnrw-—■■	—~————_______i
Naša Ančka. 1
_. \
(Povest. — Spisal Vckoslav Rad- * gonc&n.)
i
Dnigo jutro je Micka Am-ko src- < cala na trgru. Že na obrazu ji je i bilo videti. da je prav dobre volje.
"No, Aneka, ali si s^ veeraj kaj zelo prestrašila* Gotovo si slabo spala, ker si tako bleda."
"Seveda sem se prestrašila in 1 scsi tudi slabo spala. Vso nor se : in i je sanjalo o pr.-tcpih in o kr ' vavih plavali. — Ali si kaj slišala, ali se je podčastniku, ki je z raa- J no plesal, kaj zgodilo*, je neka- 1 ko bojazljivo vprašala An<"-ka in ! robce i/, roke spustila na tla, da 1 bi malo prikrila svojo zadrego. ' Micka pa j*- to takoj opazila.
"Nič se ne boj zanj", — jo je | smeje odvrnila. * * >.»■ m pa že danes zjutraj videla, ko j»* šel 7. dru- ^ gimi vojaki nn*so kupovat. E, vo-jaki imajo trde buče, ne pride sc jim tako kmalu do živega. — <"e s«- ne motim, ti je že malo srce j /.rahlajal, kaj? — Ni«*- ne stori, to je naenkrat, hitro pride, pa še hi- ' treje mine. Koliko jih je že. ki scin jaz mislila nanje! Danes pa šf njihovih imen tu* v»-m več. — Ampak prijetno j«* pa le bilo. Bo-ino š»' šb- na ples, j T Meni taki j pri/ori nič nr- store. Sem jih /e vajena. To j«- /♦* kaj starejra. da se na plesih Ijudj«- radi spo|*ade- . jo. Nekoliko jo vzrok vino, š«* več ^ jta ljubosumnost. Saj >e vendar ^
more zahtevati, «la bi samo z enim plesala, ali pa samo z enitu ^ govorila ves popoldan. ves večer.
Mladi ljudje pa ■>«» vroče krvi. ki
, |
hitro zavre. — Drugo nedeljo poj- ^
demo spet, ne to, ki -daj pride,
ainpnk priloMinjo. drugo nedeljo.
fia [Mijd^riKi kam drugam. kjer ^
ne hodo tepli. Pa zdrava «• -. i
slani. Ančka, sc bova /.«• š«- kaj ^ videle ta teden, saj j«« š«* do!«*. — Moram iti. da pridem domov, t'«1
ne. me bo stara preveč kregala.
. . r
Jc pač križ, kdor mora služiti,
..	o
kaj ne? Z Bogom !	^
"Z Bogom, Micka!"	!
Komaj je Ančka prišla do dru- , ge prodajalke, ž«- ji je prišla naprtiti prijateljica Zofka, ki je bi- ( la to nedeljo tudi z njo pri "(*'r-nem medvedu na plesu.	f
*'Oo-o! Srečne oči, «la te zopet , vidijo, Ančka! No. ali >i včeraj v pre(to/no dom« i v prišla? Ali si bi- ,. la kaj kregaoa?"	v
" Pa«- sem p«»l ur«» pozneje pri- ; šla, kaikor sem nameravala, toda zaradi tega mi ni nikdo rekel besede; drugikrat pridem malo prej, , pa se izravna."	t
"Povej mi Ančka, koliko časa « si pa že pri Radgončanovih?" c "Kmalu bo eno leto. Maja me- t scea lani sem prišla", j«* inirnO ^ o« I govorila Ančka.	»
"Ka-a-j? Eno leto? — Kako pa moreš toliko časa ostati v isti slu- j zhi? K večjemu pol leta, dalj pa i že ne zdržim. Jaz že ne. Ali je pre- « več dela iit je n!a«"a premajhna, 1 kar je povsodi; ali je ona tako » sitna, da njene sitnosti ni mogoče ! prenašati, ali je pa kaj druzega. i Posebno tam, kjer so otroci! Tam pa že celo ni obstanka. Kar člove- i ka stari premalo podijo in zmirja- I jo, toliko več preglavic mu pa de- I lsjo otroci. In no naj več jim še nič . reči ne smeš. Se tepejo te lahko, i če se jim zljubi, ti pa moraš tiho i biti in vse lepo potrpeti. — Jaz i že ne grem k nobeni rodbini več, kjer so otroci. Sem jih že čez gla- i vo sita. — Gotovo imaš dosti o-praviti. pa majhno plačo, kaj ne? Pravile so mi, da tam nobena l dolgo ne ostane. Je tudi stara neki . preveč -iuiiu. Ztntroiu da ti j»» zn ' petami in vse hoče bolje vedeti. ! kakor nas eden. Jaz že ne bi toli- i ko časa potrpela; saj je dosti i sluzeb, boljših in prijetnejših. Cc . hočtš, bom pa jaz katero preskrbela? — Ali pojdeš prihodnjo nedeljo zopet znami? Bomo šle kam drugam! — I*c kaj dobrega kupi, pa glej, da rte boš predrago plačala, če ne, boš kregana. — Kaj ne, kako jaz vse dobro vem? — Zdrava ostani. Ančka!"
"Adijo, Zofka, bom že gledala, : da borno prihodnjo nedeljo zopet vkup prišle."
IV.
Ko je Ančka prišla v mesto slu- i žit. je bila nepokvarjeno kmečko dekle z izobrazbo štirirazredne ; ljudske šole na kmetih. V šoli je bila prav pridna učenka z bistrim, jasno mislečim duhom. Vsako delo je umela hitro, in kar je bilo k novega, hitro vsprejela. Zato je m tudi svoje kmečko vedenje v krat-W keru času svojega bivanja v me-K stu odložila in Ka zamenjala z : I mestnim. Po preteku dobrega pol a
leta nisi poznal niti po obleki niti po govorjenju, ali je Ančka hči kmečkih ali mestnih staršev. Dokaj je k temu hitremu preobratu pripomogla njena brhka postava, ki se ji je prilegla vsaka obleka, in njen nežni obraz, ki je bil podoben razevitajoeemu se jabolčnemu cvetu.	#
Sama odkritosrčna in resni«#"<-Ijubna, je verjela vse, kar ji je kdo pripovedoval. Zaupala je svojim prijateljicam, ki jih je še kaj malo poznala in ki so njeno otroško zaupljivost izrabljale v svojo zabavo, vsako namajšo skrivnost.
Ančka še iiL poznala hlinjenja in zvijač mestnega življenja in je menila. da vsakdo misli iu dela tako pošteno kakor ona sama. Bila je ravno v tistih letih, ko je človeško srce polno čuvstev, ko takorekoč hrepeni po odmevu svojih notranjih glasov in vskipi sreče, ako najde srce, o katerem meni, da se strinja z njegovim. Razprše sc vsi poniMeki, kakor jutranja megla pred v<,ln#acni žarki.
Tako jč bilo tudi z našo Ančko. Njen «'-a>tifee od prve nedelje, oni dragonski podčastnik, ji je ostal zvest. Kamorkoli je prišla s svojimi prijateljicami, povsod i sta se sešla. dasiravno se nista bila dogovorila. Včasih je bil že prej na mestu, včasih je prišel za njo, a prišel je go-tovii. Ančka se ga je sčasoma tako navadila, da ga jc pogrešala, ako v.* ie dalj časa zamudil. Kako pa j«1 tudi znal govoriti! Kakor da bi i/, knjige bral. Vselej je vedel povedati kaj novega, znano mu je bi-1«« vse, kar >e je zgodilo po širnem svetu. Poleg tega je bil Karel — t«» j«' bilo njegovo krstno ime — lepi* trdne postave in vojaška suknja mu je sedela na životu kakor bi bila vlita nanj. Imel je lepe polne zobe in nad ustnicami kot okrasek majhne črne brke, ki -.o spopolnje-vale njegov uoi/ki obraz. Edino oči ji ii!-.o ugajale. Bile s«i si\ kaste barvi* in t.iki» nemirne, tako brez obstanka begajoče od predmeta do predemtaj tla se jih je Ančka sko-roda bala. Ako mu je pogledala v H*i. njenega pogleda ni vzdržal dalj časa, ampak je svoj pogled hitro obrnil kam drugam v bližino. —
Toda kdo >e bo oziral na take maleknosti! Ančka je bila do dna srca prepričana, da je Karel lep fant in marsikatera bi bila ponosna. ko bi hotel 7 njo toliko občevat i kakor z Ančko. Kaj rad je irovoril o svojemu domu. Pripovedoval ji je, da njegovi st:«riši še žive, <ia je edini sin. samo še •na nedorasla sestrica tla je »loma. l.i pojde čez leto dni na stalen do-imsf domov, da se namerava potem takoj oženiti in še dosti drugih takih stvari ji je vedel pove-iati. Našteval ji je tudi. koliko konj imajo, koliko glav g«»veje živine. prašičev, ovac in hvalil svoj rojstni dom.
Kdo bi naši Ančki po takih pogovorih zameril ,če se je včasih v najskrivnejšem kotu njene glavice dvignila misel: Kako krasno bi bilo. ko bi jaz kedaj bila gospodinja na tako lepem domu! Ali bi bilo to kaj nenavade^a? Ali je to kaj nemogočega? Kolikokrat so ji doma prijateljico pripovedovale, da je ta ali oni premožni kmečki sin na tlom privedel nevesto, ki se jc bil z njo seznanil kot vojak. četudi ni imela premoženja. Nihče ne ve, kje ga čaka sreča; morda je tudi njej namenjena. Že to se je Ančki zdelo čudno, tla je vselej, kadar je bila z njim skupaj. potem imela tako lepo sanje. Ali sta so čisto sama, roko v roki. sprehajala po gozdu, ali sta no polju hodila med žitom, čigar klasje jima jc segalo čez glavo, ali po vrtu, polnem zrelega sadja, enkrai pa sta bila celo v hlevu; ki je v njem stalo polno goveje živine. In ko sta ogledovala živino, se jc od jasli odtrgal najlepši vol, sc zaletel v zaprta vrata, jih podrl na tla in zbežal na piano. Ančka je hotela steči za njim. pa je spodrsnila in zunaj pred hlevom padla v odprto gnojno jamo. Tako se je prestrašila in v sanjah tako zav-pila, da sc je zbudila in da ji je strah v prsih in po vseh udih telesa tičal tako, da je komaj dihala. Polglasno je rekla sama pri sebi: "Da bi te hude sanje le nič no pomenile, — pa saj sanje so sanje, naj bodo dobre ali slabe!'"--
Prišel je predpust. Po vseh gostilnah je bilo ob sobotah in nedeljah polno veselic in plesov in zabavnih yecerov. Tistega leta je bil predpust nenavadno kratek. Gostiluičraji so še bolj hoteli s prirejanjem zabav da bi jim ne ušel zaželjeni dobiček, ki jim ga ta čas navadno donaša.
Tudi naše znanke niso preveč prizanašale svojim podplatom in marsikak par čevljev je radi plesa moral prej romati k čevljarju,
...	"I
nego bi bilo sicer potreba. Samol časa je bilo za ples premalo — od1 štirih popoldne pa do sedmih ali
k večjemu do osmih zvečer — potem pa hitro domov. Koliko je vendar moralo biti veselje onih, ki so mogle na plesišču ostati vso noč! To je užitek, ne pa tistih p uric, ki jih vrhu vsega vedno še kali strah, da ne bi prepozno pri-
■	šla domov in slišala grobosti. Vse noči pa nikjer ne dado proste. —
i Zofka je zadnjo nedeljo samovoljno izostala vso noč, pa je zaradi i tega tudi takoj bila ob službo.
Ančko je zelo mikalo enkrat i vso noč preplesati. posebno sedaj, ko je imela svojega stalnega ča-i stilea. ki se je-bila z njim že pre • cej dobro naučila plesati. Toda i kako bi se to dalo napraviti? — Neko nedeljo popoldan je svojo skrivno željo razodela prijateljici i Micki, ki je v takih kočljivih
■	stvareh v-elej vedela ti obe r svet. i In res. tudi to pot jc vedela, kako
in kaj.
"Ob. veš kaj. Ančka", je rekla Micka potem, ko jc bila krep-i ko potegnila iz polnega kozarca in ga precej močno postavila na 1 mizo, "kakor sem slišala, bode
■	danes štirinjast dni velik ples pri . "Zlati goski". Tain imajo lep. velik salon, v katerem se kaj dobro pleše. Jaz sem že lansko leto tam
1 prebila nekaj prav lepih uric. Re-1 ei tvojemu Karlu, naj si i/posluje dovoljenje /a vs<i noč. tvojo go-sptMlinjo pa prosi štšriindvajset-urnega dopusta. t«» jc od nedelje opoldc do pondeljka opoldne. Reci ji, tla pojdeš domov, ker sc bo tvoja .sestra omožila. in tla bi ti tudi rada, da se udeležiš njenega ženitovanja. Saj te mora pustiti. Tudi jaz nameravani tisto noč izostali, bom že našla pamet t* izgovor. To bo predzadnja j,ed«*lja pred postom, potem je takti zopet konec za letos. Ali /nabiti ni res. da mora človek tudi malo živeti, ne samo vedno delati?"
"Ve bi gospodinja zvedela, tla sem jo naia^ala. me lahko zaradi-tega odpusti", je Ančka malo boječe ugovarjala.
"O ti ubogo sirotešče! t'e si tako boječa, pot€1)1 pa le doma za pečjo ostani in otroke pestvaj. pa nikar več ne misli na ples! — Kaj na je potlej, če te odpusti? Manjka se služeb! Boš p;1 drugo dobila. (V se ne motim, si itak že predolgo v isti službi. Ko sem jaz bila takti mlada kakor si ii. sem imela vsak mesec drugo službo; no. setlaj sem sc že malti uiiesla. zdaj se mi več ne ljubi menjavati. Pogum velja. Kdor hoče kaj doseči. mora tudi poskusiti."
Te krepko besede iz Mickinih ust niso bile brez učinka. Ančka je koj prihodnji ted^n ukrenila vse potrebno; izprosila si je dopust. naročila si novo obleko, dogovorila se s svojim častilcem in oskrbela vse. česar j«1 treba.
_f Dalje prihodnjič V	j
ST. CLAIR AVE. JEWELRY CO
Joseph Marinčič, lastnik. 5805 St. Clair Ave.. Cleveland. Ohio.
Slovencem in bratom Hrvatom priporočam ua-verižic, priveskov, prsta kup finih vsakovrstnih
^B^^HB nov, tudi takih z društ-mjf^H^^^^B ven i m i in jednotinimi znaki. V zalogi imam vse kar spa«la v trgovi-
■	no zlatnine, diamante, stenske ure k ; kukavico, budilke, Columbia gramo-, phone, slovenske in drupe plosc-e. Spre-, jemam v popravo ure vsakega izdelka.
gramo]>bone in zlatnino in za vsako «lclo jameirn. 1'riporof-am se za obilo
■	naroči; jaz Immu vsakemu toč-no in im> . Steno postregel. Ne pozabite gesla: . svoji k svojim.
JOSIP MARINČIČ".
I Dr. KOLER
, 638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
i ■ % 1	SLOVENSKI ZDRAVNIK .
J	Dr. Koiar )• naj-
k	at&rejtl slovanski
^	zdravnik, ipedja-
■	Ust v Plttsburfba. A	ki tms 13letno prmk
■	so v zdravljenja '	tajnih motkib bo-
L aiflll« aH saatra-
R PljenJ« krvi adra«l m%> • gUaovltim «<*. U Wy\ ffa Je Izum«! dr prof. EriidL Ca I-mate mozolja aH manur£ka po tals-ao. v grliL Izpadanje laa, bolečina v koateh, pridite in Mžietll vam bo kri. Ne Čakajte, ker ta bolezen aa nzleaa.
Izgube aamana nenaravnim patom, zdravim v par dneh, kapavee aH trl-per In tudi vae druce poaledlce, ki na-atanejo vadi Izrabljlvanja eamega sebe. Kakor hitro opazite, da vam po-nehuje metka zmotnost, ne čakajte, temveč pridite In Jas tam Jo baa aopet povrnil.
Božanje cevi. ki vodi ta meharje oadravlm v kratkem Cud. Hydrocele . all kilo oadravlm v M urah in tfcaz
brea oparadje. 5 Balami mehurja. Id poraroajo Ma-etaa v krilu la hrbta In vCaalh tudi gl^Htnji vode. oadravlm ■ «*»-
Haumatteam( trpanje, bilifflna, 1 klina, erboftleo. »krofhi In drugo, hotno 1 botaznl, hI naatanejo valed nadete Inrvl s! oatra^m v kratkem Caaa ln nI potreh
| ^Uradne we: T gytelj^ ^iiol - V tarU^'cetvrtfih ta aohotah od a
1
to	VABILO
^	prGsto zabavno
0-
h PLESNO VESELICO.
so	ki jo priredi
p»y dnwtvo • Aškerc" S. S. P. Z. še	skupno
ri- 7. dr. Naprednost" S. N. P. .T. se	v Greensbiirjni, Pa.,
_ v sobote dne 30. septembra [j.	v dvorani M. Miheven,
di	HavdenviHe.
Temijiotom vljn«lm> vasbimo \"Sj at sosedii;i dnivt v:i. kakor tudi jx»i>a ij, mezne rojake hi rojakinje. tia s* a. te naše veselice polnoKtovilno vde •p.. leže.
]a Začetek ob 7. uri zvečer. Vstop
_ nma za mošk:* . tla me so vstop
jG nine proste.
Za sve/e pivo, tlober jirijjrize.l in v.sestrjnivko zabavo bo dobit ^ preskrbijen-o. Igrala iio izvrstn; .n Le.vendo<*kv	'Orchestra).
t>bene?n }w> izžrebalo Krjtnfl Steint*r-ja piv.-dni stroj type writer).
p-
pa Toraj na sv :d-;ije v s«»boto dn-
.'»O. septendir-i! Odbor. ia__[_____ _
Rati bi z vet i «•! za naslov svt jil ►vi dveh prijateljev FRANKA J A NEŽ H"" in M »H NA NOVAK r" Prvi jc tionia iz Dtubropolja m drugi pa iz Knežaka. Not ran j sko. Prtisitu t*i-nj«-nc rojake, č< je k. 11: ve za nju nasl.iv, da M"-'1 o javi, ni- naj pa sama Oglasi 't- ta. — Louis Ludvik. Box 1 (Ki je M orle v. ("olti.	—!>
j HIŠE NA PRODAJ
r;' oove na lablut odplavila, kakor tndi ''- prazne lote in farme, o* Zavarovanje proti ognju.
"	JOHN ZULICH,
ia 1163 Norwood R<1. Cleveland, Jfale
r*t---
s. NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cenjeniiu r«»jakoni v West Vir ginia in Pennsylvania naznanjamo bi da jih bo v kr&tSpem obiskal nas
1-	zastopnik
I*1	Kr. Janko PleSko.
o- ki je pooblaščen sprejemati naroč in liino za "Glas Naroda" in izdajat tozadevna potrdila. — Upati j« Ida mu bodo ali rojaki v vseh osi i rih na roko. ° I iR	Vradaiitvau
Denarne pošiljatve za ojet* like v Rusiji in IMift.
Lahao m pošlja denar loroiii kom, prijateljem in anancem, ka tori m nahajajo v njvtolitr« v RruAH ali ItalijL Potrebno Ja, ka. dar m nam denar poilja. da aa priloži tudi njetnikova doplanka ali pismo in m nam tako cawgoil gravfino lartatiil naslov. a Ako nameravata poslati daaav ojetnikn, pošljite gv takoj, k» e sprejmete njegov n--iov, kar akc .. U odlašali, bi se lahko dogodila ia bi ga na na$H veš na Istem i. mesta ia mn aa mogli mro&U da
TVRDKA FRANK SAKSER,
k 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
I IŠČE SE DELAVCE.
Delavni čas 6. 8 in 10 ur na k dan. Zasluži se od ^>.25 do $4.00 na dan. Plača je od dneva ali pa tudi od kosa. 10'č (bonus) pri-^ boljika pri stalnem celoraesečnem poslu. Samo stalni delavei naj - vprašajo. Velika slovenska nasel-b bina.
f	Ktilder Co.,
(21-3—4-10) Slif-bovgan, Wis
I HARMONIKE
: -«odlal kakršnekoli vrste ladciojea la »opravljam po najnlkjlli centu, a da 1. o trpeSno ln tanesljlvo. V poprav« ) »nealjivo vsakdo poffljew ker sass 1» lad 18 let tnkaj t tea porta In Kdaj r arojem lastnem doma. V popravek rzamem ksanjsko kakor vae droge isrmonlke ter računam po dela ka-I korfino kde sabtova brca aadaljalk /prmfianj.
JOHN WENZKL, f IT I Cm Bfc. Clwdrni. OMa
i »I
aVUJlUala
Colnnit.ia gramofone In . [i#PV. shiveiiske plošče Je dobiti
V HBJK^ vedno pri: 1	IVAN PAJK,
š 456 Chestnut St.. Cene ma ugh. Pa Pi.šite po cenik.
^amOm — ImiH 1—e. keknr tadi
Mk tadmlh kxBMkl eutl le dotd M« kSkrn^badž moškim tam«« hHd le beede le eetoeSe odpedelHe osiveli. BttimliiffB. kasti bol eS liponji r rjkah. Boctb le t križa, v welfc deok pm>»ilweiii» ouln-fie. rue. opekline: baln tete, knete ia ct.au, potn« mb« kuri« <>?•—. acobliee v per dneh p t-polaoei odatrmnira. Kdor tu maja sdievila hti . orpehe rabil mu janrfiBi ze S8*00. PUite takoj po !- cenik, ki mm tekoj poUjsm mtorrj.
ti	JACOB WAHOlO.
|> «708 Bonna Ava^ Clavlaad. Ohte.
1 -REŠIMO SLOVENSKI NAROD LAKOTE!
Kaj pravijo pfsstoljl, aisaJaB la ditsvalkl • ia** Borta pL
"Doli z oroqemr
Lav NIkokaJevU Tolstoj Jc pisal: Knjigo sem o vsakim Stt
kosa preOral ln v njej našel, veliko koristnega. T* knjiga eels i vpliva na Človeka ln obsega neb roj lepih misli	j
Friderik pL Bedenstedt: Odkar Jo umrla —« Btael tf i Mlo aa sveta tako slavno pisateljico kot Je Battnarjova	i
|	Prof. dr. A. Md: DoU a orodjem' Jo pravo ogledalo sedaaj«-
i ga časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora oebote pomisliti, da se blllajo SoveStvn boljfil CssL Kratkomalo: selo dobra knjiga.
Dr. lai Jakobov aid: To knjigo M Sorck oajrajis polJahD. V dno srca am Jo pretreslo^ ko sem Jo bral.
Štajerski pisatelj Peter Ksatigm piis: Sedaj sem v nekem foado pri Orleglach ln sem bral kn£go a nasloven "DoU ■ oroi-lemr Prebiral aem Jo dva dneva neprenehoma la sedaj refem. da ata ta dva dneva nekaj posebnega v mojem ttvljenja. Ko sem Jo prebral, sen saielel, da bi aa pnstavllo knjigo v vsa knltnrno Jedke, da bi Jo Imela vsaka knjige da bi jo todl v ■olah ae smelo msnjkatl Na sveta so drniba. ki ras« rja jo Sveto i Plsaa All bi as no socio ustanoviti drafito. Ml bi fasllrjala to knJlgoT
Bmtm Hart: — To jo najbolj oCarljlra knjiga, kar aa ju i kdaj bral —
C-	Hste: — To Jo najboljia kajlga. kar sa Jllš sai-
; sail ljudje, ki ee borijo sa svetovni mir.
Haas (asi (na sfeodn, katerega Je Ime! lata 1890 v Berilaa)! bom slavil knjige, samo imenoval Jo boaa Vsakemu Jo p* sndlL Naj hi todl ta knjiga mBa ovoje Kpoatolja, Id bi Iti Salo krllansvet la oSll vae naroda.
"ialsSer DaaaJewsU Ja rekel v orle svojem gova-ni v poslanski sbornld: Saj Je bila pred kratkim v poaetml Imjlal pretrdJlT na«a vojna. KaJ^e al aaplsal aobea
ZŽ^J!^ *ol,f*	P« Prtprosta ienaka B«rbi
PL Battuerjova. Prosim Vaa. posvedto par ur tema dela. MkBa * aa fca alkdo vsi aavdalsval aa vojno, is bo prabral to kajlgsk
mrnrn^m Is hH *** *
Slovenlc Publishing Co.
S2 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
j	IŠČE SE
k 100 drvarjev za dela!i drva v se • vernem .Mickisranu. Lep gozd ' l*lača $1.30 od klaftre. Dobre kamne, prijazna okolica. Vprašajte pri: t Charcoal Trou Company of America, < 6-3—5-10)_Maniatiqne, Mich.
d BRAT, POMAGAJ TRPEČEMU BRATU!
l - " • ■ -------------- ■ ■	-
IŠČE SE GOZDARJE. Za delati drva; $1.35 od klaftre za rezati kemi.'ni !es.
Za lupljenje; najboljša pla-'a. Ko preneha sezija, je dovolj d**la od kosa ali pa v kempah.
Za izdelovanje cedra; največja plaea o<l ko>a za rezati lo^s.% stebre, t rame, šv»-larje iM.
Za splošno delo v gozdu; najvišja plaea. St.-dno delo skozi ef-lo f leto.
1. STEPHEXSOX CO.. Trustees, El (13—3 v d)	Wells, Mieh.
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR j
(Notary Public) T GREATER-NEW YORKU
ANTON BURGAR j
«2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y
IZDELUJE IN PRESKRBUJE Vaakovratna pooblastila, vojaške proinje ln daje potreba* nasvete v vseh vojaških aadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriSki državljanski papir, daje potrebne informacije g led* datuma igkreanja ali imene parnika.
Okrnite se aaopno na njega, kjer boste to^no ln Hdn« p*.
streleal.
jim———
1 dobite "GLAS NARODA" skozi štiri "^J mesece dnevno, izvzemši nedelj in po- ^^tl stavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, al* 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša ^S dnevno poročila z bojišča in razne sli-ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 3,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. se osobje lista je organiiarano in spada v strokovne unije.
MODERNO UREJENA
TISK4BMA 6L1S NABOM
VSAKOVRSTNE TISKOVINE gS IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
■ ea od si
DELO OKUSNO.
IZVRŠUJE PREVODE ? DRUGE JEZIKE.
TJjrUSKO ORGANIZIRAT
P	POSEBNOSTMI
DRUŠTVENA PRAVILNA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CJCJMJLKIL T. D
VSA NAROČIU POfiURI HA*
Slovenlc PuUisliing Go.
__88 OoctlmadtSt, Ht York, g. T.
Impoftirane Franz Lubasove harmonike
so razprodane. Imel bom zalogo mmmmmrnn zopet po končani vojni, ter se sa Jj^^fflA pozneje rojakom priporočam.	R^^^EpHk
Kupujem, prodajam in poprav- JI^SBm&č^m^B ljam stare rabljene harmonike po ^H^hB dogovoru; izdelujem nove KOV- ■MMPMjff čKE po $6.0a ter nove mehove	pE*
od $6.00 do $10.00. Delo trpežno in zanesljivo.
Alois Skulj,
323 Epsilon Place, . Brooklyn, N. Y.
KRACKERJEV' BKINJEVEO
je najstarejše in ad zdravnikov pri poze a no
S kot najboljše sredstvo
proti notranjim boleznini
Oena aa "BRINJEVEC Je: 6 atekMe f 9M
12 stekltaie 1800 V ZALOGI IMAMO
twit Osti domači TROPIN JE VEC Ig SLIVOV* KA kuhana v naši lastni distUerlJL
Troplnjevec per gaL $2^5. $2JiO, $2.71 ta $S.OO
SUvovlta per gaL ..............*i.75 — $3.00
Troplnjevec saboj .................... $ gjQ0
Sllvovit* zaboj........................ ffSjpQ
"06" Rye Whiakej 5 k " star, saboj......S1L00
Rodeča Oblo vina per gaL......SQc. OOe., 7Be.
Oatawba in Delaware per gaL......75c.—80s.
Za S ia 10 gaL poaodo računam« 9L00L aa 25 gaL $2.00. aa večja aaroBla je acd — Naročila naj aa prlloB denar aU Many Ovdsr ln natančni naslov. Za pristesst plfain Jarihsa
Tki Ohii BraUf Diitilliif Ci.
..................... um, i,
__ QT^AS NTA^V>T>A. Ž3. PSEPT. T0l5