Polinlm platan* ▼ golovfal, II. Izdaja ml.:. Cena Oin 1'-* Izhaja vsak dan rjutraj razveu t ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1'—, lanskoletne 2‘—t me« sežna naročnina Din 20"—,za tu< jino 30-—. Uredništvo t Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71. Jugoslovan Rokopisov ne vraEamo. Oglasi po tarifi ln dogovoru. Uprava Ljubljana, GradiSSe 10, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta St. 24, tel. 29-60. V Celju: SlomSkov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljana 15.621. St. 219a Ljubljana, torek, dne 22. septembra 1931 Leto II. Odprava zlate valute v Angliji Izredne odredbe za rešitev funta — Angleška banka odvezana dolžnosti izplačevanja zlata za bankovce — Vlada napoveduje drakonske zakone proti špekulantom — Akcija za takojšnje sklicanje svetovne finančne konference fes- N j. Vel. kralj za prebivalstvo pasivnih krajev Beograd, 21. septembra. AA. Danes ob 6. uri popoldne je imel glavni odbor Rdečega križa kraljevine Jugoslavije sejo. Pred prehodom na dnevni red je minister za socijaluo politiko in narodno zdravje g. Marko Kostrenčič prečital to-le pismo g. ministra dvora: »Beograd, 21. septembra 1931. G. minister! Čast mi je sporočiti Vam, da je Nj. Vel. kralj blagovolil odrediti, naj se kot njegov prispevek za kraje, ki so trpeli od suše, izda 1,000.000 dinarjev centralnemu nacijo-nalnemu odboru Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Prosim Vas, g. minister, da izvolite prejeti itd. Minister dvora: Boško Jeftic.« * * * Plemeniti in človekoljubni čin Nj. Vel. kralja, o katerem je beseda v gornjem poročilu, bo brez dvoma napolnil slehernega Jugoslovana z novo navdušeno ljubeznijo do našega vzvišenega in dobrega vladarja. Dar, ki ga je poklonil kralj onemu delu našega naroda, ki se nahaja v po-mankanju vsled krute suše zadnjega poletja, je nov dokaz, kako globoko čuti naš kralj s svojim narodom posebno tedaj, ko ga tare nesreča in nadloga. Ne samo kot prvi in najzanesljivejši vodnik svojega naroda' se je vedno izkazal naš kralj, temveč tudi kot največji dobrotnik svojega naroda, ki je vedno zanesljiv podpornik, kedar je sila največja. Poset N j. Vel. kralja v Nišu Beograd, 21. septembra. 1. Včeraj dopoldne so v vasi Malči pri Nišu posvetili novo osnovno šolo, ki nosi ime Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Po posvetitvi je bila narodna veselica. Ob 16., ko je bilo veselje na višku, je prispel med ljudstvo kralj Aleksander v spremstvu ministrskega predsednika generala Živkovima. Kralja je narod z velikim navdušenjem pozdravil. Nj. Vel. kralj si je ogledal šolo in se razgovarjal e prisotnimi zastopniki oblasti. Tik pred odhodom mu je neka učenka ljudske šole dala lep Šopek cvetja. Tedaj je kralj spregovoril še nekaj besed s kmeti iz ljudstva in nato je v spremstvu ministrskega predsednika zopet zapustil točno ob 16.30 Malčane. Inozemska priznanja N j. Vel. kralju Bern, 21. septembra. AA. »Neue Berner Zei-tung« prinaša obširen članek o politični konsolidaciji Jugoslavije. V tem članku izreka priznanje modri politiki kralja Aleksandra, ki se je spet izkazala o priliki nove ustave. »Luzerner Tagblatt« prinaša tudi pohvalen članek o novi ustavi kraljevine Jugoslavije in hvali politiko Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki ga je prebivalstvo Jugoslavije navdušeno pozdravilo ob proglasitvi nove ustave kraljevine Jugoslavije. Novi zakoni Beograd, 21. septembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra pravde, ministra za zunanje zadeve in ministra financ v soglasju s predsednikom ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izpremembali in dopolnitvah zakona o ureditvi naših vojnih grobov v lu-zemstvu in v inozemstvu z dne 22. aprila 1922, zakona o narodnem priznanju za domovinske zasluge z dne 23. avgusta 1925 in zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o narodnem priznanju za domovinske zasluge z dne 31. decembra 1928. London, 21. septembra. AA. Snoči je izdala angleška vlada energične odredbe za stabilizacijo funta. Med drugim je odvezala »Angleško banko« za 6 mesecev dolžnosti, da izplačuje zlato proti bankovcem. Slična odredba je bila v veljavi v vojnem času. Vlada je morala to storiti, ker so bile v soboto prodane ogromne količine angleških držanih papirjev in angleške valute. Samo v soboto je šlo iz Londona 10 milijonov funtov. Upravni svet »Angleške banke« naznanja, da bo zvišal diskontno mero najbrž že danes na 6°/o. London, 21. septembra. AA. Angleška vlada je suspendirala zlati standard. Ta sklep ni presenetil ljudi, ki so zadnje čase pazljivo zasledovali dogodke na mednarodnem finančnem trgu. Časopisje in londonski gospodarski krogi odobravajo odločni nastop vlade in menijo, da so bile njene odredbe potrebne, da se popravi položaj, ki je postal zadnje čase naravnost nevzdržen. Posledice teh ukrepov bodo prav gotovo prav tako blagodejne za Anglijo kakor za ves ostali svet. Tako bodo morale vse države posvetiti največjo pozornost valutnemu problemu. Zadnje dni se je položaj na mednarodnih finančnih tržiščih tako poslabšal, da vlada ni imela drugega izhoda, da obvaruje finančni položaj Anglije pred neprijetnimi presenečenji. »Angleška banka« ima po zadnjih odtegnitvah mednarodnega kapitala še vedno 130 milijonov funtov zlata. Smatrala je pa za potrebne, da prepreči vsako nadaljnje zmanjšanje zlatih rezerv. Odredba vlade se pa ne tiče bančnih ali državnih obveznosti ali plačljivih v tuji veljavi. Gospodarski krogi priznavajo, da so rezerve angleške države kljub zadnjim dogodkom še vedno ogromne in da je Anglija ena izmed držav, ki je popolnoma uravnovesila državni proračun. Anglija odpravlja zlato valuto ne zaradi notranjih finančnih težkoč, temveč zaradi prevelikega bega kapitala. Vlada je mnenja, da so sedanje težkoče valutnega trga le začasne. Odlok vlade so sprejeli povsod popolnoma mirno. Iz previdnosti ostanejo angleške borze danes zaprte, da sc omogoči finančnim krogom prilagoditev sedanjemu položaju. Običajni bančni posli se razvijajo normalno. »Angleška banka« jo zvišala diskontno mero na 6°/o. Parlament bo še danes sprejel zakon, ki suspendira zlato valuto. Z novo uredbo bo »Angleška banka« odvezana dolžnosti, da prodaja zlato po določenih cenah in sicer za čas 6 mesecev. Davi se je sestal ministrski svet. Anglija je že pred vojno imela zlato valuto. l*o vojni jo je uvedla šele leta 1925. Tedaj je dovolila prost izvoz zlata. 2e takrat je bilo mnogo ljudi proti tej uredbi. Suspenzicija zlatega standarda je imela svoj odmev tudi na današnji seji odbora za zvezni ustroj indske ustave. Sir Samuel Hoare je v svojem govoru izjavil, da so angleške finance zdrave in poštene in da sta bogastvo in produktivnost angleške države neizmerni. Anglija ni zašla v krizo zaradi akcije angleških državljanov, temveč zaradi inozemstva, ki ni poznalo resničnega položaja angleške države. Zato je Anglija prisiljena, da ščiti svoje interese, kakor je bilo javljeno. Vendar se stvar ne sme pretiravati. V trenutku, ko se morajo skoraj vse države boriti s primanjkljajem, se je Angliji posrečilo spraviti proračun v ravnotežje. Govornik je zaključil, da so se vsi angleški davkoplačevalci voljno uklonili težkim bremenom, ki jim jih je naložila sedanja vlada. London, 21. septembra, r. Reuter poroča: Britanska vlada je po konzultaciji z angleško narodno banko sklenila, da prenehajo od prihodnje polnoči dosedanje odredbe o trgovini z zlatom. Angleška vlada priporoča narodni banki, da naj prodaja zlato po določeni ceni. Načrt zakona, ki bo angleško narodno banko pooblastil za ukinitev plačil v zlatu, bo predložen parlament jutri popoldne in bo v celoti sprejet isti dan. Diplomatski sotrudnik Reuterja dozna- va, da se je angleška narodna banka vse do zadnjega nadejala, da se bo dalo ogniti ukinitvi plačil v zlatu, toda velika plačila v zlatu r petek in soboto so ustvarila potrebo po takojšnjih izjemnih odredbah. V vladnih krogih naglašajo, da je ukinitev zakona o trgovini z zlatom samo začasna in da je velika razlika med ukinitvijo trgovine z zlatom ob uravnoeščenem proračunu in ukinitvijo trgovine z zlatom ob neuravnoveščenem proračunu. Krogi, ki so blizu državni blagajni, so pridružujejo sklepu finančnega ministra Snowdena, da je treba, naj stane kar hoče, ohraniti proračunsko ranotežje. Od srede julija do zdaj so vzeli % londonskega trga okoli 200 milijonov funtov sterlingov. Ta primanjkljaj fondov se je deloma nadoknadil z zlatom in tujimi devizami, deloma pa s francoskimi in ameriškimi krediti. Javnost je obveščena, da bo vlada, če bo potrebno, takoj izdala drakonske ukrepe, da se prepreči vsakršna protidržavna ali protipatrijotična akcija ljudi, ki bi mislili samo na svoje sebične interese. Upati je, da vlada ne bo prisiljena zateči se k skrajnim odredbam, razen če bi kdo poskusil izvršiti na denar zlonamerne napade. Vlada priporoča britanskemu narodu, da se »igra nadaljuje z igro«. Tako se bo hitro vrnil red. Izvoz kapitalov po britanskih državljanih bo pod kontrolo ob sodelovanju bank, kupovanje tujih deviz pa bo uradno dekuzi-rano. Vlada je prepričana, da sedanje težkoče niso nastale zaradi izvoza kapitalov po britanskih državljanih, ker se je gros odtegljajev z londonskega denarnega trga izvršil na račun inozemcev. Vlada pa ne bo pomišljala izvajati nove uredbe, če se ji bo to zdelo potrebno. Posledice na angleških tržiščih. London, .21. septembra, d. Vsa tukajšnja tržišča stoje pod vplivom odredb angleške vlade. Cene rastejo. Tako n. pr. se je cena žitu dvignila za 4 šilinge, cena bombažu za 50 točk, bakru za 5 do 5 in pol funta pri toni ter cena cinu za 8 funtov pri toni. Splošno prevladuje mnenje, da bo odredba vlade ostale države prisilila k čim hitrejšemu skupnemu reševanju sedanje krize. Amerika za takojšnjo pomoč Angliji. Newyork, 21. septembra, n. V tukajšnjih službenih krogih se razpravlja o takojšnji pomoči Angliji s strani Amerike in Francije. Federail Reserve Bank je že pod v zel a vse potrebne mere za čim obsežnejšo kreditno pomoč Angliji. Vrše se dogovori s Francijo. Tukajšnji krogi so mnenja, da so krizo v Angliji povzročili dogodki v angleški mornarici, kar je nujno svarilo, da se podvzamejo mednarodne mere proti komunističnim in socijalističnim provokacijam. Tudi Francija pripravlejna pomagati. Pariz, 21. septembra, d. »Journal« javlja, da se že 24 ur vrše med Anglijo, Francijo in Ameriko dogovori glede kredita za Anglijo. Vse potrebne priprave za to se bodo izvršile v najkrajšem času. Pariška borza ni bila danes zaprta. Finančni minnter Flandin je po neki konferenci z Lavaloin izjavil, da ostane pariška borza odprta ter da se kupčije na nji normalno razvijajo. Predsednik vlade Laval se je včeraj in danes posvetoval z angleškimi zastopniki v Parizu ter je francoska vlada spontano ponudila Angliji svojo pomoč na razpolago. Pariz, 21. septembra. AA. Havas poroča: Dopoldne ni izšlo nobeno uradno poročilo o razgovorih med francoskimi ministri in vodilnimi francoskimi finančniki. Dobro poučeni krogi trde, da bo treba eventuelno zapreti borze. Vendar pa so finančni krogi mnenja, da ni treba takega ukrepa in da naj bodo borze kakor ostala tržišča popolnoma svobodna. Uradni francoski krogi poudarjajo, da je stabilnost francoskega franka zagotavljana in da je francoski frank pokrit z zlato podlogo. Devize so le dopolnilna podlaga. Razen tega je večina deviz v dolarjih in ne v funtih. Sedanji položaj zahteva pač mir in hladnokrvnost in nič drugega. Pariz, 21. septembra. AA. Hava9 javlja: Finančni minister Flandin je imel danes sestanke z guvernerjem francoske narodne banke. Nato se je sestal še z drugimi osebnostmi. Z vsemi se je razgovarjal o finančnem položaju, nastalem po dogodkih v Veliki Britaniji. Kasneje se je Flandin napotil z guvernerjem narodne banke k predsedniku vlade Lavalu. Pariz, 21. septembra. AA. »Pariš Midi« poroča, da je guverner francoske narodne banke Moret izjavil, da sedanji dogodki v Angliji ne morejo vplivati na Francijo. Ml želimo, je nadaljeval Moret, naj bi si naši sosedi čim prej opomogli. Ni nobenega povoda, da bi zaradi dogodkov v Angliji pri nas izbruhnila panika. Pariz, 21. septembra. AA. Na današnji borzi je padel angleški funt s 110 na lOu, nakar je finančni minister prepovedal njegovo kotacijo. Vznemirjenje v Nemčiji. Pariz, 2. septembra. AA. Havas poroča iz Berlina, da je uvedba prehodnega tečaja funta šterlinga in zatvoritev londonske borze izzvalo vznemirjenje v nemških političnih in finančnih krogih. Ne samo, da povišanje eskontne mere ogroža mednarodne transakcije, nego bo nevarnost za angleške devize imela za f**«!edico to, da bodo izjalovljeni nemški napori zadnjih 2 mesecev za vzpostavitev zaupanja. Nemške borze bodo danes zaprte, verjetno pa je, da ostanejo zaprte vse dotlej, dokler se ponovno ne odpro angleške borze, da se tako prepreči panika. Ustavitev borznih poslov v Avstriji Dunaj, 21. septembra, d. Čeprav se je v tukajšnjih službenih in gospodarskih krogih še dopoldne govorilo, da dogodki v Angliji niso nilcak povod za ustavitev borznih kupčij, je vendar vlada opoldne izdala odredbo, da ostane borza, ki je bila vsled židovskega praznika itak zaprta, tudi v naprej zaprta. Ta odredba jo bila izdana z ozirom na to, ker so tudi vse inozemske borze ustavile svoje poslovanje. Ministrski svet zaseda od zgodnjega jutra, tako da so morali nekatere ministre pozvati iz njihovih stanovanj. Tudi funkcijonarji državne banke in velebank so pozvani, da naj' bodo vladi na razpolago. Glasovi o syetovni finančni konferenci. Pariz, 21. septembra, d. Tu se govori, da bo v prihodnjih dneh sklicana v London ali Pariz velika svetovna konferenca predsednikov vseh emisijskih bank, katere se bodo udeležili tudi finančni ministri in ministrski predsedniki vseh najbolj prizadetih držav. Konferenca se bo predvsem bavila z mednarodnimi merami, ki naj se podvzamejo v očigled angleški krizi. Ozadje izrednega stanja na Madjarskem Madjarski generali so nameravali skupno s Heimwehrom prevrat in restavracijo Habsburžanov -- Vloga vojnega ministra Gombosa Dunaj, 21. septembra, n. Bratislavski listi poročajo, da ima izredno stanje, ki je bilo v soboto proglašeno na Madjarskem, interesantno ozadje. Vojni minister Gom-bos je za noč od sobote na nedeljo pripravljal državni prevrat. Ko pa je zanj izvedel ministrski predsednik Karolyi, je hotel podati demisijo, katere pa Horthy ni sprejel. Dobro poučeni dunajski krogi, ki poznajo politično življepje na Madjarskem, menijo, da se te vesti nikakor ne tičejo le Madjar- ske same, marveč da so madjarski generali pripravljali zaradi atentata v Bia Torbagy-ju in komunističnega napada zvezo s heim-welirovci. Nekateri celo menijo, da sta bila oba teroristična dogodka delo madjarske policije same. Dogodka naj bi dala povod za sodelovanje med probujenimi Madjari in heimwehrovci, ki naj bi skupno izvršili prevrat v obeh državah in privedli Otona, ki je v Švici že pripravljen, na avstrijski in madjarski prestol. Položaj v Avstriji po zadnjem puču Starhemberg grozi z novimi nastopi heimwehra - Bureschevi napori za rešitev finančne krize Dunaj, 21. septembra, d. V Welsu na Gornje-Avstrijskem je imel knez Starhemberg pred zbranimi heimwehrovci značilen govor, v katerem se najpreje pohvalno izraža o zadržanju avstrijske vlade za časa puča, nato pa dobesedno nadaljuje: Sedaj šele bomo mi stopili na plan. Kad bi videl ministra, ki bi naše heimwehrovske zveze razpustil. Mogoče, da nam sleče naše jopiče, morda nam vzame naša petelinja peresa, toda nikdar nam ne bo iztrgal iz naših src sovraštva proti gnilemu sistemu in neupogljive volje, da storimo to, kar se je žalibog sedaj ponesrečilo. Imam seveda tu v mislih dovoljena sredstva in pota. ki nas ne bodo spravila zopet v nasprotje s kazenskim zakonom. Tovariši, imejte zaupanje do mene in jaz vam obljubljam, da bomo vkljub vsemu osvojili državo. Boj se nadaljuje. To, kar je bilo na Štajerskem, je bil le čin obupanih ljudi. Mi ne obtožujemo štajerskih tovarišev. V dokaz temu bomo uvedli zbirko, da bodo mogli naši zaprti tovariši dobiti potrebne zagovornike. Med nami in med štajerskim Heimat- schutzom ne obstoji nikako nasprotstvo v mišljenju. Dunaj, 21. septembra, d. Zvezni kance-lar dr. Buresch je včeraj in danes konfe-riral z vodji socijalno-demokratskih organizacij ter drugih strank narodnega sveta o izpeljavi novega varčevalnega programa, katerega je bil obljubil predložiti v Ženevi. Dr. Buresch je takoj v pričetku pogajanj izjavil, da sedanja vlada s tem programom stoji in pade. Vodje strank bodo šele jutri podali svoja mnenja. Gradec, 21. septembra. AA. Vodstvo Heimwehra odklanja vsake stike s sinom dr. Pfrimerja, ker je v izjavi jugoslovanskemu časopisju dolžil razne heimwehrov-sko voditelje izdajstva. Heimwehr pravi, da je bil Pfrimerjev sin že lani izključen iz organizacije zaradi neresnosti Letalska nesreča na Teznu Moravčevo letalo »Lastavica« se zaletelo v žice in strmoglavilo na železniški tir ~ Pilot ranjen Maribor, 21. septembra. Včeraj popoldne se je med motociklističnimi dirkami na letališču na Teznu dvignil pilot I. Kerček z Moravčevim letalom >Lastavica< v zrak in napravil kratek propagandni poleit nad mestom. Ko se je zopet vrnil nad letališče, je opazil, da So po njem raztresene skupine ljudi tako na gosto, da mu ni mogoče pristati. Tudi neposredno pred hangarjem je stalo krog dvesto ljudi. Pilot je dajal z roko znamenja, naj ee ljudje odstranijo, da bo lahko pristal, kar eo pa ti napačno razumeli. Mislili so, da jim maha z roko v pozdrav in so Se sami začeli pozdravljati. Med tem pa je nastal v motorju majhen defekt, ki je piloita prisilil, da je moral pristati. Ker na letališču tega ni mogel storiti, je skušal preleteti železniško progo, kar se mu pa ni več posrečilo. Aparat je zadel ob brzojavne žice in strmoglavil na tir ranžirnega kolodvora. Pilot Kerček je Se v zadnjem trenutku sko-iil iz aeroplana in obležal ranjen ob strani, aparat pa se je poškodoval tako, da bodo popravila stala okrog 50.000 Din. Zdrobljeno je namreč levo krilo, polomljen propeler itd. Pilot se je še sam dvignil in se odpeljal domov, danes pa se je njegovo stanje tako poslabšalo, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Najtežjo poškodbo ima na levem kolenu. Poškodovano letalo so razstavili in prenesli v hangar. Nesrečo je opazovala več tisočglava množica in le slučaj je, da ni letalo telebnilo na ljudi. V tem slučaju hi se bila dogodila grozna nesreča. Potrebno bi bilo, da bi se ob času, ko so na letališču dirke in tisoči ljudi, letanje prepovedalo ali pa da bi se vsaj poskrbelo za to, da ostane del letališča prost za dviganje in pristajanje. To je ie tretja nesreča »Lastavicec. 2Vcvol indijska konferenca 2e teden dni zaseda v Londonu nova konferenca okrogle mize, ki ji je poverjena naloga, da reši eno najkočljivejših vprašanj britanskega imperija, vprašanje razmerja med Indijo in Veliko Britanijo. Sedanja indijska konlerenca je v teku enega leta že druga konferenca te vrste. Prva se je sestala lani 12. novembra in je trajala do 19. januarja letošnjega leta. Tedaj se je govorilo, da gre za sestanek zgodovinske važnosti, ki bo odstranil vse tež-koče in pripravil nove in trajne podlage političnega in gospodarskega življenja Indije v okviru britanskega carstva. Predvsem pa se je računalo, da bo imela politična in upravna reorganizacija te ogromne dežele za posledico popolno pomirjanje duhov in vzpostavitev normalnih razmer v deželi sami. V času prve indijske konference kakor tudi skozi več let pred njo so namreč bile razmet v Indiji vse prej ko normalne. Dežela se je nahajala v stanju splošnega vrenja, ki ga je oroaniziral in vzdrževal indijski, nacionalni kongres v obliki znamenitega gibanja »državljanske neposlušnosti« in nesodelovanja z oblastmi kakor tudi bojkota angleškega blaga. Voditelj tega ogromnega gibanja je bil Gandhi, nekak moderen asket in prerok, ki uživa neomejeno zaupanje indijskega kongresa in širokih ljudskih mas. Njegova popularnost se je še stopnjevala s tem, da je bil aretiran, s čimer so mu dale angleške oblasti tudi sijaj nacionalnega mučenika. Neizbežni incidenti, ki jih je ta agitacija morala roditi in ki so se čedalje bolj množili, so ustvarili med širokimi indijskimi masami, ki so se revolucionarno solidarizirale z Gandhi jem in nacionalnim kongresom, ter angleškimi oblastvi skrajno napetost. Krvavi spopadi med ljudstvom ter policijo in vojaštvom so bili na dnevnem redu, — dežela je bila v stanju stalne gue-ril je. Ob takih razmerah se je sestala lani prva Indijska konferenca z namenom, da bi s primernimi političnimi in upravnimi reformami dosegla predvsem pomirjenje Indije. Poseben pododbor je izdelal tedaj novo indijsko ustavo, po kateri naj bi Indija bila v bodoče zveza večjega števila indijskih avtonomnih držav pod vrhovno kontrolo Anglije. Vsa Indija pa bi imela svojo vlado in zakonodajno skupščino. Vlado bi imenoval generalni guverner kot namestnik angleškega kralja, a odgovorna bi bila zakonodajni skupščini. V vseh državnih področjih bi imela Indija skoro popolno avtonomijo, le zunanja politika in pa vojaške zadeve bi ostale še nadalje v rokah londonske vlade. Skratka: Indiji bi se nudil po teh sklepih položaj precej obsežne avtonomije, ki pa je bila še zelo daleč od položaja dominijonov. Pričakovanja, ki so se stavila v prvo indijsko konferenco, pa se niso uresničila niti v najmanjši meri. Protiangleška propaganda se je nadaljevala po konferenci in njenih sklepih z isto silo kakor prej. Angleško Javno mnenje se je tedaj razdelilo na dva tabora: eni so bili za uporabo energičnih sredstev, za iztrebljenje uporniške akcije, medtem ko so stali drugi in v prvi vrsti MacDonaldova delavska stranka, ki je bila tedaj na krmilu, na stališču, da je treba vzeti neuspeh indijske konference na znanje ter poskusiti z novim popuščanjem in z novimi pogajanji. Namesto energičnega nastopa angleških oblasti proti Gandhijevim nacionalistom je sledila znatna ublažitev policijskih mer. Gandhi sam in mnogi drugi indijski voditelji, ki so bili zaprti po ječah, so bili izpuščeni. Par mesecev nato so se začela celo direktna pogajanja med Gandhijem in indijskim podkraljem lordom Irvingom. Na teh pogajanjih, ki so imela vsaj začasen uspeh, je bila zamišljena in dogovorjena nova indijska konferenca, Ogromna razlika med prvo in sedanjo novo »konferenco okrogle mize« je v tem, da je prišel nanjo tudi sam Gandhi s svojimi tovariši, kar pomeni, da so na njej zastopani tudi indijski nacionalisti, ki jih na prvi konferenci ni bilo. Dejstvo, da se je angleški vladi posrečilo zbrati v Londonu zastopnike vseh indijskih strank, pomeni na sebi že zelo velik uspeh. Seveda pa postano ta začetni uspeh popolnoma ničev, če ne bo dopolnjen s končnim uspehom popolnega sporazuma, t. j. takega sporazuma, ki bi ga sprejel in potrdil tudi indijski kongres. Ali je tak sporazum sploh mogoč, ko pa ie Gandhi stavil v svojem govoru zahtevo Seja posvetovalnega odbora pri direkciji držav, železnic v Ljubljani Ljubljana, 21. septembra. Danes se je vršila v prostorih tukajšnje železniške direkcije III. seja posvetovalnega odbora. Pozivu predsednika g. dr. Borka Jakoba na eejo so se odzvali člani g. Ogrin Ivan, podpredsednik zbornice za TOI, g. Mohorič Ivan, gen. tajnik zbornice za TOI, g. dr. Basaj Joža, ravnatelj Zadružne zveze, g. Besednjak Alfonz, ravnatelj Gospodarske zveze, g. Ceh Franc, načelnik gremija trg., Murska Sobota, in g. Florjančič Stanko, trgovec. Svojo odsotnost sta opravičila člana posv. odbora gg. Skubec Rihard, gen. ravnatelj TPD in dr. Rekar Ernest, lesni trgovec. Na dnevnem redu je bilo poročilo predsednika o izvedbi sklepov prejšnjih sej posvetovalnega odbora, dalje so se razmotrivale spremembe voznega reda in ukrepi za jesenski promet in slednjič so se obravnavali samostojni predlogi poedinih članov. Iz poročila predsednika se vidi, da So bili predogii stavljeni na prejšnjih sejah posvetovalnega odbora, deloma izvršeni, deloma pa se še proučavajo in bodo postopoma izvedeni, kadar bodo na razpolago potrebna proračunska sredstva. Člani posvetovalnega izbora so iznesli predloge za izboljšanje voznega reda in vzpostavitev boljših zvez med poediinimi mesti kakor tudi med temi in gospodarsko važnimi središči našega podeželja. Dalje so izrazili razne želje glede izboljšanja potniškega prometa in v tovornem prometu glede znižanja tarifnih postavk za prevoz nekih vrst blaga, da bi se zvišala konkurenčna možnost našega gospodarstva do inozemstva. Med ostalim se je obravnavalo tudi vprašanje autobusne konkurence in decentralizacije nabavk za potrebe železniške uprave. Predsednik posvetovalnega odbora je vzel iznešene predloge in želje na znanje z zagotovilom, da jih bo železniška uprava skrbno proučila in po možnosti upoštevala, opozoril pa je obenem, da bo glede na težko finančno krizo in potrebo vsesplošne štednje treba izvršitev nekaterih, zlasti manj nujnih izboljšanj, odložiti na ugodnejši čas. Vzlic neugodni situaciji in potrebi splošne omejitve izdatkov, pa bo železniška uprava skrbela, da 6e bo promet v celoti redno in neovirano vršil, pričakuje pa, da bodo znali gospodarski krogi in vsa javnost te napore pravilno ceniti in da bodo železniško upravo pri njenih stremljenjih povsem podpirali. po popolni neodvisnosti Indije? Ali bo mogla londonska vlada iti v svojem popuščanj- ' ko daleč, da bodo indijski nacionalisti zadovoljni? Če pa bo Gandhi popustil, da omogoči sporazum, ali se ne zna zgoditi, da bo indijski kongres svojega dosedanjega voditelja zapustil in ga dezavuiral ter nadaljeval s politiko nespravljivosti tudi brez Gandhi ja in proti njemu? Na vsa ta vprašanja bo dala odgovor že najbližja bodočnost. Vse pa kaže, da je sedanja konferenca okrogle mize zadnji poskus londonske vlade, da bi rešila indijsko vprašanje mirnim in sporazumnim potem. Narod pozdravlja ministra Hasan-Begoviča Sarajevo, 21. septembra. AA. Snočl ob 18. je prispel čez Zvomlk v Sarajevo dr. Afdija Hasan-Begovič, minister brez listnice. Ministru so šli naproti mnogoštevilni prijatelji v več sto avtomobilih do Zumbulovca, kjer ga je pozdravilo nekaj članov Gajreta. Nato so vsi v avtomobilih nadaljevali pot v Sarajevo. V Sarajevu so pred poslopjem društva Gajret sprejeli ministra mnogo muslimanski meščani iz Sarajeva in mu priredili navdušene ovacije. Pred društvom Gajret Je ministra pozdravu g. Borič, načelnik kr. banske uprave. Nato je minister šel v društvene prostore, kjer je dalj časa ostal v razgovoru s prijatelji. Proračun Društva narodov Ženeva, 21. septembra. AA. Proračun Društva narodov za prihodnje leto znaša s postavkama za mednarodni urad dela in mednarodno razsodišče približno 1,400.000 funtov. Anglija Je plačala lani na račun izdatkov Društva narodov 129.000 funtov. Druge države pa še vedno niso plačale svojega deleža. Dolžni zneski znašajo skupno 580 tisoč funtov. Glavni dolžniki so Kitajska, ki dolguje 380.000 funtov, Argentina, Bolivija, Honduras in Peru. Zedinjene države so obljubile, da bodo plačale Društvu narodov toliko kakor Anglija. Prvi mednarodni šahovski turnir na Bledu V nedeljo se je odigralo XXI. kolo turnirja s tem rezultatom: Flohr je dosegel proti Aljehina že po 15. potezi remis. Prav tako je bila remis partija Kashdan— Spielmann in sicer po 28. potezi. V opoldanskem odmoru sta remizirala Niem-covič in Stoltz in sicer po 35. potezi. Popoldne Je Vidmar zmagal proti Astalošu v 41. potezi. Colle pa Je po 43. potezah izgubil proti Tartaltovveru. Senzacija je bila zmaga Maroczyja nac’ Bo-goljubovom, ki se je po brezupni poziciji r.dal v 52. potezi. Pirc je izgubil proti Kostlčn v 55. potezi. 2e sedaj Je gotovo, da bo Aljehin zmagovalec in tudi ni več teoretične možnosti, da bi ga kdo dohitel. XXII. kolo Bled, 21. septembra. Rezultati XXII. kola šahovskega turnirja, ki se je danes odigralo, so: Kostič je remiziral po 16. potezi s Flohrom. Tudi Tartakower in Niemrovič sta zaključila partijo po 17. potezi z remijem. Proti Bogoljubovu se je Aljehinu po riskant-ni uvodni igri posrečilo dobiti remis. Stoltz in Pirc sta remizirala v 36. potezah. Maroczy je z 51. potezo matiral Kashdana. Spielmann je v 43. potezah porazil Vidmarja. Partija Astaloš—Collc je bila prekinjena. Jutri se odigrajo viseče partije. Stanje po 22. kolu: Aljehin 18, Bogoljubov 12 in pol, Kashdan in Vidmar 11 in pol (1), Spielmann 11 in pol, Flohr, Kostič, Maroczy in Niemcovič 11, Tartakower 9 in pol, Stoltz 9 (2), Astaloš 8 in pol (2), Colle 7 in pol (1), Pirc 6 in pol (1). Veličastna Schreinerjeva proslava v Pragi Povodom proslave 70-letnice staroste GOS in SSZ br. dr. Josip« Schelnerja so se vršile v nedeljo velike sokolske svečanosti. Najzanimivejša Je bila sokolska štafeta. Iz devetih krajev ČSR so tekle proti Pragi sokolske štafete, prinašajoč pozdrave staremu sokolskemu borcu br. dr. Schelnerju. Štafetni tek Je sijajno uspel, tako da so mnogi tekači prišli na cilj celo uro poprej. Zadnja štafeta je prišla na cilj ob 14. med viharnimi ovacijami občinstva. Po prihodu vseh štafet Je imel br. dr. Scheiner pomemben nagovor, nakar so odšli vsi udeleženci na Tyršev grob, kjer so bili položeni krasni venci. Po žalni svečanosti na pokopališču Je bilo zborovanje v telovadnici Praškega Sokola v proslavo 70-let-nlce br. dr. Schelnerja. Po zborovanju je bil deflle Sokolstva, ki Je prirejalo priljubljenemu starosti br. dr. Schelnerju ponovno viharne ovacije. Sokolsko slavje v Kranju Naša gorenjska metropola Je v soboto in nedeljo na zelo svečan način proslavila 35-letnico društvenega obstoja kranjskega Sokola, 90-let-nico razvitja sokolskega prapora in 25-letnlco ustanovitve ženskega telovadnega odseka. V soboto zvečer Je bila v telovadnici Narodnega doma telovadna akademija z zelo pestrim sporedom. Poleg pevskih in glasbenih točk so bile na sporedu tudi telovadne točke, ki so pokazale velik napredek kranjskega Sokola. O pomenu slavja Je spregovoril Jedrnato društveni starosta brat Stanko Završnik. V nedeljo je bila slavnostna skupščina, kateri so prisostvovali poleg sokolskih funkcijonarjev saveza ln župe, tudi odlični predstavniki vojaških in civilnih oblasti, raznih kulturnih društev in korporacij. Zborovanje Je otvoril starosta br. Završnik, ki Je med navdušenimi ovacijami predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju ln Savezu SKJ. V imenu Saveza SKJ in kranjske sokolske župe je čestital društvu starosta br. dr. Šemrov, nakar je podal vestno sestavljeno zgodovino društva tajnik br. češenj. Vsi zborovalci so odšli nato na kranjsko pokopališče, da se poklonijo manom umrlih društvenikov. S toplimi besedami se Je spomnil umrlih bratov br. prof. Kolar, sokolski pevski zbor pa je zapel žalostinko. Popoldne ob 14. se Je zbralo na glavnem trgu pred Mestno hišo Sokolstvo, vojaštvo in ogromno število občinstva. V imenu mestne občine je čestital Sokolu župan br. Ciril Pirc, vojsko je pozdravil starosta br. Završnik, nakar je burno pozdravljen čestital društvu podstarosta sokolske župe Ljubljana brat Milko Krapež. Na društveni prapor sta nato naraščaj in deca privezala spominski trak, nakar je sledil mimohod vojske in Sokolstva. Po sprevodu se Je vršila na telovadišču pred Narodnim domom izvrstno uspela javna telovadba ob častni udeležbi občinstva. Savezne proste vaje za vsesokolskl zlet v Pragi je Izvedlo prav strumno 42 članov ln 24 članic, nakar so sledile proste vaje moškega In ženskega naraščaja. 120 moške ln ženske dece je nato prav ljubko izvedlo proste vaje od brata Burje (drvarji, kosci in perice). Izvrsten je bil nastop vzorne vrste Ljubljanskega Sokola pod vodstvom svetovnega prvaka brata Petra Šumija na drogu in krogih. Za svoje mojstrsko izvedene vaje so želi telovadci burno pohvalo. Lepo se Je postavila tudi vzorna župna vrsta na drogu pod vodstvom starega sokolskega delavca brata Franca Ažmana. Brezhiben je bil nato nastop 45 vojakov s puškami in članov s prostimi vajami, s katerimi so nastopili pred 30 leti pri razvitju društvenega prapora. Sokolska proslava v Kranju je sijajno uspela ln moremo marljivemu kranjskemu Sokolu le čestitati, z željo, da bi v tem pravcu deloval še naprej. Zdravo! Jugoslovansko Sokolstvo v pomoč pasivnim krajem Glede na vest o pomanjkanju hrane v nekaterih krajih Jugoslavije je Savez Sokola kraljevine Jugoslavije sklenil, da se pridruži akciji za pomoč v pasivnih krajih. Savez SKJ je izdal vsem župam in društvom posebno okrožnico, s katero poziva, naj vse župe in društva sodelujejo čim aktivnejše pri tej pomoči. Sokolstvo mora zlasti sodelovati pri tej akciji, ker je med gladujočimi mnogo sokolskega članstva, naraščaja in dece. V sporazumu s sokolsko žu-po Mostar je Savez SKJ odločil, da pozove na pomoč sokolska društva iz bogatejših pokrajin. Vsi Sokoli morajo smatrati ta poziv kot nujen in ga sprejeti kot bistveni del svojih sokolskih dolžnosti. Darila v blagu naj se pošiljajo »Sokolski župi v Mostar«, denarni prispevki pa Savezu SKJ v Beograd. Dunajski sadni trg Dunaj, 21. septembra, d. Danes je dospelo semkaj 2 vagona grozdja in 7 vagonov bosanskih sliv. Cene neizpremenjene. Izvoz vina v avgustu Beograd, 21. septembra. AA. Kmetska vzorna ln kontrolna postaja v Mariboru je poslala oddelku za rastlinske pridelke kmetijskega ministrstva poročilo o Izvozu vina v avgustu t. 1. Po tem poročilu se je Izvozilo 43.428 1 vina. Največ ga Je šlo v Avstrijo, potem pa na Holandsko, v Belgijo in Nemčijo. Velika železniška nesreča v Romuniji Bukarešta, 21. septembra, d. Med krajem« Ploesti in Slobozie sta včeraj med polno vožnjo trčila dva petrolejska vlaka. Petdeset vagonov je zgorelo. Izpod ruševin so do sedaj potegniM 5 zoglenelih trupel železničarjev. Katastrof« p* je najbrže zahtevala še več žrtev. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 21. septembra, d. V severnih Alpah spremenljivo, mestoma deževje, mrzlo in vetrovno. V južnih Alpah oblačno, dež, hladno. ‘Proslavitev Dete spominu v Moravčah Ljubljana, 21. septembra. Zadnji Cas so spominske svečanosti naših mol postale že nekaj tako pogostega, da začenja biti tisti odstotek ljudi, ki skoraj stalno tvori naj-vernejši in najzanesljivejši del občinstva pri teh prireditvah, že kar nekam truden. Človek dobiva vtis, kakor da so gospodarske stiske naših dni v naši javnosti že tako usodno povezale in izpodrezale voljo in duha, da že nam vsem skupaj manjka razpoloženja in ognja za vsak dogodek in vsakršno dejanje. Toda prav ta ipllfi! Spominska plošča, katero so odkrili na rojstni hiši pisatelja dr. Frana Detele naš čas, ko je politično življenje stavljeno v premirje in ko sta gospodarski obrat in promet na vseh koncih in krajih v zastoju in v krizah, prav ta čas nam še v veliko večji meri nalaga, da gremo vase in da gremo s tistim žalostnim prebitkom energij, ki jih vsaka kriza obsoja v brezposelnost in jih tako obenem stavlja na svobodno razpolago, ustvarjati vrednote in stvari, ki utegnejo nekega dne, ko se spet zatvornice odpro, s pridom služiti našemu življenju in prospehu. Naj si ljudje mislijo o odkrivanju spominskih plošč, kar si hočejo, naj bodo tistega ironičnega mnenja, kakršnega je bil pisatelj dr. Detela sam — kadar so takšnele spominske svečanosti obenem majhen obračun z zgodovino in z našim življenjem, kakršno je bilo, kakršno je zdaj in kakršno naj bo, takrat so vselej dobre in lahko pomenijo zdravo kulturno dejanje. Ko so Be tisti Ljubljančani, ki so imeli namen, udeležiti se odkritja spominske plošče na Detelovi rojstni hiši v Moravčah, v nedeljo zjutraj odpravljali od doma, se je obetal eden tistih negotovih, sivih, lenih dni, s katerimi se pri nas vsako leto začenja jesen. Po moravški dolini je zjutraj pršilo ravno toliko dežja, da Be pota in travniki niti do večera niso osušili, potem pa je ves dan viselo nad polji in hribi tisto pusto, zakrknjeno jesensko nebo, ki mu človek nikoli ne more zaupati. Iz Ljubljane so se gostje — skoraj sami odličniki in reprezentanti — naložili v troje avtobusov in par zasebnih avtomobilov, nekaj malega se jih je z vlakom odpeljalo do Kresnic, da so potem skozi tista stisnjena, majhna sela, ki so razsuta po zasavskih hribih in od katerih so čudovito lepi razgledi po dolini Save, zlezli na moravško stran in se spustili proti trgu, od katerega so že od daleč pozdravljale slavnostne zastave in mlaji. Moravška dolina je gotovo eden tistih nesrečnih slovenskih krajev, ki jih je Bog položil daleč stran od vsega, daleč od mesta, daleč od železnice, daleč od velike ceste in ki jim popotnik takoj na nosu prebere to daljno odtujenost, ki pa so vendar toliko lepi in toliko bogati vsega, da bi smel svet malo večkrat misliti nanje in da bi smel malo večkrat pogledati k njim. Med zasavskim gričevjem in med Limbarsko goro leži dolga, ob Moravčah razkošno široka dolina s svojimi valovitimi polji, s svojimi skritimi vasicami, s starimi, osivelimi gradovi in gradiči ob robovih. In kakor je Bog blagoslovil to dolino z lepotami in z zemskimi blagri, tako so se po teh vaseh, po teh kmečkih domovih kar eden za drugim rojevali možje, ki so šli in so z delom svojih rok in svojega duha gradili in bogatili kulturo svojega naroda. In ne eden prav zadnji teh mož je bil pisatelj, profesor in vzgojitelj dr. Fran Detela. Slavje je bilo skromno in preprosto, kakor je bil skromen in preprost pisatelj Detela sam. Po maši se je množica občinstva — skoraj sami domačini in okoličani — zgrnila na trgu med Detelovo rojstno hišo in cerkvijo, pred malim odrom je bilo postavljenih par vrst stolov, na katerih so našli prostora predstavniki mesta Ljubljane, Slovenske Matiee, Društva slovenskih književnikov, PEN-kluba, Profesorskega društva itd. Navzoči sta bili tudi pokojnikovi hčerki Angela in Mimi ter sinova Anton in Franci, zastopani so bili njegovi prijatelji, tovariši in učenci. Dekan Cegnar je s preprosto, pa toplo besedo pozdravil zbrane, predvsem odličnike in predstavnike, za njim je mlad kmečki fant v narodni noši deklamiral Gregorčičevo »Kmetski hišic. Slavnostni govor je govoril prof. dr. Šolar, ki je v obsežnem predavanju podrobno, analitično, pa vendar tudi za vsakega preprostega poslušalca umljivo pred-očil osebnost, življenje in delo slavljenega pisatelja ter na koncu odgrnil zaveso na plošči, ki jo je z relijefom Detelovega obraza izvršil akad. kipar Tine Kos. Po kratkih besedah zastopnika vrhpoljskih šolarjev, ki so napravile zlasti korajžen vtis, in pa zastopnika Slomškove družbe so razni predstavniki še položili vence in šopke, domači pevci so zapeli, godba je zaigrala in občinstvo se je polagoma začelo razhajati. Za Moravčane in za goste je bilo odkritje plošče, preprost, pa lep kulturni dogodek. Kočevska ho dobivala banovinski Elektrifikacija Kočevske dokončno rešena — Zavrnjena pritožba zoper sklep kočevskega občinskega odbora — Daljnovod bo zgrajen do oktobra prihodnjega leta Kočevje, 19. septembra. V Kočevje je prišla težko pričakovana vest, da je ban Dravske banovine g. dr. Marušič Drago zavrnil pritožbo nekaterih kočevskih posestnikov zoper sklep občinskega odbora mestne občine v Kočevju, s katerim se je bila naša občina izjavila za banovinsko ponudbo elektrifikacije Kočevja. Vprašanje elektrifikacije je v Kočevju že delj časa zelo pereče, zlasti pa je postalo aktualno med vsem meščanstvom, delavstvom in okoliškimi kmeti po seji občinskega odbora začetkom julija, na kateri je bil sprejet banovinski predlog. Mnogi so bil za predlog TPD, med njmi tudi rudniški delavci, ki so upali, da se bo s sprejetjem tega predloga povečal na Rudniku obrat in da bodo imeli nato več dela in zaslužka. Poznavalci razmer so pa takoj vedeli, da temu ne bo tako, temveč da bo ostalo z obratom na Rudniku skoro čisto pri starem. S tem so se tudi podrle nade kočevskih mešča- nov-obrtnikov, ki so si obetali z nastavitvijo novih rudniških delavcev več dohodkov. Poleg tega si nihče ni bil na jasnem glede vprašanja, zakaj naj bi ravno Kočevje izpadlo iz splošnega banovinskega elektrifikacijskega načrta, ko pri tem ne gre samo za Kočevje, temveč za vso Kočevsko, oz. kočevski srez. Razumljivo je, da so se odlični gospodarji iz celega sreza tudi zelo zanimali za elektrifikacijo mesta samega, ker so bili pri vprašanju koli-kortoliko sami prizadeti. Radi odpora nekaterih kočevskih Nemcev in občinskih odbornikov se je celo zgodilo, da je v njihovem lokalnem lističu izšla izjava univ. prof. dr. Milana Vidmarja, ki med drugim sam pravi, da še ni bil v Kočevju — pa je vendar načel ta problem. Glavno delo opozicije pa je bila pritožba na banovino, ki jo je ban Dravske banovine odbil in s tem napravil konec prepirom in obširnim komentarjem med meščani. Z zavrnitivjo pritožbe skupine kočevskih me- ... in zdaj že četrti rod ! Že več ko 80 let uporabljajo izkušene gospodinje za pranje milo „Jelen".Trije rodovi že poznajo to čisto, izdatno milo - in zdaj ga spoznava in čisla že tudi četrti rodi SCHICHT MILO,.JELEN vedno tako, kakor je bilo, vedno enako dobro m k ščanov je velevažno vprašanje elektrifikacije Kočevja dokončno rešeno. Kočevje bo dobivalo tok Kranjskih deželnih elektrarn, in sicer velenjskega. Daljnovod mora biti po pogodbi med mestno občino Kočevje in Dravsko banovino napeljan do konca oktobra prihodnjega leta. Za rezervo bo pa še vedno tukaj naša domača elektrarna. Z napeljavo daljnovoda bo Kočevje in nato tudi ves kočevski srez dobro in za dolgo dobo preskrbljen z gibalom moderne teh-nihe — z elektriko. Otvoritev dramske sezone v Ljubljani Ljubljana, 21. septebmra. Dramska sezona se otvori jutni 23. t. m. ob 20. z originalno Grumovo dramo »Dogodek v mestu Gogic v režiji prof. Šesta s sodelovanjem skoraj vsega dramskega ansambla. Takoj naslednji dan nam prinese Drama živahno Ne-stroyjevo veseloigro »Pritličje in prvo nastro-pjec. Poleg zabavne vsebine ima komedija vse polno kupletov in šaljivih prizorov. Ta igra je namenjena onim, ki ljubijo zabavo in smeh po težkem dnevnem delu. V petek ostane gledališče zaprto, ker bo generalna vaja za sobotno pre-mijero Cankarjevega »Kralja na Betajnovic v popolnoma novi zasedbi in novi režiji Cirila Debevca. Vse tri predstave so izven. Cene v naši Drami »o tako nizke, da se predstav res lahko vsak udeleži. Posel premijer, zlasti težjih, kakor »Dogodekc ali »Kralj na Betaj- novic priporočamo tudi abonentom. Vstopnice se dobe pri dnevni blagajni v veži dramskega gledališča in zvečer pred predstavo istotam. Smrtna žrtev Turnca na Šmarni gori Na Šmarni gori se je v nedeljo smrtno ponesrečila 20-letna Roza Narobe ii Vižmarjev Ljubljana, 21. septembra. Na Turnču na Šmarni gori se je včeraj smrtno ponesrečila 20-letna Roza Narobe iz Vižmarjev, pletilka v tovarni zaves »Storac v Št. Vidu pri Ljubljani. Narobe se je odpravila na izlet na Šmarno goro v družbi štirih tovarišev in neke tovarišice. Kot odlična turistka je srečno abaolvirala plezalno turo na Turne in na vrhu obenem z drugimi turisti sedla, da se odpočije. Iznenada se je nad njo odkrušila debela skala in ji priletela naravnost na tilnik. Mladenko je vrglo v prepad, kjer je obležala mrtva, strahovito razmesarjena. Glavo je imela popolnoma razbito, iz ust, nosa in ušes pa ji je lila kri. Rozini tovariši so ji takoj odhiteli na pomoč, a ji niso mogli več pomagati, ker je bila že mrtva. Truplo so prenesli najprej v Vihrče, pozneje pa v mrtvašnico v Smledniku. Roza Narobe je bila navdušena turistka. Za seboj je imela že zelo težavne ture v Kamniških in Julijskih Alpah. Na planine je pohitela skoro vsako nedeljo. Zanimivo je, da se je na istem mestu pred leti smrtno ponesrečil na enak način znani turist Lojze De Reggi. Claude Anet: žkvijema Roman ruske deklice. 48 Prijela ga je za roko In ga peljala v majhno sobo, kjer je ob steni stal divan. Kmalu je stal na mizi sa-movar in prijetno šumel. Majhna mizica se je napolnila s sladčicami, sadjem, medom in bonboni. Nataša Je sedla poleg njega. Ce se je nagnila naprej, je videl začetek njenih mladih grudi. Rahla vonjava je puhtela od nje. Bil je srečen, odrešen, daleč od vsakdanjih bojev, v nežnem nastroju z rahlo primesjo čutnosti. Prijel je mlado ženo za roko in jo večkrat nesel k ustnom. Govorila sta nepretrgoma in veselo o vsa-kojakem. Nataša, ki ga je opazovala, ga ni nadlegovala z radovednimi vprašnji. Cas je mineval, ne da bi opazila. V poznem večeru Je Konstantin potegnil k sebi Natašo in Jo objel; poljubil Jo Je na tilnik, ona pa se je slabotno upirala. »Kaj delate?« je rekla in pristavila s tihim glasom: »Bojim se...« XIV. Ko se Je vrnil v hotel, Je bilo že pozno. Tesno mu je bilo pri srcu, kakor da ga čaka nesreča. »Gotovo se je že vrnila,« sl je dejal, »kaj si Je neki mislila, ko me ni našla doma?« Odprl Je vrata v salon. Temno Je bilo v njem. Le en sam svetlobni žarek Je uhajal skozi priprta vrata iz sosedne sobe. Stopil je v razsvetljeno spalnico. Arijane ni bilo tam, le njen klobuk in kožuh sta ležala na postelji, kamor Ju Je nemarno vrgla. »Kaj se je zgodilo?« se je vprašal. Stekel Je v kopalnico. Bila je prazna. Poklical jo Je po imenu, nič odgovora. Vrnil se je v salon in privil luč. — Na divanu je ležala Arijana, obličje Je zakopala v blazine, lasje so ji bili razpuščeni. Bila je zavita v škotsko odejo in ležala sključena kakor nebogljen otrok, ki ga je vse zapustilo. Prava podoba zdvojenosti... Pokleknil Je k njej in jo hotel poljubiti, okrenila se je od njega. Skušal je dvigniti njeno glavo, pa se je branila. »Pusti me, pusti me. Proč grem!« je zaihtela. Tedaj jo je dvignil in ji hotel pogledati v oči, toda skrila Je glavo na njegovem vratu, in ko jo je nesel v spalnico, je začutil vroče kaplje na svojem licu. Jokala je! — Položil jo je na posteljo in Jo obsul s poljubi. Hkratu je skočila na noge, se zvonko zasmejala in vzkliknila: »Dobro sem Igrala, kaj ne?« Obstal je kakor okamenel, ona pa mu Je md tem s posmehljivim glasom razlagala, da more, kadarkoli se ji zljubi, točiti solze, in da bi bila kot Igralka sijajno uspela, ako ji ne bi njena nazadnjaška rodbina branila stopiti na oder. > »Zakaj sem bila tako strahopetna, da ga nisem hotela slušati?« Je vzdihnila. »Hotel me je vzeti k sebi in me izučiti. Nastopila bi bila v dramskem gledališču. Danes bi bila že slavna...« Uro pozneje je, še vedno užaljena, zaspala na skrajnem robu postelje. Toda naslednjega Jutra se Je zbudila v ljubimčevim naročju. Zadnje časa je Konstantin opazil, da Je bila deklica žalostna; po cele večere ni govorila, ni čltala in ležala sključena na divanu, zavijajoč se v šal. če Jo je vprašal, kaj ji je, je odgovorila: »Nič takega. Ni treba, da te skrbi.« In ko jo je še dalje izpraševal, mu ni hotela nič jasnega povedati, vendar pa mu Je namignila, da Je prejela neugodne vesti od doma, da gre za denarna vprašanja, ki se dajo težko urediti, ki pa njega nič ne tičejo. Konstantin je skušal s primerjanjem njenih kratkih odgovorov rešiti tajno; ki mu Jo Je zakrivala. Spomnil se Je nekega pogovora na Krimu in bil Je bolj prepričan kakor kdaj poprej, da Je Arijana zašla v neko zagonetno, temno zagato, ki Je v zvezi z denarnim vprašanjem. Nekega večera Je nepričakovano zvedel resnico. Bila je molčeča in srdita in je užalila Konstantina z nekaterimi prav hudimi besedami, tako da Jo Je pustil samo v hotelu in obedoval zunaj z nekim prijateljem. Vrnil se Je kmalu domov; ležala je na divanu. čitala Puškinove stihe in ni črhnila besedica Jz fivavske banovine Ljubljanska mestna občina Ivanu Hribarju ob jubileju Spominska pJaketa, katero je ljubljanska mestna'občina poklonila g. Iv. Hribarju ob njegovi 801etnici rojstva. Plaketo je izdelal profesor Anton Sever. Glava je iz brona in pritrjena na plošči iz mramorja, katera mera v premeru 3G cm. Posnemajte! Berlin je pred predpustno sezono. V svetovnih mestih kot so Pariz, Berlin, Dunaj i. dr., se pričenja namreč to, kar smatramo pri nas za predpust — plesi, maškerade in druge zabave — že začetkom jeseni in traja tja do pozne pomladi. Berlin — tisti Berlin, katerega neizmerno bedo Se v časih, ko ni vladala sedanja strašna gospodarska kriza — so nedosežno mojstrsko popisali in odkrili v svojih delih Doblin, Miin-zer, RenS Kraus In Fink — ta stoji letos pred takšno predpustno sezono, kakršne ni doživel še menda nikoli, tudi ne med svetovno vojno. Druga leta so bile v tem času odane že daleč ▼ zimsko sezono vse velike dvorane za razne prireditve in plese. Letos so še vse na razpolago. Druga leta v tem času so že ležala na mizah visoke družbe vabila za najrazličnejše plese, sprejeme, čajanke, prireditve itd. Letos ni takih vabil, pač pa mnogo vabil na razne dobrodelne prireditve v korist brezposelnim in •tradajočim. Berlin je sklenil letos, da ne bo plesal in ne norel, temveč da bo skrbel za to, da ne bo letošnjo limo ▼ Berlinu noben človek stradal. Mi Jugoslovani smo lahko ponosni, da je dal prvi med diplomati pobudo za tako dalekoseino, karitativno akcijo naš jugoslovanski poslanik v Berlinu, pooblaščeni minister Balugdžič. On je prvi odpovedal za to sezono vse diplomatske sprejeme in naklonil vsoto, ki bi jo moral za to izdati — za nakup kruha stradajočim. Njega zgled so začeli posnemati tudi drugi diplomati. S predsednikom Hindenburgom na Čelu so sklenili vsi nemški ministri, da ne bodo v letošnji zimski sezoni ne sami priredili in se tudi ne udeležili nobenih zabavnih prireditev in sprejemov. Tej karitativni akciji so se pridružila tudi gledališča. Reinhardt je že priredil dobrodelno predstavo v korist stradajočh, v kateri so zastonj sodelovali prvi zvezdniki berlinskih odrov. Dame visoke družbe, katerim so nudile preje razne čajanke priliko za razkazovanje dragih toalet, so sklenile, da naj za letos odpadejo vse takšne stvari in naj se dela raje vse v lajšanje bede siromašnih, katerih število narašča od dne do dne. * Tudi najsijajnejša prireditev Berlina v vsaki »ezoni — Presse Bali — je odpovedana. Komite za to prireditev pa študira, da priredi mesto tega neka], kar bi prineslo uspeh za akcijo stradajočih. Berlin torej letos ne bo ne plesal in ne norel. Mislim, da bi ne bilo prav nič napačno, če bi ga v tem vsaj malo posnemala tudi naša mesta. Vzrokov za to je že dovolj, in se je bati, da jih bo še več. — I. P. Nevaren pik strupene muhe Hiti a zdravniška pomoč j« potnici v avtu rešili življenje Gornja Radgona. 20. sept. Pred dnevi se je gdč. Fekonja Ivanka peljala z avtomobilom g. dr. Čermošnika, ki se sedaj zdravi v nekem graškem sanatoriju, v Apaško kotlino. Med vožnjo je v avto priletela muha in gospodično pičila v lice. Po piku se je potnice takoj lotila slabost. Ker je lice pričelo nevarno otekati in so s, tiho, oblačnost 10, dež (8 mm), v Mariboru je kazal barometer 7641, termometer 92, relativna vlaga 98°/o, smer vetra Sl, oblačnost 10, dež (7-2 mm). Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 106, Mariboru 166 (9), Zagrebu 20-5 (11-8), Beogradu 20-3 (11-4), Sarajevu (6-3), Skoplju 24-3 (9 7). V oklepajih označena je najnižja temperatura. Djvbljtma Torek, 22. septembra 1931: Mavrici j. Pravoslavni 9. septembra: Joakim i Ana. Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. * ■ Francoske tečaje zopet otvarja za odrasle s 1. oktobrom t. 1. Francoski institut. Pouk bo v Ljubljani na moškem učiteljišču na Resljevi cesiti, in sicer I. tečaj za začetnike ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do Vi 20, predava prof. g. Južnič. Il.a tečaj ob torkih in četrtkih od Vi 19 do K 20, predava prof. g. dr. Novak. Il.b tečaj ob sredah od %19 do %20, predavatelj isti. IILa tečaj ob petkih od 3419 do K20, predavatelj isti. V III.b tečaju pa predava francosko slovnico v francoskem jeziku in vodi konverzacijo ga. J. Bele ob ponedeljkih in četrtkih od 3419 do H 20. Obiskovalci tečajev plačujejo mesečno po Din 20 v naprej, lahko pa obiskujejo za to ukovino več tečajev. Prijave sprejema od 23. septembra vsak dan od 19 do 20 g. A. Dolenc, služitelj zgoraj omenjenega učiteljišča. Prijavi se lahko tudi po dopisnici. ■ Hospitantke na Ženski obrtni šoli v Ljubljani se bodo vpisovale od četrtka 24. do sobote 26. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v sobi št. 20 pritličje (damski sobi Ženske obrtne šole na Tehniški srednji šoli). Hospitiranje se bo začelo z mesecem oktobrom. ■ Zasledovanje ljubavnega parčka. Ljubljanska policija je prejela prijavo policijske direkcije v Monakovem, da‘sta 33-letna kontoristinja Ana Dieti in 24-letni dijak Karl Hoti poneverila 45.000 nemških mark in pobegnila nezna-nokam. Domnevajo, da je parček pobegnil v Jugoslavijo. ■ Učni tečaji Trgovskega društva »Merkur«. Trgovsko društvo »Merkur« namerava prirediti večerne učne teč&je ob delavnikih od 19. do 21. ure za knjigovodstvo, stenografijo (slovensko in nemško), laški in nemški jezik, in to pod pogojem, če se prijavi za posamezne predmete zadostno število udeležencev. Kdor želi obiskovati te tečaje, naj se prijave v društveni pisarni od 10. do 12. ure in od pol 15. do 17. ure (Gregorčičeva ul. 27, pritličje, Trgovski dom) do 24. septembra t. 1. ■ Razstava Kluba likovnih umetnic v Jakopičevem paviljonu se podaljša za dva dni, t. j. v torek 22. in sredo 23. t. m. Da se pa omogoči vsakomur ogled, se zniža vstopnina za oba dneva na 2 Din. Priporočamo, da si pred zaključkom vsakdo ogleda razstavo, ljubiteljem umetnin pa, da pokupijo še ostale slike in s tein dokažejo, da se zavedajo svojih kulturnih dolžnosti. ■ Ljubljanska oblastna strelska družina obvešča svoje članstvo, da priredi 18. oktobra t. 1. na vojaškem strelišču tekmovalno streljanje, za katero so pripravljene izredno lepe nagrade. Da se pa bodo mogli strelci pripraviti za tekmovanje in dobiti čim lepše nagrade, se bodo vršile 27. septembra in 11. oktobra t. 1. strelsKe vaje na vojaškem strelišču, vsakokrat od 830 do 11.30. Vabimo članstvo, da pride omenjene dneve sigurno polnoštevilno in točno k vajam. Odbor. ■ Nepošten uradnik. 35 letni zasehni uradnik Ivan K., nestalnega bivališča, je ukradel iz stanovanja Petra Červana v Rožni dolini, cesta VIII, St. 22 več moških oblek, dežnik, nekaj moškega perila in 800 Din gotovine in nezna-nokam pobegnil. Za K. je uvedeno zasledovanje. ■ Koncert Ruskega moškega kvarteta. V petek 25. t. m. bo koncertiral v Ljubljani ruski moški kvartet Kedrov, ki bo nastopil ob tej priliki prvič v našem mestu. ■ Poroka. V soboto sta bila poročena v trnovski cerkvi g. Lojze Vrhovec, uradnik mestnega magistrata in načelnik sokolske župe Ljubljana in gdč. Pavla G j u d o v a, uradnica Poštne hranilnice in vaditeljica Ljubljanskega Sokola. Mlademu sokolskemu paru naše iskrene čestitke 1 ■ Odprta noč in dan so groba vrata! Včeraj je umiri v Novem Udmatu g. Anton Š u 1 e r, železniški sprevodnik v pokoju. Pokojnik, ki je bil zaradi svoje mirne in ljubeznive narave obče priljubljen, zapušča soprogo Julije in otroka Zvonka in Staneta. Pokopali ga bodo jutri ob 14. iz hiše žalosti Novi Udmat, Pod Ježami št. 7, k Sv. Križu. Blag spomin pokojniku, žalujočim ob hudi izgubi sožalje 1 ■ Mednarodne rokoborbe v Unionu. V nedeljo zvečer so zopet nastopili štiri pari. Borba med Trohasko in Krausom je bila ponovno proglašena za neodločeno. Prohaska je dobil Krausa v dvojni nelson in ga je imel toliko časa v svojih kleščah, da se je Krause, ko se je osvobodil, onesvestil in so ga morali dolgo masirati, da se je zopet osvestil. Rainer je premagal Beka, Sturm pa Milovanoviča. Boj med bivšim ruskim prvakom Romanovom in Italijanom Travaglianijem je ostal neodločen. Borba med njima je bila izredno zanimiva, ker sta oba rokoborca tehnično zelo izurjena. ■ Nepotrebno zalaganje s sladkorjem. Zadnje dni je bil na vse ljubljanske špecerijske trgovine velik naval. Ljudje so kupovali sladkor na debelo, ker so se začele širiti vesti, da se bo podražil za štiri dinarje pni kilogramu. Obrnili smo se na Gremij trgovcev v Ljubljani glede tega, ki nam je izjavil: Glede na vesti o znani podražitvi sladkorja je Gremij trgovcev izvedel, da se sicer pripravlja povišanje trošarine na sladkor, loda do največjega zneska 1 Din pri kg, pa še to povišanje ne bo takoj uveljavljeno. Zato je zalaganje s sladkorjem nepotrebno. ■ Nesreče. 10-letni rudarjev sin Edvard Gu-zej iz Zagorja je pri obiranju sadja pal z drevesa in si zlomil obe roki. — 30-letni hišar Franc Urbanija iz Zaloga pri Kamniku je med obiranjem pal s hruške in zadobil hude notranje poškodbe. — 4-letno delavčevo hči Francko Nagličevo iz Preddvora pri Kranju je sunila tovarišica s škarjami v desno oko. — 45-letue-mu užitkarju Jerneju Veselu iz Preske je med nakladanjem hlodov na voz pal hlod na desno nogo in mu jo zlomil. Vse ponesrečence so prepeljali z rešilnim vozom v splošno bolnico. ■ Tatvine. Karolini Prosenovi je ukradel neznan tat izpred njene barake št. 10 ob Vodovodni cesti čevlje, vredne 100 Din. — Na Zaloški cesti je bilo ukradeno izpred splošne bolnice tesarju Francu Koširju kolo, vredno 1300 dinarjev. — Z dvorišča Ivana Robežnika, Vii 49, je bilo ukradeno delavcu Josipu Čudnu kolo-vredno 700 Din. CcZ/c * Vpisovanje na trgovski nadaljevalni ŠoH bo v ponedeljek 28. ter v torek 29. septembra, vsakokrat od 18. do 20. ure. K vpisovanju je prinesti zadnje šolsko spričevalo in vpisnino 25 dinarjev. Šolo morajo obiskovati vsi vajenci trgovin v mestu Celju in naslednjih krajih okolice: Babno, Breg, Gaberje, Lava, Levec, Lisce, Medlog, Ostrožno, Polule, Spodnja Hudinja, Spodnja Ložnica, Trnovlje, Zagrad, Zavodua, Zgornja^ Hudinja, Bukovžlak, Čret, Dobrova, Štore, Teharje. Ponavljalni izpiti bodo pismeni v sredo 30 septembra, ustni pa v četrtek 1. oktobra, sprejemni izpiti pa v petek 2. oktobra, vsakokrat ob 16. Reden pouk prične za I. razred v ponedeljek 5. oktobra, za II. in III. ra? red pa v torek 6. oktobra, vsakokrat ob 16. * Sveženj ključev se je našel v kavarni »Evropi«. Dobi se pri blagajni. * Smrtna kosa. V soboto je umrla na Bregu zasebnica ga. Rebernik Marija v visoki starosti 73 let. — V javni bolnici sta 19. t. m. umrli 42-letna žena posestnika Kovačič Urša iz Šibenika pri Sv. Juriju ob juž. žel. ter 61-letna branjevka Dolinar Marija iz Luč. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Poroka. Včeraj dopoldne sta bila v Petrovčah poročena gdč. Greta Lebič, hčerka lastnika kavarne »Merkur« ga. Lebiča in g. Karl P f e i f f e r, nadrevident v državnem vzga-jališču v Korneuburgu v Avstriji. Poročil ju je nevestin bratranec g. Lebič, tajnik mariborskega škofa. * Uboj. V nedeljo zvečer okrog polnoči je sedela večja družba mladih delavcev v gostilni Lebič v Gaberju. Pili so in peli, ko so se pa ob policijski uri odpravljali, sta se iz ničevega vzroka začela preprati 24-letni pri stavbeniku Golograncu v Gaberju zaposleni Habernik Dominik in 60-letni čevljar Blaškič. Prepir sta nadaljevala še na cesti, končno pa se je Habernik tako razvnel, da je udaril Blaškiča. Ta pa je potegnil nož in ga zasadil Haberniku v vrat. Habernik se je zgrudil na tla in takoj izdihnil, ker mu je nož prerezal glavno žilo. Blaškič je zbežal, došla policija pa je aretirala tri moške iz družbe, ki so zatrdili, da so sicer ves večer pili v družbi uibtega in njegovega ubijalca, da pa nobenega ne poznajo. Odvedli so jih na stražnico, kamor so potem prihajali še drugi očevidci in dali točen opis Blaškiča, tako da ga je med tem časom obveščena žandarmerija mogla izslediti in aretirati. One tri moške je policija izpustila. Habernik, ki je komaj prišel od vojakov, je bil edina opora svojih staršev, Blaškič pa je oče devetero otrok. Izgleda, da se je s tem slučajem začela doba ubojev, sedaj ko je grozdje zrelo. * Zopet nesreča na cesti v Teharjih. 25-letni mesarski pomočnik Vrbovšek Jernej iz Razlagove ulice št. 9 se je v nedeljo peljal s kolesom proti Teharjem. Tedaj sta se križala dva osebna avtomobila, od katerih je eden Vrhovška podrl na tla. Vihovšek je dobil težke poškodbe na glavi in so ga morali prepeljati v javno bolnico. * Lev ga je ugriznil. V nedeljo zvečer je prišel v javno bolnico pri cirkusu zaposleni delavec Lipuš Leopold. Imel je občutno rano na glavi katero so mu izprali in zavezali. Izjavil je, da ga je ugriznil eden cirkuških levov. Jz drugih banovin Prvi kongres Mlade Jugoslavije v Zagrebu Za zvestobo kralju, narodu in domovini V nedeljo je imela Mlada Jugoslavija v Zagrebu svoj prvi kongres, katerega se je udeležilo okoli 100 delegatov, zastopnikov 150 organizacij. Otvoril ga je predsednik g. Ivan Brkič. Zborovalci so poslali Nj. Vel. kralju vdanostno brzojavko: »Mlada Jugoslavija pozdravlja s svojega prvega izrednega kongresa v Zagrebu Vaše Veličanstvo kot voditelja naroda odtlej, ko je Vaše Veličanstvo prevzelo krmilo državne in narodne politike v svoje roke. Vsa narodna omladina gleda z gotovostjo in velikim zaupanjem v bodočnost. Omladina bo vedno vedela ceniti zgodovinsko vrednost tega velikega dela in Njega, ki ga je storil. Živel naš junaški kralj in njegov prevzvišeni dom!« Pozdravno brzojavko so zborovalci poslali tudi predsedniku generalu Zivkoviču. Zborovalci so sprejeli daljšo resolucijo, v kateri poudarjajo, da gleda narodna mladina z velikim zaupanjem v bodočnost, od kar je sam kralj prevzel vodstvo državne politike. Jugoslavija je vsebina nove nauodne orijentacije. Mladina bo zato posvetila vse svoje delo interesom vsega naroda in vse države. Nikdar ne bo več slepo orožje strankarske in separatistične politike. Mladino so v prejšnjih strankarskih razmerah naravnost zločinsko in surovo izkoriščali. Narodna mladina ne bo podpirala onih profesionalnih politikov, ki hočejo uspeti na ruševinah državne enotnosti in narodnega edinstva, temveč bo obsodila sleherni njih poizkus za ponovno uveljavljanje. Vsa jugoslovanska omladina je predvsem nacijonalna in bo zato na strani vsega naroda in onega, ki ga bo vodil. Zahtevala bo od vsakogar, da spoštuje narodno edinstvo, državno enotnost in vse interese nacije. Strašna smrt štirih rudarjev Huda nesreča v rudniku Trepči Iz Kosovske Mitroviče poročajo o strašni nesreči, ki se je dogodila v soboto v rudniku Trepči, ki je zahtevala življenje štirih rudarjev. Rudnik je preprežen z rovi v dveh etažah. V soboto so bili delavci zaposleni v rovih, ki so speljani drug na drugimi. Nesreča je hotela, da so popustile železne traverze nad spodnjo etažo, nad katero je bilo 20 ton rude. Ogromna plast se je sesula v spodnje rove. V rovih je nastala med delavci panika, čulo se je podzemno bobnenje in delavci so bežali na vse strani. Ogromna plast rude je v spodnjih rovih zasula štiri rudarje. Plast je tako velika, da bo treba 20 dni napornega dela, da bodo podsute delav-ce-rudarje izkopali. Na srečo so si ostali rudarji s 8voqjo prisebnostjo rešili življenje. Preiskovalna komisija ni mogla ugotoviti vzroka nesreče, zato so poklicali iz Beograda strokovno rudarsko komisijo. Maščevanje od banke uničenega podjetnika Krvava drama v italijanski banki v Splitu V nedeljo dopoldne se je dogodil v predsedniški sobi splitske italijanske banke Ranca Commercialne Spalatina razburljiv zločin. Med sejo upravnega sveta in članov splitske tvrdke Brata Vale je solastnik tvrdke Mario Vale vzel iz žepa samokres in ustrelil predsednika upravnega sveta banke Dujma Sava. Ko se je predsednik zrušil hudo ranjen na tla, je Vale ustrelil še sebe v sence ter obležal na mestu mrtev. Ranjenega predsednika upravnega sveta so odpeljali takoj v sanatorij dr. Račiča, truplo Maria Vala pa v mrtvašnico splitske bolnice. Tvrdka Vale je dolgovala italijanski banki okoli 600.000 Din. Banka je tvrdko naposled pozvala, naj svoje obveznosti uredi in dolg poplača. Na seji je član upravnega sveta Josip Ilič mirno opozoril navzoča brata Vale, naj uredita svoje obveznosti pri banki. Takoj nato je Mario Vale ustrelil na predsednika in končal tudi sebi življenje. Do tega obupnega dejanja ga je spravilo prepričanje, da ga hoče banka uničiti. Ranjeni predsednik upravnega sveta bo kljub visoki starosti, star je 70 let, po mnenju zdravnikov okreval. Pokojni Vale zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otroka. b Argentinski generalni konzul v Beogradu g. Celzo de Barios je odpotoval v Argentino. V njegovi odsotnosti bo njegove konzularne pjsle odslej vršilo argentinsko poslaništvo v Beogradu. Persil varuje perila f Poizkusite vendar tudi Vi s pravilnim pranjem in upoštevajte navodilo: 1 zavitek Perslla zadostuje za 25-301 vode.Rastopite Persil v mrzli vodi brez vsake primesi! Kuhajte perilo samo enkrat V< ure in ga izpirajte najprej v topli, potem v mrzli vodi. Na ta način postane Vaše perilo belo kot sneg. ers®* za vsako perila! Pred »amerikansko« razstavo Božidarja Jakca 5Wapiftop m Popravek volilnih imenikov. V smislu določb zakona o volilnih imenikih se javno razglaša, da je stalni volilni imenik za mestno občino mariborsko razgrnjen na vpogled prebivalstvu. Vsakdo ima pravico volilni imenik pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter bodisi zase, bodisi za drugega zahtevati njegov popravek. Popravek volilnega imenika se zahteva neposredno pismeno ali ustno pri mestnem načelstvu ali sreskem sodišču. Zahtevanim popravkom se morajo priložiti dokazi. Za dokaze morejo služiti samo polnoveljavne javne listine. Pri morebitni volitvi imajo pravico glasovati samo oni, ki so vpisani v volilni imenik. V smislu določb zakona se bodo smeli zahtevati popravki, ko se razglasi ukaz za prve prihodnje volitve narodnih poslancev, še samo tri dni po razglasitvi ukaza. m Osebna vest. K banski upravi v Ljubljani je premeščen dosedanji okrajni glavar v Prevaljah, vladni svetnik dr. Dionizij Maraž, ki je včeraj že izročil posle svojemu nasledniku dr. Hacinu dosedanjemu okrajnemu glavarju v Mariboru, desni breg. Dr. Maraž je bil kot objektiven in vesten vodja glavarstva pri ljudstvu splošno priljubljen. m Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Leopold Skerbinc (Svengali), telepat in Alojzija Petkova, zasebnica; Matija Smetana, trgovski pomočnik in Josipina Gyorfijeva, hči trgovca; Štefan Schadl, ključavničar drž. žel. in Antonija Pivčeva, hči posestnika; Friderik Pšunder, trgovec in Ana Ostruhova, trgovka; Herman Ledinek, ključavničar in Antonija Kocbekova, hči posestnika; Franc Radovič, železničar in Marija Marušičeva, delavka; Franc Grondošek, strojevodja in Marija Knezarjeva, navijalka; Anton Črnoga, slikar in Alojzija Ver-delova, sobarica; Silvo Klač, inženir in Helena Paliegova, hči inženirja, Ciril Ivanovič, železničar in Ana Slančičeva, šivilja, ter Martin Slana, mizar in Zofija Verbesova, zasebnica. Bilo srečno! m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Andrej Biebl, knjigovodja, 62 let star; Vladimir Cepuder, župnik, 50 let; Josipina Walley, vdova 65 let; Jakob Abl, železničar v p., 76 let; Klara Mulec, rojena Antoličič, žena delavca, 55 let; Sebastian Kranvogl, orožniški stražmojster v p., 66 let; Marija Fras, dijakinja, 15 let; Leopol-dina Nlederle, zasebnica, 81 let in Josip Kor-pič, trgovec, 56 let. Naj v miru počivajo. ni Gostilničarska nadaljevalna šola v Mari; boru. Vpisovanje učencev in učenk v vse tri razrede gostilničarske nadaljevalne šole v Mariboru bo v četrtek, 1. oktobra od 8. do 10. ure v šoli, Zrinjskega trg št. 1., I. nadstropje, vrata štev. 31. m Tombola Slovenskega ženskega društva. Pri tomboli Slovenskega ženskega društva v prid Počitniškemu domu kraljice Marije na Pohorju so dobili: kompletno spalnico ključavničar Andrej Gradišnik, posteljno opremo učite-ljiščnica Sabina Hreščakova, pregrinjalo in za-etore šofer Matija Zupan, kolo poslovodja Anton Žuraj, kuhinjsko posodo tkalka Ida Koritnikova, gramofon zasebnik Aleksander Ropaš, fotogra-fični aparat kolar Franc Rebeščak, voz premoga vrvar Franc Volkner, usnje zidar Franc Lebec, jedilni pribor pa sin železničarja Ivan Lorbek. Razen teh je bilo razdeljenih še krog 500 dobitkov. m Cirkus. Danes ob 20. uri bo otvoritvena predstava v cirkusu Fischer, ki se je nastanil poleg Magdalenskega parka v V. okraju m Zborovanje skavtov. V nedeljo sta Imela oba mariborska skavtska stega svoja letna občna zbora. Pri skavtih je zastopal župno upravo brat Roman Čelik, pri planinkah pa brat inž. Ivan Pengov. Za starešino Kaajevega stega je bil izvoljen zdravnik dr. Marinič, za starešinico Dravskega stega pa gdč. prof. Silva Antičeva. m Gledališke interesente opozarjamo na letošnji razpis gledališkega abonmana. Novi abo-nentje se sprejemajo do četrtka, 24. septembra. Abonma je prav poceni, vrh tega se bo zaključila letošnja sezona že koncem aprila, kar bo mnogim abonentom sigurno všeč. m Izobraževalni tečaji Ljudske univerze v Mariboru. Tudi letos se nameravajo otvoriti izobraževalni tečaji v obsegu snovi meščanske šole. Pouk se prične 1. oktobra 1931 ob 8. uri zvečer. Prijave sprejema sluga meščanske šole, Krekova ulica št. 1. m Kinematografi. Grajski kino predvaja danes še »Regiment po cesti gre..od jutri dalje pa film »Ljubica, sladko poj mi Lahko noč...«. — Kino Union predvaja od danes dalje filmsko opereto »Dijak prosjak«. m Streljanje v Studencih. V gostilni »Pri Amerikancu« so se v soboto sprli in stepli opiti delavci in pomočniki. Pri tem so uporabili tudi nože in samokrese ter oddali več strelov. Ivan Glaser, 24 letni čevljarski pomočnik je bil ob tej priliki ranjen z nožem na desni roki, 32-letni železničar Zigmund Lang pa je izšel iz boja s prestreljeno levo nogo. Razen tega so bili lažje ranjeni še trije drugi gosti in gostilničarka. m Kap. Na lovu pri Gornjem Dupleku je v nedeljo popoldne, zadet od kapi, umrl sodni kanclist Anton Lindner iz Maribora. Pogreb bo danes ob 15'45 na Pobrežju. Blag mu spomin, žalujočim sožalje! m Nesreča pri motociklističnih dirkah. V nedeljo popoldne sta se pri motociklističnih dirkah na Teznu ponesrečila K. Trummer iz Vrb-ne (Feldbach) in Fr. Schmirmaul iz Gradca. Trummer je na nekem ovinku spodletel in si pri padcu pretresel notranje organe, Schmirmaul pa, ki je vozil tik za njim, se je zaletel v Trummerjevo motorno kolo, si razbil spodnjo čeljust ter se poškodoval tudi po rokah in nogah. Oba ponesrečenca je reševalni avto prepeljal v bolnico. m Napad v Krčevini. V bližini Treh ribnikov v Krčevini so v soboto zvečer neznanci napadli kleparskega pomočnika Rudolfa Kobana in ga tako pretepli, da je moral v bolnico. m Zastrupljenje z gobami. Josip Fras, delavec mestne plinarne, je v nedeljo nabral na Pohorju gobe, med njimi tudi nekaj strupenih. Pripravil si jih je za večerjo; okrog 22'30 mu je pa postalo tako slabo, da so ga morali prepeljati v bolnico. SPfu/ p Nevarna pretnja. V gostilni Ivana Ivančiča sta 17. t. m. popivala Andrej Urbančič, mlinarski pomočnik in hlapec Janez Hriberšek. Ko sla bila že precej težka, sta začela razgrajati in razbijati kakor besua. Na pomirjevalne opomine gostilničarja sta poslala še hujša in sta segla tudi po nožih. Gostilničarju bi huda predla, ako v kritičnem trenutku ne bi vstopil stražnik, ki je napravil red in siroveže spravil na varno. Nasilneža sta prijavljena oblasti. p Poroka. Poročila sta se v cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju Jurij Smoližar, posestnik v Mestnem vrhu in Genovefa Kramberger, posestnica istotam. Bilo srečno! p Volilni imeniki. Okrajno sodišče je potrdilo volilne imenike za mesto Ptuj in so razgrnjeni na vpogled pri mestnem načelstvu že od 19. t. m. Vsakdo lahko pregleda imenike in zahteva njih popravek. Pri volitvah bodo smeli glasovati samo tisti, ki so vpisani v volilne imenike. V smislu člena 19, zakona o volilnih imenikih, se zahteva popravek neposredno pismeno ali ustmeno od mestnega načelstva. p Smrtna kosa. Umrli sta Jera Čeh, 36 let stara posestnica v Podvinoih, in Marija Lacko, 72 let stara posestnica v Dornavi. Blag jima spomin! Gornja Radgona . Volilni imenik za trško občino Gornja Radgona je odobren in razgrnjen v občinskem uradu. Volilci naj se prepričajo, če niso pomotoma prezreti v seznamu. V imeniku je vpisanih 345 velilcev. Za lovskega čuvaja lovskega zakupnika Vračko Ludvika iz Polic za občinski lovski okoliš občine Gornja Radgona je bil zaprisežen Štel-cer Rudolf, stanujoč na Spodnjem grisu št. 17. Nova evangeljska cerkev v mestu je dograjena. Slavnostna blagoslovitev bo v nedeljo 27. septembra t. 1. ob 10. Udeležilo se bo slavnosti tudi večje število protestantov iz Apačke kotline. Trzin Še nekaj o razširitvi ceste Trzin-Kamnik. Ze v začetku tega meseca so v vasi začeli razširjati banovinsko cesto Trzin-Kamnik, in sicer s kulukom. Kmalu so pa z delom prenehali. Sedaj so ponovno začeli meriti na obeh straneh ceste in končno postavljajo znamenja, ki določajo mejo banovinskega sveta ob cesti. Vodja tega dela je g. inž. Leo Novak. Nihče ne odstopi rad svoje zemlje, toda razširitev ceste je potrebna radi čedalje bolj naraščajočega prometa. Razširitev pa je tudi precejšnjega pomena za letovišče Kamnik. Staro hišo je podrl in na istem mestu poslavlja novo mizar g. Jože Kralj. Elektrifikacija. Skoro po vseh hišah imajo že pripravljene naprave za električno razsvetljavo. Te dni so tudi že izkopali temelje za transformatorsko postajo. Nekateri so ugibali, da nam bo električna luč svetila že v oktobru, v resnici je pa še vse tako, kakor je bilo v maju! Mednarodne rokoborbe v »Unionu« Mileusnič se je izkazal vrednega učenca jugoslovanskega prvaka Pere Kopa. Premagal je v drugi rundi Milovanoviča (Sedmograška). Borba med Romanovim in Prohasko je po treh rundah ostala neodločena. Prohaska je po svoji navadi nastopil zopet tako surovo, da je dobil ukor od sodnika. Proti koncu tretje runde je prišel Romanov v dvojni »Nelzon«, iz katerega se je rešil v zadnjem trenutku. Krause je v tretji rundi dobil Rainerja v dvojni »Nelzon« in ga tako utrudil, da se je slednji končno vdai. Tudi Krause se je boril tako surovo, da je dobil dva ukora. V veliki odločitveni borbi je premagal Travaglini Sturma. Oba mojstra sta se borila izredno fair in sta bila deležna opeto-vanega viharnega aplavza. Radie Ljubljana, torek, 22. septembra. 1215 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Dr. Franc Veber: Sociologija in etika evangelijev. 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.30 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Beograd, torek, 22 septembra. 11.35 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Poročila. 16.00 Plošče. 20.00 Vokalni koncert. 22.30 Poročila. 22.50 Radio orkester. Zagreb, torek, 22. septembra. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Prenos iz kina. 18.00 Plošče. 18.30 Novice. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Koncertni večer. 21.30 Ruska glasba. 22.30 Dnevna in vremenska poročila. 22.40 Plesna glasba. Praga, torek, 22. septembra. 12.15 Plošče. 12.30 Brno. 13.05 Brno. 14.10 Plošče. 14.30 Radio orkester. 17.10 Mladinska ura. 17.20 Plošče. 19.20 Radio orkester. 20.30 Prenos iz Suiss Ro-mande. Ljubljana, sreda, 23. septembra. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Literarna ura. Ob 100 letnioi rojstva Frana Levstika: Levstikov Življenjski boj (dr. A. Slodnjak). 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. 20.30 Klavirski večer. 21.15 Salonski kvintet. 22.00 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Beograd, sreda. 23. septembra. 10.00 Ljudsko šolska ura. 11.35 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Poročila. 16.00 Plošče. 17.00 Narodna glasba. 17.30 Radio orkester. 19.50 O Mihaelu Fara-dayu. 20.00 Medicinsko predavanje. 20.30 Operni dvospevi. 21.15 Komedija. 21.45 Poročila. Zagreb, sreda, 23. septembra. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Lahka glasba. 18.30 Poročila. 20.00 Perijoda sesalcev, predavanje. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Koncertni večer. 21.50 Poročila in vreme. 22.00 Sprehod po Evropi. Praga, sreda, 23. septembra. 11.30 Plošče. 12.30 Bratislava. 13.05 Bratislava. 14.00 Plošče. 14.3 Moravska Ostrava. 17.20 Plošče. 18.05 Poljedelska ura. 19.05 Kabaret. 21.00 Pesmi. 21.30 Pianinski koncert. Otvorjena bo v nedeljo 27. Ljubljan, 21. septembra. Danes je prišel iz Novega mesta v Ljubljano znani umetnik slikar Božidar Jakac, da pripravi vse za svojo razstavo, katera bo v nedeljo 27. t. m. otvorjena v Jakopičevem paviljonu. Po njegovi »afriški« razstavi, ki je vzbudila v naši javnosti pred dvema letoma veliko pozornost, je prišla na vrsto zdaj njegova >ame-rikanska« umetniška razstava. Na tej bo umetnik razstavil svoja dela, katera je dovršil v Ameriki, kjer se je mudil skoro dve leti. Iz Amerike je Jakac prinesel slike (največ pasteli), ki so sami novi dokazi, da je velik umetnik. Obenem bodo pa fotografije vseh tistih njegovih številnih umetnin, ki so ostale v Ameriki, dokazi, da je Jakac kot umetnik v Ameriki prodrl na celi črti. Ni ga trenutno slo- t. m. v Jakopičevem paviljonu venskega mlajšega umetnika, ki bi mogel pokazati s svojimi deli v toliki meri, da ga je priznala ne samo domača, temveč tudi kritična ameriška javnost. Kakor Cankar s pisano besedo je Jakac postavil na platnu največji spomenik svoji materi. In z znano njegovo sliko >Moja mati« je zmagal tudi v Ameriki. Primerjali so jo sloviti umetnini ameriškega slikarja umetnika Whist-lerja. Tako lepih besedi o materi, kakor jih je pisal Cankar, je rekla tuja kritika, jih ni v literaturi. Jakčev uspeh z >Mojo materjo« pa priča, da so take umetnine v svetovni likovni umetnosti redke. Našo javnost bodo Jakčeva dela iz Amerike gotovo prijetno presenetila in upravičeno težko pričakuje otvoritev te njegove razstave. Lepo planinsko slavje na Mrzlici Otvoritev novega planinskega Trbovlje, 21. septembra. Mrzli jesenski dnevi niso plašili tisočev ljubiteljev naših planin in prirode, ki so se odtrgali za nekaj ur od zakajenih in zaprašenih dolin ter pohiteli na eno najlepših naših planin, na Mrzlico, kjer je bil včeraj otvorjen prelep planinski dom. 2e v soboto popoldne in zvečer in celo noč so romale številne skupine iz bližnjih in daljnih krajev na Mrzlico, kjer je v soboto zvečer zažarel ogromen kres. Rakete so bajno razsvetljevale strma pobočja v jesensko naravo odete slavljenke, vmes pa so topiči oznanjali prebivalstvu zaspanih dolin, naj se prebudi in pohiti na planine, kjer je zdravje in veselje doma. — Takoj po sv. maši, katero Je ob 11. uri bral trboveljski župnik g. Jakob Gasparič, je bil blagoslovljen in med sviranjem trboveljske delavske godbe otvorjen novi planinski dom. Predsednik Trboveljske podružnice SPD učitelj g. Ante Beg, je v svojem govoru pozdravil vse došle goste, ki so prihiteli od blizu in daleč, da s svojo navzočnostjo dvignejo to lepo in pomembno planinsko slavnost. Posebej je pozdravil predsednika osrednjega odbora SPD gosp. dr. Pretnarja iz Ljubljane, ljubljanskega župana g. dr. Puca ter zastopnike vseh podružnic SPD. Govornik je naglašal, da bo novi dom nadomeščal častitljivo, a žal že trhlo Hausen-bichlerjevo kočo, ki je bila otvorjena pred 32 leti. — Ko se je pred 3 leti osnovala v Trbovljah podružnica SPD, je bil storjen trden sklep, da se sezida nov, večji in udobnejši planinski hram. Ker je bila volja močna in požrtvovalni delavci na svojih mestih, imamo danes nov dom. Govornik se je zatem zahvalil vsem marljivim in požrtvovalnim sodelavcem, ki so kakorkoli pripomogli, da se je stavba v tako kratkem času dogradila. — Zatem je predsednik g. Ante Beg otvoril v imenu trboveljske podružnice SPD novi dom ter ga izročil v varstvo odboru in vsem članom ter planincem širom naše domovine, čuvajo naj ga kot dragoceno lastnino, zgrajeno z znojem in žulji našega človeka. Nato je spregovoril predsednik osrednjega odbora SPD g. dr. Pretnar iz Ljubljane, ki je naglašal razlike med otvarjanjem takozvane Hausenbichlerjeve koče na Mrzlici pred 32 leti in sedanjim novim planinskim domom. Takrat je živel naš narod še v tlačanstvu, pod krutim doma ob ogromni udeležbi gospodstvom tujih vladarjev. Danes otvarjamo naš novi dom svobodni in oteti spon tujega jarma in tlačanstva v svobodni in veliki Jugoslaviji pod modrim vladanjem našega ljubljenega narodnega kralja Aleksandra I., kateremu velja s tega mesta naš prvi vdani planinski pozdrav. — (Burno vzklikanje kralju in Jugoslaviji.) Govornik je nato stavil vrlo in požrtvovalno trboveljsko podružnico vsem planincem za vzgled, kajti storila je pravi čudež, ko je postavila v tej kratki, komaj 3-letni dobi njenega obstoja, v izredno težkih prilikah tako lep planinski dom. — Nato je govoril živahno pozdravljen predsednik podružnice SPD iz 2alca, vpokojeni nadučitelj g. Petriček, ki je eden najstarejših planinskih veteranov naše dobe, kajti že pred 32 leti je otvarjal Hasenbichlerjevo kočo na Mrzlici. — Govorili so še g. dr. Prebeg v imenu planincev iz Savske banovine, g. dr. šnuderl in g. Zorzut za Mariborčane, g. Kranjc za Celjane, predsednik podružnice Litija g. Tomazin, in za Zidanimost g. Baša, ki je vabil planince, da se udeleže otvoritve nove koče na Lisci, nakar je bila proslava zaključena. Popoldne je bila prijetna planinska zabava z godbo in planinskim rajanjem. Vsem udeležencem bo ostalo to lepo planinsko slavje na Mrzlici v najlepšem in trajnem spominu. Žalec Volilni imenik potrjen. Volilni imenik za občino trg Žalec je odobren. Novi volilni imenik zkazuje 340 volilnih upravičencev v primeri s 330 iz leta 1927. Poljčane Iz Sokolstva. Tukajšnji Sokol priredi v soboto 3. oktobra trgatev grozdja s srečolovom v vseh spodnjih prostorih gostilne Hartner v Poljčanah. Pridite vsi od blizu in daleč! Izpopolnitev cestne električne razsvetljave. Pekelska občina je zadnje dni svojo razsvetljavo na več mestih izpopolnila. 2e obstoječo razsvetljavo pa je preuredila v toliko, da je luči, ki so prej obsvetljevale cesto s strani, namestile preko srede ceste. Ta korak treba vsekakor pozdraviti. Ponovno pa opozarjamo odločilne kroge na temen kot od Gajška pa do gasilnega doma, ki radi egiptovske teme, ki vlada tam, in radi ovinka naravnost vpije po luči. Pozor pred zlorabo naziva! Vedno pogosteje dobivamo dopise z naslovom »Vzajemna zavarovalnica oddelek za samopomoč« — pa tudi sicer smo obveščeni, da organi raznih »Samopomoči« zlorabljajo naše ime in največkrat le z zlorabo • našega imena pridobe novih članov. Z ozirom na to opozarjamo, da nismo niti v direktni, niti v indirektni «evezi s »Samopomočjo«, »Vzajemno pomočjo« in podobnimi pomočnimi blagajnami, ker se pečamo le z zavarovanjem na solidni zavarovalnotehniČni podlagi. Nadalino zlorabo našega imena bomo sodnijsko zasledovali. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Kongres jugoslovanskih vinogradnikov v Beogradu Vinarska in sadna razstava V nedeljo »e Je vršil v slavnostni dvorani nove beograjske univerze kongres Saveza vinogradnikov kraljevine Jugoslavije. Udeležba na kongresu je bila naravnost rekordna. Našo banovino je zastopalo večje število vinogradnikov, ki sta jih vodila gg. Lovro Petovar in inž. Zupančič. Vlado je zastopal posebni odposlanec ministrskega predsednika; pa tudi trgovinsko, kmetijsko in finančno ministrstvo je bilo zastopano po svojih predstavnikih. Po prečitanju pozdravnih brzojavk Nj. Vel. kralju, ministrskemu predsedništvu, kmetijskemu in finančnemu ministru se je prešlo na dnevni red, ki je vseboval analizo o položaju vinogradništva in ukrepe, ki se morajo nujno izvesti v svrho omiljenja sedanjega težkega položaja. Na vrsti so bili razni referenti, ki so pokazali izrodke današnje vinarske krize z vseh strani. Delegati posameznih banovin so poročali o stanju na njihovem teritoriju. Izčrpna in precizna sta bila referata zastopnikov naše banovine gg. Petovarja in inž. Zupančiča. Kongres je razpravljal o prodaji svežega grozdja in o izvozu sadja v splošnem. Ugotovilo se je, da se je izvoz svežega grozdja znatno razširil, potrebno pa bi bilo organizirati tržišča in skrbeti za pravilno zalaganje posameznih tržišč. Vsi referenti so si bili edini, da je vinogradništvo ena glavnih panog jugoslovanskega kmetijstva in je zato upravičena, da se ji posveča z vseh strani kar največ pažnje. Po zborovanju, ki je potekalo v popolni složnosti, se je predlagala resolucija, ki se ima dostaviti vsem merodajnim mestom. Resolucija predlaga sledeče nujne ukrepe: Trošarina na vino naj se ne ukine, marveč uvede tudi za ono vino, ki se producira na področju takozvanih zaprtih mest v Dalmaciji. — Vsem finančnim organom naj se izda pojasnilo, da je neprevret vinski mošt oproščen trošarine. — Občinskim in drugim samoupravam naj se zabrani obremenjevanje vina z novimi občinskimi in drugimi samoupravnimi dokladami, trošarinami in drugimi dajatvami. — Gospodarske vesti X Velik sadili sejni v Ljubljani. Sadjarsko in vrtnarsko društvo priredi s sodelovanjem velesejmske uprave v dneh 25., 26. in 27. oktobra t. 1. v prostorih velesejma v Ljubljani velik sadni sejem. Prodajalo se bo samo trpežno, pozno jesensko in zimsko skrbno izbrano namizno sadje, zlasti jabolka in hruške. Sadje bo na prodaj v ameriških normalnih zabojih, strogo izbrano in skrbno vloženo. V enem takem zaboju bo povprečno 20 kg ene sorte skozi in skozi enake kakovosti. Opozarjamo na ta ugodni nakup prvovrstnega namiznega sadja naše gospodinje in vse ljubitelje sadja sploh. X Romunske težkoče pri žitaricah. Kakor je našim čltateljem znano, je romunska vlada organizirala poseben žitni fond, lz katerega se Izvoznikom izplačuje izvozna premija v znesku 10.000 lejev za vsak vagon izvožene moke. Ponudbe na notranje tržišče so ogromno večje od povpraševanja, zato čaka veliko število izvoznikov. na državne Izvozne premije. Izvoženih je bilo do sedaj približno 20.000 vagonov pšenice, t. j. okrog dve tretjini. — Koruzna žetev bo v Romuniji letos rekordna, zato zahtevajo kmečki zastopniki, naj bi se tudi za koruzo organiziral poseben fond, ki bi analogno funkcijoniral, kakor pšenični. Vsem tem zahtevkam pa država ne more ugoditi, ker se ne najde način kritja ogromnih stroškov, ki pri tem poslu nastajajo. X Naša svobodna cona v Solunu. Grško časopisje se v zadnjih dneh razburja radi stalno manjšega prometa, ki ga zaznamuje splošna prosta luka v Solunu, medtem ko promet v jugoslovanski svobodni coni stalno narašča. Predlaga, se, naj se splošna prosta luka primerno razširi m opremi z modernimi pristaniškimi napravami. V to svrho bi bil potreben kapital 15-—20 milijonov drahem. X Izvoz grozdja Iz Bolgarije. Naše državne železnice so dovolile pričenši s 1. sept. pod St. 67425 za sveže grozdje znižanje prevoznine na 630 par za 100 kg in sicer iz Caribroda do Niša. Znižanje velja samo za vagonske pošiljke z najmanj 5000 kg, ki so namenjene v Nemčijo. Od NiSa dalje veljajo obstoječe tarifne postavke. Borzna poročila dne 21. septembra 1931. Deviina tržišča. Ljubljana, 21. septembra. Amsterdam 2284-12 do 2290 96, Bruselj 787-89-790-28, Curih 1105 05 do 1108-35, Dunaj 79507-797-47, London 273 49 do 27431, Newyork 5646-80—5663-80, Pariz 221-56-222-22, Praga 167-58-168 08, Trst 295-59 do 296-69. Curih, 21. sept. Beograd 9 03, Pariz 2003, London 24-75, Newyork 511-75, Bruselj 71-25, Milan 2673, Madrid 46-50, Amsterdam 206-50, Berlin 121, Dunaj 71 90, Stockholm 136 90, Oslo Za izdelavo vinskega destilata naj se dovolijo primerne ugodnosti. — Brezalkoholne pijače iz umetnih esenc naj se obremene s primerno vi. sokimi državnimi, banovinskimi in občinskimi trošarinami najmanj v oni meri, kakor veljajo za vino. — Zaradi omiljenja krize v vinogradništvu je nujno potrebno, da se ukinejo vse carine za uvoz vinogradniških potrebščin, v kolikor pridejo v poštev za obdelavo vinogradov, izdelavo in nego vina. — Trgovinska politika naj upošteva važnost izvoza vina. Zato naj se v celoti odpravi dosedanji sistem trgovinskih pogodb na obnovi klavzule o največjih ugodnostih in izvede sistem preferenčnih carin s primernim kontingenti ran jem izvoza našega vina. — Za uvoz prazne vinske posode (sodov) iz inozemstva naj se dovoli kreditiranje carine. — Glede na nerentabilnost vinogradništva naj se nanovo odmeri katastralni čisti donos, ki služi za odmerov davkov. — Protialkoholna propaganda v državi naj se zavrne v primerne meje, da ne bo nasprotovala interesom vinogradništva, ki vsekakor predstavlja eno najvažnejših panog našega narodnega gospodarstva. Protialkoholni pokret naj propagira treznost in zmernost pri uživanju vina, nikakor pa naj ne bo proti vsakemu uživanju vina. — Pristojbine za merjenje posode naj se znižajo. — Za prevoz praznih sodov naj se dovoli na vseh državnih železnicah 50 odstotni popust. — Osnova za plačevanje skupnega davka na poslovni promet naj se določi na podlagi Din 2-— za liter. — Za potrebe vojske in mornarice naj se nabavlja samo domači vinski kis. Po končanem zborovanju so zborovalci korporativno posetili vinarsko in sadno razstavo, ki je bila tvorjena v navzočnosti kraljevega zastopnika. Že prvi dan se je pokazalo veliko zanimanje za razstavo. Sklenjenih je bilo tudi večje število kupčij. Tudi v ponedeljek je razstavo posetilo veliko število domačinov in tudi tujcev. Kupčija gre dobro izpod rok. Danes je zadnji dan, pričakujejo se večje najavljenih inozemskih interesentov. 136-75, Kopenhagen 13675, Sofija 370, Praga 1515, Varšava 57-30, Budimpešta 90-02^. Ljubljansko lesno tržišče Tendenca mlačna, promet: 1 vagon tramov. ” ■■■' ■ » Izborna kakovost hmelja v Savinjski dolini Hmeljarji so prodali nad 75*/« pridelka Žalec, 20. septembra. Hmeljska sezija se bliža koncu. Z gotovostjo se računa, da je prodanega nad 75% hmelja v Savinjski dolini. Cene so dosegle 12 Din, večinoma pa so se držale med 10 in 11 Din za kilogram. Večje zaloge hmelja imajo samo še 3 veleposestniki v Žalcu, ki upajo na ugodnejšo prodajo. Največ hmelja je pokupila angleška d. d. Pe-tit, ki je že dolgo let glavni odjemalec na žalskem hmeljskem trgu. Dokaz za izborno kakovost hmelja v Savinjski dolini je, da so bile cene hmelju v Žalcu ves čas vsaj za 1 Din višje, kot na svetovnem trgu v Žatcu. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Drama Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda, 23. septembra: »Dogodek v mestu Gogic, premijera. Izven. Četrtek, 24. septeimbra: »Pritličje in prvo nadstropje«, veseloigra, premijera. Petek, 25. septembra: Zaprto. Sobota, 26. septembra: »Kralj na Betajnovi«, premijera. Izven Nedelja, 27. septembra: »Pritličje m prvo nadstropje«. Izven. Opera Nedelja, 27. septembra ob 16. uri: »Prodana nevesta«. Gostovanje v Kranju. 7912“ Otomane v različnih vzorcih in najmodernejših oblikah, zložljive postelje, postelj, vložke, peresnice, žimnice, divane, pat. fotelje, blaga vse vrste in žimo dobite najceneje pri F. Sajovic, Ljubljana, Stari trg 6 Morski vrag eden naj lepših romanov svetovno znanega ameriškega pisatelja Jacka Londona, se dobi za nizko ceno Din 20—. vezan Izvod Din 30-—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče 10. i Drugo Kolo podsaveznega prvenstva V Ljubljani je nastopilo moštvo Maribora proti ljubljanski Svobodi. Dasi je bila tekma mestoma prav živahna, ni priSlo do pravega razvoja igre. Posebno požrtvovalno se je borila Svoboda, ki pa ni mogla biti kos Mariborčanom. Tekma je končala proti pričakovanju s pičlo zmago 5 : 3 (2 : 3) za Maribor. Sodil Je tekmo g. Cimperman dokaj dobro. Oba ljubljanska rivala sta bila v nedeljo na potovanju. Obe moštvi sta prispeli domov s trofejami. Ilirija Je v Mariboru porazila Železničarja z 2 : 0 (1 : 0). Niti domačini, niti Ilirijani niso pokazali posebnosti. Sodil je dr. Planinšek. V Celju Je Primorje proti Atletiki doseglo zasluženi rezultat 6 : 1 (4 : 1). Radi deževnega vremena in slabega terena niso mogli Primor-Jaši doseči še boljšega uspeha. Tekmi je prisostvovalo kljub neugodnemu vremena okrog 900 gledalcev. Sodnik Jordan je zadovoljeval. Situacija po drugem kolu je sledeča: Primorje 2 2 0 0 8:2 4 Maribor 2 2 0 0 11:5 4 Ilirija 2 1 0 1 4:6 2 Svoboda 2 0 1 1 4:6 1 Atletik 2 0 1 1 2:7 1 Železničar 2 0 0 2 1:4 0 Tretje kolo v državnem prvenstvu V nedeljo se je pred 5000 gledalci na igrišču Concordije odigrala tekma med Concordijo in Mačvo. Igra, ki je nudila mlačno borbo na obeh straneh, je zaključila z zasluženim rezultatom 5 : 2 (3 : 1) za Concordijo. Beograjski sodnik Joksič se ni posebno odrezal. Istega dne se Je v Sarajevu odigrala tekma med sarajevskim Saškom in zagrebškim Orati Janškim. Obe moštvi sta pokazali dokaj lepo igro. Posebno se je izkazalo sarajevsko moštvo, ki pa je moralo močnejšemu nasprotniku podleči s pičlo zmago 1 : 0 (0 : 0). Hajduk se Je v nedeljo meril z beograjskim BSK, kateremu pa ni bil kos. Igra Je končala s 4 : 0 (1 : 0) v korist BSK. Situacija po tretjem kolu izgleda sledeče: BSK 2 2 0 0 8:0 4 Oradjanskl 2 2 0 0 3:1 4 Concordla 2 1 0 1 6:4 2 Mačva 2 0 1 1 3:6 1 Hajduk 2 0 1 1 1:5 1 Sašk 2 0 0 2 0:5 0 S. K. Ilirija : S. K. železničar 2:0 (1:0) Maribor, 20. septembra. Danes se je vršila med ljubljansko Ilirijo in S. K. Železničarjem tekma za prvenstvo LNP v drugem kolu. Tekma se je bila na igrišču I. S. S. K. Maribora in se je končala z zasluženo zmago Ilirije v razmerju 2:0. Domačini so popolnoma odpovedali, zlasti njih napadalna vrsta. Ilirija sicer tudi ni zadovoljila popolnoma. Tekma saina je bila medla in je le na momente sličila prvenstveni tekmi. Gole sta zabila v prvem polčasu v 34. min. Košak in v 40. min. v drugem polčasu Janko. Sodil je g. dr. Planinšek razen v par slučajih prav dobro. V predtekmi je porazila rezerva S. K. Želez- ničarja rezervo S. K. Rapida 8 4:2 (1:1). Sodil je g. Vesna ver. Dopoldne je na Rapidovem igrišču v prvenstveni tekmi zmagala S. K. Svoboda nad rezervo I. S. S. K. Maribora v razmerju 4:0 (2:0). Sodil je g. Nemec. S. K. Rapid : S. K. Mura 6 :1 (8 :0) V Murski Soboti se je odigrala prvenstvena tekma med mariborskim Rapidom in S. K. Muro. Po daleko nadmočni igri so sigurno zmagali Rapidovci s 6:1. Sodil je dobro g. Bergant. Medmestni teniški turnir Gradec-Maribor 10:7 Maribor, 20. septembra. Na teniških igriščih I. SSK Maribora se je v soboto in v nedeljo vršil medmestni teniški turnir med reprezentacama Gradca in Maribora, ki se je končala z zmago Gradca v razmerju 10 :7. Prireditev je v vsakem oziru prav dobro uspela. Turnir je bil v posameznih točkah zelo zanimiv. Rezultati so bili naslednji: gospodje posamezno: dr. Schurer-Hitzel 7:5, 6:4; Riecky-Leyrer 6:, 6:4; dr. Bohm-ITolzinger 6:1, 6:4; Scbmelzer-Mastek 6:2, 6:1; dr. Blanke-Moro 7:5, 6:3; inž. Ludwig-Halb8trh 3:6, 6:4, 6:2; Mešiček-Slippek 6:0, 7:5; Fabjan-Schutta 6 : 3, 5 : 7, 6 : 3; Voglar-Rott-leuthner 6 : 3, 2 : 6, 6 : 0; dr. Obersteiner-Hof-fer 6 : 0, 3 : 6, 6 : 4; Pravda-Loos 8 : 6, 6 : 3. Gospodje v dvoje dr. Schiirer-Riecky : Hitzel- Leyrer 6 : 0, 6 : 2; BOhm-Schmelz : Fabjan-Me-šiček 6 : 2, 6 : 0; dr. Blanke-Halbart : Ludwig- Moro 6 : 4, 6 : 4; Holzinger-Halb&rth : Lrdwig- Schutta 8 : 10, 6 : 3, 6 : 2; Mastek-Voglar : Slippik-Rottleutner 10 : 8, 6 : 3; dr. Oberstei-ner-Pravda : Babič-Loos 6 : 3, 7 : 5. Motokolesarske dirke na dirkališču Tezno pri Mariboru Agilni Motoklub Maribor je preredil v nedeljo popoldne na tezenskem dirkališču mednarodne motokolesarske dirke. Program je obsegal 6 dirk, in sicer: I. dirka za motorna kolesa do 250 ccm (10 krogov): 1. Hinko Cerič (Maribor) na »Puch« v času 3:14®/»; 2. Karl Mlaker (Gradec) 4:38. II. dirka za motorna kolesa do 1000 ccm (10 krogov): 1. Fritz Behrend (Monakovo) 7:35’/»; 2. Hans Schmidt (Gradec) 7:B5*/*. III. dirka za motorna kolesa do 350 cmm (15 krogov): 1. Hubert Hubman (Lebring) 6:483/»; Franz Falk (Gradec) 6:51‘/s; 3. Hans Schmidt (Gradec) 7:28«/s. IV. dirka za motorna kolesa do 500 ccm (15 krogov): 1. Hans Hubmann 10:10*/s; 2. Hubert Hubmann 10:ll*/s; 3. Franz Falk 10:ll‘/i. V. dirka za motorna kolesa do 100 ccm odprta samo za člane mariborskega Motokluba in za kolesa s štirimi takti na straneh krmiljenimi motorji (10 krogov): 1. Hinko Cerič (Maribor) 7:49’/s; 2. Ludvig Starič (Kranj) 8:07Vs; 3. Ernest Stromayer (Muta) 8:52’/«. VI. dirka za motorna kolesa do 1000 ccm (10 krogov): 1. Hans Hubmann (Lebring) 6:44'/»; 2. Hubert Hubmann (Lebring) 6:454/j; 3. Franz Falk (Gradec) 7:8«/«. Agitirajte zn »Jugoslovana«/ oblastveno koncesijonirano I. Gaherščik bivši komisar za šoferske izpite. — Ljubljana, Dunajska cesta štev. 31. — Prihodnji redni tečaj prične dne 1. oktobra. 2108 Lahek zaslužek se Vam nudi, če imate mnogo poznanstva. Z obiskovanjem Vaših mnogoštevilnih znancev in prijateljev, zaslužite lep denar. Mesečno tudi več kot 1.200 Din. Ponudbe pod »Agilen«, na upravo lista. 2127 Vsled bolezni oddam ženski šivalni stroj s polno garancijo 30 let. Dosedaj stroj še ni bil rabljen, plačala sem 500 Din na račun, za kar ne zahtevam povračila. — Daljnje plačevanje mesečno samo 150 Din. Ponudbe in vprašanja na upravo lista pod »Ugodnost«. 2149 Umrl nam je naš ljubljeni soprog, skrbni papa, brat, stric in svak, gospod Anton Šuler železniški uradnik v pok. 7 ponedeljek, dne 21. t. m. ob 5. uri zjutraj. Pogreb predragega nam pokojnika bo v sredo, dne 23. septembra 1931 ob 2. url popoldne is hiše žalosti Novi Udmat, Pod Ježami St. 7 na pokopališče v Sv. Križu. Ljubljana-Novi Udmat, 21. septembra 1931, Globoko žalujoča soproga JULIJA Z in otroka ZVONKA In STANE Občina Ljubljana — Mestni pogrebni zavod v Ljubljani akulalurni papir se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana Razp Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo tesarskih, parketnih, pečarskih, steklarskih pleskarskih Jel in Jokavo okenskih zastorov Vsi podrobni proračuni in splošni gradbeni pogoji se dobe pri podpisanem uradu od 23. t. m- dalje med uradnimi urami. Zapečatene, v smislu razpisa sestavljene ponudbe, je vložiti pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8/111. do 1. oktobra t. 1., do pol 12. ure dopoldne. za stanovanjsko hišo v Celju Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave VIII. No. 4937/2. 2637 Razpis. V svrho zopetne uvedbe avtobusnega prometa na progi Kočevje—Kočevska Reka se pozivajo vsi oni, ki reflektirajo za P°de-litev koncesije za perijodično prevažanje oseb z avtobusi na tej progi, da v kolikor niso tega že storili, najkesneje do 3 0. s e p-tembra vlože zadevno prošnjo pri kr. banski upravi Dravske banovine, odd. VIII. v Ljubljani. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. septembra 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev C III 1120/31—3. ’642 Oklic. Tožeča stranka Gaber Ivan, ključavničarski pomočnik, Žerjav 60, kd ga zastopa dr. Cepuder, odvetnik v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki Mlakar Alojziju, čevljarju, Ljubljana, Zelena jama, radi Din 6000-- k opr. štev. C III 1120/31-3 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 2 5. septembra 1931 ob p o 1-devetih pred tem sodiščem v izbi štev. 50. , , Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja v smislu § 276 o. d. z. postavni skrbnih na čin v osebi njegove žene Mlakar Ane, stanujoče v Zeleni jami, Središka ulica 1, za skrbnika, ki jo bo zastopala na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. septembra 1931. C 209/31—1. * Oklic. 2625 Ustna sporna razprava se določa na 17. oktobra 1931 ob devetih pri tem sodišču v sobi štev. 21. Toženi stranki se postavlja za skrbnika Černe dr. Ferdo, odv. v Dolnji Lendavi. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 16. septembra 1931. C 558/31-1. * Oklic. 2640 Tožena stranka Osterman Jože, pos. sin v Dol. Brigi št. 1, je vložila proti toženi stranki R8thel Gregor in Magdaleni, pos. v Moravi št. 5, radi 915 Din s prip. k oprav, št. C 229/31—1 tožbo. # Narok za ustno razpravo se je določil na 13. oktobra 1931 ob devetih pred tem sodiščem v izbi št. 3. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja za skrbnika na čin dr. Rom Rihard, odv. v Kočevju, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II., dne 16. septembra 1931. * C 438/31—1 2622 Oklic. Hranilnica in posojilnica v Turnišču, r. z. z n. z., ki jo zastopa dr. Černe Ferdo, odv. v Dolnji Lendavi, je vložila zoper Gone Josipa in Horvat Marijo, ženo Mihaela, oba pos. v Kobilju, tožbo zaradi 1336 Din, * ?!stna sporna razprava se določa na 17. oktobra 1931 ob devetih pri tem sodišču v sobi štev. 21. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se ji postavlja za skrbnika Berden Peter, posestnik v Kobilju. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 15. septembra 1931. $ C 437/31-1. 2624 Oklic. Berden Pavel, pos. v Kobilju, ki ga zastopa dr. Černe Ferdo, odv. v Dolnji Lendavi, je vložil zoper Horvat Marijo, ženo Mihaela, pos. v Kobilju št. 208, tožbo zaradi 1335-— Din s prip. Ustna sporna razprava se določa na 17. oktobra 1931 ob devetih pri tem sodišču v sobi štev. 21. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se ji postavlja za skrbnika Berden Peter, posestnik v Kobilju. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 15. septembra 1931. $ C 441/31-1. 2623 Oklic. Krampač Ana, roj. Mesarič, pos. v Srednji Bistrici štev. 20, in ležeča zapuščina Krampač Štefana, od tam, zastopana po prvotožnici kot skrbnici, ki jih zastopa dr. Pikuš Janko, odv. v Dolnji Lendavi, sta vložila zoper Dunko Baro roj. Kocet, pos. iz Srednje Bistrice štev. 15, in ležečo zapuščino po Dunko Ivanu tožbo zaradi 2121’— dinarjev s prip. Tožeča stranka Opara Franjo, krojač v Grosupljem, zastopan po drju. Prus Antonu, odvetniku v Konjicah, je vložila proti toženi stranki zapuščini po dne 3. julija 1981 umrlem Ratej Jakobu, bivšem posestniku v Draži vasi štev. 30, radi 3415 Din 75 s prip. k opr. št. E 558/31—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 20. oktobra 1931, ob devetih pred tem sodiščem v izbi št. 4. Toženi stranki se postavlja g. Fink Mihael, hranilnični uradnik v Konjicah, za skrbnika,- ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Konjicah, odd. II., dne 11. septembra 1931. •J; Cwa 464/31—4. 2632 Oklic. Nachtigall Gabrijelu, klobučarju v Ložu št. 58, sedaj neznanega bivališča, je vročiti menično tožbo z dne 31. avgusta 1931, opr. št. Cwa 464/31/1, radi Din 6522 — s prip. Ker je bivališče Nachtigall Gabrijela neznano, se mu postavlja za skrbnika v obrambo njegovih pravic gosp. dr. Modic Ivan, odvetnik v Ljubljani. Ta skrbnik ga bo zastopal v oznamenjeni pravni stvari na njegovo nevarnost in stroške, dokler se on ali ne oglasi pri sodniji ali si ne imenuje pooblaščenca. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. Il.a, dne 17. septembra 1931. * E 1262/31—13. 2607 Dražbeni oklic. Dne 13. oktobra 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Slatina, vi. št. 5 in 57. Cenilna vrednost: 42.812'— dinarjev, 28.277’— dinarjev, vrednost pritikline: 1870-— Din; najmanjši ponudek: 33.108'— dinarjev, 22.612'— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, dne 4. septembra 1931. # E 564/31—6. 2621 Dražbeni oklic. Dne 19. oktobra 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Odranci, vi. št. 257, 621, 623, 606, 1030, 266, 330, 378, 451. Cenilna vrednost: Din 12.900'—; najmanjši ponudek: Din 9602'—. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 16. septembra 1931. *$* E 558/31. 2627 Dražbeni oklic. Dne 27. oktobra 1931. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: 1. zemljiška knjiga Vel. Goba, vi. št. 89, in 2. zemljiška Vel. Goba, vi. št. 258. Cenilna vrednost: ad 1. 26.204-95 Din, ad 2. 13.560-— Din; vrednost pritikline: 3500-— Din. najmanjši ponudek: ad 1 in 2 28.844-— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je p riglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Okrajno sodišče ▼ Litiji, dne 13.septembra 1931. E 1912/31-9. ' 2628 Dražbeni oklic In poziv k napovedi. Na predlog zahtevajoče stranke Hladin Valentina, trgovca v Celju, zastopan po dr. Pintar, odv. v Celju, bo dne 23. oktobra 1391 ob devetih, pri tem sodišču, v sobi št. 4 na podstavi odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Trnovlje vi. št. 108, označba nepremičnin: hiša s stavbeno parcelo, cenilna vrednost 25.000-— Din, gospodarsko poslopje s peč-nico uto za sušenje, svinjakom 83.000-— dinarjev, zemljišče, travniki, njive, gozd 73.190-50 Din, pritikline 6825 — Din, skupaj 138.015-50 Din; najmanjši ponudek: 92.011-— Din. Vadij znaša 18.802-— Din. K nepremičnini zemljiška knjig k. o. Trnovlje, vi. št. 108, spadajo sledeče pritikline: 2 konja, 1 krava, 2 konjski vpregi, 1 težek gospodarski voz, 1 slamoreznica in razno gospodarsko orodje v cenilni vrednosti 6825-— Din. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaje. Okrajno sodišče Celje, odd. III., dne 26. avgusta 1931. Konkurzni razglasi Sa 28/31—2. 2630 1016. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vini Pečovnik Cirila, trgovca pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah. Poravnalni komisar: dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Poravnalni upravnik: dr. Miihleisen Lo-tar, odvetnik v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 84, dne 2 6. oktobra 1931 ob devetih. Rok za oglasitev do 21. oktobra 1931 pri okrožnem sodišču v Mariboru. Okrožno sodišče v Mariboru odd. III., dne 17. septembra 1931. * 2626 kavcija vrne ter se položi stalna kavcija, in sicer: Naši državljani 5% od celotne izlicitirane vsote (čl. 88 zakona o državnem računovodstvu). Konkurenti morajo predsedniku licitacijske komisije izročiti pismeno potrdilo o pravilno položeni kavciji. Kavcija se polaga v gotovem denarju ali v državnih, po državi garantiranih vrednostnih papirjih, računanih po nominalni vrednosti. Vse osebe, ki se udeleže te licitacije, morajo komisiji predložiti potrdilo pristojne oblasti, da se smejo udeleževati državnih licitacij, kakor tudi potrdilo pristojne davčne oblasti, da eo ji njihove tvrdke prijavljene in da so njih davki in doklade pravilno poravnane. Pogoje in materijal, ki se stavlja na prodaj, si lahko interesenti ogledajo vsak delavnik dopoldne med uradnimi urami. Skladišče Avto-komande ministrstva vojske in mornariee v Beogradu, dne 25. avgust 1931. * 2631 Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Stanje 15. septembra 1931. Aktiva. Dinarjev Metalno podloga . . 2.017,668.153'80 DavI?a ti nSon v podlogi . . 90,501.713'64(—109,468.305'26) Kovani novec v niklu .... 32,775.202-81 (+ 1,230.718-84) Demonetizirano srebro . . . 33,907.917-65 Posojila . . . 1,691,293.541-84 (—11,311.425-27) Vrednostni pa- 27,420.000'— Sa 14/31—21. 1017. Oklic. S sklepom od 28. maja 1931, opr. štev. Sa 14/31—1 otvorjeni poravnalni postopek o imovini Kastelic Ele, trgovke v Novem mestu, se proglaša v smislu § 55 zakona o p. p. dovršenim, ker je poravnava pravo-močno odobrena. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. TI., dne 15. septembra 1931. * S 27/31—6. 2633 1018. Sklep. Konkurzna stvar: Čeme Franc, trgovec s papirjm v Ljubljani, Kladezna ulica št. 6. S tusodnim sklepom z dne 1. septembra 1931 S 27/31—2 je bil otvorjen konkurz o imovini navedenega Černe Franceta, ki je vodil trgovino s papirjem A. Škedelj, Ljubljana, Gledališka ulica št. 8/II, in določen narok za prvi zbor upnikov na dan 10. septembra 1931, rok za prijave terjatev do 12. oktobra 1931 in narok za ugotavljanje terjatev na 17. oktobra 1931. Ker se pri naroku za prvi zbor upnikov, upniki niso zglasili, se določa ta narok vnovič na 2 8. septembra 1931 ob devetih v sobi štev. 1^0, rok za prijave terjatev se podaljša do 19. oktobra 19 31, narok za ugotavljanje prijavljenih terjatev se določi vnovič na 2 4. oktobra 19 31 ob devetih v sobi št. 140. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. septembra 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev St. 1798. 2619 Razglas o prodaji starih gumijev, avtomobilov, rasnih avtomobilskih priklopnih voz in železnega posodja. Skladišče Avtokomande ministrstva vojske in mornarice stavlja po sklepu gospoda ministra vojske in mornarice, AAŠt. 179 z dne 30. januarja, AAŠt. 3238 z dne 20. marca, AAŠt. 6852 z dne 17. maja, AAŠt. 7070 z dne 25. junija in AAŠt. 11.147 z dne 10. avgusta 1931, potom javne pismene licitacije na prodaj spodaj navedeni materijal, ln sicer: 1. 4 različne avtomobilske priklopne vozove, 2. 75 komadov železnega posodja raznih velikosti, 3. 1 železen voz, 4. 1 avtobus, 5. 26 komadov zunanjih gumijev raznih velikosti. Licitacija se bo vršila v pisarni skladišča Avto-komande ministrstva vojska in mornarice v Beogradu (Bulevar Osvobodjenja 75) na dan 29. septembra 1931 ob enajstih dopoldne. Pravico udeležbe na licitaciji ima vsakdo, kdor na dan licitacije, najksneje do 10. ure dopoldne, položi pri blagajni 2. artilerijskega polka vsoto Din 500— kot začasno kavcijo. Po končani licitaciji se ta začasna pirji Prejšnji predujmi državi . Začasni predujmi gl. drž. blagajni . . Vrednosti re-zervn. fonda Vrednosti ostalih fondov . Nepremičnine . Razna aktiva . 1.824,419.311-81 (— 470,000.000-— 90,874.057-71 (+ 4,180817-73 140,698.912-34 (-4-37,351.168-77 (4- 1.397--) 409-45) 36.366-26) 291.857-67) 6.461,090.788-- Pasiva. 180,000.000-— Kapital Rezervni fond . 99;401.633-88 (4- 1,628.553-50) Ostali fondi. . 4,260.410-03 (+ 78.945-13) Novčanice v obtoku . . . . 4.955,053.025'—(—116,145.815-—) Obveze na pokaz 469,091.097-21 (-66,067.257-40) Obveze z rokom 674,669.765-41 (—42,880.305"26) Razna pasiva ■ 78,614.856-47 (+ 3,419.292'56) 6.461,090.788-— Obtok in obveze 5.424,144.122'21 Celotno kritje .... 37-19 °/0 Kritje v zlatu . . . . 28*48°/o Obrestna mera: po eskomptu................. po lombardu................ < • > , 9% •j* Štev. 9424/11. 2643 Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 2 9. septembra 1931 ob enajstih nabavo: 25.000 kg pšeniečne moke, 2.000 kg domače svinjske masti, 500 kg ječmenove kave. Pogoji se dobe pri podpisani. Direcija drž. rudnika Velenje, dne 17. septembra 1931. Razne objave 2613—3—3 Poziv upnikom. Bikorejska zadruga v Hrastniku r. z. z 0. z. se je po sklepu občnega zbora z dne 1. junija 1931 razdružila ter prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prijavijo likvidatorjem zadruge morebitne terjatve. Trbovlje, dne 15. septembra 1931. Likvidatorji: Gričar Martin, posestnik Plesko, Vabič Andrej, posestnik Plesko, Zupan Frane, posestnik Prapretno, Laznik Filip, posestnik Plesko, Štrovs Ivan, posestnik Plesko. * 2616 Objava. Društvo javnih nameščencev in upokojencev v Konjicah se je glasom sklepa izrednega občnega zbora z dne 14. julija 1931. prostovoljno razšlo. V Konjicah, dne 17. septembra 1931. Zadnji društveni namestnik predsednika: Šuc Štefan, s. r. davčni kontrolor. * 2641 Objava. Izgubil sem originalno izpričevalo II. razreda krške meščanske Sole ix šol. leto 1891/92. glaseče se na ime Vogrinc Ivan. Proglašam ga neveljanim. Stibrič Ivan, nadz. proge drž. žel., Novo mesto P. Ripson: 68 Marsove skrivnosti (Roman.) Se ko je bilo število prebivalcev okoli dvatisoč, so zgradili oba stolpa na otoku, ob morskem obrežju, z ogromnimi zalogami hrane, za slučaj, da bi se spet na kakšen način poživil rod umirajočih, da bi imeli dovolj hrane za prve čase, ali pa tudi v slučaju slabih letin ali drugih nevarnosti. In koliko je bilo teh nevarnostiI Predvsem potresov! Mars je doživljal strahovite kataklizme, ki so včasih uničili cele kontinente. Na tisoče, celo na stotisoče prebivalcev je našlo tedaj smrt. Tu je starec prenehal, dušilo ga je v prsih, kajti govorenje je bil zanj prevelik napor. Spet je napravil požirek oživljajoče pijače in nato je nadaljeval s svojo povestjo: Bil je zdravnik, eden izmed onih, ki so zdravniško vedo spravili na višek in našli način, kako bi bilo mogoče vsako življenje podaljšati v neskončnost. — Ali bi ti hotel večno živeti? S tem vprašanjem je prekinil svojo razlago in ostro pogledal Robertu v oči. — Vprašanje je preveč nepričakovano in ne vem, kaj bi na to dejal, je odgovoril Robert, starec se je pa bridko nasmehnil, rekoč: — Pametna naredba narave, da mora vsako živo bitje v točno določenem času končati svoj tek, je šele onemu razumljiva, ki ima možnost večnega življenja in je del te večnosti izkusil, enako kot sem jaz. Človek po prvem svojem življenju, ko je prekoračil od narave za življenje določeni čas, ne najde nikakega veselja do nadaljnjega bivanja med ljudmi. Vse mu je tuje, vsi njegovi dragi so pomrli, in kaj misliš, da te otroci otrok tvojih lastnih otrok še zanimajo? Oni za tebe niso nič drugega, kot vsi ostali otroci, to se pravi, da so tujci, ti pa zanje nisi nič drugega, kot kurioziteta, zanimiv starec, ki ne umrje. Jaz sem ta položaj izkusil, a držal sem se življenja, ker sem bil prvič našel v prirodi ono, kar mi je manjkalo pri ljudeh, drugič pa sem hotel končati svoja raziskovanja o postanku in nadaljevanju življenja v vseh njegovih oblikah. In tako sem ostal potom življenjskega eliksirja dolgo, dolgo na tem planetu, dokler nisem slednjič bil sam, čisto sam. Pokopal sem zadnje svoje druge. — Kako dolgo živiš torej? je vprašal Robert radovedno. — Ne reci, kako dolgo živiš, temveč, kako dolgo sl živel, kajti potom raznih kemičnih in električnih procesov sem se slednjič, ko sem ostal sam, spravil v brezčutno spanje, ki bi lahko trajalo tisoče let. Uredil sem si svoje spavališče tako, da bi me v slučaju, ako kdo spravi radio centralo v delovanje, njeni energični valovi potom indiciranja visokofrekvenčnega stroja spet spravili k življenju. In to si bil ti. Kako dolgo sem ležal v tem spanju, ne vem. Toda naenkrat mi je, vzbujeno od električnih tresljajev, srce začelo spet utripati in prebudil sem se. Potom te tekočine, ki jo pijeva tu, in ki je eden izmed življenjskih eliksirjev, sem se spet zbudil za nekaj ur k življenju. — Za nekaj ur? je vprašal prestrašeno Robert, ki ni mogel razumeti, da bi edini človeški tovariš, ki mu ga je usoda tako čudovito naklonila, spet izginil iz njegovega življenja. — Da, da, samo za nekaj ur, kajti moj čas je že dospel in kmalu bo zadnji Marsovec preminul. Trenutki najinega razgovora so zato silno dragoceni, kajti vsak čas lahko zaspim za vedno. Gre pa sedaj za to, da tebe rešim in te vrnem zvezdi, 9 katere si dospel. Srečo si imel v vsem svojem življenju, mladenič, in sreča te bo spremljala naprej po tvojih potih, S svojimi duševnimi očmi, ki so stare tisoč in tisoč let, to vidim. Vidim v tvojih očeh tvoje življenje nazaj in naprej. Ti tega ne razumeš. Moral bi živeti tisoč in tisoč let, kot sem jaz, in premeriti vse globine vesoljstva, potem bi ti bilo tudi to jasno kot solnce na nebu. — Pa preidimo na drugo stvar. Ti boš šel domov, toda ne sedaj. Preteklo bo še pol leta in potem se boš vrnil. Tvoja zvezda je sedaj predaleč. Pojdi doli v drugo nadstropje, v knjižnico in poišči na levi v spodnjem oddelku največjo knjigo, nebeški atlant. To mi prinesi. Robert je storil kot mu je bilo ukazano, in prinesel velikansko knjigo, ki jo je položil na mizo. To je nato primaknil k naslonjaču starca in ta je začel listati po velikem nebeškem atlantu. Vstavil se je na strani, kjer so bile zaznamovane poti planetov. Ni mu bilo treba dosti razlagati Robertu, kajti ta je bil v astronomiji tako rekoč doma. Kar vnaprej, predno je starec kaj dejal, mu je Robert pokazal zemljo, Mars in ostale planete. roko, ko so se vendar ž njim vedno dobro razumele. Ko so pa oporoko pogledale bolj natanko, so videle, da je oporoka stara že — 00 let. Oče jo je pozabil spremeniti pravočasno. Med hčerami in med dobrodelnimi društvi je pa prišlo do tožbe zarad dedščiae. Ta tožb* se je vlekla zelo dolgo. Konec tožbi pa je napravila najstarejša hčerka, ki se je kljub svojim 70 letom poročila s 29-letnim ieninom. Sedaj so sestre in društva skupaj tožile naj-etarejšo sestro, češ da ni pri pravi pameti, siooc. se ne hi 70-letna ženska poročila s tako mladim človekom. Sodišče pa je odločilo, da je naj-atarejša hči pokazala- svojo pamet ravno v tem, da se je poročila — sicer ne bi bila nikdar prišla do premoženja. Premoženje bo pa užival bržkone — on. Ženske, ki kade, postanejo grde Predsednik društva amerikanskih lepoličar* jev je izjavil na nekem predavanju, da postanejo kadilke sčasoma zelo grde; njihove poteze na obrazu postanejo oglate in ostre, ustnice pa vedno bolj bledč. Ustnice se povesijo, oči pa jim postanejo medle in kalne. Pravijo, da so se tega predavanja nekatere Američanke tako prestrašile, da so res opustile kajenje... Kaj pomeni »die bose Sie-ben«? Nemol pravijo prepirljivi ali obrekljivi ženski »die bdse Sieben«. Človek bi mislil, da je ta beseda v zvezi s sedmlco (sedem = sieben), a to ne drži. Beseda prihaja namreč iz poganskih časov. Prebivalci na mecklenburškem obrežju, piše »Vorwarts«, so namreč častili neko boginjo »Siwa«, to boginjo pa so si predstavili kot furijo z razkodraniml lasmi. Ko pa se je začelo v teh krajih širiti krščanstvo in ko jo prišlo med kristjani in pogani do krvavih bojev, so pogani darovali tej boginji ubite kristjane. Zato pa so kristjani imeli to boginjo za tako hudobno, da so po njej imenovali vsako hudobno žensko »Siwa«, odtod pa se je razvila beseda »Sieben«. Tako piše »Vorwarts«. Ml pa vemo, da so v Mecklenburgu stanovali nekdaj Slovani in kdor pozna Prešernov »Krst pri Savici«, se gotovo spominja »boginje 2ive«, Humor. Reševalni zrakoplov V Newyorku so preiskušali mal zrakoplov, ki je namenjen za reševanje ponesrečencev na morju. Zgodovinski upor v angleški vojni mornarici Nedavno so poročali listi, da se je moštvo na enem delu angleškega brodovja uprlo zaradi znižanja plač, na katero je bila sedanja angleška vlada prisiljena zaradi splošnega krajšanja dr- ■ žavnih izdatkov. Upornike pa so kmalu pomirili in o kakšnih hudih sodbah in obsodbah zaradi upornosti do danes nismo nič slišala. Mnogo hujši pa je bil upor v angleški vojni mornarici 1. 1797., ki je grozil mogočno Anglijo docela upropastiti. Ta upor je bdi mnogo nevarnejši, kakor pa če bi bilo francosko brodovje napadlo angleško obalo. Meseca februarja 1. 1797. so namreč mornarji onih ladij, ki so bile vsidrane v Porstmouthu, izročili admiralu Lordu Hovve-ju spomenico z mnogimi pritožbami. Lord Howe pa se za spomenico še zmenil ni. Ko ie pa nato napovedal admiral Bridport 15. aprila odhod brodovja, se je moštvo na križarki »Queen Oharlotte« vprlo, kar je bilo v zgodovini angleškega brodovja nekaj neverjetnega. Ostale ladje so se upornikom takoj pridružile in vsi moštvu nepriljubljeni častniki so morali ladje zapustiti. Admiraliteta je bila v silnem strahu, kajti če bi bili francozi ta hip Anglijo napadli, bi bilo Nov hangar za »Zeppeline« V Friedrichshafenu dogotavljajo nov hangar za »Zeppeline«. Hangar spada med največje na svetu. tedaj konec Anglije. Zato je šlo več admiralov na križarko »Queen Charlotte« na pogajanja. Mornarji so pa rekli, da priznavajo samo sporazum, ki ga bo potrdil tudi parlament in podpisal kralj. To je nekega admirala tako ujezilo, da je priprostemu mornarju dal zaušnico. Admirala so komaj rešili pred jezo upornikov, ki so zahtevali višjo plačo in boljšo hrano in lepše ravnanje z bolniki. Admiral] so bili uvidevni in ker se upor le ni polegel, so privolili v vse zahteve mornarjev, na kar so ti zopet nastopili službo. Anglija je bila rešena. Drage letalske znamke Odkar so odprli še zračno pošto, se je odprlo zbiralcem poštnih znamk zopet novo polje: letalske znamke so dandanes jako iskano blago. Znamke n. pr. od Byrdovega leta v Pariz plačujejo danes po 150 dolarjev. Byrdov let je šel sicer »po vodi«, kakor ugotavlja zbadljivo neki pariški list, ampak znamke imajo le svojo ceno. VPo vodi« je splaval tudi let, ki sta ga nameravala leta 1919. pilota HawUer in G rde ve preko oceana. Oba letalca sta se morala spustiti na odprto morje blizu irske obale, kjer ju je rešil neki parnik. Vrednost pa so dobile znamke, ki jih je poštno ravnateljstvo v Novi Fund- landiiji obema letalcema izročilo z naročilom, naj jih neseta z letalo inv Anglijo. Te znamke veljajo dandanes, če so nerabljene, po 1500 dolarjev, če so pa rabljene, so pa po 1000 dolarjev. Razmeroma poceni pa so prve italijanske letalske znamke, ki so jih dali tiskati ob otvoritvi letalske proge Rim—Turin. Te znamke stanejo po 50 centov. Iznajdljivi ljudje pa so prišli še na drugo misel: prosili so ob otvoritvi vsake nove letalske proge pilota, naj se podpiše na njihova pisma in dopisnice. Ko so otvorili progo Chi-kago—St. Louis, je vodil letalo Lindbergh; takrat je veljalo od njega podpisano pismo 1 dolar. Leta 1927. pa Je postal Lindbergh svetovno znan in cena od njega nekdaj podpisanih pisem je skočila čez noč na 450—500 dolarjev. Ona 70 — on 29 let V Barceloni na španskem je umrl pred leti premožni trgovec Bruno Humbert. V svoji oporoki je zapustil svoje premoženje svojim štirim hčeram, toda pod pogojem, če bodo takrat že omožene; sicer pripada vse premoženje raznim dobrodelnim ustanovam. Hčere pa eo bile takrat, ko so na sodišču testament odprli, še vse samice, pa tudi že precej v letih. In kar niso mogle razumeti, kako je to mogoče, da je njihov oče napisal tako opo- Pogreb žrtev železniške nesreče pri Budimpešti V četrtek so svečano pokopali žrtve velike železniške nesreče pri Budimpešti. NesreBa znamenitega angleškega letala Angleško letalo »8 1590«, 8 katerim je nedavno dosegel poročnik Stainforth rekordno brzino 010 kilometrov na uro, se je te dni pri Calshot-u ponesrečilo. Poročnik Stainforth Je le lahko poškodovan. »Brate, očedi mi no moje hlače ženiti« — se grem Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva uL 23. — Za tiskarno odgovarja Otmar MieliAlek, — Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Kozmnn. — Vsi v Ljubljani,