Leto XV1L, št. m LJubljana, četrtek 10. septembra l93t> opravnoACTOi Hjunijaaa, ouuUljeva ulica & — Telefon tt. 8122, 8123» 3124. 3125, 3126* < inseratru oddelek: Ljubljana, Selen* Durgova OL i. — Tet 3382, 2482. Podružnica Maribor: Gosposka attca at. LL — Telefon tt. 2496. Podružnica Celje: Kocenova Ottca At, i — Telefon št. 180. dačuni pri pošt. Sek. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga tisto 78.180. SVten St. 108241. Poljska politika General Rydz-Smigly se po večdnevnem službenem obisku v Franciji vrača v svojo domovino. Njegov francoski pose t spada med politične dogodke prve vrste, saj je popularni general ne le vrhovni inšpektor in torej vrhovni komandant poljske armade, marveč ima tudi izredno važen politični položaj, ker je bil službeno določen za naslednika umrlega velikega maršala Pilsudskega. Njegova pot v Francijo je imela zaradi tega poleg vojaškega tudi poudarjeno političen pomen, ki je bil tem večji, ker je neposredno sledil obisku šefa francoskega generalnega štaba generala Gameli-na na Poljskem. Nikogar zaradi tega ne more presenetiti, ako vsi evropski listi pišejo o novi orientaciji poljske politike. Težko je ugotoviti, ali se tak razvoj ni morda pripravljal za kulisami že dalje časa, ker je odpor proti nemški liniji poljske zunanje politike že dolge mesece vedno bolj naraščal v vsej poljski javnosti. Vsekakor pa ie zunanje znake nove orientacije sprožilo forsirano nemško oboroževanje, zlasti pa podaljšanje kadrske vojaške službe. Ta Hitlerjev ukrep je evropska javnost sprejela tako ravnodušno, da si tega skoraj ne moremo drugače tolmačiti, kot neke vrste otopelosti proti sezacijam in alarmom ki zlasti v letošnjem letu pode drug drugega. Skor0 še bolj značilno je, da ni bilo pri tem koraku, ki bo ogromno povečal moč nemške stalne vojske, niti s službene strani nikakega formalnega ugovora, čeprav je v nasprotju z določbami mirovne pogodbe. Seveda pa odgovorni državniki evropskih držav niso mogli ostati v resnici ravnodušni, enako pa tudi ne generalni štabi, ki nosijo odgovornost za obrambno pripravljenost svojih držav. Na Poljskem je nemški sunek okrepil oni tabor, ki je nezaupno motril enostransko nemško usmerjenost poljske politike, kakršna se je kazala vsaj na videz. Argumenti tega tabora so pridobili na svoji prepričevalnosti in so oči-vidno močno vplivali tudi na odgovorne voditelje poljske države. Čez noč je stopilo v ospredje dejstvo, da ima Poljska še vedno obrambno zvezo s Francijo in da bi mogla ta zveza postati zelo aktualna- Pojavila se je zaradi tega potreba, da se odstranijo neskladnosti, ki so nastopile ne le med politiki, marveč tudi med strategi obeh držav. Gre tu predvsem za odnošaje Poljske in Francije do Sovjetske Rusije. Ni dvoma, da so bile te kočljive zadeve glavni predmet razgovorov, ki so se vršili na Poljskem ob Gamelinovem in sedaj v Franciji ob Rydz-Smiglyjevem obisku. Kar govore generali med seboj, običajno ne prodre v javnost. Zato je težko kontrolirati, kaj so govorili, o čem so se sporazumeli in o čem še ne. Bržčas so pretirane vesti, da so Poljaki pristali na prehod sovjetskih armad skozi poljsko ozemlje za primer nemškega napada na Francijo, kajti težko si je misliti, da bi Poljska, ki hoče biti obravnavana kot velesila, dala tako koncesijo, ne da bi imela sama direktno zvezo z Rusijo. Nasprotja med Poljsko in Rusijo pa so vsaj zaenkrat še tako velika, da se taka zveza zdi nemogoča. Gamelinova naloga je očividno bila predvsem ta, da odstrani poljske pomisleke in ugovore zoper vojaške obveznosti, ki jih nalaga Franciji njena zavezniška pogodba z Rusijo. Očividno je odlični francoski general to svojo nalogo izpolnil, ker bi drugače pač težko prišlo do protiobiska komandanta poljske armade. Kljub vsem tem pojavom pa bi bilo napačno soditi, da bo Poliska iz temeljev spremenila svojo dosedanjo politiko. Glavni pravec vsega njenega nastopanja je ta, da se hoče uveljavljati kot velesila, enakovredna in ravnopravna z drugimi velikimi evropskimi državami. Priznati je treba, da so v Varšavi ta svoj namen, ki se je bil pred dobrima dvema letoma rodil kot reakcija na ponesrečeni zasnutek pakta štirih velesil, v dobri meri res dosegli. Pozicija m ugled Poljske sta se brez dvoma utrdila cena poljskega zavezništva je vidno po-rastla. Ne da se v tej zvezi tajiti, da je mnogo koristil tudi sporazum z Nemčijo, ki veže Berlin na gotovo obzirnost napram vzhodni sosedi. Razlika med rajhovsko politiko napram Poljski pred sporazumom in po njem je ogromna. Toda deset let, za kakršno dobo je sklenjeno poljsko-Tvmško premirje, je v življenju narodov kratko razdobje, pa je pri tem zaradi današnje nestalnosti še vprašanje, ali je vsaj teh deset tet brezpogojno zajamčeno. Zato je opozicij a proti zavezništvu z Nemčijo zučin_ kom opozarjala na možnost, da poljska republika podpira in krepi Nemčijo ter ji pomaga do marsikakega uspeha, ne da bi imela jamstva, da se ta večja moč ne bo kdaj obrnila proti Poljski sami. Afera z Gdanskom, pojavi nemške ire. dente, zlasti pa siln0 nemško oboroževanje z neznanim ciljem, vse to je po. vzročilo, da so Poljaki smatrali 'za umestno, ponovno in vsem vidno pokazati. da imajo zavezniško in obrambno pop-odV, tudi s Francijo. Da pa si hočejo v zunanji politiki sM ko prej «Kje stojimo«, ki tolmači politično in vojaško stališče Nemčije napram ostalemu svetu. Clane^ ugotavlja, da se je v zadnjih tednih mnogo mislilo na nevarnosti bodoče vojne. Narod naj ve in naj niti za trenutek ne pozabi, da spada vojna v zgodovino. Nemčija ne bo zopet zašla v po-greške predvojnega časa, ko se je vso videlo v rožnati luči. Članek govori nato o komunistični propagandi po svetu in o politiki Rusije ter izjavlja: Čeprav v Nemčiji nočejo, da bi se vodila križarska vojna idej na svetu, vendar ni nobenega dvoma, da si stojita nasproti narodno-socialistična in boljševiška ideja; pa tudi z oziram na obstoječe rdeče vojske je dejstvo, da bo Nemčija imela tudi pri tehnično-speciailiziranem vodstvu vojne ljudi, ki bodo imeli visoke tehmične sposebnosti in čut za politično odgovornost. San Sebastlan pred padcem Spor med baskovskimi nacionalisti in vladnimi miličniki v obleganem mestu Pariz, 9. septembra d. Vojska španskih upornikov namerava San Sebastian zavzeti na enak način, kakor je Irun. Mesta ne bo* do bombardirali, pač pa obkolili, da bi ga prisilili k predaji. Dogodki na fronti v odseku Iruna in San Sebasliana so imeli že tednov oblegano mesto Oviedo, ki je še v posledice za položaj v Asturiji. Že več posesti upornikov, se je nameravalo že pre= dati, sedaj pa se še upira v upanju na pomoč. Na drugi strani skušajo vladne čete izzvati tamkai odločitev še pred padcem San Sebastiana, s čemer računajo na gotova nesoglasja med vojaki in oficirji upornikov kot psihološko posledico- Pozno snoči sq se razširile vesti, da so uporniki že zavzeli San Sebastian, izkazalo pa se je, da eo te vesti še preuranjene. Kes je, da so prednje straže upornikov prodrle v nekatera predmestja, kjer se vodijo «edai krvave borbe. Branitelji so bili prisiljeni za--pustili dobro utrjena predmestja, ki so jih pa pred svojim umikom zažgali. Položaj v San Sebaetianu pa je postal nevzdržen, ker francoski nacionalisti ne sodelujejo več pri obrambi rfiesta proti upornikom, marveč se omejtijejo le na to, da ga ščitijo pred ropa; njem in požiganjem anarhistov. Zaradi tega so nastali v notranjosti mesta hudi boji med vladnimi miličniki in baskovskimi naeonali? sti, tako da je vse mesto eno samo bojišče. Listi poročajo, da je civilni guverner v San Sebaetianu, Ortega, poslal svojega sina k upornikom, da bi se z njimi pogajal o predaji mesta, če vodstvo upornikov zagotovi splošno amnestijo. Vodstvo upornikov je ta predlog odklonilo in izjavilo, da bo brez« obzirno postopalo z vsemi pristaši madridske vlade, le baskovski nacionalisti bodo izvzeti. Iz uporniškega tabora Burgos, 9. sep embra. d. Uporniške čete so med severom in jugom prodrle tako daleč, da je vzpostavljena zveza med četami generala Franca in generala Mole ter ustvarjena na ta način skupna opsra-cijeika podlaga. Kakor objavlja vrhovn-o poveljstvo upornikov v Burgosu, se je končala bitka pred Talavero v ponedeljek zvečer z zmago upornikov. Tujski l"g o-narji in maroške čete so po ogorčenem boju na nož pognale vladne čete pod poveljstvom novo imenovanega generala Assensa v beg. pri čemer so imelj vladni miličniki 425 smrtnih žrtev ter izgubili 150 ujetnikov. Razen tega so uporniki zaplenili mnogo -vojnega materiala, tankov in municije. M^Jnemu poizvedovalnemu oddelku se je nekaj ur kasneje posrečilo preprečiti porušenje mosta preko re. ke Alberehe. Vladni oddelek je bil pri polaganju min presenečen ter je morai po kratkem boju prav tako pobegniti. Na severni fronti se je napadalnim četam generala Mole pcsreči]o osvojiti nekaj važnih gorskih prelazov na cestah, kj vodijo v Madrid. Priprave vlade za ofenzivo Madrid, 9. septembra, d. Priprave vlade za velikopotezno ofenzivo so v polnem teku. Vlada skuša ukreniti vse, da bi prišlo še pred nastopom mraza v gorah do odločilnega udarca proti upornikom. V Estre-maduri so baje v teku velike operacije, o katerih pa ne objavljajo nobenih podrobnosti. Ministrski predsednik Largo Caballe-ro je v ponedeljek odpotoval na estrema-dursko fronto, da bi se posvetoval z vrhovnim poveljnikom vladnih čet. Kakor vse kaže, je Caballcrova vlada še vedno zaposlena z reorganizacijo obrambe. Bivši španski prosvetni minister Domingo, ki je predsednik republikanske levice, slič-ne stranki francoskih radikalnih socialistov, je izjavil dopisniku »Oeuvra«, da presoja s svojimi pristaši novo Caballerovo . vlado zelo ugodno, ker ni niti nacionalistična niti komunistična Njena glavna zna- ' čilnost je v tem, da brani republiko kakor njena prednica. To jc vlada ljudske frorte, sestavljena iz strank, ki branijo republikanske ideale in zakone. Sli bomo z njo do konca, je dejal, in ji bomo njeno nalogo olajševali v vsakem pogledu. Stranke ljudske fronte so nedeljiva celota, katere najvišji cilj so španska republika in njeni zakoni. Splošna mobilizacija Madrid, 9. septembra o. Madridska vlada je danes proglatvla splošno mobilizacijo. Pri tein računa z'asti na sindikalne organizacije, ki so dobile še poseben poziv, naj takoj ]«o-šljejo vse svoje člane k pristojnim vojaškim poveljstvom. Kdor se ne bo odzval pozivu, se bo smatral 7a fašista in bo prišel pred vojno sodišče. V vladnih krogih utemeljil* iejo te ukrepe s potrebo, '.la se čim prej iz* vrši splošna ofenziva, proti vstalem, da bi se tako še pred zimo končala državljanska vojna. V'ada je prepričana, da bo mobilizacija uspela ter da bo s leni tako okrepila svoje čete. da bo mogla uspešno premagati upornike. Katalonija bo postala samostojna država? Rim, 9. septembra, o. Po vesteh italijan-| skih listov nameravajo Katalonijo progla-] siti za samostojno državo, ako bodo uporni-i ki zavzeli Madrid. Ta vest je izzvala v rimskih krogih veliko vznemirjenje, ker mislijo, da bi to imelo zelo dalekosežne posledice za razvoj mednarodnega položaja. Vladne čete zavzele Badajoz in Huesco Madrid, 9. septmbra. g. Zunanje ministrstvo je danes oficielno objavijo, da so vladine čete po hudih borbah zavzele Ba-de.joz jn Huesco. Zaplenjen norveški parnik Gibraltar, 9. septembra, o. Norveški tovorni parnik »Stromboli«, ki je vozil iz neke španske luke vino, je na višini Guadal-quivira, ustavila vojna ladja madridske vlade. Ko je hotel priti na krov parnika oddelek mornarjev, se je nenadoma' pojavilo nekaj letal upornikov, ki so odvrgla več bomb, ne da bi zadela svoj cilj. Vojna ladia ie takoj pričela streljati s topovi na letala, ki so morala pobegn'ti. Med tem je norveški parnik skušal uiti, vladna vojna ladia pa ga je dohitela ter je njen poveljnik izjavil, da je začasno zaplenjen. Peklenski stroj! v avstrijskih vlakih Na Semmeri&gu je eksplodiral v brzem vlaku Dunaj-Trst peklenski stroj — Stičen atentat na dunajskem zapadnem kolodvoru Dunaj, 9. septembra g. Opoldne so se razširile po Dunaju vesti, da se je na Seni-ineringu pripetila velika že'ezniška nesres ča. Govorili so o velikem številu človeških žrtev, vendar pa ni bilo mogoče doinati nikakih podrobnosti. Dejstvo, da je bil že* lezniški promet preko Semmeringa ustav, ljcn ter vlaki instradirani po stranskih pro« gali, je zbuja>o šc večje vznemirjenje. Kma* !u zatem sc je zvedelo, da je tudi na dunajskem zanadnem kolodvoru prišlo do hude eksplozije. Šele ]X>po'dne je bilo izdano o tem naslednje uradno poročilo: Dopoldne jc v železniškem vagonu brze« ga vlaka, ki vozi na progi Dunaj—Trst. na« sta'a med fožnjo n» Sc.mmeringn eksplozija. Eksplodiral jc peklenski stroj, ki je bil nameščen v neki potniški košari. Zaradi eksplozije je bil vagon popolnoma razbit in tudi železniška proga poškodovana. Člove* ških žrtev ni bilo. Kmalu zatem je eksplodiral s'ifen peklenski stroj, nameščen prav tak« v potniški košari, na dunajskem zapadnem kolodvoru. Oblasti sumijo, da gre za komunistično delo. Preiskava je t tefcu. To poročilo je izzvalo v dunajski javnosti veHko vznemirjenje in še vedno niso utihnil le vesti, da je bilo pri obeh eksplozijah tus di več človeških žrtev, oblasti pa čuvajo najstrožjo tajnost in ne dajejo novinarjem nikakih informacij. (Dunajski brzi vlak je danes prispel » Ljubljano z večurno zamudo. Op. ur.) Itim neizprosen Blumova vlada odklanja kljub stavkovnemu pokretu zafstevo komunistov, da naj se dovoli izvoz orožja v Španijo Seja odbora za nevtralnost brez Portugalske London, 9. septembra. AA. Davi je bita prva seja odbora za koordinacijo ukrepov glede nevmešavanja v špansko državljansko vojno. Za predsednika so izvolili Morrisona. delegata Velike Britanije in državnega poditaij.nika v zunanjem ministr stvu. Vse prizadete države zastopajo šefi njihovih diplomatskih zastopstev v Londonu. Le Portugalska, ki je najbolj nepo snedno prizadeta pri španskem problemi-sploh ni zastopana. Svoje zastopnike so poslale A'baniia. Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češkoslovaška. Danska, Estonska Finska. Francija. Nem- drugim tudi dejstvo, da. se vrača Rydz-Smigly iz Francije preko Italije, kjer se je sestal z najintimneišimi zunanie. političnimi sodelavci predsednika Mus-salinija. čija. Grčija, Madžarska. Irska, Italija, Le-tonska Litva, Nizozemska, Norveška. Poljska. Rumunija, Rusija, Turčija, Velika Britanija in Jugoslavija. Portugalska vlada je spo-očila včeraj svoj sklep, da hoče prej točno ugotoviti, kakšen bo obseg pooblasti! odbora, preden se bo definiitivno odtočila za sodelovanje. »Monringpcst« pravi, da ie eden izmed 'lavnih vzrokov, da Portugalska ni poslala svojega zastopnika ta, da hoče imeti proste roke in da bi lahko posesla v šr>an sko državljansko vojno, če bi bila og ože-na njena varnost. »Dailv T«'egraph« poroča, da bo me^ni-rodni odbor za nadzorstvo o nevm- šavanju v špansiko držrvPansko vojno predvsem razpravljal o ukrepih, ki so jih posamezne države izd-ile tu n-»->rpčenie prodajanja municije in letal v Sparoijo. Pariz, 9. septembra, o. Včeraj se je nenadoma pojavil nov stavkovni pokret. Stavkati so pričeli najprej kovinski delavci v večjih industrijskih centrih, v teku dneva pa so se jim pridružili še delavci drugih tovarn V Marseilleu je pričelo stavkati 15.000 kovinarjev, V Lilleu stavka 30.000 delavcev tekstilne industrije, stavka pa se širi tudi že na Roubaix, Tour Co-ing in Armentierres. Tudi v Grcnoblu jc stavka zajela vsa podjetja. Do zelo hudih incidentov je prišlo v Clermont Fcrrandu, kjer so delavci zasedli tvornice Michelin in prisilil" tudi delavstvo, ki se stavke ni hotelo udeležiti, da je sodelovalo pri zasedbi tovarn. Med obema skupinama je prišlo do spopadov in so naposled protivniki stavke, po večini člani krščanskih sindikatov, vdrli v poslopje prefekture ter ga zasedli v znak protesta proti pasivnosti oblasti, ki niso nastopile proti stavkujočim. Položaj je bil tako kritičen, da je vlada po kratki seji odredila, naj se odpošlje vojaštvo, da napravi red in mir Vsi prefekti so dobili strog nalog, da morajo najodločneje nastopiti proti zasedbi javnih poslopij po stavkujočih. Vlada jc imela dolgotrajno sejo, na kateri je razpravljala o položaju. Med socialisti in radikali je prišlo do sporazuma, po katerem bo vlada odločno odklonila vse zahteve komunistov po ukinitvi prepovedi izvoza orožja v Španijo. Socialisti in radikali so prišli do prepričanja, da bi to v naj\fečji meri ogrožalo evropski mir. Komunisti so sedaj popolnoma osamljeni, če bi komunisti še nadalje poizkušali s pomočjo delavskih množic izvajati pritisk na vlado, bo vlada podala ostavko in prepustila komunistom odgovornost za razpad ljudske fronte. O komunističnih zahtevah so danes razpravljale tudi strokovne delavske organizacije. Po celodnevnem posvetovanju je strokovna zveza sklenila, da vladi ne bo delala težkoč zaradi Španije, ker bi to lahko izzvalo padec vlade ljudske fronte. Spričo tega stališča je notranja napetost znatno popustila in vlada za sedaj ne misli sklicati parlamenta. Stavkovni položaj neizpremenjen Pariz, 9. septembra. w. Stavkovni p#o-žaj v Clfrmont Ferrandu je neizpremenjen. Delavci, ki so organizirani v strokovnih organizacijah, imajo še vedno zasedene tvornice gumija Michelin. Pogajanja z vodstvom tvornice so ostale brez uspeha Delavci ne zahtevajo samo ukinitve ukrepov proti nekemu delavcu, temveč tudi zopetno zaposlitev onih, lri so bili ob pričetku leta zaradi komunistič-nga rovarjenja odpuščeni. V Marseillu je stopilo nadaljnjih 20.000 delavcev v stavko ter je zasedlo 80 tovarniških poslopij. V tekstilni industriji v Ldlleu in okolici je bila opoldne proglašena splošna starka. Popoldne je 30.000 tekstilnih delavcev zasedlo tvornice. Delavci zahtevajo 10% povišanje mezd. Avenolov uspeh Rim, 8. septembra o. Generalni tajnik Društva narodov Avenol se je danes v drugič sestal z grofom Cianom Ostal bo v Ri» mu do iutrl. Po časopisnih poročilih je prišlo po doL gotrajnih pogajanjih med Avenoiom in Cianom do sporazuma. Avenol je obljubil, da abesinska de'egacija ne bo imela več dosto« pa na seje sveta in skupščine DN. Dosežen je bil tudi sporazum o načinu, kako naj Društvo narodov prizna aneksijo Abesinije s strani Italije. London. 9. septembra AA. »Daily Herald« piše v zvezi z obiskom Avenola v Rimu, da je seda,' že gotovo, da abesinska delegacija ne bo smela več zasedati na skupščinah DN. Avenol se je sporazumel z italijansko vlado, da verifikacijski odbor skupščine DN ne bo potrdil pooblastil abesinskega delegata, ker cesar Haile Selasie ne vlada več nad svojo državo. Odlikovanje ministra dvora Beograd, 9. septembra, p. Minister dvora dr. Ant;č je odlikovan z redom Kara-djordjeve zvezde IV. stopnje. g Angleško-turška prijateljska pogodba Rim, 9. septembra o. Agencija Štefani poroča iz Carigrada, da bo predsednik turike vlade Ismet paša v kratkem odpotoval v London, da pripravi službeni obisk predsednika turške republike Atatiirka. Točen rok poseta še ni določen, izvršen pa bo ta« koj, ko bo pripravljena turško=angleška prijateljska pogodba. Načrt pogodbe je že se» stavljen in sta o tem razpravljata tudi kralj Edvard in predsednik Atatijrk ob priliki sestanka na jahti angleškega kralja. Pogodba določa najtesnejše sodelovanje med Anglijo in Turčijo, zlasbi v vojaškem pogledu. An* sHja bo finančno podprla Turčijo in omogo* cila najmodernejšo opremo turške vojske ter zgraditev utrdb v dardanelskih ožinah. Nemška letala za Madžarsko Dunaj, 9. septembra, g. Madžarska je >' Nemčiji naročila 60 letal. Gre za lahke lovske aparate tipa Bucker-Jungma.nn, ki se morejo uporabiti tudi za vojaške namene. Dvanajst letal j« ari«o že dobavljenih Madžarski. »JUTRO« sf. 20$ 2 ČeMeE, ffi. \ Dr. Milan Stojadinovič v Bukarešti Včeraj fe predsednik naše vlade konferiral z romunskim ministrskim predsednikom, danes ga pa bo sprejel v avdienci kralj Karol Bukarešta, 9. septembra. AA. Davi ob 10.10 je prispel semkaj predsednik jugoslo-venske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič. Z njim se je pripeljal tudi ru-munski poslanik v Beogradu, Aleksander Guranescu. Na rumunsko-jugoslovenski meji so pozdravili dr. Stojadinoviča posebni odposlanci predsednika rumunske vlade in jugoslovenski poslanik v Bukarešti Kasi-dolac, po prihodu v Bukarešto pa spet predsednik rumunske vlade Tatarescu, ki je predstavil gostu tudi vse člane svojega kabineta. Na železniški postaji so bili tudi francoski in poljski poslanik, poslaniki držav Balkanske zveze ter mnoge politične osebnosti. S postaje se je ministrski predsednik dr. Stojadinovič odpeljal v spremstvu Tata-resca na dvor in se tam vpisal v dvorno knjigo. Nato je v spremstvu rumunskega zunanjega ministra Antonesca odšel k grobu Neznanega junaka in položil nanj venec. Za tem se je odpeljal v gradič Cotro-ceni ter se vpisal v knjigo kraljice-matere Marije, kneza Nikolaja ter grške kraljice Elizabete. Obiskal je nadalje 9. lovski polk, ki nosi ime po pokojnem kraju Aleksandru I. in položil pri tej priliki venec na spomenik Viteškega kralja Uedinitelja, ki stoji pred vojašnico polka. Pri prihodu jugoslovenske-ga ministrskega predsednika je stala pred vojašnico častna četa z zastavo in godbo na čelu. Polaganje venca je pozdravila godba z jugoslovensko in rumunsko himno. V predsednikovem spremstvu so bili jugoslovenski poslanik Dragomir Kasidolac, svetnik poslaništva Akumovič, vojaški ataše podpolkovnik Mušič, izmed rumunskih dostojanstvenikov pa pooblaščeni minister Sretoianu, šef kabineta zunanjega ministra Dibiteanu in drugi. Že dopoldne se je dr. Stojadinovič odpeljal v predsedništvo vlade in obiska predsednika vlade Tataresca, s katerim je konferiral eno uro, nakar se je vrnil v hotel »Athenes-palace«, kjer mu je Tatare scu vrnil obisk. Ob 13. je priredil zunanji minister Viktor Antonescu na čast dr. M. Stojadinoviču v prostorih zunanjega ministrstva obed, ki so se ga udeležili vsi člani rumunske vlade. Nocoj je priredil predsednik vlade Tatarescu večerjo, h kateri je bil povabljen tudi ves diplomatski zbor. » Jutri dopoldne bo sprejel dr. Stojadinoviča kralj Karol v svojem gradu v Sinaji v avdijenci ter ga pridržal pri obedu. Zvečer bo v Bukarešti intimna večerja v petek pa bo dr. Stojadinovič odpotoval z zunanjim ministrom Antonescom in državnim podtajnikom Badulescom v Bratislavo na konferenco stalnega sveta Male antante. Jugoslavija drugič osvojila pokal kralja Karola Beograd, 9. septembra, p. Danes so bile končane tekme vojakov držav Male antante za prehodni pokal rumunskega kralja Karola, ki se vrše vsako leto v eni izmed držav Male antante. Te tekme nimajo le značaja tekmovanja in borbe za visoko nagrado, marveč jim je glavni cilj medsebojno spoznanje in poglobitev bratskega dn prijateljskega duha med vojskami Male antamte. Danes so bile zaključene konjeniške tekme, ki 90 obstojale iz zelo težkih jahalnih vaj in konjeniških tekem preko ovir ob istočasnem streljanju na določene premične in nepremične cilje. Pri teh •tekmah je zmagala jugoslovenska vojaška ekipa, ki si je priborila prvo mesto. Na drugem mesitu so bili Čehoslovaki, na tretjem Rumuni. Popoldne so bile v Oficirskem domu zaključne sablja sike tekme med Jugoslavijo in Rumunijo. Zmagali so Rumuni v razmerju 2:0. Ob 17. je pred mnogoštevilnimi odlični-ki in vsemi tremi tekmovalnimi ekipami vodja tekmovanja divizijski general Mihajlo Bodi objavil zaključne rezultate celotnega tekmovanja, ki so: Smuške tekme: 1. ČSR, 2, Jugoslavija, 3. Rumuni ja. Plavanje: 1. Jugoslavija, 2. ČSR, 3. Ru-munija. Sabljanje: 1. ČSR, 2. Rumunija, 3. Jugoslavija. Bojno tekmovanje: 1. Rumunija, 2. ČSR, 3. Jugoslavija. Konjeniške tekme: 1. Jugoslavija, 2. CSR, 3. Rumuni ja. Skupni rezultat je: Jugoslavija 25, ČSR 23, Romunija 15 točk. S tem si je jugoslovenska vojska drugič priborila pokal kralja Karola. Po objavi rezultatov je imel general Bodi daljši govor o pomenu tega tekmovanja, nakar je rumunski polkovnik Palangeanu kot zastopnik rumunskega kratlja Karola izročil zmagovalcem pribor jeni pokal ter jim čestital k odličnemu uspehu. Češkoslovaški in rumunski tekmovalci bodo še par dni gosti naše vojske in si bodo ogledali razne kraje in zanimivosti v naši državi. Po občinskih volitvah v krškem srezu Iz Krškega nam pišejo: »Slovenec« je dne 3. t. m. objavil članek »Odimevi občinskih volitev v Krškem okraju«. V članku po svoje tolmači izid občinskih volitev, pa so potrebna, da bo javnost pravilno obveščena, nekatera pojasnila: 1.) V občini Čatež so zmagali, tako trdi »Slovenec«, zdiuženi mačkovci, komunisti, JNSarji itd., ki so vršili tak teror, da so vsakemu grozili s sličnim umorom, kakor se je zgodil nad pokojnim Radajem. Vsem pa je dobro znano, da je bil pokojni Radaj predsednik krajevne organizacije JNS in kot tak tudi naš župan. Po »Slovenčevi« logiki bi ga torej ubili — lastni pristaši! Prosimo zato »Slovenca«, naj nam pojasni, kje tiči zajec in proti komu je bil teror naperjen. Gotovo bo znal povedati kaj toč-nejšega o temu predsednik volilne komisije v Čatežu g. dr. Milavec. 2.) Ni res. da so naši pristaši, ko so zvedeli za izid volitev, napadli volil ce JRZ, . Res je pa, da so se njihovi pristaši, med seboj spoprijeli in stepli. Ko smo pregledali imena osumljenih napadalcev ln potem seznam za našo listo oddanih glasov, smo ugotovili, da nihče od njih ni glasoval za našo listo. Kakor se vidi, se je »Slovenec« zopet enkrat ravnal po prislovici: »Prfcnite tatu«. Da omenja »Slovenec« on-dotnega učitelja, ki ni storil drugega kakor svojo državljansko dolžnost in pravico, ko je volil po svojem prepričanju in po svoji vesti, je bilo pričakovati. 3.) Cerklje: Od vsega početka so pametni gospodarji bili za to, da se občinske volitve v Cerkljah izvedejo le v znamenju za i ali proti občini, ki je bila sedaj ponovno jj ustanovljena. Nihče ne more braniti občanom, da si želijo obdržati občino in bo se v tem solidarizirali tudi člani JNS. Toda na nekem shodu je bilo rečeno: »Samo člani JRZ morejo kandidirati, vsi drugi pa morajo iti v kot, dokler se ne poboljšajo«. Ta izjava nestrpnosti je dala mnogo misliti ta davkoplačevalce je navdala skrb za občinsko gospodarstvo. Kot polnovredni državljani imajo pravico, da sodelujejo pri občinskem gospodarstvu in ker ni bila mogoča kompromisna lista, so davkoplačevalci, ki stojijo izven JRZ, sestavili svojo gospodarsko listo, katere nosilec bi bil ugledni posestnik iz Črešnjevoev g. Martin Jurešič. Na žalost je bila zaradi ambicioznosti in premajhne discipliniranosti v zadnjem hipu izsiljena sprememba glede nosilca, kar je zaneslo zmedo in razdor v sicer kompaktne vrste volileev te liste. Bilo je torej za nasprotnike le srečno naključje, da so odnesli zmago v Cerkljah. 4.) Iz srca privoščimo slavo spev na zrna, go v Mokronogu. Dejansko stanje in razmerje glasov bomo videli ob drugi priliki. Zavedajoč se težkega položaja v katerega bi zašla ravno naša občina, če bi bil izvoljen kak drugačen odbor kakor JRZ, so se naši pristaši, katerim je res edino gospodarski napredek občine pri srcu, odločili v interesu stvari se začasno umakniti v ozadje. Ob zaključku pa moramo priznati, da smo svoj čas delali veliko napako. Delili smo namreč koruzo v mesecu februarju in marcu, ko je bil narod res lačen. Na idejo, da je treba koruzo deliti že konec avgusta, ni prišel nihče od nas .. Resolucije CMD Na glavni skupščini Družbe sv. Cirila in Metoda ki je bila v torek v Mariboru, so bile sprejete naslednje resolucije: 1. Izjavljamo, da je CMD, ki je bila skozi 50 let glavna nositeljica narodno-obrambnega dela, tudi v naši narodni državi še vedno nujno potrebna, ker nam spričo današnjega imperializma in revizio-nizma nekaterih držav ne morejo mednarodne pogodbe in državne zveze nuditi zadostnega varstva. 2. Zavedamo se, da je ne samo naše Po-dravje in Pomurje ter nekateri drugi predeli, temveč da je več ali manj vsa Slovenija obmejno ozemlje, ki kategorično zahteva, da je v obrambnem delu združen ves narod. 3. Pozivamo vse tiste, ki iz katerihkoli razlogov stojijo Ciril-Metodovi družbi brezbrižno ob strani, da opustijo to malo častno, zato pa tem bolj škodljivo stališče nevtralnih nezainteresiranih opazovalcev, marveč da vstopijo v naše vrste kot aktivni in požrtvovalni soborci. 4. Rotimo vse Slovence, da naša politična diferenciranost ne sme iti nikoli tako daleč da bi se slovenska stranka v dosego strankarskih ciljev vezala z narodnim nasprotnikom. 5. Spoštujemo sedanjo državno mejo, ki pa za naše brate tam preko nikdar ne more biti obenem kulturna meja, temveč zahtevamo za nje manjšinske pravice vsaj v tej meri, kakor jih tuje manjšine uživajo v naši državi. 6. Vidimo v močni Jugoslaviji in v naši narodni dinastiji najtrdnejšo oporo in edino rešitev, v ta namen smo vsak čas pripravljeni tudi za najtežje žrtve. Obisk bolgarskih veterinarjev Beograd, 9. septembra. AA. V drugi polovici meseca septembra bo obiskalo našo državo 45 veterinarjev iz Bolgarije, članov zveze bolgarskih veterinarjev. Vrnili bodo obisk jugoslovenskemu veterinarskemu združenju, čegar člani so lani maja obiskali več bolgarskih mest Na potovanju po Jugoslaviji bodo bolgarski veternarji odšli na Ople-nac in položili venec na grob pokojnega kralja. Nato pojdejo v Novi Sad ogledat si žrebčame »Karadjordjevo«, potem v Zagreb, Križevce, Ljubljano, na Bled, v Split, Dubrovnik, Sarajevo in Vrnjačko banjo. Bolgarski veterinarji bodo prispeli v Beograd 15. septembra. Kupuj domače blago! Beležke „Obzor" je nezadovoljen Zagrebški >Obzorc, ki »e še vedno ge-rira kot avtentični tolmač dr. Mačkove politike, čeprav izdaja dr. Maček svoj lastni dnevnik, vedno bolj odkrito napada beograjsko krilo združene opozicije in se zavzema za sporazum zagrebške opozicije z JRZ. V včerajšnji številki dokazuje v dolgem članku, da je beograjska opozicija sterilna in med drugim pravi: »Hrvatska javnost hoče že enkrat vedeti, kaj more pričakovati od beograjske združene opozicije. Ako se ona niti med seboj ne mene sporazumeti, Je vprašanje, kako in kdaj pač bi Be mogla sporazumeti z Zagrebom. Kakor se razvijajo stvari do-sedaj, bi mogli čakati še leta, dokler se oni ne sporazumejo med sabo, potem pa zopet vrsto let, da se eventualno sporazumejo v osnovnih vprašanjih z Zagrebom. Nihče pa ne more zahtevati, naj Hrvati čakajo še nedoločeno vrsto let.« Slaba udeležba pri volitvah na Hrvatsken* Zabeležili smo že parkrat komentarje raznih listov, ki so na razne načine tolmačili presenetljivo slabo udeležbo pri nedavnih občinskih volitvah v 40 hrvatskih občinah. Včerajšnji »Hrvatski dnevnik« priobčuje o tem izjavo političnega tajnika dr. Mačka prof. Jaše Jelašiča, ki je med drugim rekel: Hrvatsko ljudstvo je danes ne samo politično zavedno, marveč tudi poU jčnO zrelo. Cim je predsednik dr. Maček rekel, da ne polaga politične važnosti na te volitve, je vsak naš seljak takoj vse razumel, posebno še. ko smo v svojih navodilih rekli našim volilcem ,da je glavno, da nastopijo vsi kakor eden tam. kjer ga postavljene protiliste. Takoj je bilo vsem jasno, da tam, kjer protiliste ni, ni potrebno ndkako tekmovanje. Hrvatski kmečki svet je tako tudi pestepal. Ni se zgedilo zdaj prvič, da so hoteli kovatd politični kapitaj iz dejstva, da se hrvatsko kmečko ljudstvo ni stoodstotno udeležilo volitev. Ravno tako pa se politični nasprotniki ne bodo šele prvič prepričali, kako slabo poznajo organizacijo HSS.« Vesti o nesoglasju v vodstvu dr. Mačkove stranke Pretekli teden so razni listi priobčili vesti o nesoglasjih, ki so se v zadnjem času baje pojavile v vodilnih krogih dr. Mačkove stranke. Na te vesti reagira glavni organ dr. Mačka, »Hrvatski Dnevnik«. List z vso odločnostjo zavrača te vesti kot gladko izmišljene in pravi: »Neresne so vesti o osebnih nesoglasjih med poedinimi odličnejšimi političnimi delavci HSS. Ako se ve, kako malo je pomenil osebni moment v bivši HSS še v dobi, ko so bile med Hrvati še druge, četudi male stranke, je pač jasno, da danes osebni moment še manj pomeni. Sicer pa vodi hrvatsko politiko sam hrvatski narod preko dr Mačka in je zato izključeno, da bi mogla katerakoli druga, še tako ugledna politična osebnost iz HSS na svojo roko kaj ukreniti, kar bi imelo kake politične posledice in bi spremenilo stališče hrvatskega naroda. Danes bi lahko tudi politični slepci videli, da so iluzorni vsi načrti in računi s posameznimi osebnostmi, kakor se vsak politični delavec v HSS zaveda, da lahko nekaj pomenja v hrvatskem političnem življenju samo, dokler stoji neomajno in disciplinirano v hrvatskih narodnih vrstah in deluje po navodilih predsednika dr. Mačka.« Prometni minister v Subotici Prometni minister dr. Spaho se je v ponedeljek popoldne z motornim železniškim vozom pripeljal iz Beograda v Su-botico. Obokal je tamkajšnjo železniško direkcijo in nekatere druge subotiške ustanove. Ko so ga novinarji vprašali, •kaj je z vestmi, da bo subotiška železniška direkcija ukinjena, je g- minister odgovoril, da ta stvar še ni definitivno odločena, marveč 6e še vedno študira. Občinske volitve v koprivniskem srezu Prihodnjo nedeljo bodo občinske volitve v dveh občinah koprinmiškega sreza na Hrvatskem. Za prvo nedeljo v oktobru so razpisane volitve v nadaljnj:h štirih občinah. Na ta način bo dobilo nove občinske uprave šest obiin tega sreza, ki štej3 skupno 10 občin. Protižidovski list v Zagrebu Zabeležili smo, da je začel v Zagrebu izhajati list »Mlada Hrvatska«, ki bo po programnem članku sodeč, protižidovsko razpoložen. V tej sodbi se nismo motili. To dokazuje »Zidov«, ki je spreje' rojstvo »Mlade Hrvatske« s to-le tožbo: »List se urejuje, kakor kaže material prve številke, v pravcu indentifikacije boljševizma in židovstva po znani šabloni. Zidje se smatrajo za doseljence in goste. Propagira se izločitev vseh tujcev, med katere se seveda štejejo tudi židje. Socialni problemi se razpravljajo z iste ideološke točke, kakor pri Ljotiču, le s to razliko, da je nacionalistično stališče Ljotiča jugoslovensko, »Mlade Hrvatske« pa hrvatsko. Tudi ta list smatra, da mora izrabiti ime predsednika dr. Mačka za izvedbo sugestije o svoji polnoveljavnosti, dasi njegova ideološka osnova nima ničesar skupnega s stališčem dr. Mačka.« I Ponesrečena revolucija i na Portugalskem Upor mornarjev na dveh vojnih ladjah je bil že v začetku zatrt ter so bUi vsi krivci aretirani Iz državne službe Beograd, 9. septembra, p. V 2. položaj-no skupino 1. stopnje j5 napredoval državni svetnik dr. Fran Svetek. — Za administrativne uradnike pri železniški direkciji v Ljubljani so postavljeni uradniški pripravnika Konstantin Cermausov, Dimitrij Kaskarov in Sergej Khun. V višjo skupino je napredoval pomožni poslovodja Fran Smolej. Lizbona, 9. septembra, o. O včerajšnjem poizkušenem uporu dveh portugalskih vojnih ladij poroča danes glasilo vlade »Dia- rio de Mania«. da je upor posledica agitacije plačanih komunističnih agentov. Pod vplivom teh agentov se je del mornarjev odločil za veleiodajo in nameraval izzvati najprej nerede v Lizboni, se nato polastiti oblasti ter vreči vlado. Za primer, da bi to ne uspelo, je bilo dogovorjeno, da bosta obe vojni ladji odpluli v španske vode ter se ustavili v Valeneiji ali kaki drugi španski luki, kjer bi se ponudili madridski vladi na razpolago. Pri uporu je sodelovalo 3o0 mornarjev, ki so bili vsi aretirani. Vlada je v zadnjem trenutku zvedela za zaroto. Ko so se uporniški mornarji že polastili obeh ladij, se je dvema pomorskima kadetoma posrečilo, da sita ne-onaženo skočila s krova v morje in priplavala na obalo. Od tu sta telefonično obvestila vojno ministrstvo, ki je takoj alarmiralo lizbonsko posadko in odredilo obalnim baterirem. naj obstreljujejo obe uporniški ladji in preprečijo njun beg. To se je itudi takoj zgodilo in obe uporniški ladja sta se skoro brez borbe vdali. List poudarja, da ta dogodek ne bo imel večjih posledic, da pa je zelo važen dokaz za tajno rovarjenje komunističnih agitatorjev. Upor je bil nekak poizkus, ki naj bi ugotovil, kakšno je razpoloženje med moštvom in podoficirji v portugalski mornarici. Vlada je imela "takoj po zadušitvi upora sejo. o kateri je bilo izdano naslednje poročilo: Ministrski svet je razpravljal o položaju. ki ie nastal zaradi upora na dveh vojnih ladjah ter je sklenil, da se takoj za- menjajo vsi oficirji, podoficirji in mornarji na teh ladjah ne glede na njihovo odgovornost za upor. Uvedena bo najstrožja l" preiskava. Posamezniki bodo lahko zopet dobili svoj čin, če bodo dokazali, da so skušaii zatreti upor. Oficirji obeh vojnih ladij, ki so odgovorni za nediscipliniranost svojih posadk, bodo upokojeni. Vsi aretirani uporniki pridejo pred vojno sodišče, ki se bo sestalo že prihodnje dni. Položaj zelo napet Pariz, 9. septembra, o. Med Parizom te Lizbono so še vedno prekinjene telefonske zveze in zaradi tega ni mogoče kontrolirati vesti, ki poročajo, da je neka neznana vojna ladja danes bombardirata Lizbono. V portugalskem poslaništvu v Parizu 90 novinarjem izjavili, da je nofcra/nji politični .položaj na Portugalskem zelo napet Po izjavah informiranih osebnosti se upor v portugalski mornarici širi in to predvsem zaradi surovega postopanja oficirjev x moštvom. Posadke vseh vojnih ladij bo posiale vladi protestno spomenico. Komunisti hočejo izzvati nemire London, 9. septembra, o. Upor v portugalski mornarici je izzval v londonski javnosti zelo neprijeten vtis. V njem vidijo nevarnost razširjenja komunističnega po-kreta iz Španije na Portugalsko. Za sedaj še ni za nasilji vi h vesti, da bi se upor r vortugalski mornarici širil, ti dogodlri pa 90 vsekakor znak, da skušajo komunisti tudi na Portugalskem izzvati velike nerede in nemire. Madžarska in reforma DN Zahteva po upoštevanju čl. 19, ki govori o reviziji Ženeva, 9. septembra, b. Danes je prispel tudi madžarski predlog glede reforme DN. Nota je zelo kratka, skoroda lakoniična. Madžarska vlada se zavzema v njej za tako reformo ženevske ustanove, da bi v njej prišlo do večjega ravnovesja med represivnimi menvmi, ki jih določa pakt, s preventivnimi, med kater'mi misli Madžarska v prvi vrsti na čl. 19 pakta DN. ki govori o »možnosti mirne revizije pogodb, ki so postale neuporabne, in položajev, katerih za- vlačevanje bi utegnilo povzročiti nore zar-pletljaje«. Madžarska pri tem očividno misli, da spada v določbe tega člena tudi njena težnja po reviziji mirovnih pogodb, pri tem pa pozablja, da morajo biti podani za uporabo čl. 19 pakta DN povsem objektivni momenti »nevarnosti novih zapletlja-jev«, ne pa navadna propaganda, ki predstavlja lahko samo pobožno željo tistega, ki jo vršL V bolgarski notranji politiki se napove« dujejo važne izpremembe Sofija, 9. septembra, p. Takoj po povrat-ku iz inozemstva je kralj Boriš začel proučevati politični položaj v Bolgariji in se od včeraj dalje vrste na dvoru avdience ministrov in politikov. Včeraj je bil v večur-ni avdienci predsednik vlade Kjuseivanov, za njim pa je kralj sprejel še vojnega ministra generala Lukova, pravosodnega ministra Karadjova in notranjega ministra Krasnovskega. V teku današnjega dne so bili v avdienci vsi ostali člani vJa.de, za jutri pa so napovedane avdience vseh ugled-nejših voditeljev in politikov bivših političnih strank. Snoči je imela vlada sejo, kt je trajala od 16. do 22. V političnih krogih napovedujejo važne izpremembe v bolgarski notranji politiki. Kongres Fidaca Varšava, 9. septembra, a. Tu se je vršil danes 17. kongres medzavezniške federacije bivših bojevnikov. Otvoritvi so priso-stovali tudi predsednik vlade, zunanji in vojni minister ter ves diplomatski zbor. Jugoslovenska dclegacija je položila na grob poljskega neznanega junaka srebrn venec in srebrno žaro s prstjo z groba jugosl. neznanega vojaka. Na kongresu so razpravljali med drugimi perečimi vprašanji zlasti o ustanovitvi nove mednarodne zveze bivših bojevnikov, ki bi vanjo stopile vse vojne organizacije vseh držav, dalje o aktivni udeležbi pri akciji za mirovni kongres v Bruslju ter o sodelovanju zavezniških in bivših sovražnih bojevniških organizacij za ohranitev in utrditev svetovnega miru. LTstanovitev nove mednarodne federacije bivših bojevnikov je bila odgodena do konference, ki se bo novembra vršila v Rimu. LTdeležba na kongresu miru v Bruslju je bila s 7 glasovi proti enemu (Češkoslovaška) odklonjena; 4 so se vzdržali glasovanja. Vprašanje o sodelovanju med zavezniškemi in nekdanjimi sovražnimi bojevniškimi organizacijami so spravili v zvezo z vprašanjem ustanovitve nove mednarodne federacije. Za novega predsednika FIDACa je bil izvoljen Italijan g. Delcroi, za podpredsednika soglasno Jugosloven Ljubomir Stefa-novič. Kongresisti so po slavnostni sklepni seji napravili izlet iz Varšave v Gdinjo, nato pa so se odpeljali v Krakov in prisostvovali veliki svečanosti polaganja prsti z vseh bojišč na grob maršala Pilsudskega. Nemški bojevniki pridejo v Jugoslavijo Beograd, 9. septembra, p. Sredi meseca bo prispela v Jugoslavijo večja skupina bivših nemških bojevnikov, ki ®o sodelovali v bojih v Srbiji. V Beogradu jim pripravljajo svečan sprejem. Po cficietoih posetih v Beogradu se bodo odpeljali v Smederevo, kjer bodo obiskali tamošnje nemško pokopališče- na katerem je pokopanih več sto nemških vojakov, padljh v bojih 1915. Od tu bodo posetili razna bo-jJšJa. Nato bodo odpotovali na Jadran, na povratku pa se bodo za par dni ustavili v Sloveniji. Cankarjeva ulica v Pragi Praga, 9. septembra, p. Na snočnji seji praškega mestnega sveta je znani prijatelj Jugoslavije dr. Peter Zenkl predlagal, naj nekatere praške ulice dobe imena po znanih jugoslovenskih kulturnih prvakih. Med drugimi je predlagal, naj dobi Praga tudi Cankarjevo ulico. Predlog proučuje sedaj poseben odsek, sklepali pa bedo o njem na prihodnji seji mestnega sveta. Trgovinska pogajanja z Italijo Rim, 9. septembra. p. Jugoslovenska dclegacija za trgovinska pogajanja z Italijo je moči prispela v Rim. Dopoldne ob 10. je bil v palsči Chigi otvoritveni sestanek obeh delegacij. Konferenco je otvoril predsednik italijanske delegacije pooblaščeni minister Janini, direktor trgo vinskega cddelka zunanjega ministrstva. Na današnji prvi seji je bil določen način dela ter so bile izvoljene razne komisije za proučevanje posameznih vprašanj. Stavka v »Teksti" končana V tovarni trakov in čipk »Teketa< na Tez-nu pri Mariboru bodo začeli stavkujoči de* lavci v četrtek 10. t. m. zopet z rednim de« lom, in sicer na podlagi posebnega sporazuma med vodstvom tovarne in delavstvom. Mezdno vprašanje se je po dolgotrajnih po gajanjih rešilo tako, da bo omenjena tovar« na do podpisa kolektivne pogodbe zvišala mezde za 10 odstotkov. Smrt v gostilni Ljubljana, 9. septembra. Policija je bila okoli 18. obveščena, da leži v gostilniški sobi »Pri Petru« na Tržaški cesti neznana mrtva ženska. V gostilno se je takoj podala policijska komisija, ki sta jo sestavljala policijski zdravnik dr. Lužar in dežurni uradnik Kete. Zdravniški pregled je ugotovil, da je žensko zadela kap in da ni umrla nasilne smrti. Po-kojnica se piše Marta Leveč, rojena 6. septembra 1891 v Ljubljani, pristojna v Maribor, stanujoča v Langusovi ulici 5 kot zasebnica. Truplo so prepeljali v mrtvašnico sv. Jožefa, od koder bo jutri pogreb. ——__M—___^HM^MMBNHVB Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Ciklon s središčem nad Nemčijo povzroča oblačno in deževno vreme v srednji in jugovzhodni Evropi. Visok pritisk nad Francijo in Španijo. Jasno nad Sredozemskem morjem in v zahodnem delu Balkanskega polotoka. V Jugoslaviji se je zjasnilo na zahodu, oblačno vreme z deževjem pa prevladuje na vzhodni polovici. V zadnjih 24 urah je deževalo v večji zahodni polovici. Zemunska vremenska napoved za danes: Prevladovalo bo oblačno z jasnostjo v zahodnih in severozahodnih krajih. Deževalo bo morda še tu pa tam v vzhodni polovici. Temperatura bo še padla. Dunajska vremenska napoved za *otr-tek: Nekoliko toplejše in boljše vreme, ki pa ne bo trajalo dolgo. 3 =6eWeE m r£ Naši kraji in ljudje Nj. VeL kraljica Marija v šmihelu Nova dobrodelna ustanova pride pod pokroviteljstvo Nj. Vel. kraljice Marije, Id je najpožrtvovalnejša zaščitnica in dobrotnica malih sirot in drugih revežev. Na sliki vidimo Nj. Vel. kraljico na samostanskem dvorišču De Notre Dame v Šmihelu s celotnim pripravljalnim odborom za postavitev dolenjske sirotišnice, ki bo nosila ime Nj. Vel. kraljice Nj. VeL kralj v Mariboru in Celju ©d ust do ust je šla vest o njegovem prihodu — Množice so ga navdušeno pozdravljale Maribor, 9. septembra. Pred današnjim rednim jutranjim ljubljanskim brzim vlakom je voz.il od 2.45 dvorni vlak, v katerem je bil naš mladi kralj Peter II., v osrčje naše Prlekije. Ob 7. zjutraj jo dvorni vlak obstal v Ljutomeru, od koder se je Nj. Vel. kralj Peter II. v epremstvu svojega angleškega učitelja in adjutanta Cezareviča pripeljal z avtomobilom preko Radgone in Slovenskih goric v Maril>or. Pred Mariborom je v Kerenči-ievi gostilni na Pesnici s svojim spremstvom južinal in malo pred 11. dopoldne prispel v Maribor. Peljal se je po Aleksandrovi cesti in Vetrinjski ulici, preko Glavnega trga rn državnega mosta proti Po-brežju, kjer sla se oba avtomobila obrnila 5n nato preko Nasipne ulice ter Tržaške loeste prispela nazaj v mesto. Po mestu se je v trenutku razvedelo, da je prispel kralj in je šla novica od ust do ust. Kralj se je pripeljal preko Vetrinjske ulice pred Kanovo drogerijo v Slovenski ulici, kjer je kupil dva filma. Med tem se je pred trgovino zbrala velika množica ljudi, zlasti imiadine, ld je mladega kralja navdušeno pozdravljala. Potem se je kralj odpeljal na staro mestno pokopališče ob Strossmajerje- vi ulici, kjer mu je prof. Baš razkazal nekatere grobove, med drugimi Slomškov in Tomšičev. Pred pokopališčem se je zbrala tudi velika množica. Prispeli so tudi gojenci Dečjega doma v bližini in zlasti mnogo šolsko mladine, ki se je pravkar vračala iz £ol in je kralju veselo in navdušeno vzklikala. Kralj je s prisrčno ljubeznivostjo od- zdravi jal mladini, nato pa je stopila preden dijakinja Ljuba Založnikova, ki mu je izročila lep šopek cvetlic. Kralj ga je sprejel s prisrčno zahvalo, nato pa nadaljeval vožnjo na Mariborski otok, kjer je slikal ta-mošnje krasne kopališke naprave, ki so mu bile zelo všeč, ter fotografiral dijake Ško-fiča, Capudra, Gajška in Folerja, ki so se takrat kopali v bazenu. Kralj se je z Mariborskega otoka odpeljal proti Dravogradu. Med tem je na postajo Otiški vrh pri Dravogradu prispel dvomi vlak. Kralj je obedoval, nato pa se je preko Slovenjgrad-ca vrnil na Bled. Na mariborskem glavnem trgu in vzdolž Koroške ceste se je zbrala ogromna množica ljudi, ki je mislila, da se bo kralj z Mariborskega otoka vrnil še nazaj v mesto, in ki ga je hotela pozdraviti. Razšla se je šele po dolgem čakanju, ko se ie izvedelo, da Je kralj nadaljeval svojo pot proti Dravogradu. Celje, 9. septembra.. Na povratku k Dravske doline na Bled je prispel Nj. Vel. kralj Peter H. popoldne v Celje. Ob 16.30 je privozila iiz Dravograda na celjsko postajo izvidnica, ob 16.40 pa je prispel dvomi vlak. Kralj je izstopil iz vlaka, si ogledal peron ter fotografiral hrib Sv. Jožefa, stari grad in dvomi vlak. Po 10 minutnem postanku je zopet vstopil v svoj vagon ter se z dvornim vlakom odpeljal proti Bledu. Pri vhodu na kolodvor se je zbrala velika množica, ki je kralja navdušeno pozdravljala. Kralj je odzdravljal z mahanjem rok, dokler ni vlak zapustil po- | staje. ga dneva. Tega pa ljudstvo ni krivo, pač pa na eni strani vodstvo razstave, na drugI pa prireditelji slovenskega dneva. Slovenci se pač, pravi list, le počasi pripravimo za kako narodno stvar, toda, kadar se pripravimo, takrat opravimo temeljito delo. Pred 14 dnevi še nI nihče vedel, da bo na razstavi slovenski dan. Dan je bil morda določen, toda odgovorni činitelji niso 6torili potrebnih korakov, da bi ljud- stvo nanj opozmfll Id prtpravffl. V nekaj dneh pa v slovenski naselbini cd mogoče ustvariti čudežev. Slovenski dan bi moral biti naznanjen v slovenskem ftaaopjajn vsaj dva meseca prej, da bi se društva nanj lahko pripravila. Vide« smo sicer sijajen nastop nacodnlh noš, eijajen (nastop nafte mAadtne, natfh pevskih zborov ,toda voe premalo oas Je bajo. Slovenci v Clevelandu so zmožni, da pride najmanj 20.000 mož, žena ln mdsdi ne na razstavo. Slovenci smo kakor Američani. Dosti časa potrebujemo, da kaj naredimo, kadar smo pa pripravljeni, tedaj se znamo tudi pokazati. ■ V duhu jugoslovensko-bolgaradce sloge Sestanek bolgarskih in srbskih cerkvenih dostojanstvenikov v Sremskih Karlovcih — Nikdar več nesporazuma med Bolgari in Jugosloveni Novi Sad, 9. septembra. Delegacija bolgarskega episkopata, ki je v nedeljo v Beogradu prisostvovala slav-nostim v proslavo kraljevega rojstnega dne, je včeraj na povabilo patriarha srbske pravoslavne cerkve obiskala Sremske Kar-lovce. Na postaji je bil gostom prirejen veličasten sprejem. Gostje so obiskali razne ustanove srbske patriarhije, potem pa jim je bil v patriarh i jskem dvoru prirejen obed. Dostojanstveniki bolgarske in srbske pravoslavne cerkve so ob tej priliki lepo manifestirali jugoslovensko-bolgarsko vzajemnost. Ko je patriarh Varnava pozdravljal goste, je naglasil, da so Sremski Karlovci kulturni Sion srbske pravoslavne cerkve. Sremski Karlovci eo njena prva, Beograd pa druga rezidenca. Zaradi tega je patriarh smatral za svojo dolžnost, da izkaže gostoljubnost dragim gostom baš v Sremskih Karlovcih. Z besedami: Drug drugemu smo podali roko bratstva in na tem temelju zidamo našo bodočnost — je patriarh Varna- va zaključil svoj pozdravni govor. Sofijski mitTopolit Štefan pa je v svojem govoru naglasil: Hvaležni smo, ker ste nas sem pripeljali, da izpopolnimo svoje vtise o vaši veliki domovini. Domov se bomo vrnili s trdno vero, da ne morejo nikdar več nastati nesporazumi med Bolgari in Jugosloveni. Odhajajoč iz tega žarišča pravoslavja, bomo prinesli seme našega du-hovnega edinstva, zakaj naš in vaš narod 6ta v bistvu ista. Govoril je tudi predsednik združenja bolgarskih svečenikov v Sofiji prota Andrejev, ki je naglašal, da mora baš duhovščina delovati za vzajemnost Bolgarije in Jugoslavije. Mi duhovniki smo narodu najbližji in zaradi tega moramo biti verni tolmači njegovih želja. Popoldne so bolgarski cerkveni dostojanstveniki obiskali Novi Sad. kjer so bili tudi slovesno in prisrčno sprejeti, zvečer pa so odpotovali v Beograd, od tam pa potujejo v Južno Srbijo, kjer bodo ostali še teden dni kot gosti srbske pravoslavne cerkve Načrti Društva Slovencev v Beogradu Poleg kulturnih tudi važne socialne naloge v dejanju služ:l svojemu Beograd, 7. septembra. V počitniških dnevih je odber »Društva Slovencev v Beogradu«, ki predstavlja danes najmočnejšo slovensko organizacijo v prestolnici, pripravil načrt svojega dela za bodočo sezeno. Po programu, ki ga je odbor zasnoval, se obeta še večja aktivnost kakor v preteklem letu. Prosvetni odsek pripravlja več prosvetnih večerov in javnih predavanj, ki naj ustvarijo podlago za ustanovitev slovenske ljudske univerze v Beogradu. V začetku oktobra namerava prirediti Prešernov večer v proslavo 100-letnice Prešernovega >Kreta pri Sav.ici«. Preš-rnov večer bo najbrže prenaša,la tudi beograjska radio postaja. Poleg tega bo odsek priredil v društvenem okviru tudi še v oktobru nekaj javnih predavanj. Predavanja se bedo vršila ob RAZIN Herojstva legendarnega junaka, ki ga opeva ruska balada »Volga, Volga..." JUTRI VELIKA PREMIERA V_H I N U_U N I O N U oves našega Jadrana je obisk angleškega vladarja razširil po vsem svetu Zanimiva razstava dokazov Dubrovnik, 9. septembra. V izložbah dubrovniške knjigarne in papirnice »Jadran« je priredila Zveza za napredek turizma zanimivo razstavo izrezkov iz angleškega tiska z najznačilnejšimi članki in ilustracijami, objavljenimi takrat, ko je angleški kralj plul po našem Jadranu in. obiskaval naše krajo. Material je sistematično urejen, pozneje pa bo združen v posebnem albumu. Razstava zelo zanima domaČo in tujo publiko. Zadostuje navesti le nekaj naslovov člankov v angleških listih, da vidi naša javnost, kako laskavo govorijo na angleškem o naših krajih in kaj lahko od teh lepih ocen pričakujemo. Tako je velika ilustrirana revija »Te Spbrer« naslovila lepe članke in krasne reprodukcije z velikim naslovom »Zgodovinska in romantična Dalmacija — torišče kraljevega potovanja«. Revija »Ca-valcade«, ki je spremljala kralja ves čas potovanja, je prinašala najrazličnejše opise jahte, s katero je potoval, in krajev, v ka-terih je pristal. Velik članek te revije o le-p>tah naših obmorskih krajev pa nosi naslov v našem jeziku: »Živijo!« »Yorkshire Evening Post« objavlja več člankov pod skupnim naslovom »Raj kakor v sanjah — Dalmatinska obala, kjer je kralj na odmoru.« »Birmingham Gazette« pa je še pred kraljevim prihodom v naše kraje objavila več člankov pod skupnim naslovom »Kaj bo kralj videl? — Vzdolž obale iz bajnih pripovedk«. « I I Mnogi listi pozivajo čitalce, naj potujejo za kraljem ter obiščejo prelestne kraje, ki jih je on videl. Ilustrirani list »Weekly Illustrated« je opremil članke s krasnimi reprodukcijami z velikim naslovom »Pojdite za kraljem«. Nepregledno je število najrazličnejših vesti v zvezi s kraljevim bivanjem na našem Jadranu v listi »Morning Post«, »Daily Telegrap«, »Daily Sketch«, »Edinburgh Evening News«, »Sunday Chro-nicle«, »Nottingham Journal«, »Northern Echo«, »Manchester Guardian«, »News Re-view«, »Dai!y Express«, »Times«, »Financial Times«, »Daily Mirror«, »Daily Herald«, »The People«, »Daily Mail«, »John Buli« itd. Vsefa izrezkov iz teh in mnogih drugih listov sploh ni bilo mogoče razstaviti. Ce bi pestro kolekcijo dopolnili z izrezki iz listov najvažnejših britan&kih dominionov in iz ameriškega tiska, kakor tudi iz raznih evropskih držav, bi imeli ogromen album in tudi pogled na neprecenljivo pro-pragandno akcijo vsega svetovnega tiska za naš Jadran in dalmatinske kraje. Ameriški tisk zastopajo na razstavi samo največji listi. Razstavljena je n. pr. prva stran »New-York Timesa«, ki ima več člankov pod skupnim naslovom »Privlačnost Dalmacije — njena slikovita obala, ki jo obiskuje angleški kralj«. Podna slovi ilustriranega članka pa se glasijo: Hoteli in plaže. Raj turistov na otokih, Kraji vina in medu, KoTčulanski gozdovi, itd. Vsi listi posebno poudarjajo romantično lepoto Dubrovnika in njegove zgodovinske znamenitosti. Svetovni tisk je, kakor je razvidno iz kratkega opisa opisa »Jadranove« razstave, napravil ogromno propagando za naš Jadran in obmorske kraje, zdaj pa morajo seveda naše turistične organizacije in posamezni kraji ob našem lepem Jadranu skrbeti, da bo ta reklama ostala učinkovita. Na chi, o Slovenski dan v Clevelandu Cleveiand, septembra, veliki Jezerski razstavi v Clevelan-kateri je »Jutro« že poročeno, so dobili tudi Slovenci svoj cddelk ta vodstvo razstave jim je naklonilo poseben dan, da lahko pokažejo svojo moč in svoje kulturno gibanje. Prilika je bila dana in slovenskega dne se je udeležilo iz C3evelanda in okolice kakjh 3.000 Slovencev. Angleško časopisje je pisalo, da je bila slovenska prireditev prav l&pa in zanimiva, ravnatelj razstave se je o njej laskavo izrazil ter zatrjeval, da ga je s svojo pestrostjo in dobrim obiskom presenetila, generalni komisar Zedinjenih držav pa je na razstavi posetil slovensko prireditev, kar doslej še nI storil nobeni drugi narodnosti. Izjavil je, da se čudi Slovencem, o katerih js toliko slišal, kako majhen narod so, da Imajo tako visoko razvito narodno zavest in zgledno stopnjo kulture. »Ameriška Domovina« je sicer beležila te laskave pohvale, naglasi!a pa je, da ne more biti zadovoljna z uspehom slcxvenske- nedeljah dopoldne. Predavali bedo slovenski beograjski intelektualci. Dramski odsek je že pričel z vajama za Župančičevo dramo »Veroniko Deseni-ško«, katero misli društvo uprizoriti zadnjo soboto v oktobru. Tej predstavi bodo sledile druge in odsek ima v svojem letošnjem repertoarju dela Cankarja, Krefta, Vombergerja, Finžgarja in drugih slovenskih drajnatkov. Društvo se je namreč odločilo, da daje prvenstveno dela domačih umetnikov in tako Seznanja tudi srbsko publiko s sflovensko književnostjo. Propagandni odsek ima v načrtu ustanovitev društvenega glasila, katerega prva številka bi izšla že za vprizoritev »Veronike Deseniške«. Glasilo bo namenjeno v prvi vrsti društvenim članom, in jih bo obveščalo o društvenem delu in bo hkrati služilo tudi kot povabilo na vsakokratno javno prireditev. Poleg zgolj informativnih članikov bo prinašal list tudi reportažo iz življenja beograjskih Slovencev ter vseh številnih kolonij naših rojakov, ki so raz-stresene po našem jugu. Po dosedanj h izgledih ima list že zagotovljeno materialno stran in se bo najbrže že v teku bodoče sezone spremenil v periodično publikacijo. ■ »Adresar beograjskih Slovencev« Je našel veliko odziva v vseh tukajšnjih slovenskih krogih. Beograjski Slovenci z veseljem posegajo po adresarju, ki jh opozarja na samostojne poklice, ki jih izvršujejo Slovenci v prestolnici. Prireditveni odsek bo organiziral v Oktobru skupen članski izlet v beograjsko okolico. V načrtu sezonskega dela pa ima Martinov, Miklavžev in Silvestrov večer ter kasneje plesno prjreditev. Socialni odsek namerava letes razširiti svoj delokrog s tem, da osnuje splcšnl podporni fond. iz katerega bo lahko lajšal bedo onim številn!m slovenskim družinam, ki jih bo zima našla nezaščitene brez tople obutve in hrane. Tudi letos bo de lal roko v roki z agilnim slovenskim ženskim podpornim društvom, v katerem je zbrano naše socialno čuteče ženstvo. Delo tega odseka bo najtežje, ker je bede pri naših ljudeh v prestolici veliko- dobrih src pa bolj malo. Da bi bila dana večja možnost podpiranja, namerava izdati društvo vsem svojim članom poziv, da prispevajo po svoj'h močeh ln prostovoljno svoj obulus za lajšanje socialne bed? naših ljudj! Prepričani smo, da ne bo novoustanovljeni splošni socialni fond samo na papirju, marveč namenu. Odziv za akademski podporni fond, ki ga je izdalo vodstvo tega fonda pod pred-sedništvom g. dr. K. feraida, člana glavne kontrole, ni bil povsem zadovoljiv. Vendar se v fond počasi steka denar in vodstvo tega fonda bo moglo že v letošnji šolski dobi krepko podpreti člane akademskega odseka ki so po večini revni sjovenski akad:miki. Naših akademikov je bijo letos včlanjen:h v »Društvu Slovencev Ee^radu« 72. Letos se obeta še večji dotok naše akademske mladine. Upamo, da se bodo vsi naši intelektualci, zlasti oni, ki zavzemajo visoke in lepe položaje bodisi v državnih ala privatnih službah, od zvali želji vodstva tega fonda in s tem dokazali svoje razumevanje za težak položaj naše akademske emladine, ki Je po večini navezana na grenek študentovskl kruh. Pevski odsek je pred veliko odločajo: da osnuje poleg že obstoječega moškega še ženski zbor. Na ta način bi dobijli močan mešani pevski zbor, ki bi docela ustrezal potrebam beograjskega življenja in ki bi imel široko in hvaležno polje svojega udejstvovanja. Toda z vsem tem še ni zaključen program društvenega dela za bodočo sezono. Gospodarski odsek iona v načrtu ustanovitev zadruge »Slovenski dom«, ki bo prevzela naše ogromno delo za bodočnost, da pripravi ln zbere vse potrebno za ostvaritev davne želje beograjskih Slovencev zgradbo slovenskega doma. Gospodarski odsek namerava ta sooj načrt o ustanovitvi zadruge realizirati Se v mesecu oktobru. ■ Tako bo potekalo društveno delo »Društva Slovencev v Beogradu« v prihodnjem delovnem letu nad vse živahno. Članstvo bo našlo dovojj prilike, da priskoči na pomoč odboru in mu olajša njegovo dMo. ■i Samo še danes ob 16.30 ln 20.30 »POPOLNA OLIMPIADA« »GANGSTERJI« Sylvia Sidney v velefilmu pustolovščin in ljubezni Jutri težko pričakovani velefilm: JAN KIEPURA DAJ MI TO NOČ ! Cene: Din 3.50 do 6.50 KINO MOSTE Smrt vzorne učiteljice Kamnik, 9. septembra. , V ljubljanski bolnišnici je v torek zjutraj v 59. letu starosti umrla gdč. Marija Kratnarjeva. upokojena učiteljica iz Kamnika. Doma iz ugledne Kratnarjeve rodbine v Kamniku, je bila najprej 7 let učiteljica v Vodi: ca h, nato pa do upokojili ve 25 let v Kamniku. Kot edini učiteljioi na deški osnovni šoli ji je bila poverjena naloga, da da osnovni pouk najmlajšim šolarjem,- Nad 1000 učencev, cela mlajša kamniška generacija tja do 30. leta, je dobila prvi pouk v šoLi od gdč. Kratnar-jeve. V hvaležnem in svetlem spominu bo ostala vsem, saj je bila poleg strogosti tako blaga in dobra. Razumela je otroško dušo in jo znala oblikovati in usmerjati k dobremu, tako da je upravičeno slovela kot ena najboljših učiteljskih moči daleč naokrog. Odlikoval jo je veder humor in velika požrtvovalnost, s katero je sodelovala pri kamniških društvih. Kot izborna solopevka je z uspehom nastopala pri koncertih Salonskega orkestra, v cerkvi in pri raznih prireditvah. Vedno je rada žrtvovala svoj prosti čas narodnemu in kulturnemu delovanju v Kamniku. Danes so jo pripeljali iz Ljubljane v Kamnik in jo položiti na mrtvaški oder v rojstni hiši na Šutni. odkoder bo juitri, v četrtek ob 16. pogreb na katnniSko pokopališče na Žale. ■« Kino Union, tel 22-21 ■ Danes poalednjlč ob 16, 19.15 ln 21.15 ANAKARENINA Z božansko GRETO GARBO ▼ gL vlogi. Poslednja prilika, da si ogledate ta umotvor! Visoki gostje na velesejmu Pretekli ponedeljek so obiskali ljubljanski velesejem Nj. Vis. kneginja Olga, njena mati kneginja Jelena in oče knez Nikola. Visoki gostje so se izredno zanimali za lepo urejeno lesno razstavo in se o njej izrazili zelo laskavo. Posnetek je bil napravljen v trenutku, ko so odhajali iz lesene lope. Gluhonemi so zborovali! Ljubljana, 9. septembra Nad 12!) delegatov vseh organizacij g'u« honemih iz naše države in inozemstva se je zbralo dne 5. in 6. t. m. v Ljubljani, da čim dostojnejše proslavijo 51etnico ur-tano« vitve »Društva gluhonemih v Ljubljani«. V nedeljo dopoldne so imeli v Rokolelčkem domu slavnostno zborovanje, katerega so se udeležili tudi odposlanci iz Celovca in Grad* ca. Glavni govornik tiskarnar g. Sitar je pozdravil zborovalce v slovenščini srbohrvaščini in nemščini ter v imenu zborujočih odposlal Nj. Vel. kralju Petru II- vdanostno brzojavko s prošnjo, da jih iniadi kralj pod* pre v trpkem življenju. Nadalje je orisal neprijeten položaj izšolanih gluhonemih v današnji družbi in omenil predsodke ljudi glede sposobnosti gluhonemih za . Vsi gluhonemi bi si lahko služili sami kruh, ako bi biii vsi v šolah izobraženi in nihče ne bi 06tal v breme občine in družbe. Vsi so kot izdatna delavna moč enakovredni državljani naše domovine in ne ljudje drugega reda. Končal je z zahtevo po šolah, lcaterih pa imamo pri nas za tako veliko število šoloobvezne gluhoneme mladine vsekaš kor premalo. Zavodi so v Ljubljani, Zagre« bu, Beogradu in Jagodini. Ljubljanski za« vod je prenapolnjen, a mnogo gluhonemih je kljub temu še doma. Kain z njimi? Prav značilna je z velikim odobravanjem sprejeta resolucija, kjer zahtevajo famo ono, kar drugi polnočutni državljani že imajo: uzakonjene šotoobveznosti za vso gluhonemo mladino, temu številu zadostno novih zavodov ali pa vsaj povečanje sedanjih; možnost izučitve vseh profesionalnih obrti ter zaposlitev kvalificiranih g^honemih delav« cev v državnih podjetjih. Končno na«lav» ljajo na oblast prošnjo za osebno varnost v prometu po vzgledu drugih držav, kjer ima« jo gluhonemi kolesarji posebne vidne značke, s katerimi opozarjajo druge vozače na svojo napako. Če ne to, pa vsaj enake določbe glede kolesarjenja gluhonemih naj vladajo v naši državi Tako sme v Ljubljani gluhonemi kolesariti, v Zagrebu pa ne. ^e« solucijo «o podpisali samostojni obrtniki« gluhonemi zelo vidnih položajev: Ciril Si» tar, tiskarnar v Ljub'iani, Ciril Svetek, gra. ver v Ljubljani, Anton Černe, graver isto-tam, Franc šošterič, litograf iz Most pri Ljubljani, A. Videčnik, čevlj. mojster z Laškega, Franc Šturm, predsednik Društva gluhonemih v Ljubljani, Matej Janoševič, stavec v Državni tiskarni v Beogradu, Jovan Nikezič, risar v kartografskem institutu v Beogradu, Viljem Hochvald, litograf pri mestnem načelstvu v Mariboru in drugi. Popoldne so imeli gluhonemi iz L i ubijaš ne v isti dvorani 2 šaljiva prizora, hote« pokazati tovarišem uspeh svojega petletne« ga društvenega dela. Svojstveni igri ie pri« sostvovalo tudi mnogo drugih prijateljev gluhonemih in učiteijski zbor ljubljanske gluhonemnice z g. ravnateljem Grmom na čelu. Nadalje so zastopali g. dr. Ste®ka podporno daištvo za gluhonemo mladino v Ljubljani, g. kanonik Stroj Alojzij pa Rokodelski dom. Igrokaza sta prav posrečen poizkus in dobra zamisel, kako se lahko glu« honemi vadijo v govoru po izstopu iz šole. Naj že omenimo značilno skupino prvega igrokaza, ki je bila nekaka revija vseh sta« nov, ki jih zavzemajo gluhonemi v praktič« nem življenju, kakor mizar, čevljar, krojač, kipar, slikar, pie&kar, tiskar, zobotehnik, kovač, litograf, gospodinja, modistka, sluga itd. dokazujoč s tem nesmiselnost predsodkov o nezmožnosti gluhonemih za važna in odgovorna dela Nastopajoči zavzemajo tudi v resničnem življenju stan, katerega ^o predstavljali na odru. Na svojo prireditev je Društvo gluhonemih v Ljubljani lahko ponosno, ker tako de« k) vodi k resničnemu poplemenitenju glu« honeme duše. V takih trenutkih imajo ne« srečne duše višaj malo veselja in izpremem-be v svojem težkem življenju. Pristavljamo, da se že več desetletij govori o povečanju ljubljanskega zavoda, ki je bil zidan 1. 1900 za 50 otrok. Sedaj se drenja v njem 111 otrok. Leto6 Je prosilo za vstop 40 otrok; sprejetih bo pa zaradi pre« napolnjenosti največ 14 nesrečnikov. Zato vzklikamo z g. Sitarjem tudi mi: >Kam z drugimi?« z željo, da bi oblasti že enkrat pričele resno obravnavati vprašanje poveča« ve ljubljanskega zavoda. Naročniki ponedeljskega »Jutra" prejemajo revijo ^Življenje in svet" zastonj. Domače vesti * Dr. Andrija Štampar v Zagrebu. Te dni je prispel v Zagreb iz Kitajske preko Rusije naš odlični zdravstveni reformator podpredsednik zdravstvenega odseka Lige narodov dr. Andrija Štampar. Prisrčno so ga sprejeli številni njegovi poklicni tovariši, bivši sotrudniki, učenci in prijatelji. Ze ob prihodu je pripovedoval mnogo zanimivega o zdravstvenih ustanovah, ki so bile v zadnjem času organizirano na Kitajskem in v Rusiji. Obljubil je, da bo o tem tudi predaval * Velik uspeh ravnatelja Karla Sancina. Naš priznani umetnik in pedagog g. Iv. Karlo Sancin, ravnatelj Glasbene Matice v Celju, je položil pred izpraševalno komisijo konservatorija v Gradcu z odličnim uspehom izpit umetniške zrelosti iz violinske mojstrske visoke šole. Iskreno čestitamo! * Šibenik bo središče inozemske filmske industrije za Dalmacijo. V kratkem bo prispela v Šibenik filmska skupina, ki bo pričela sestavljati film »Kraljica koralov*. Film bo posnet v raznilh dalmatinskih krajih. največ scen pa na otoku Zlarinu. V tem filimu bosta nastopala naša znana igralca Svetislav Petrovič in Ita Rina in nekateri prvaki nemškega filma. V filmu bodo ovekovečeni ne samo naši ribiči, marveč tudi dalmatinska pesem, običaji in narodna noša. Film bo predvajan v »rbohrvatskem in nemškem jeziku. Filmski operater Licht in njegov tovariš pa sta prišla te dni v Šibenik, da slikata kraje, ki jih je obiskal angleški kralj. Obiskala bosta Bi ograd. No-vigrad, Molat in Rab. Ko bo snemanje končano, bo film sinhroniziran in po vsem svetu bo krožil pod naslovom »King Eduard in Dalmatia«. Tako postaja Šibenik važno središče filmske industrije. Volitve na velesejmu —^ Lutz-peči — Ljubljana VII. + Vozne o]ajšave. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično voznino na državnih železnicah: Udeležencem velike narodne svečanosti preboja solunske fronte 13. t m. v Somboru. Popust velja od 11. do 15. t. m. Delegatom vseh trgovinskih zvez iz vse države, ki ge udeleže kongresa zveze združenj trgovcev iz Novega Sada od 18. do 20. t m. v Subotici. Popust velja od 17. do 21. t. m. Romarjem v Marijo Bistrico od 11. do 15. t. m. * Smrt zaslužnega našega rojaka v Anto-fogasti. Nedavno je umrl v Antofogasti v Chile v 67 letu starosti naš rojak Anton Lukšič, ki je dolga leta živel v Južni Ameriki. Pokojnik je bil odličen in požrtvovalen član Jugoslovenekega narodnega odbora in poslal je velike podpore našim vojnim do-brovoljcem. Izdatno pa je podpiral tudi razne nacionalne organizacije na tujem in v stari domovini. Tudi v Antofogasti je užival velik ugled. Bil je poveljnik vseh gasilskih organizacij in častni konzul naše države. Po njegovi zaslugi je nastala v Antofogasti že med vojno najnaprednejša jugoslovanska kolonija. Lukšič 3e je rodil v Suti-vanu na Braču in v tujino se je podal, ko je bil star komaj IT let. * Novo najdišče premoga v Tuhinjski do-•ini. V Loškem potoku nad vasjo Loke v Tuhinjski dolini je nekdo našel več kosov črnega premoga. Povsem pravilno je sklepal, da mora biti nekje v bližini sklad črnega premoga, kakršnega so nalli pred nekaj leti v Motniku in katerega že izkoriščajo. Po daljšem iskanju so res pod vasjo Znojilami naleteli na najdišča premoga. Teren še nas prej preiskujejo, vendar pa do močne žile še ni«o prišli. Premog je tod istega izvora kakor v Motniku, kalorično pa še boljši. Kljub pomembni najdbi pa ni verjetno, da bi ga našli v večji množini, ki bi za več let zagotovila rentabilnost investicij. * Prvi sneg na planinah. Na praznik je bilo v Kamniški Bistrici žegnanje, h kateremu je prihitelo izredno mnogo izletnikov, kljub temu, da vreme ni obetalo baš naj« bolje. Zvečer se je vlila huda ploha in pritisnil je občuten hlad, kaT je dalo čutiti, Pri hemoroidih, bolečinah v križu, zastoju krvotoka v jetrih in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalem zaradi zapeke, se dosežejo z naravno Franz-Josefovo vodo odlični uspehi. Bolniki radi uživajo preskušeno Franz-Josefovo grenčico, ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese. Ogi. reg. a or. l&is&o da v planinah sneži. Ko eo ee r sredo z ju j traj razkadile megle, 90 res vrhovi Kamniških Alp zableščali v Snežni obleki, ki nam že naznanja, da stopamo polagoma v jesen. Grintovec, Skuta in vsi vrhovi tja do Ojstrice so dobili sneženo kapo, na Planjavi pa je segel 6neg skoro do Kamniške« ga sedla. Seveda pa je pod vplivom žgočih solčnih žarkov kmalu izginil in bo ostal le v nekaterih odbojnih grapah, turisti pa bo* do imeli najbrž še dovolj lepih dni za pri« jetne planinske ture. * Orkan je opustošil Metkovič in okolica V ponedeljek zvečer je divjalo v Metkovi-ču in okolici strašno neurje. Najprej je močno grmelo, potem pa se je utrgal oblak in kmalu so po vseh ulicah drli hudourniki. Med nalivom je zabučal orkanski veter in ciklon, ki je nad mestom besnel komaj minuto, napravil je ogromno škodo. V mestnem parku je povzročil pravo razdejanje. Polomljene so veje najmočnejših dreves. V nekaterih delih mesta ni ostalo nepoškodovano niti eno poslopje. K sreči ni bilo človeških žrtev. Orkan, kakršen je tokrat divjal, je med ljudstvom znan pod imenom »šijun« in govori se, da je zadnjič tako strašno divjal pred kakimi 50 leti in tudi takrat povzročil veliko škodo. V vsem sre-zu je škoda ogromna. * Stoletna zastrupljevalka izpuščena iz kaznilnice. V okolici Novega Sada je bila pred dolgimi leti starka Amalija Pišti-jan razkrinkana kot navadna zastrupljevalka. Obsodili so jo na 15 let in nihče ni mislil, da se bo kdaj vrnila iz kaznilnice. Starka pa je bitla deležna amnestije in zdaj se je vrnila iz požarevške kaznilnice, stara baš 100 let. Z acnnesitijo ji je bilo odpuščenih 7 let ječe. * Huda nesreča rudarja — invalida. Franc Perk, 21-letni rudar-invalid iz Trbovelj se je vozil s kolesom iz Ljubljane proti domu. Blizu Kala, kjer je velik padec ceste, mu je odpovedala zavora in nesrečni mladenič je padel kakih 5 m pod cesto, njegovo kolo pa je obviselo na nekem drevesu. Desno nogo si je poškodoval pri delu v rudniku in prejema zaradi tega invalidnino, levo nogo pa si je zlomil pri padcu. Ko je ležal pod cesto, je prosil mimoidoče, da bi mu pomagali, a vsi so se izgovarjali, da ne utegnejo, in mudilo se jim je. ker se je bližala nevihta. Šele čez dve uri mu je pomagal rudar Alojz Jerman, ki je o nesreči obvestil župana in orožnike v št. Lambertu. Z vozom so ponesrečenca pripeljali do Drnovškove gostilne v Čolni šah, kjer je bil deležen zdravniške pomoči. Potem so ga prepeljali na zagorsko občino, kjer so ukrenili, da je bil odpeljan v ljubljansko bolnišnico. Raznovrstno usnje in odpadki od jermenov ter surove kože, katere bo prodajalo Združenje usnjarjev v petek, dne 11. IX. ob 2. uri popoldne, se lahko danes in jutri ogleda v prostem skladišču tv. J. Lavrič, Dolenjska cesta, Rudnik 24 * Poročila sta se včeraj v trnovski cerkvi v Ljubljani g. Lankole Franio, trgovec iz Vuhreda, in gdč. Pavlika Koštomaj iz Pe* trovč. Poročil ju je g. župnik Finžgar. Obilo sreče! * M'ad agilen sodnik išče primerno mesto odvetniškega koncipienta. Ponudbe na ogL oddelek > Jutra« pod značko »Odvetnik«. * Smelo potovanje dveh rečnih ladij. V neki švedski ladjedelnici sta stali preko 20 let dve veliki rečni trgovski ladji, ki sta bili pred svetovno vojno namenjeni za plovbo po Volgi. Ladji sta o®tali zaradi vojne v ladjedelnici, njuni lastniki pa so se nass-lili v Jugoslaviji. Ker namerava naša dr* žava obe ladji kupiti in uvrstiti v nas reč« ni plovni park, sta ladji nastopili smelo po* tovanje ob obalah Vzhodnega in Severnega morja, Atlantskega oceana, Sredozemskega, Egejskega in Črnega morja, da bi po Dunavu dopluli v Zemun, kjer bi vsi-drani v Savi čakali na rešitev svoje usode-Obe ladji imata za seboj že okrog 12.500 ikm namenjenega potovanja, kar je rekord. Ladji sla imenovani »Irans in »Indus«, veliki in močni ter imata na razpolago stroje za skupno 1.900 konjskih sil. Čeprav sta bili ladji zgrajeni že pred 20 leti, menijo strokovnjaki, da bi mogli še dobro služiti svojemu namenu. »Iran« je večji od >Imdu* sa« in spada v vrsto največjih brodov na vsem Dunavu. * Tovarna JOS. RE1CH sprejema mehko in škrobljeno parilo v najlepšo izdelavo • Nenavadna trdovratno®! in trdoživost obupanega starca. V Sremski Mitrovici si je z nenavadno trdov-ratnostjo hotel vzeti življenje 73-letni Herman Klein, bivši knjigovodja nekega trgovskega podjetja v Vin ksovcih. Zvečer se je z vlakom pripeljal v Mitrovico in se nastanil v nekem hotelu. Za beg iz življenja se je dobro pri pravil. Vzeil je s seboj vrv, starinski samokres in nož. Najprej se je poskušal obesiti, a ker v sobi ni našel pripravne kljuke, »e je ustrelil v usta. Krogla pa mu je prebila samo čeljust. Ko je ustrelil drugič, je samokres odrekel Potem se je z nožem vrezal v levo roko, a ker je menda mislil, da je to neprikladen način sa-moumora, je zapustil sobo in se odpravil proti kolodvoru. Hotelski uslužbenci, ki so videli, da krvavi, so tekli za njim in ga zatekli baš v zadnjem hipu. Mož se je hotel vreči pod vlak. S silo so ga morali spraviti v bolnišnico. Vzrok njegovega obupa je beda. Trajno goreča peč za drva OKUSNA POCENI Ogromen prihranek na kurjavi Proizvod OSJEČKE LJEVAONICE ŽELJEZA I TVOR-NICE STROJEVA D. D. OSIJEK Samoprodaja za Ljubljano: Fran Golob, za Maribor: Pinter & Lenard. * Skrivnostna smrt župnika Marka Vezi- ča; Po Šibeniku se je v petek zjutraj razširila novica da je bil v Vrhpolju umorjen župnik Matko Vezič, star 70 let. Senzacija je bila tem večja, ker je bil don Marko v Šibeniku in vsej Severni Dalmaciji izredno popularen. V teh krajih je pasel ovce celih 40 let. Udejstvoval se je tudi kot pisatelj. zlasti pa je bil priljubljen zaradi prijetne. duhovite šaljivosti. Imel je nešteto prijateljev. Znano je bilo o njem, da je hranil precej denarja, deloma v tuji valuti Zaradi suma umora so bili aretirani cerkovnik ter župnijski hlapec ne dekla. Ve-žičevo premoženje so cenili na milijon Din. * Živina umira od žeje. Iz Sanskega mosta v Bosni poročajo, da trpijo nekatere vasi v ondotnam srezu strašno žejo. Pozimi pijejo vodo iz mlak, kar je že često povzročilo legar. Poleti pa morajo najmanj po 10 km daleč po vodo. Nekatere vasi pa so od vode oddaljene tudi po 20 km. Marsikatera uboga ženska mora že zarana naprtiti brento za 20 do 30 litrov in se vsa izmučena vrne šole pozjio zvečer. Voda zadostuje jedva za kuhanje, za pijačo je ne ostane niti kaplje. Takšno bedno življenje globoko posega tudi v problem zakona, porok je vedno manj, porodov seveda tudi. Ce se to vprašanje v kratkem ne reši, bodo vasi kmalu opustele, kajti dekleta pravijo: »Rajši ostanem zarjevala devica, kakor da bi bila večna sužnja brente.c Ze lani je živina strahovito poginjala od žeje, propadlo je okrog 7.000 glav goveje živine in drobnice. Po vaseh vlada nesnaga, ker po pol leta ne morejo oprati perila. Teh sedem vasi je nujno potrebnih rešitve iz trpljenja. Prebivalstvo je voljno pomagati, da se uredijo cisterne in najdejo studenci. Vse delo bi veljalo neprimerno manj. kakor je škode pri živini, ki tudi leto« poginja, do-čim trpi 18.000 ljudi stalno žejo. * Kmetske vremenske napovedi za september. Kakršno vrema prvi dan kane. rado ves mesec tako ostane, pravijo kmetje Tilen (1.) meglen, grda jesen. Mala maša (8.) že po suknji vpraša. Gad na son®u po Malem šmarnu, potem na bo hude zime-Če Matej (21.) je ves vedren, prijetna bo še jesen. Na sv. Mateja vreme ugodno, ostane tako štiri tedne prihodno. Če ptice-se" livke pred sv. Mihaelom ne letč. se prad božičem ni bati zime trde. Gro'm in tresk o sv. Nikoli, hude vetrove pomeni i. t. d. Prvi dan sept je dolg 13 ur 7 minut. Do konca meseca se dan skrči za 1 uro 38 minut. * Izredna pestrost prebivalstva je značilna za predele Južne Srbije, kjer posamezna krajevna imena popolnoma sličijo našimi. Tako je v pokrajini Gornji Reki Žirovnica. razen nje pa še cela vrsta vasi. v katerih prebivajo družine, ki imajo pravo- Uganka umora s Kodeljevega Na brezupni sledi za morilcem Ljubljana, 9. septembra. Preiskava o zagonetnem ciganskem umoru na Kodeljevem, ki jo z veliko vnemo in požrtvovalnostjo vodi višji nadzornik kriminalnih agentov g. Matija Močnik in v kateri je mobiliziran domala ves policijski aparat, se v teh štirih dneh še zmerom ni premaknila z mrtve točke in nobenega konkretnega prijema ni. ki bi prožil upanje, da bo uganka danes ali jutri deležna svoje rešitve. Skozi kriminalni oddelek romajo te dni cele trume ciganov in cigank, ki jih policijski organi iščejo po okolici, pa tudi po bolj oddaljenih krajiih Gorenjske, da jih povabijo na kratek razgovor, iz katerega bi se morda mogla izcimiti kakršnakoli nit. Toda ves trud in vsa vnema ostajata zaman — cigani vztrajajo pri tem, da ničesar ne vedo in da nikogar ne poznajo, in so vsak hip pripravljeni, da svoje izpovedi potrdijo s prisego pri bogu, pri kralju Aleksandru ali pri komurkoli. V svoji pesniško domiselni zgovornosti pa obenem vsak hip sipljejo h rokava nove varijante za razjasnitev skrivnostnega umora, navajajo nove zanimive podrobnosti in tako — morda nehote, a najbrž tudi malo hote — zastavljajo preiskavi zmerom nove vozle. Cherchez la Semme! O tem že skoraj ni več dvoma, da je bil zločin izvršen zavoljo neke ženske, za ka- tere ljubezen sta tekmovala umorjeni Kar-leto in pa neznani Slavko, ki se je bil v petek pojavil od bog ve kod v Ljubljani nato pa v usodni noči vnovič izginil brez sleherne sledi. Nekatere priče, ki stanujejo nedaleč od kraja umora in ki so ponoči ču-le razdraženi prepir pred Karletovo smrtjo, vedo povedati tudi, da je sredi razburjenih moških glasov izpregovoril glas neznane ženske: »Slavko, ne!« Ta vzlik neznanke pomeni brez dvoma poslednjo obupno prošnjo, naj morilec prizanese žrtvi. Ta podrobnost hkratu izpričuje, da se je razen Karleta. Slavka in Josipa Pestnerja. ki pa se na policiji ničesar ne spominja, češ da je bil nad vsako mero pijan, tik pred umorom nahajala v njihovi družbi tudi ženska, ki utegne biti po vsej priliki identična z dekletom, zavoljo katerega je do vse zdraž-be prišlo. Pepica Carevic Namenu, da poišče to žensko, je policija te dni posvetila svoj glavni napor. Izprva j je prevladovalo upanje, da so jo zajeli že s j prvi skupino cigank, ki so jih stražniki m kriminalni agentje takoj v soboto prepeljali v policijske zapore. V teku preiskave pa se je polagoma izkazala verjetnost, da ta ženska ni bila ciganka. Znano je namreč, da govore cigani, kadar so sami med se- boj, v svojem posebnem jeziku, zlasti še. kadar je razgovor teko razburljiv, kakor je bil njihov pomenek tiste noči. V uganko moške ciganske trojice se na ta način vpleta nič manj skrivnostna figura lepe mlade neznanke, ki je posredno sprožila kodeljevski zločin. In izpovedi nekaterih prebivalcev ciganske kolonije že počasi naznačujejo neko določeno smer. Posamezne ciganke pripovedujejo o tem. da je Kar-leto še pred kratkim prišel na Kodeljevo in povpraševal, ali so kaj videle njegovo Pepico Carevitf. lepo blondinko od nekod z juga. s katero je nekaj časa živel v skup nem gospodinjstvu. Bilo je nekaj znanega o tem. da je za to Pepico lazil tudi Slavko. A kodeljevske ciganke dekleta že dolgo niso videle in mu niso mogle dati nobenega pojasnila o nji. Kdo je skrivnostni Slavko? Po pripovedovanju nekaterih opazovalcev se zdaj razpleta verzija, da 86 JC Pepica v petek ponoči, prav tedaj, ko so trije pijani cigani kolovratili iz krčme proti koloniji, na vsem lepem vnovič pojavila, po umoru pa prav tako izginila brez sledu. Seveda bo ne da sklepati o tem. koliko je ta verzija blizu resnice, a ker so podatki tako cigansko skopi, bo za policijo naloga, da Pepico poišče, najbrž še mnoeo težja, kakor da izsledi Slavka samega. O Slavku pa je doslej toliko znanega, da je med ciffani pravi cigan. Svoj čas je bival med rojaki na Kodeljevem. a je neke lepe noči izginil, z njim pa so izginili tudi štirje tisočaki iz voza njegoveera soseda Rajherta. (Kodeljevski cijrani so iz Avstrije doma in nosijo vsi nenška imena.) Okradeni Rajhert se slavne člane, a ne' majo govoriti srbski, dočim nekatere muslimanske družine ne znajo turški. V neki družini, ki iteje itiri brate, sta dva muslimana, dva pa pravoslavna. * Pri zaprtja in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. Iz Ljubljane u— Zakaj tako malo gradbeae podjetnosti? V letošnji gradbeni sezoni smo v Ljubljani 6icer doživeli nekaj več živahne delavnosti kakor lani a tudi vse večje stavbe, ki ®o v delu, še zmerom ne zadoščajo, da bi zi» darskemu delavstvu nudile Listo mero za* poslitve, ki bi kazala, da smo že iz gospodarske krize. Razen pomanjkanja mobilnih denarnih sredstev, ki je pač glavni vzrok gospodarskega zastoja, pa je še cela vrsta momentov, ki v današnjem Času pomagajo zavirati življenjski obrat. Eden takšnih vzrokov je brez dvoma tudi tesnogrudnost urad* nih instanc, ki so jim dodeljene poslednje odločitve v konkretnih stavbnih vprašanjih Pri nas. Tako se je na primer zgradba novega trakta ob Mikličevem hotelu nasproti kolodvora, ki predstavlja ono najboj veliko* poteznih del v tej stavbni se-zoni, v veliki meri zakasnila samo zavoljo tega, ker je mestni gradbeni urad med gradnjo zmerom znova prihajal s predlogi, ki so šli za tem. naj se zgradba novega trakta po vnanjem licu, pa tudi po notranjem ustroju ne bi naslanjala na dosedanjo hote!sko zgradbo, temveč naj bi se približala sosedni palači Grafike. Zaradi takšne intervencije je mora* la stavba že v maju 14 dni počivati. Ka«ns* je je stavka prav za toliko dni zavlekla delo, pred kratkim pa je gradbeni urad S{*>-ročil lastniku in gradbenemu vodstvu neke nove svoje zahteve, po katerih naj bi dobil vrh novega trakta še nekakšne dozidke ki jih v prvotnem načrtu ni bilo. Razume se, da takšno postopanje krajevne uradne in* stance stavbnemu delu nikakor ne gre na roko, v nič manjšo škodo pa ni tak postopek tudi razvoju našega hotelirstva in tujskega prometa. u— Nad 20.000 bolnikov T splošni bolnici. V sprejemnem uradu obče državne bolnice so v seznamu letos sprejetih bolnikov včeraj popoldne prekoračili številko 20000, kar pomeni v obratu našega osrednjega zdravstvenega zavoda vsekakor prav nič zavidanja vreden rekord. Številka pomeni, da je na« val na ljubljansko bolnico od leta do »eta večji, o čemer zgovorno pričajo prenapolnjene bolniške sobe. Pri tej priliki vnovič opozarjamo paciente z dežele, naj se v manj nujnih primerih obračajo rajši na manjše bolnišnice v svojem okolišu, da ne bodo brez potrebe večali gneče na prena* trpanih oddelkih v Ljubljani. u_ Pod tramvaj Je pade'. Na voglu Tyr* ševe in Masarvkove ceste je prišlo dopoldne do razburljive prometne nesreče. Brezposel* ni strojni ključavničar Josip Cvetkovič iz Ciglerjeve ulice je tako nerodno zašel med tramvajska vozova, ki sta se prav tam srečala. da ga je eden zagrabil in ga s precejšnjo silo vrgel ob tla. Samo sreča v ne* sreči je bila, da je Cvetkovič pri tem odnesel 6amo nekaj lažjih prask po glavi. Pr« vo pomoč so mu nudili stražniki s kolodvor« edce stražnice, nato pa so ga mestni reševal* ci prepeljali na kirurški oddelek. u_ Belokrajinskj dan. Na praznik dne 8. t m. je bila v Črnomlju in Metliki gene« ialna skušnja za nastop Črnoinaljcev in Me* tličanov na belokrajinskem dnevu v Ljubljani v nedeljo 13. t. m. ob 15. ®a letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju-Skušnja v obeh mestih je pokazala, da so se naši Belokrajinci za svoj nedeljski nastop 7 veliko -;ubeznijo in vestnostjo pripravljaš li. Vse plese odnosno narodne igre in obi* čaje spremlja petje izvajalcev. V tem se nastop Belokraincev bistveno razlikuje od drugih slovanskih plesov, ki se vršijo veči* noma ob spremljevanju godbe. Naši Črno* maljci in Metličani nam bodo zapeli svoje melodije na pristno naroden način, tako kakor jih prepeva preprosti narod, ko pleše svoje igro in kaže svoje običaje. Videli bomo zelenega Jurija, ki ga pripelje v deželo mladina, dalje Črnomaljsko kolo, izrazito Metliško kolo, Most. Fobcici, Rešetca, Pete* litiji boj in Turn. Prodaja vstopnic v knji« garni Glasbene Matice.. Sedeži po 8. 10 in 12 Din, stojišča po 5 Din, dijaška po 3 Din. u_ Držami kOnServatorij v Ljubljani opozarja na vrstni red sprejemnih izpitov. Danes ob pol 10. je v sobi št. 20 sprejemni izpit iz solopetja, ob 10. pismeni izpit iz harmonije, popoldne ob tri četrt na 4. usts ni izpit iz harmonije, ob pol 17. je ravno* tam sprejemni izpit iz violine. Jutri 11. t. m. ob 9. pa se začno sprejemni izpiti iz klavirja, popoldne ob 4. je sprejemni iz* pit iz orgel, ob 5. pa za čelo in kontrabas. V soboto 12. t. m. ob 16. so sprejemni izpi- ti za klarinet, rog in trobento. Razdelitev urnika je v ponedeljek 14. t. m- od 16. dalje v Huhadovi dvorani. y torek 15. t m. se začne redni pouk. Vpisuje pisarna kon* servatorija v dopoldanskih urah. u— Vpisovanje v brezplačno gospodinj* sko nadaljevalno šolo t Mostah bo 13. t. ul od 8. do 9. ure na osnovni Šoli. Modni atelje „VERA" Nebotičnik VL nadst., telefon 24-6». zopet redno dela« Društvo »Tabor«. Dnevi ob 20.30 članski sestane^ s predavanjem. Predaval bo g. V. Bučar o Lužiškh Srbih. Prijatelji društva so vljudno vabljeni, m u— Ve'ika iontana Toneta Kralja na vrt. nareki razstavi veleeejma je bila na praznik prodana. u— Enoletni trgovski tečaj na mestni ien» ski realni gimnaziji t Ljubljani. Vpisovan« se bo vršilo 12. in 13. t m. od 9. do 12. Iz Celja je po vseh svojih ciganskih zvezah še dolgo zanimal potem, kam bi jo bil Slavko mahnil, in je pozneje v resnici slišal o tem, da so ga bili zaradi neke nove tatvine zaprli in da je moral odsedeti daljšo kazen v Celju ali Mariboru. Zadnji čas pa ee je zadrževal pri ciganih, ki so raztresena po naselbinah na Gorenjskem. Kakšni drugi opravki, razen da je obračunal s svojim starim ljubezenskim rivalom. so ga v petek zanesli v Ljubljano —-to vprašanje je zavito v črno temo. Kakor potrjujejo nekatere priče, se je vso noč po umoru mudil v koloniji na Kodeljevem. a ko je vse svoje rojake preprosil. naj nikomur ničesar ne povedo. je izginil v neznano smer. »Mučite nas kakor gospoda boga. • Zdaj pa romajo trume ciganov in njihovih žena z otroki v naročju skozi kriminalni oddelek in prisegajo pri bogu ln pri vseh mrtvih, da ničesar ne vedo. Zene, ki so jim može dejali za zapahe, pa obenem s povzdismjenimi rokami prosijo, naj jih že vendar izpuste — kdo bo sicer njim in njihovim otrokom skrbel za kruh? Mi smo pošteni cigani, pravijo, naše otroke je beračiti sram. krasti pa ne znajo. Mučite na«, kakor so našega grospoda boga mučili in pribili na križ. In pri tem smo nedolžni, kakor je bil nedolžen naš gospod bog. Toda paragrafi so trdi. ne uklonijo se zgovor- i nosti in solzam, kjer je treba razjasniti tako grd zločin, kakor je kodeljevski umor. Javnost spremlja delo policije z iskreno željo, da bi ji težko uganko uspelo čim prej razvozlati. | e— Celjanka je plesala s predsednikom turške republikit. Ob priliki festivala narodnih plesov in pesmi balkanskih narodov je te dni predsednik turške republike Ke-mal Ataturk plesal v gledališču v Carigradu z visokošolko-farmacevtko gdč. Milico Vranjekovo iz Celja, hčerko šefa železniške jx)staje g. Janka Vranjeka v Celju. Gdč. Vranjekova je potovala z nekaterimi drugimi jugoslovenskimi visokošolkami in visokošalci v Carigrad na povabilo turške vlade. Gdč. Vranjekovi čestitamo k visoki počastitvi! e— Vpisovanje v šolo Glasbene Matice v Celju traja še vse te dni v ravnateljevi pisarni. Odlično absolvirana konservato-ristka gdč. Zora Ropasova, ki je znana po svojem pevsko in glasbeno vzgojnem del* in je nastopala tudi v Ameriki ter je poučevala na Glasbeni Matici v Novem mt stu in na glasbeni šoli Mokranjac v Skop lju, bo letos poučevala solopetje na Gla* beni Matici v Celju. Redni pouk se pričn« za vse gojence v torek 15. t m. Ta dan s« naj zberejo vsi gojenci in gojenke ob 14, v matičnih prostorih k razdelitvi pouka. Ob primernem številu reflektov bo dv« den tudi pouk o glasbeni zgodovini in ost» lih glasbenih disciplinah. e— Celjski mestni svet bo imel jutri oh 18. redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odborov. e— Usoden padec s kolesa. V ponedeljek je padla 29-letna služkinja Antonija Levčeva iz Št. Janža pri Velenju, ko se je učila voziti se s kolesom, tako nesrečno s kolesa, da si je zlomila desno nogo. Lev-čevo so prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Ne pozabite, da se bo prihodnji mesec pričelo novo kolo drž. razredne loterije. Zato poskusite svojo srečo in si nabavite srečke v podružnici »Jutra« v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Rdeči jezdec« in zvočni tednik. e— Primarij dr. Steinfelser Frane ne ordinira do preklica. e— Primarij dr. Raišp do nadaljnjega % ordinira. Iz Maribora a— Naša pesem v Dravski dolini. Na. vrtu Mulejeve gostilne v Rušah je priredilo pevsko društvo Ruše na praznik svoj pevski nastop. Sodelovali so tudi ruški mali harmonikarji {n godba domačih gasilcev. Pevski zbor vodi agilni g. Knup-ieš, male harmonikarje pa vežba g. Konrad Rankl, uradnik tvorni ee. Moški pevski zbor Je odpel niz narodnih pesmi, ki so bile podane v izredno lepem izvajanju. Mali harmonikarji, 12 po številu, so navdušili z igranjem m prepevanjem narodnih pesmi vse navzočne in so bfli deležni topJega priznanja. a— K 47. skupščini C>TD- V včerajšnje jjoročilo se je vrinila pomota v zvezi s tukajšnjo II. dekl. mešč. šolo. Pravilno bi se moralo glasiti: Dr. Lašič jx>roča, da je dodelilo ministrstvo prosvete 2. dekliški meščanski šoli v Mariboru naslov šola Sv. C u rila in Metoda in je gotovo razveseljivo dej; stvo, da nosi ena izmed šol v obmejnem Mariboru to ime. a.— Jugockta zopet obratuje. V tovarni pletenin »Jugoekta« je prišlo včeraj do popolnega sporazuma med lastnikom tovarne in stavkujoijm delavstvom. Ker je bilo a tem sporazumom rešeno pereče-mezdno vprašanje delavstva, je začela tovarna včeraj z rednim obratovanjem. a— Nevarno povožen. Včeraj popoldne se je pripeljal po Betnavskj cesti na kolesu 26-letni tekstilni delavec Ariur Kotler. V istem času je privozi] iz Frankopanske ulice v Jezdarsko ulico Slugov tovorni avtomobil, ki Je na križišču podrl Kotjea-. ja na tla s tako silo da je dobil mnogoštevilne odrgnine na rokah, nogah ter po vsem telesu. Hudo lanjenega delavca so reševalci prepeljali v bolnišnico. Koto je bile popolnoma zdrobljeno. a— Mladi defravdant. Orožniki v Ribnici na Pohorju so aretirali mesarskega vajenca Franca T. iz Slovenjgradca, ki ga je bil nje* gov gospodar, mesarski mojster Anton Kn» har iz Slovenjgradca, 3. t m. poslal s 6750 Din k Sv. Antonu na Pohorju, da bi tamkaj prevzel in plačal dva para volov. Vajenec pa ni šel k Sv. Antonu, marveč se je odpe* Ijal do Vuhreda, potem je krenil v Ribnico in Maribor ter v treh dneh zapravil nad 4000 Din. Izročili so ga sodišču. a— Vlom v župnišče. V Sv. Sebastjanu ao vlomili neznani vlomilci v župnidče. Prejcmili so močno železno mrežo in prišli v notranjost hiše. Skušali so izprazniti omaro v obednici n na vrtati železno blagajno. 2upni upravitelj g, Bejek Janko se je zbudil. Ko Je stopil v obednico, Ja prestrašen za vpil, nakar so vlomilci žali. Rajonske zastopnike za prodajo aparatov za vsesavanje prahu najmodernejše konstrukcije iščemo. Zaradi zelo ugodne prodajne cene se nudi agilnim prodajalcem, ki so se že s tem predmetom uspešno bavili, velika možnost zaslužka. Ponudbe na INTERREKLAM d. d. Zagreb, Masarykova 28. pod br. 10/A-21. Gospodarstvo Monopolizacija pridobivanja rudninskih olj Glede na važnost rudninskih olj odnosno derivatov sa narodno oteambo je bilo že s finančnim zakonom za leto 1933/34 določno, da se ukinejo vse odredbe zakona, ki se nanašajo na izdajanje pravice izsledova-ti in pridobivati rudninska olja (kameno olje, nafto, petrolej). Pravice za iskanje in predelovanje rudninskih olj, ki so bile po dotičndh zakonih izdane do 31. marca 1933 ^stanejo v veljavi. Izsledovanje in pridobivanje rudninskih olj se vrši v državni režiji, organizacija eksploatacije pa 6pada v pristojnost samostojne uprave državnih monopolov. Točnejše odredbe predpiše s pravilnikom finančni minister na predlog monopolske uprave. V finančnem zakonu za leto 1935/36 pa so bile gornje določbe izpopolnjene še z d os ta v kom, po katerem se finančno ministrstvo pooblašča, da smo na predlog monopolske uprave dovoliti tudi zasebnikom pridobivanje in predelavo rudninskih olj kakor tudi predelavo bitu-m možnih škrilovcev ter premoga, lignita in prirodnega asfalta zaradi pridobivanja rudninskih olj. Pravilnik za izsledovanje in pridobivanje mineralnih olj Na osnovi gornjega pooblastila je zastopnik finančnega ministra, minister za šume in rudnike Gjura Jankovič izdal pravilnik za izsledovanje in pridobivanje mineralnih olj in za proizvodnjo mineralnih olj iz trdnega in plinskega bitumena. Ta pravilnik določa med drugim naslednje: Izsledovanje mineralnih olj (geološka proučevanja, poizkusna vrtanja in kopanja) in pridobivanja mineralnih olj (črpanje in kopanje, predelovanje v polfabrikate tn rafiniranje) ter pridobivanje ostalih bit-u-mentov ter gorljivih zemeljskih plinov, kolikor so sposobni za pridobivanje mineralnega olja, se vrši v državni režiji, organizacija teh del, organizacije eksploatacije in vodstvo takih podjetij spada izključno v pristojnost samostojne uprave državnih monopolov. Pravica izsledovanja se ne m«re nikomur odstopiti, pravico pridobivanja in eksploatacije (komercialno izkoriščanje) pa lahko finančni minister na predlog monopolske uprave odstopiti privatnim domačim osebah, po odredbah tega pravilnika. Tudi industrijsko predelovanje kakršnekoli surovine zaradi pridobivanja mineralnih olj, ki so slična prirodni nafti, iz katerih se z nadaljnje predelavo in rafiniranjem lahko pridobijo bencin, petrolej, plinsko olje in druga olja se vrši samo po odobrenju finančnega ministra na predlog monopolske uprave po predhodnem soglasju vojnega ministrstva. Vsa podjetja, ki se s tem poslom Ibavijo so pod stalnim nadzorstvom monopolske uprave. Izdelovanje Izsledovanje mineralnih olj vrši mono-polska uprava po določenem programu na podlagi dobljenih rezultatov ali predhodnih proučevanj. V programu mora biti določen kraj, kje naj se prične z vrtanjem in kako globoko naj se vrta. Pri teh delih se mora prvenstveno zaposliti domače strokovne delovne moči. Pravico izsledovanja mineralnih olj ima izključno monopolska uprava, pravico izsledovanja trdnih in plinskih bitumenov pa se lahko odstopi privatnim osebam po obstoječih zakonskih odredbah, toda le po odobrenju monopolske uprave in v soglasju z vojnim ministrstvom. Prej izdane pravice za izsledovanje in pridobivanje mineralnih olj ostanejo nadalje v veljavi, kolikor s posebnimi zakonskimi odredbami ne bi bilo drugače odrejeno. Ako izsledovanje trdih in plinskih bitumenov pokaže povoljne rezultate, tedaj odloči monopolska uprava v soglasju z vojnim ministrstvom, ali se pravica pridobivanja mineralnih olj odstopi izsledovalcu ali pa to pravico obdrži država proti odškodnini izsledovalcu. Pridobivanje in eksploataeija Pravico pridobivanja tekočih bitumenov (prirodne nafte, katrana iz parafinskih škriljcev in črnega premoga, umetno pridobljenih proizvodov, sličnih nafti) bodisi, da se pridobijo pri nas ali se uvozijo vrši država preko monopolske uprave. Pravico pridobivanja in predelovanja pa sme finančni minister na predlog monopolske Žrebanje vojne škode Pri 23. žrebanju obveznic vojne škode, ki je bilo 1. septembra in naknadno še 5. septembra, so bile izžrebane za dobitke naslednje obveznice (prva številka označuje serijo, druga pa številko obveznice): Dobitek 200.000 Din: 8976—281. Dobitek po 100.000 Din: 8192—338; 9168 —985. Dobitki po 50.000 Din: 5222—664; 6145 —32; 6162—683; 7578—723; 8528—602. Dobitki po 20.000 Din: 5081—976; 5138 —240; 5707—274; 5744—862; 5790—940; .5806—350; 6128—270; 6269—764; 6401—984; 6407—634; 6982—268; 7403—255; 8025—637; 8221—131; 9399—330. Dobitki po 5000 Din: 5043—25; 5105—940 5114—223; 5136—352; 514.5—254; 5219—182; 5244—259; 5362—121; 5552—190; 5664—4; 5708—860; 5968—752; 6045—78; 6063—942; 6186—93; 6317—926; 6434—90 ; 6468—302; 6489—492; 6537—376; 6686—431; 6731—304; 6746—245; 6785—804; 6801—534; 7106—500; 7108—293; 7144—67; 7169—91; 7222—147; 7354—162 ; 7426—461; 7429—811; 7443—76; 7463—988; 7534—776; 7627—374; 7710—458; 7754—518; 7944—724; 7971—255; 8284—390; 8347—628; 8407—658; 8498—179; 8505—801; 8698—962; 8726—331; 8863—58; 8884—437; 8:91—688; 9263—857. Dobitki po 3000 Din: 5051-731; 5058-168; 5130—233; 5130—269; 5141—262; 5161—267; 5171—506; 5266—643; 5296—67; 5469—500; 5485—293; 5503—857; 5545—348; 5611—290; 5716—373; 5792—923; 5881—418; 5961—305; 5987—399; 6008—889; 6065—198; 6088—213; 61U_760; 6150—772; 6158—725; 6163—495; 6171—457; 6242—266; 6273—240; 6364—490; 6427—844: 6452—41; 6604—433; 6689—32; 6808—85; 6818—956; 6847—942; 68.56—214; 6929—762; 6943—576; 6974—362; 6984^137; uprave in v soglasju z vojnim ministrstvom odobriti privatnim, predvsem domačim osebam. Monopolska uprava bo predelovala svojo surovino, pridobljeno v naši državi neposredno ali iz bituminoznih škriljevcev ali pa uvoženo iz inozemstva v lastnih rafinerijah, kadar jih bo imela, sicer pa bo to surovino izročila na predelavo domačim rafinerijam proti povračilu v denarju ali izdelanih proizvodih. Surovino uvoženo iz inozemstva smejo poleg monopolske uprave predelovati samo še one domače rafinerije, ki bodo zgrajene po odobrenju monopolske uprave, ali pa imajo za to prej pridobljene pravice. Kdor želi dobiti pravico za predelavo in rafiniranje mineralnih olj se mora obrniti na monopolsko upravo in se mora obvezati, da bo te naprave zgradi! samo na onem kraju, ki ga odobri monopolska uprava v soglasju z vojnim ministrstvom, da bo naprave dogradil v določenem roku, da bo od početka poslovanja stalno držal v zaščitenih skladiščih rezervo v surovinah in izdelkih po predpisih monopolske uprave v obsegu najmanj en četrt letne produkcijske kapacitete, nadalje da bo zaščitena skladišča zgradil po predpisih monopolske uprave in da bo položil določeno kavcijo. Pri reševanji takih prošenj se bodo izdajala dovoljenja prvenstveno za naprave, opremljene z aparaturo za krakiranje (cracking — proces za pridobivanje lažjih olj in težjih pod visokim pritiskom) in ki bodo urejena za vse vrste proizvodov, zlasti za specialna tekoča goriva in mazila za letalstvo, za rektificiran in rafiniran bencin, za rafi-niran in dvojno rafiniran petrolej za plinsko olje in za najmanj, štiri vrste mazilne-ga olja. Kapaciteta za pridobivanje mazil-nih olj mora znašati najmanj 5% skupne letne predelave surovin. Odobrepje za gradnjo naprav mora med drugim obsegati obvezo da bo podjetje predelavalo prvenstveno domače surovine, odnosno surovine, ki jih bo dodelila monopolska uprava, da bo podjetje svoje delo uredilo po zahtevah monopolske uprave, da bodo vse naprave po preteku dovoljenja prešle v državno last brez vsakih bremen. Dovoljenje mora vsebovati tudi določbo, da sme monopolska uprava vsak čas odkupiti naprave in pogoje za tak odkup, nadalje pravico in pogoje za ukinje-nje dovoljenja. Dovoljenje se bo izdajalo za največ 30 let. Prosilec bo moral položiti kavcijo v višini 5°/« predvidene investicije kapitala. Predelava in rafinerija tekočih bitumenov kakor tudi vse poslovanje ter gibanje surovin in izdelkov je pod stalnim nadzorstvom kontrolnih organov monopolske uprave. Pridobivanje trdih in plinskih bitumenov Pridobivanje in predelovanje trdih bitumenov (škriljevca, ozokerita, asfalta, buti-minoznega olja) zaradi pridobivanja mineralnega olja vrši prav tako država v lastni režiji preko monopolske uprave. Finančni minister pa sme izjemno na predlog monopolske uprave in v soglasju z vojnim ministrstvom dovoliti eksploatacijo ležišč trdih bitumenov zaradi pridobivanja mineralnih olj tudi privatnim, zlasti domačim osebam za določen čas. Pravice za izsledovanja inpridobivanja trdih bitumenov, ki so bile izdane za 31. marca 1933., lahko odkupi monopolska uprava. Finančni minister lahko na predlog monopolske uprave v soglasju z vojnim ministrstvom odstopi pridobivanje in eksploatacijo zaradi pridobivanja mineralnih olj lastnikom prejšnjih pravic. Tudi za taka dovoljenja so pogoji slični, kakor za dovoljenja glede pridobivanja in predelovanja mineralnih olj. Pridobivanje in eksploatacijo plinskih bitumenov zaradi pridobivanja mineralnih olj vrši prav tako država v svoji režiji preko monopolske uprave, lahko pa to pravico prenese na druge osebe. Monopolska uprava ima pravico odkupa ali ekspropriacije prej izdanih dovoljen j za izsledovanje in eksploatacijo zemeljskih plinov ako se ugotovi, da je izvoz plinov v zvezi z ležišči nafte in je tak odkup potreben zaradi izsledovanja nafte v dotičnem terenu. Tudi za pridobivanje umetne nafte ali nafti sličnih proizvodov je potrebno dovoljenje finančnega ministra na predlog monopolske uprave in v soglasju z vojnim ministrstvom. Imetniki dovoljenj za izsledovanje bitumenov in za pridobivanja mineralnih olj, ki so bila izdana do 31. marca 1933, so dolžni na zahtevo monopolske uprave dostaviti vse podatke, ki so monopolski upravi potrebni zaradi evidence in kontrole. j 6994—654; , 7258—651; 7491—762; 7715—971; 7840—443; 7957—735; 8125—881; 8375—993;' 8502—69; 8599—49; 8617—155; 8807—790; 8999—188; 9154—722; 9236—56; 9320—904; 7104-199; 7315—571; 7515—713; 7740—312; 7844—83; 8010—947; 8230—252; 8379—735; 8504—556; 8611—26; 8646—920; 8874—361; 9059—333; 9155—582; 9289—628; 9383—956; 7160—720; 7389—490; 7600—724; 7769—755; 7927—658; 8059—640; 8264—590; 8421—274; 8522—415; 8612—588; 8654—136; 8874—977; 9089—744; 9169—165; 9301—358; 9387—233 7219—552; 7467—52; 7616—32; 7783—577; 7935—410; 8116—821; 8322—522; 8424—683; 8527—620; 8614—222; 8774—2; 8959—41; 9147—983; 9204—376; 9319—964; Gospodarske vesti = Vprašanje kmečkih dolgov. Že včeraj smo objavili vest iz Beograda, da so kmečki dolgovi pri zadrugah ugotovljeni v višini 1900 milijonov Din, torej prav toliko, kolikor znašajo kmečki dolgovi pri bankah. »Jugoslovenski kurir« poroča, da propagirajo iz gotovih krogov načrt, po katerem naj bi se 50% kmečkih dolgov odpisalo tako. da bi polovico tega odpisa utrpeli upniki, polovico pa bi prevzela država. Temu predlogu se protivijo predstavniki denarnih zavodov, ki so mnenja, da bi bilo mogoče odpisati brez odškodnine le majhen odstotek kmečkih dolgov, nikakor pa ne 25%. Prejšnji predlog bančnih organizacij. po katerem bi banke pristale na odpis okrog 25%. je bil mišljen samo pod pogojem. da država ves ostali znesek izplača v gotovini in da prevzame izterjevanje ostanka. Uvedba • odkapn domaČega bomba ia. Na ponedeljkovi seji gospodaisko-finančnega odbora ministrov so med drugim tndi sprejeli uredbo o odkupa domačega bombaža, ki so jo že delj časa pripravljali Naloga te uredbe je omogočiti razširjenje kulture bombaža v naši državi zlasti ▼ Južni Srbiji, kjer je za to največ naravnih pogojev. Uredba zlasti jamči višje odkupne cene za domači bombaž. Tako bo pridelovanje bombaža rentabilnejše od kulture opija in bodo pridelovalci opija dobili možnost, da v čim večjem obsegu goje bombaž namesto drugih manj rentabilnih kultur. Po uredbi sme znašati odkupna oena sa bombaž do 50% povprečne oene, ki je notirala preteklo leto na newyorški borzi za bombaž standard middling. Odkupne oene za prihodnje leto bodo določene najkasneje do konca meseca marca. =Iz trgovinskega registra. Pri Društveni tiskarni Celeja v Celju je izstopil iz odbora dr. Valter Riebl, odv. v Celju, vstopil pa je na njegovo mesto Werner S tiger, vele-trgovec v Celju; pri tvrdki »Indus«, tovarni usnja in usnjenih izdelkov, družbi t o. s. v Ljubljani je Izbrisan poslovodja 'Dereani Pavel, vpisan pa poslovodja dr. Stanist^ Zibko. odv. v Ljubljani = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Tomaža Kosca, trgovca z mešanim blagom v Ormožu (poravnalni upravnik dr. Ciril Ko cm ur, odv. v Ormožu; poravnalni narok 7. oktobra ob 9, prijavni rok do 1. oktobra). = Madžarski zavod za zunanjo trgovino bo ustanovil v Beogradu svojo ekspozituro, ki bo imela namen pospeševati izmenjavo blaga, kakor tudi plačilni promet med obema državama. Ekspozitura bo v kratkem pričela poslovati v palači Anker in bo vodstvo poverjeno referentu madžarskega zavoda za zunanjo trgovino Teodora Wagnerju. = Vprašanje izvoza koruze v Francijo. Kakor je znano, je francoska vlada sklenila uvoziti iz Jugoslavije 3000 vagonov koruze s carinskim popustom 40%. o tem je bil tudi v obeh francoskih zbornicah izglasovan poseben zakon. Sedaj pa so nastale težkoče, ker hočejo Francozi uvoziti to koruzo na račun kliringa, da se zmanjša klirinška terjatev v Jugoslaviji, medtem pa je pri nas izšla odredba, da se smeta pšenica in koruza izvažati le proti plačilu v devizah. Težkoče so tudi v tem, da francosko kmetijsko ministrstvo ni razpoloženo, dati uvozna dovoljenja za 3000 vagonov koruze, in sicer zaradi zaščite francoskih kmetovalcev. — Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 17. t. m. ponudbe za dobavo 10 parov škornjev iz gume in ponudbe za dobavo raznih strokovnih knjig. Artilerijsko-tehndčni zavod mornarice v Tivtu sprejema do 22. t. m. ponudbe za dobavo vazelina, konsistentne masti, petroleja, lesnega oglja, loja, masti za usnje, suknenih krp, raznega odja, čiste vazeline, stearinskih sveč, usnja kravjega in jelenje koze, gume in gumocevnega kabla- Borze 9. septembra Na ljubljanski borzi borzi so oficielni tečaji deviz v splošnem nekoliko narasli, le Amsterdam je .popustil. V privatnem kliringu je znatne je popustil avstrijski šiling, in sicer na 8.49, dočim se angleški funti nudijo po 234. V zagrebškem privatnem kliringu je bil premet v avstrijskih šilingih po 8.47 in v angleških funtih po 234. Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani po 13.46, v Beogradu po 13.4335 in v Zagrebu po 13.36, odnosno za konec oktobra po 13.26. Klirinške nakaznice v lirah so se v Beogradu nudile po 3.19. Na zagrebškem efelotnem tržišču ni bilo tečajev v vojni škodi (v Beogradu 366 — 367) po nekoliko ovrstetjši tendenci je bilo 7®/o Blairovo posojilo zaključeno po 75 (v Beogradu po.74.50). Promet je bil še v delnicah. Trboveljska po 135. Deviz* Ljubljana Amsterdam 2959.58 — 2974.18, Berlin 1755".63 — 1769.50, Bruselj 738.82 — 743.88, Curih 142422 _ 1431.29, London 220 76 — 222.81, Newyork 4340.37 — 4376.68, Pariz 288.10 — 189.54, Praga 180.76 — 181.86. Curih. Beograd 7, Pariz 20.24, London 15.5550, Newyork 307.36, Bruselj 51.95. Milan 24.1750, Amsterdam 207.90, Berlin 123 45, Dima j 56.70. Stockholm 80.20, Oslo 78 15, Kobenhavn 69.45, Praga 12.70. Varšava 57.90, Budimpešta 60.00, Atene 2.90. Efekti Zagreb. Državne vrednote: 4% agrarne 47.50 den, 6°/o begiuške 69 — 70.50, 7% invest. 82.50 den., 7% Blair 73 _ 75, 8Vo Blair 83.50 _ 85; delnice: PAB 235 — 236, Trboveljska 135 — 137, Šečerana Osijek 120. Beograd Vojna škoda 366 — 367, 4% agrarne 48.50 H., 6% begiuške 68.85 — 69 (69), 7°/® invesit. 85 b!.. BlaiT 74 — 74.50 (74 50), 8% Blair 85 bi.. Narodna banka 6250 den., BAB 237 — 238 (237 — 237.50). Zanimivosti z velesejma Blagovna tržišča ŽITO 4- Chicago, 9. septembra. Začetni tečaji: pšenica; za sept. 112.375, za dec. 111.75, za maj 110; koruza: za sept. 112, za dec. 95.25. za maj 90.75. + Winn.ipeg, 9. sept. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 100.375, za dcc. 98.75, za maj 100.625. + Novesacteka blagovna borza (9. t. m.) Tendenc? «taJ*ia. Pšenica (cen* »Prizada«): potiska šlep. 79 kg 2% 132.50—137. gornjebaška in gornjebanatska 79 kg, 2% 127.50—137; baška, 79 kg, 2% 125.50—129; sremska in slavonska. 78/79 kg 3% 119.50— 123; v borznem prometu: baška ladja Tisa 133.50 — 134. Oves: baški sremski rfav. 85 — 87.50 Rž: baška nova 104 — 106. Ječmen: 123 Rž: baška nova 104 — 106 Ječmen: h*«'.-: SremsV: n^v! 64 V« 90—9?.^ Ovm: baški. sremski. slavonski novi 87.50—90. Turščlca: baška in sremska 89—90. Moka: baška. sremska. slavonska tn banatska »Og« in »Ogg« 205—215; »2« 185—195: »5« 165—175; »6« 145—155; >7« 125—135: »8« 95—100. Otrobi: baški 71—73: banat-ski 69—71: sremski 70—72. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 160—162.50: z vrečami 170—172. Borzi jutri ne bo poslovala. -I- Budimoeštanska terminska borza (9. t. m.) Tendenca slaba Koruza: za sept. 12.12 — 12.26, za maj 11.02 — 11.03. Senator Banjaain ni je včeraj ogledal vse razstave velesejma in ni štedil besed najlaskavejše pohvale razstavi »Za naš les«, pravtako pa je pohvalil tudi druge velesejemske prireditve. Razpis tekme harmonikarjev, ki na vele-sejem vabi harmonikarje z vseh strani domovine, je zbudil med temi narodnimi umetniki največje zanimanje. Dolga vrsta naših najbolj znanih mojstrov je že prijavljenih, med njimi pa je tudi več novih nevarnih konkurentov. Tako bo tekma v nedeljo najbrž nudila velika presenečenja. Kdor se še ni prijavil, naj to stori takoj. Leseni tlak pred paviljonom M marsikoga razburja, da malo pokritizira, češ, že spet niso bili gotovi z razstavo. Toda razburjanje ni utemeljeno, ker so naši inže-njerji hoteli samo pokazati kako in iz česa je ta tlak zgTajen. Na desni strani vidimo tlak, kakršnega imamo v Ljubljani po šelenbuTgovi ulici, na levi strani imamo pa nov način tlakovanja s smrekovimi čoki, kakršen pri nas še ni vpeljan. Tudi bi čoki so na preprost način impregnirani ter je tlak zlasti priporočljiv tudi našim manj. šim mestom posebno zaradi nizke cene. Toliko imamo lesa, dk hi lahko vse naše ceste tudi po deželi tlakovaili z njim. saj imamo vendar materijal skoraj povsod tik ceste in ne bi imeli nobenih stroškov s prevozom. Že oče Blerweis se ie veselil lesenega tlaka, ker je že tedaj tlakovanje z lesom <>betalo kmetu vir novih dohodkov, zaito naj bi pa vsaj sedaj naši občinski očetje in tudi odlični faktorji banovine ter države premislili, da bi lahko z majhnimi izdatki imeli vse oeste v vzornem redu. Kar je glavno, bi pri nas vsem tem ostal denar doma in koristil v prvi vrsti našemu kmetu. Črnega krompirja se vsakdo boji, ker je zdravlju škodljiv in je zanič, vendar imamo na velesejemski razstavi »Sodoben vrt« v oddelku za selenjavo dToban, podolgovat krompir Cetevava. ki je skoraj popolnoma črn in take oblike, da našemu krompirju skoraj podoben ni. Toda ta krompir ima kuhan skozi in skozi najllepšo temnovijo-Kčno barvo in je kuharicam silno dobrodošel za garniranje. Srcer je pa zelenjadM oddelek tako bogait. da danes brez skrbi lahko ugotovimo, kako smo tudi na tem polju kos najtežjim nalogam za najmočnejši tujski promet potrebne kuhinje. Brez preprog je tudi najbolj stanovanje prazno in nekako mrak?, m*> « pa na velesejmu oglejte krasne naših gospodinj, ki jih je v paviljonu Sanice za TOI razstavite naše agilno Splošno žensko društvo. Sploh je na velesejmu letos velika izbira najdragocenejših in tudi za skromnejše žepe dosegljivih preprog. Posebno opozarjamo tudri na prekrasne, pristne narodne preproge, ki jih razstavlja banovinska poslovalnica iz Splita. Sladka kakor ljubica ali pa huda kakor tašča je paprika na velesejmski razstavi »Sodoben vrt« v prebogatem oddelku za zelenjavo. Kar 20 sort po obliki in okusu različne paprike je razstavljenih, mojster Ažman iz gradu na Kodeljevem pa je poslal čudovito polne grmiče paprike, ki dokazujejo, kako sijajno ta zelenjava uspeva tudi pri nas. Krmljenje orlov in dragih ujed, roparskih volkov in lisic je v živalskem parku vsako popoldne od 17. ure dalje. Vsak dan požro 35 kg konjskega mesa. Tudi štorklje so ga deležne, razen tega pa dobe štorklje in čaiplje še 15 kg rib. Medved seveda liže ves dan med in se siLadka s hruškami in drugimi dobrotami. Na praznik so ljudje povpraševali kakšno pismo neprestano prenaša strašno nagla štorklja. Kaj neki, nego naročilo kake skrbne obiskovalke za težko zaželjen naraščaj! Sladke melodEje dobe šele vso svojo sentimentalnost in tudi vedrino, če jih prepeva tak zborček, kakršne so Singing Babies. Na novem programu imajo potpuri slavnih biserov dunajske glasbe od Scbldchterja. nadalje Kreislenjev Caprice Viennois in pa sijajen potpuri iz Leharjevih operet. Zanimiva je tudi primerjava, kako Singing Babnes pojo šlager »Dam ti foto« iz Bene-šove operete »Pod to goro zeleno«, ki j*> pravkar daje tudi naše gledališče. Razen teh efektnih kompozicij čujemo v vele-setjemskem varieteju tudi Leux-ev »Ljubil te«, Deletterov »Pripoveduj mi kaj drugega«, Arlenovo »Držim svet na nitki«, Ta-varistov »Mesec v domovini« in popularno Tijardovričevo »Moj Split«. Razen novega programa Singing Babies so tudi ostali aT-tisti velesejemskega varieteia na v^šku. Opozarjamo, da je variete skozi in skozi velemesten in v resnici dostojen, da brez pomisileka lahko pošljete tudi mladino k predstavam, zlasti pa popoldne, ko so cene znižane. ŠPORT Atleti Primorja v Sofiji V soboto in nedeljo bodo atleti Primorja nastopili v dvoboju z reprezentanco Sofije, že drevi pa proti najboljšim atletom Beograda Naši športni javnosti je gotovo še v spominu lahkoatletski dvoboj, ki je bil lani v ' Ljubljani med Primorjem in sofijskim klubom AC 23. Takrat so zmagali bratje Bolgari z 10 točkami naskoka, in sicer v glavnem zaradi tega, ker so Primorju manjkali nekateri močni atleti Letos se vrši revanžni dvoboj v Sofiji, in sicer to soboto in nedeljo, ko bo naš državni lahkoatletski prvak nastopil z vsemi svojimi člani proti najmočnejšim atletom Sofije. Bolgari pripravljajo našim športnikom v Sofiji prisrčen sprejem. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel prosvetni minister dr. Mišajkov, v častnem odboru pa so zastopniki mestne občine, nacionalnega visokošolskega saveza, bolgarskih Junakov in bolgarskega lahkoatletskega saveza. V našem moštvu je 20 atletov, ki bodo na poti v Sofijo drevi ojačeni s članoma Ilirije ing. Stepišnikom in Bručanom absolvirali še medmestni miting Beograd—Ljubljana. Razen atletov potujejo v Sofijo še klubov predsednik g. Branko Goslar, tehnični referent in podpredsednik kluba Danilo Sancin, ter tajnik in blagajnik Savo San-cin in Janko Križ. Ekipo spremlja tudi lahkoatletski športni učitelj za dravsko banovino g. Oto Klein. Temu gostovanju Primorja v Bolgariji pripisuje tudi naše ministrstvo za telesno vzgojo velik pomen, ker je na to srečanje delegiralo svojega zastopnika g. dr. Stefanoviča. Našim športnikom želimo na bratskih športnih tleh mnogo uspehov! Pričetek lige... ] Na nedavni izredni savezni skupščini so I spremenili način tekmovanja za državno prvenstvo; povrnili so se k sistemu lige, le s to spremembo, da sedaj odpadejo uvodna kvalifikacijska tekmovanja. Poslednji v tablici se bo vrnil v svoje podsavezno prvenstvo, za prestop v nacionalno ligo se bodo pa bili vsi podsavezni prvaki. Obenem s spremembo tekmovalnega načina, odnosno s povratkom k ligi je bilo določeno, kdaj se tekme pričenjajo in do kdaj morajo biti pod streho. Tekmovalni čas traja od 15. avgusta do 15. junija. Letos je izjemoma določen 13. septembra kot prvi termin. V splošnem so za državno prvenstvo rezervirani najboljši termini, t. j. zgodnji jesenski in zgodnji spomladanski. Prvotno se je nameravalo uvesti tudi vzporedno tekmovanje za jugoslovenski pokal. Odtod toliko terminov. Ker pa se letos še niso za to vzporedno tekmovanje sporazumeli, so lahko pričeli s tekmovanjem malo pozneje in bo tudi prej končano. Poslednji zasedeni termin je 23. maj, ko bo tekmovanja konec. Preostalo bo tedaj dovolj svobodnih terminov za meddržavne, prijateljske, mednarodne in druge podobne tekme. Na svoji torkovi seji je JNS že odredil prve tekme, kot jih je določil žreb. Na sporedu so: V Beogradu: Bsk-Hajduk, sodnik Stefa-novič po sporazumu. V Zagrebu: Bask-Hašk, sodnik Šitič (namestnik Kuruzovič) in Gradjanski-Concor-dia, sodnik Višnjič po sporazumu. V Ljubljani: Ljubijana-Jugoslavija, sodnik Podupski (namestnik Mlinarič). V Sarajevu: obe Slavi ji, sodnik Bilač (namestnik Živkovič) po sporazumu. V nekaj vrstah Moštvo Jugoslavije za nedeljsko tekmo proti Ljubljani je določeno V tejle postavi: Platz. Stokič, Luki«, Paunovič, Balok, Gjokič PerHč, Sijačič, Lojančič, Petrovič, Zečevič, Spaeič v golu in Radovanovič kot srednji krilec ne moreta igrati, ker imata zabrano igre. Moštvo potuje v Ljubljano že jutri do* poldne in prispe z večernim brzovlakom. Plavalni dvoboi med Triestino in sp'it« skim Jadranom 6e je končal e porazom 32:43 naših plavačev. Jadran je moral nastopiti nekoliko oslabljen in je v zvezi s tem raču* nal na sodelovanje Hirijanov Wilfana in Finčeve, ki pa sta istočasno startala na dvoboju proti Zagrebu. Vsekakor bi bilo tre* ba taka mednarodna srečanja temeljito pripraviti, da se izognemo nepotrebnih bla» inaž v zunanjem svetu. V Slovenskih Konjicah ®o imeli v nedeljo športni dan. Dopoldne je bila kolesarska dirka na progi iz Konjic v Celje in nazaj, na kateri je zmagal domačin Bertoncelj. Po. poldne je bil kljub slabemu vremenu no« gometni turnir, na katerem so bili dose« ženi naslednji rezultati; SK Slov. Konjice : SK Štore 4:0, SK Železničar (stara garda) : SK Gasilec 3:2 in SK Železničar (stara gar» da) : SK Slov. Konjice 4:1. Poklonjeni pokal so prejeli mariboi^ki Železničarji. V Mengšu je bil v nedeljo nogometni pokalni turnir, na katerem sta poleg domačega moštva nastopili še enajstorici SK Domžal Ln SK Zaloga, medtem ko je Kamnik ods povedal nastop. Rezultati: SK Zalog : SK Domžale 3:2, SK Mengeš : SK Zalog 1:0 in SK Domžale : SK Mengeš 2:2. Poklonjeni pokal si je zasluženo priborilo moštvo SK Mengša. Lahkoatletski dvoboj med zagrebškim Ma« ratonom in ljubljansko 1'irijo, ki je bil do« ločen za 13. t. m., je bil odgoden. Oba kluba sta se sporazumela, da bošta prireditev iz* vedla takoj po balkaniadi v oktobru t. 1. Ilirija si je pridobila za svoie lahkoaf-ete lastno igrišče — prejšnje igrišče Slovana — in se bo sedaj lahko temeljito pripravila za to srečanje- Službeno iz LNP. Drevi ob 20. seja k. o. v podsavezni pisarni, Beethovnova 9. Na sejo se vabijo gg.: dr. Kuhelj, Logar, Galof, Slanovec, Pokovec St., Žigon, Deržaj, Bucik, Guzina, Zupančič. — Na isto sejo se pozivajo igralci: Klemene Rudolf. Reka, Perko Dane, Terček Ivan, Zupane Franc, Vrhove Ivan, vsi Mars, Logar Viktor, Ma-rolt Ivan, Jadran, Janežič Josip, Ljubljana, Mokorfl Viktor, Hermes, J are Drago, Hribar Ivan in Josip, Korotan-Lj, Pezelt Robert, Sparta. Kotoragkj savez kr. Jugoslavije. (Službeno). Državne prvenstvene dirke na progi Ljubljana — Zagreb bodo 20. t m. Razpis bo objavljen naknadno. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 20. strogo obvezen sestanek vseh igračev v klubskem lokalu pri Nab. za dr. gor. kol. SREČKE DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE ZA L RAZRED 33. KOLA SO DOSPELE DOBITE JIH V Zadružni hranilnici — Dalmatinova ul. 6 Dobitke minulega razreda pričnemo izplačevati 15. SEPTEMBRA, t. L Kdo je streljal? Drama prijateljice madžarskega vojaškega atašeja v Pragi V Pragi se ]e odigrala te dni nenavadna drama, ki še nikakor ni pojasnjena do kraja. V stanovanje madžarskega vojaškega atašeja pri praski vladi Štefana Ujszasyja je biLa pozvana policija. Našla je tam mrt* vo 37letno rumunsko državljanko Margito Wandersteinovo ter 261etnega šoferja Bela Szaba z ramo na levi roki. Szabo je izpo* vedal, da ga je Wandersteinova v prepiru obstrelila, nato pa je obrnila orožje proti sebj in ee ustrelila. Najemnik stanovanja, polkovnik Ujszasy, je bil v času, ko se je odigrala drama na njegovih eksteritorialnih tleh, odsoten. Prisostvoval je manevrom osd. vojske. Vojaški ataše je star 42 let ter je samskega 6tanu-Zadnji dve leti mu je vodila gospodinjstvo Wandersteinova. ki je bila ločena od svojega moža, advokata. Wanderstelnova je mati I41etnega siina, ki živi na Madžarskem. V praškem stanovanju madžarskega atašeja ie bival tudi podčastnik madžarske vojske Beta Szabo, ki je služil pri polkovniku za šoferja. Pred dobrim tednom dni je odpotoval Ujszasy na Slovaško k manevrom čsl voj* ske, VVandersteinova in Szabo pa sta ostala doma. Podoba je, da je vladalo med nji* ma stalno napeto razmerje, kajti vselej, ko je bil poikovniik z doma, eo se odigravale jned gospodinjo in 6lugo dramatične scene. Tudi topot sta se Wandersteinova in Szabo 6porekla. Naenkrat so počili trije streli. Sosedi, ki so jih slišali, so takoj alarmirali policijo, ki pa je smela stopiti v hišo šele potem, ko je dobila za to dovoljenje od madžarskega poslaništva. Našli so Wan-dersteinovo v mlaki krvi na t'eh mrtvo, so« ferja pa ranjenega. Čeprav je ozadje krvave drame še ne* jasno, se zdi, da se je začel prepir zaradi tega. ker je Wandersteinova skušala od šoferja izvabiti priznanje, da 6e shaja pol« kovnik z drugimi ženskami. Ločenka je namreč ve6 čas računala s tem, da jo bo Ujszasy vzel za ženo. Polkovnik pa je po* lagoma rahljal to zvezo, kar je Wander-steinovo silno vznemirjalo. Szabu 60 bi«H baje znani gospodarjevi odnošaji z drugimi ženskami, toda je molčal Zaito je Wander-' ^»Vfgst potegnila revolver, & streljaj m šoferja, potem pa je obrnila orožje proti sebi in se usmrtila. Szabo, iki je pri prvem zaslišanju to iz« povedal, 6e je pri nadaljnjih zasliševanjih zaplel v takšna protislovja, da ne verja* mejo njegovi prvotni izjavi. PoUcija je zato odredila obdukcijo trupla Wandersteinove da se dožene dejanski položaj. Inšpektor poljske vojske, general Rydz-Smlgly T gosteh pri vodilnih državnikih Francije. Od leve proti desni: zun. min. Del bos, min. preds. Blum, šef poljskega gen. štaba Stahiewicz, franc. poslanik v Varšavi N o e 1, prezident francoske države L e b r a n in general Rydz-Smigly Kmalu potem, too Je Igralka v mesfc® najela prostore v nekem hotelu, je prišla patrulja šestih miličnikov in jo z njenim! prijatelji vred aretirala. Izkazalo se je, <3$ so jih osumili Spionaže. Tri ure so jih za. sliševaili, nato so jih izpustOi. Zvečer ja igralka obiskala manjšo gostilno, ko sa začele uporniške ladje obstreljevati mesta a težkimi topovi. Igralka je pogumna, vendar ji je balo teh dogodkov Se dovoij ln je naslednji dan odpotovala iz mesta« Dospela je brez nadaljnjih ovir na frao« coska tla. Na francoskih tleli — razoroženi! Čpanski miličniki so zapnstili goreči Irun ter se nmaknili na francosko Ozemlje, kjer so jih obmejne &traže takoj razorožile Smola pariškega žeparja Segel je ▼ žep policijskega komisarja • • • Nekega lzvežbanega pariškega žeparja z rezilom za britje. Pri aretirane« so Je doletela te dni nepričakovana, a zaslu- 1 naSli ^^ več počbotnic o prodanih dragu- žeaa kazen. Mož je imel smolo, da je hotel svojo umetnost preizkusiti na žepih nekega kriminalnega komisarja, policijskega inšpektorja Brintana. Bilo je med vožnjo z avtobusom od Madeleine proti Baatiljl, ko je Rriatine začutil tu jo roko V svojem žepu. Bliskovito je zgrabil tatu in ga ukazad odvesti na najbližjo stražnico. Tam se je izkazalo, da je žepar Spanec, ki je bii raradi poseganja v tujo lastnino že trikrat obsojen. Mož je šel r Hlapec pobil pilota V Kufsteinu je te dni neki hlapec do smrti pobil letalskega pilota pokojnega kancelarja Dollfusa, Wilhelma Eyslerja. Eysler je prišel pozno ponoči z družbo pred kavarno, ki je bila že zaprta. Ponočnjaki so zahtevali, naj jim odpro. V tem je prirobantil iz kavarne neki Hlapec, ki je brez vzroka napadej pilota ter ga s pestjo pobil na tla. Eysler si je pri padcu razbfl lobanjo ln je kmaju nato podlegel v bolnišnici. Pokojni plot je bil vnuk znane dunajske plesalke Fanny EySlerjeve in Je pilotiral letalo, katerega je na svojih vožnjah uporabljal umorjeni kance Jar Do^fusai {jih, katere je seveda nakradesl ANEKDOTA Montesquieu se je prepiral z nekim filozofom o važnem znanstvenem problemu. Po daljši debati je filozof rekel: »če nimam prav, vam prav rad izročim svojo glavo!« Montesquieu je smehljaje odvrnil: >Hva* la, sprejemam vašo ponudbo, kajti majhna darila pospešujejo prijateljstvo!« VSAK DAN ENA Zdravnik: »Tej vaši stvari pravimo kompleks«. Bolnik: »Kompleks — s tem je prevei rečeno. Ampak tega ne bom tajil, da j* hiša! ki 49 inuun, res lepa.« r i^Sčndagsnissg Strix*y je po zadnjih vesteh prišla v roke opornikov. Tudi predmestje San Sebastiana je že zasedeno po četah nacionalističnih generalov Rontgen se izpopolnjuje Metoda, ki jo čaka še velika bodočnost Te dni se vrši na Dunaju kongres rentgenologov, kateremu prisostvuje nad tisoč udeležencev iz vseh delov sveta. Nemški prof. Dessauer, ki deluje zdaj v Carigradu, je imel na prireditvi predavanje, v katerem je napovedal za prihodnjih petnajst do dvajset let na področju rontgenologije senzacionalna odkritja. Tehnika se tako izpopolnjuje, da bo v prihodnosti zadostovala komaj petdesetina današnje intenzivnosti rontgenovih žarkov za raziskovanje v laboratoriju rentgenologa. Obsevanje se bo tako pocenilo, da bo dostopno najširši masi. Tudi vprašanje televizije bo igralo pri tem važno vlogo. Profesorji Janker iz Bonna, Reynolds iz Londona ter Maele iz Bruslja so nato predvajali rentgenske filme in zvočne filme. Predavalnica se je spremenila v kino. Zbo-rovalci so videli filmske posnetke, ki pred-očajo razne faze gibanja človeškega telesa z doslej neznano preciznostjo. Na platnu se je pokazalo delovanje želodca in črevesja do najmanjše podrobnosti, enako tudi refleksi, ki jih povzroča govorjenje in požiranje. Sledilo je predvajanje poskusov z živalmi. Neki živali so narezali kožo, da je začela iz rane curljati kri. Pri tem se je pokazalo, kako reagira srce, kako se srčna mišica trudi, da bi iztisnila kri in na koncu, kao nastopi smrt zaradi embolije. Drugi eksperiment je odkril posledice uboda v srce. V srce se je izlila kri — nato pa je srčna mišica nehala utripati. Ko pa je zdravnik izčrpal kri, je srce začelo na novo živeti. Svojevrstna senzacija je bil zvočni film, ki je prikazal položaj ust, jezika in grla med govorjenjem. Vse te pridobitve ront-genološke tehnike so za diagnosticiranje izredno važne, posebno poučne pa so za mlade medicince. Botvinik odlikovan Centralna eksekutiva sovjetske Unije je podelila Miši Botviniku, zmagovalcu na monakovski šahovsk olimpiadi, posebno odlikovanje za uspehe na šahovskem polju. Pogum in vztrajnost sta zmagala r Španska trdnjava Guadelupe Talci iz Guadelupe Toliko se je pisalo o talcih v Guadelupi, da je treba nekaj več povedati tudi o nji« hovi končni U60di preden je padla trdnjava v roke španskih upornikov. Listi so nam« reč napačno poročali, da so miličniki vse talce v trdnjavi ustrelili. Resnica pa je, da 60 talce, po številu 230 oseb, izpustili, in sicer na francosko ozem* lje. Med miličniki, ki so gospodarili v trdnjavi, eo bila mnenja o usodi ujetnikov deljena. Vendar je končno prevladala pa* met. Neki Velez, član socialistične milice, je prepričal svoje tovariše o tem, da bi po« menil poboj talcev odvraten čin. Nato so se miličniki odločili, da talce izpuste na svobodo. Edina talca, ki nista prišla živa iz trdnjave, sta bila poslanec in voditelj desničar* skih baskiških tradicionalrstov Buenza in Honorio Maura. Slednji ie bil iz znane rodbine politikov Maurov. Francoske oblasti 60 španske politične begunce na meji prijazno sprejele. Zupan mesta Hendaye je pogostil v soboto opoldne 2t-zelov zmagoslavni krik, ki je spremil strel, ie navdal Indijance z blazno besnostjo; neutegoma so se zapodili proti trdnjavici, pri čemer so streljali s puškami in tulili kakor tolpa peklenščkov. V dimu, ki se je takoti razgrnil nad prizoriščem, so zarouHi Indijanci in obkolili trdnjavico. Močno udarno krdelo je napadlo trdnjavska vrata; skušali so jih razbiti s tomahoki in z dublom, ki so ga imeli za ovna. A trdna vrata so se upirala njihovemu združenemu prizadevanju, in svinec, ki se .ie usipal nanje skozi strelnice. jih je kmalu prisilil, da so se umaknili in poskrili za drevjem in skalami. Vojaki so bili udrli proti palisadni ogradi, z glasnim vpitjem se posmehujoč malemu francoskemu topu, ki je stal na strehi kladare. Imeli so ga za pcna-rčdek, ker so bili zvedeli, da za časa oblege leta 1777. v trdnjavici ni bilo resničnega topa in si je posadka skušala pomagati z lesenim. Rjoveli so in žvižgali in zasmehovali ta top ter izzivali posadko, naj z njim ustreli. SuUivan, ki je poveljeval topu, je čakal svoje priložnosti. Ko so se vojaki ❖ strnjenih vrstah znova zapodili v napad na palisade. je Sullivan sprožil malega »buldoga«, da je bruhnil v britske vrste smrt in zmešnjavo. »Nazaj! Nazaj'« je začel krik stotnika Pratta. »Bogme, v tem topu ni nič lesenega.« Po tem pripetljaju so se oblegovalci umaknili, da bi se opomogli od napora in strahu. In zdaj so se Indijanci zatekli k svojim naravnim načinom vojeva- nia: poslnffl so se t visoki travi v »Poučenih kočah, za drevjem in v vejeviiu vrhov. Nobenega Indijanca ni bik) videti a toča svinčenk je nenehoma ropotala po stenah kladare. Vsako drevo in vsak grm je bljuval bele oblačke dima in svincetike zna-nilke smrti so žvižgale po zraku. Po jalovem poskusu, da bi razdejali del ograde, so si privoščili angleški vojaki oddih. Njih rdeče suknje so bile puškam bistrookih naselnikov daleč viden cilj. Stotnik Pratt ie bil dobil strel v kolk. Hude bolečine je trpel m globoko je bal poparjen zaradi nepričakovane in krepke obrambe trdnjavice, o kateri so mu bili obljubila, da mu bo kot lahek p en padla v naročje. Izgubil je bil tretiano svojih ljudi; tisti, ki so mu ostali, niso več hoteli dirjati v gotovo smrt. Borbe zoper nevidnega sovražnika jih ni bil nihče naučil. Stotnik Pratt ni mogel drugega kakor zapovedati umik na pečino ob reki, k.er se je posvetoval z Gyrtijem. V notranjosti kladare je bilo zek> živahno, o kaki zmedi pa niti sledu. Pred vsako strelnico ob tisti steni, ki je gledala proti reki, je klečal mož, poln volje boriti se, dokler bo v nfem le še iskrica življenja. Ta ni streljal tja v en dan kakor Indijanci, ampak je čakal, dokler ni videl obrisov skalpa, rdeče suknje ali dimnega oblačka; tedaj je porinil cev svo;e puške skozi režo, hit no pomeril in sprožil. Zraven vsakega posameznega strelca je stala s smrtnobledim obrazom junaška žena, ki je brez besede pomočila ustje vroče puške v vedro vode, ohladila cev, jo obrisala in vrnila puško možu. Kulturni pregled Francosko-nemško sodelovanje v literaturi Dr. Paul Millčquant je v svojem preglednem in zaradi nekaterih razvrstitev in sodb zanimivem delu »Tableau de la Literature franCaise du Romantisme & nos jours« (1935) označil vpliv nemške filozofije, literature Ln glasbe na francosko slovstvo. V dobi, ko francosko-nemško mednarodno politično nasprotje proglašajo za najusodnejši problem Evrope — prav kakor pred letom 1914. — ne bo nezanimivo, če si po Millčquantu ogledamo značilnejše primere nemško-francoske dulhovne fluktuacije in sodelovanja. I sam romantizem daje več pomembnih primerov medsebojnega vplivanja. Madame de Stael je v spisu »De 1' Allemagne« opozorila na originalnega in globokega duha nemške rase in na največje vrhove v literaturi, umetnosti, filozofiji in morali. Ta, 1. 1810. iz i šla knjiga je razkvasila francosko literaturo in postala, kakor pravi Vinet, »prospekt romantizma«. V tem obdobju so v Franciji prevajali, čitali ali igrali Schiller-ja (tragedije), Goetheja (»Werfcher« z velikim vplivom na romantični sentimentali-zem, »Faust«, ki ga je leta 1828. drugič pre-vel bivši urednik ljubljanskega »Telegraph ©fficiel« Charles Nodier), dalje teoretika Wilhelma Schlegla, Hoffmana, Burgerja, Heineja, Herderja in Kanta. Najpomembnejši francoski prevajalec in poznavalec tedanje nemške poezije je bil pesnik Ge-rard de Nerval. ki nas po usodi spominja Holderlina. Goethejev »Werther« je zlasti vzpodbujal rast in razvoj francoskega osebnega romana (le roman personnel), proze z močnimi liričnimi prizvoki in sentimentalno otožnostjo. Benjamina Constanta Adol-phe, Mussetov Octave v »Confession d' un enfant du siecle« in Lamartinov Rapbael so duševni potomci Wertherja.. — Začetnik francoskega psihološkega romana Stendhal, ki je bil v Nemčiji kot častnik Napoleonove vojske, je svoje ime (Kenri Bevle) skril pod nemškim psevdonimom Stendhal. Pri francoskih sociologih, zlasti pri P. J. Proudbo-nu, opažamo vpliv Hegla; nemška filozofija se še jasneje zaznava pri francoskih zgodovinarjih (Quinet in Midhelet) in filozofih. Ti vplivi so bili tako močni, da se je okrog leta 1835 pričela pojavljati v francoski literaturi reakcija zoper nje. Po tem obdobju se tem silneje opažajo v glasbi (vpliv Mozarta in Webra, Gounodov »Faust« i. dr.). V dobi realizma ln naturalizma je prav posebno vplivala nemška filozofija in znanost na Hvppolvta Taina (zlasti vpliv Hegla!) in Ernesta Renana. Slednji je bil eden najbolj vnetih francoskih prijateljev nemške kulture. Ko se je njegova sestra mudila na Poljskem, ji je pisal: »Če prideš kdaj v Konigsberg, Ti nalagam, da moraš na Češka opereta v ljubljanski operi Za jesenski velesejem in njegove obiskovalce m kajpada za vse druge, ki komaj čakajo, da se odpro operna vrata, aranžira naša gledališka uprava vsako leto nekako kratko predsezono, tako rekoč zalet na skakalni deski za skok v glavno delo. V takih predsezonah se po navadi ponavljajo v prejšnji sezoni do dobrega preizkušene in atraktivne opere in operete. Letos pa sta na programu kar dve operetni noviteti: Be-neševo veselo revialno opereto v treh dejanjih »Pod to goro zeleno« smo videli prejšnjo soboto, to soboto pa pride na vrsto Griinova opereta »Dvojno knjigovodstvo«. V znamenju brezskrbja, veselja in lalhkotne zabave se pripravljamo za poznejši resni trud. Naj bo to dober znak! Kakor opereta »Sveti Anton, veefc zaljubljenih patron«, je tudi druga Beneševa opereta domače češko delo, le da je vsebinsko Že pestrejša in živahnejša, a muzikalno lah-kejša, manj naslonjena na rodno ljudsko pesem in bolj ustrezajoča sodobnemu mednarodno operetno-glasbenemu okusu. Dokaz temu so dokaj številni »šlagerji«, v glavnem pa centralni valčkov »šlager« ,Rad bi imel tvoj foto«, za katerega je Beneš pri pariškem konkurzu prejel prvo nagrado. In z;ares se prikupno melodični in rafinirano preprosti valček tako vtisne v spomin, da se ga kar težko otepavaš. V splošnem je, kakor je že navada v vseh današnjih ope-retaih, tudi tu bolj malo muzike, saj slone vse te operete na enem ali dveh glavnih domislekih. ki se včasi do onemoglosti ponavljajo. To ponavljanje ima očitni namen, Kantov grob«. Poleg Kanta so pisatelja »Jezusovega življenja« živo zanimali Her-der, Goetihe in drugi. »Proučeval sem Nemčijo«, je pisal nekemu prijatelju, »in zdelo se mi je, da stopam v tempel... Mislim, da nam odtod pride Jezus Kristus. Ta pojav novega duha me po naliki spominja začetkov krščanstva...« Renanu je usoda dopustila, da je doživel najbridkejše ponižanje Francije s strani Nemčije, ki je 1. 1871 pokazala, da so Kanti v nji samo izjema. Namesto Jezusa Krista je prišel pruski vojak. Simbolizem, ki je nastopil kot reakcija na naturalizem in njegove neumetniške tendence, je filozofsko zorel pod vplivi Heglove filozofije duha, Hartmannove filozofije »nezavestnega« in Nietzscheja; znaten vpliv je imela tudi Schopenhanerjeva filozofija. Drugi tuji prilivi so predvsem muzi-kalnega značaja. Začetki simbolizma &o združeni s prodiranjem Wagnerjeve glasbe v Francijo, skladatelj »Tannhauserja« je sploh imeli prodoren vpliv na simboliste in ni samo naključje, da je bila »Revue Wag-nerienne« obenem prvo zatočišče simbolične reakcije zoper naturalizem. »V nobeni drugi deželi«, piše Andr6 Suarez, »ni bil Wagner bolje urnevan in bolj ljubljen kakor v Franciji, nobeni pa tudi bolj potreben. Wagner je Franciji vrnil glasbo«. Mil-16quant zaznava v Verlainovi poeziji vplive Schumannove in Schubertove glasbe. Znatno je vplival na francosko literaturo Friedrich Nietzsche, vendar v glavnem šele po 1. 1898. O teh vplivih je francoska germanistka prof. G. Baiquis sestavila odlično studijo »Nietzsche en France«. Nietz-sdhejevi vplivi so med drugim v protira-cionalizmu Ch. Muarrasa, v immoralizmu in dionizmu pesnice de Noailles, pri GeraTdu d' Houville, Danielu Lesneuru, Andr6 Gidu, Jacquesu Rivieru, Alainu Fourrieru, v Bar-rčsovem imperializmu in celo pri katoliškem ideologu Peguvu. V najnovejši literaturi so nemški vplivi znatno manjši: svetovna vojna pomeni v tem pogledu novo trpko izkušnjo z »globoko germansko« dušo«. Največji donesek nemštva k sodobni francoski literaturi je vpliv Freudove psihoanalize na nekatere pesnike, romanopisce in dramatike. Millčquantove opazke o nemških vplivih na francosko literaturo bi bilo treba primerjali z bilanco francoskilhi vplivov na nemško, ki bi tudi v tem primeru pokazala, da ima francoski genij v tvorbi idej in odkrivanju novih življenjskih spoznanj prednost pred nemškim, da ne govorimo o večji zrelosti in dovršenosti francoskega duha, k! grško-rimeke civilizacije in njenih idealov, je izmed vseh evropskih narodov najbolj ohranil in najlepše razvil veliko dediščina poleg plesalk in plesalcev Se mnogi drugI Po skoro vsakem nastopu, po vsaki sliki in zlasti še po vsakem dejanju je bilo ploskanja in cvetja kar obilo, po drugem aktu sta bila vsega še posebej deležna Balatkova in dirigent Švara. Mislim, da bo »Pod to goro zeleno« še marsikaterikrat veselo. —č. zabičati poslušalcu »šlager« v spomin, ga popularizirati, kar končno napolni žepe založniku in komponistu — poslednjemu kajpak manj. Fabulo operete »Pod to goro zeleno . . .«, v nji nahajajoče se bolj ali manj duhovite dovtipe, scene, plesne ansamble itd. so v kompaniji sestavili kar štirje sodelavci: Tobis. Mirvosky, Roban in Špilar. Priznati je treba, da se jim je reč posrečila, in ko je to zabelil še peti, Jara Beneš, z muziko, je šla hitro z odra na oder. Kakor »Svetega Antona«, je tudi »Pod to goro zeleno ...« zrežirala prav živo in gibljivo kot dobrodošla gostja ga. Balatkova. Pomagala je tudi g. Golovinu tako, da smo v plesnem oziru videli v baletu marsikaj novega in prijetnega. Bogato inscenacijo je oskrbel g. Skružnv, elegantne kostiime in toalete Remškar, Pirnatova in M. Verovšek. Opereto je vodil g. dr. Švara. V nji smo videli in slišali na novo angažiranega operetnega tenorista I. Gorskega. S svojim nastopom si je ta naš operetni »homo novus« takoj pridobil občinstvo. Eleganten je, odličnih manir, zdi se, kakor da je še zavidno mlad, oder mu ni nič novega, lahki, miniaturni, a metalično barvani in simpatični glas mu teče gladko in prijetno. Skratka, zdi se mi, da je naša opereta z njim končno pridobila že dolgo pogrešani tipični tenor. V poteku zabavnega dejanja operete, ki traja preko 11. ure. je nastopila operna pevka Zupevčeva, dalje Poličeva, Smerkoljeva. ki se je, kar je takoj opaziti, samozavest-nejša vrnila z Dunaja, Skeletova ter poleg cele vrste ostalih kot glavni že omenjeni Gorski, prezabavni Zupan, spontani smeta vzbujajoči Peček, Jelnikar, Rus, Frelich in Nase gledališče OPERA Četrtek, 10. septembra: Traviata. Izven. Znižane cene. Petek. 11. septembra: zaprto. V četrtek, dne 10. t m. bodo peli v ope* ri Verdijevo >Traviato< z go. Gjumgjenac v glavni partiji Alfreda poje g. Gostič, očeta g. Janko. Opera je z Stritofovo priredbo pridobila na zgoščenosti dejanja. Bese« dik> je posneto po Dumas.jevi drami >Da« ma s kameli jam k. Delo je zrežiral Bralko Kreft, dirigent je Niko Štritof. Za predstavo veljajo znižane cene. Gostovanje g. Rijavea Josipa v naši ope» ri. Po daljšem presledku bo našemu občin« stvu zopet dana prilika, da čuje našega odličnega tenorista g. Rijavea v partiji Edgars ja v Donizettiievi operi »Lucia di Lamer* moor«. Naš gost, ki je imel pred kratkim velik uspeh pri svojem nastopu v Leningradu, bo pel partijo Edgarja v slovenskem jeziku. Radio Četrtek 10. septembra Ljubljana 12: Reproduciran koncert Češko lahke glasbe. _ 12.45; Vreme, poročila.— 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče po* željah. _ 14: Vreme, borza.—18; 6klad« be komponista Pauja Linckeja igra Radio orkester. — 19; Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. _ 19.30: Nac. ura: Kriška jama-čudo slovenskega kraškega podzemlja (g. Janko Hafner iz Ljubljane). _ 19.50: Jan Kiepura poje na ploščah. — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). _ 20.30: Koncert moškega zbora »Sloge«. — 21.15: Operetna glasba (Radio orkester). — 22: Čas, vreme, poročila, spored.—22.20; Harmoniko igra g. Stanko Avgust. Beograd 17; Ruske pesmi.—17.30: Plošče. — 17.40; Orkestralna glasba. — 18.30: Na* rodne melodije. — 20: Orkestralen in klavirski koncert. _ 22.20; Lahka glasba. — Zagreb 17.45: Koncert orkestra. — 20: Pre* nos iz Beograda. _22.15; Plesna muzika— Praga 19.10- Iz operete »Grofica Marica«.— 21: Komorna glasba in »keč—22.15: Plošče. — 22.30- Komorna glasba. — Varšava 19; Vaška godba. — 20; Zvočna igra. — 21: Pesmi. — 21.25; Godalni kvartet. — 22.15: Lahka godba in ples. — Dunaj 12: Plošče. — 164)5: Lahka glasba. _ 17.30; Koncertna ura. _ 19.20: Koncert godbe na pihala. — 21: Recitacije. _ 22.20; Koncert orkestra. — 23; Lahka in plesna muzika. —Berlin 19.30:' Orkestralen koncert _ 20.10; Vo« jaška godba. _ 22 20: Melodije za lahko noč. — Munchen 19.30; Kakor Berlin. — Stuttgart 19.30: Kakor^ Berlin. _ U: Orkestralna glasba s plošč. Poročilo komisije5zdravnik0v katerim je bilo poverjeno.da preiščejo krem®Jo!ione in kozmetična sredstva ter njihov upliv na kožo Novo sredstvo za odprav/janje gub Pet splošno znanih zdravnikov in dermatologov, štirje od fakultete v Parizu, eden pa od medicinske fakultete v Lyonu, so bili določeni, da preiščejo učinke raznih preparatov na kožo. Za najboljše sredstvo za odpravljanje gub, ki pa vrne koži tudi mladost ter napravi polt mladostno in lepo, je bil spoznan proizvod, imenovan »Biocel«, ki ga jc profesor dunajskega vseučilišča dr. Stejskal pridobil iz mladih živali. Ta proizvod prodre globoko v kožo in hrani jo tam, kjer se tvorijo gube Pri poizkusih, ki jih je na dunajskem vseučilišču izvedel prof. dr. Stejskal z ženami od 55 do 72 let, so gube izginile v roku šestih tednov. Biocel je »daj vsebovan v kremi Tokalon baš v pravem razmerju, da lahko da polti nepopisljivo lepoto, jasnost in svežino. Uporabljajte rožnato kremo Tokalon z biocelom zvečer pred počitkom in ona bo vso noč redila Vašo kožo, zjutraj pa — glej — presenetljiva izprememba. 2ene 50 let so videti, kakor da jim je komaj 30 let. Stare matere so videti neverjetno mlade, dekleta pa dobijo svežo rožnato polt, kakršne nikdar prej niso imele. Uporabljajte zjutraj belo kremo Tokalon (brez masti) in ona bo ves dan redila Vašo kožo. Ta krema zožuje razširjene znojnice, odpravlja nedostatke kože in učinkuje tako, da se puder pripoji licu in da ga sploh ni mogoče opaziti. Krema Tokalon je edini proizvod na svetu, ki vsebuje pravi Biocel. Uspešni rezultati so zajamčeni, sicer pa se denar vrne. Or. M. L. CATRIN Član parilka medicinska fakultet« Or. ARIBERT Ca JAX Slan lyonska modi* • clnaka fakulteta Or. H. DELCLRKPE Cian perISke mtil. cini ka fakulteto Or. J. CON TE Član parllk« madl. clnak« fakultet« Or. o. 3achelier Slan pariSfca medl« cinska f&fculčota V. i » *-* V " vkfi^vtt' Oglejte si na velesejma! Magiriis avtomobile L B. tovorne avtobuse, specijelno od 1 — 10 ton s svetovno znanim Deutz motorjem na surovo olje. Spodnje ogrodje, ki je zelo močno in trpežno, je posebno pripravno za naše ceste. Vozi z minimalnimi stroSkl, mirno, zato za Šoferja prijetna vožnja. Tovorni avto je razstavljen na velesejma. INFORMACIJE: Antomontaža d. d., Ljubljana, Mag. St. 8-1579/36. RAZGLAS O LICITACIJI. Uprava občine ljubljanske razpisuje za preureditev tlaka na skladiščnih rampah pri Carinarnici v Ljubljani II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na torek, dne Z2. septembra 1936 ob 11« uri dopoldne v sobi St. 15 mestnega gradbenega urada v Ljubljani. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna Din 88.830.—. Predpisana kavcija znaša Din 9.000.—. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu nap ravnih, stroškov med uradnimi urami v pisarni mestnega gradbenega urada v Ljubljani. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski mestnega poglavarstva. Mestno poglavarstvo ▼ Ljubljani, dne 5. septembra 1936. Predsednik: Dr. Adlešič Juro, I. r. KAMNIŠKA UL. 25. TELEFON 30-47 BLAHA. t Umrl nam Je naS ljubljeni oče, stari oče, stric in tast, gospod JUVAN FRANC, OROŽNISKI POSTAJEVODJA V POKOJU. Pogreb blagopokojnega se bo vršil v petek, dne 11. septembra 1936, ob 4. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 9. septembra 1936. Žalujoče rodbine: JUVAN, KOMP, PAVČIČ, in ostali sorodniki. ZAHVALA Vsem, ki so lajšali trpljenje v težki bolezni, vsem, ki so jo počastili z zadnjim obiskom, vsem, ki so jo zasuli s cvetjem, ter njim, ki so s svojo prisotnostjo pripomogli k tako veličastni zadnji poti naše nenadomestljive soproge, hčerke, sestre, tete itd., gospe Albine črešnarjeve posestnice, hotelirke in restavraterke, izrekamo najiskrenejšo zahvalo! Posebno pa se zahvaljujemo gg. zdravnikom: dr. Mariniču, dr. Cerniču, dr. Furlanu, sestram Piji in Nikolaji za njih trud in požrtvovalnost, prečastiti duhovščini, pevskim društvom »Jadran« in pekovskim pomočnikom, darovalcem prekrasnih vencev in šopkov in vsem, ki so blago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Maribor, Ljubljana, Ruše, dne 10. septembra 1936. Žalujoči soprog In ostali sorodniki. at adifsŠen patrulj a komati v sli (c ah. ulj n ii i ii n h i Detektiva sta pričakovala prihajajoča zločinca z napetima revolverjema. Vojvoda in Ambrož sta se bližala lopi, pomenkujoč se o sestanku s Šimnom. Copyright »Pantheon« & >Jutro«. »Dobro sta na-LJ »Ne ganite se! Sa-™9Z?fodla, rno kretnja ^ streme podcenjuje- Wtako mi Boga-ta. Igra se-—-_ Revolverje z rok!«_ CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oiri, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Val ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din Ponudbam na šifre ne prilagajte ?n«.mlr > Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« m odgovor, priložit® UMI Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Ju tra44, Ljubljana« Beseda 1 Din, davek 3 Din sa Šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Avtopromet »Jezersko« »kine nedeljski izletniški avtobus dne 8/9 1966. 31773-18 Siu z bo dobi 1 Din, davek S Din ma šifro ali dajanje naslova B Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prodajalko lahko začetnica: pridno, pošteno, samostojno, eprej mem na deželo. Vsa oskrba r hiši, plača po dogovoru. Ponndbe na o grl. odd. Jutra pod šifro »Zanesljiva in delovna«. 21733-1 Modistinjo sprejmem takoj. Ponndbe na ogl odd. Jutra pod »eOOc. 31785-1 Korespondenta samskega. perfektnega v sr bohrvaščini, nemščini, slovenščini, slovenski stenografiji, strojepisju išče za takoj tovarna ljubljanske okolice. Ponudbe z navedbo rojstnega kraja, starosti me*ečne plače, referenc poelati na ogl. odd. Jutra pod »Hiter«. 31730-1 Služkinjo zdravo in pošteno, za vsa hišna dela, sprejme slovenski par brez otrok. Mesto stalno, fotografija potrebne. Javiti se Mini Mar-janovič sopr. trgovca. Kralja Milana 82. Čačak, Drin-sk3 banovina. 31774-1 Kamnoseška industrija A. VODNIK, poleg: glavnega kolodvora v Ljubljani, sprejme za takojšnji nastop dobre kamnoseke, brusače, cementar-je in delavce. 31771-1 Prodajalca mlajšega za prodajo mlečnih proizvodov na trgu v mestu ob morju z gotovino 3—3000 Din, sprejmemo. Ponndbe s življenjepisom in zahtevki je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Agil-nemu je bodočnost«. 21796-1 Dobrega igralca glasovirja sprejme gostilna. Naslov vseh posJ. Jutra. 31743-1 Postrežnico spretno in nata-nčno, ki je služila le v boljši hiši sprejmem za dopoldne. Naslov v vseh posl. Jutra. 21780-1 Vsaka beseda 00 par, lavek 8 Din ca dajanje aaslova 5 Din, najmanjši tnesek IS Din. Šofer začetnik išče službo k osebnemu ali tovornemu avtomobilu, položi nekaj kavcije. Naslov v vseh posl. Jutra. 31730-2 300 din dam onemu, ki mi preskrbi stalno službo kot delavko v tovarn; ali tiskarni v Ljubljani. Naslov v vseh posl. Jutra. 21777-2 Pomiki Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova " Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pravico do fabrikacije brezkonku-renčnega predmeta, čigar pravico so v Franciji, Nemčiji, Nizozemski in na švedskem pridobili z velikim uspehom, oddamo tudi za Jugoslavijo. Edinstven objekt te vrste in glede možnosti zaslužka. Samo interesentje, ki imajo dokazljivo dovolj kapitala, naj se javijo na ogl. odd. •Tutra pod šifro »A. K. 200.« 21738-5 Zastopnika sposobnega, marljivega in dobrega za prodajo originalnih angleških štofov, sprejmemo za Ljubljano. Vprašati osebno, Hotel »Slon« soba 29. 31775-5 (Vajenci (Se) Trgovski pomočnik dobi mesto za podeželsko špecerijsko trgovino na Gorenjskem. Kavcija in reference potrebne. Prednost ima mlajša moč iz dežele. Ponudbe je poslati n« naslov »Veletrgovina. Kranj poštni predal 6.«. 31741-1 Beseda 1 Din, davek „ Din ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Fotografskega vajenca s primerno šolsko izobrazbo sprejme Foto! Mancini Ant. Rožna dolina. 2175*4-44 Vajenko po možnosti z znanjem nemščine, sprejmemo za trgovino v Ljubljani. Naslov v vseh posl. Jutra. 31776-44 Potik i Bewda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gospodična poučuje v nemščini otroke. Poizvedbe v Dvo rakovi ulici 6/1. 2794-4 Nemščino od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja poučuje profesor Dr. Svoboda Tavčarjeva 1. 316&-4 Nemško govoriti in teorijo se hitro vsi nacčf oo moji najbiljši metodi. Uspeh zajamčen. Informacije od 3—4 popoldne K. Ljutova, Gregorčičeva 7, pritličje, desno. 21745-4 Prodam Beseda 1 Din. lavek i Din za šifro ali dajanje na«lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Di n. Skungs in vseh vrst kožuhovino — najugodneje prodaja in spe-cielno izdeluje krznar Jo sip Dolenc, Ljubljana, Sv. Petra 19, telefon 22-62. 319-6 Voziček globok, popolnoma iw>v, moderen, poceni naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 31756-6 Zofo pliš zastore, nekaj porce-ana in sliko prodam. Ogled Javno skladišče. Od 4—6 ure. 21759-6 EBEB53I Trgovskega vajenca z zadostno šolsko izobrazbo, in kateri ima res veselje do trgovine športne stroke in oblačila, sprejmemo. B. Kolb & Predalič. Ljubljana, Kongresni trg 4. 21769-44 G. Th. Rothman: Gospod Kozamurnik gre na letovanje 8 Bilo je namreč tik pred šolo, in vsa vaška mladina je z glasnim vriščem drla za gospodom Kozamurnikom. Nepo-redneži so se kar zvijali od smeha in kazali na lesenega konjička, ki je drdral za kovčegom. Gospod Kozamurnik je besen odtrgal konjička od kovčega in ga vrgel med otroke. Beseda 1 Din, lavek 3 Dtn za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din Kolesa in šivalni stroji najboljši nemški fabrikat, najbolj poceni, dobite samo v Novi trgovini, Tyr-ševa 36. 2; 753-11 Kolesa prvovrstnih znamk in šivalne stroje, skoraj nove poceni kupite, edino pri »Promet« (nasproti Križan-ske cerkve). 31765-1.1 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Šolske knjige za IV. razred I. drž realne gimnazije, dobro ohranjene, kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Poceni«. 31770-8 Glasbilu Beseda 1 Din. iavuk 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Kratek klavir ali pianino z angleško mehaniko, dobro ohranjen takoj kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po »Dobra znamka«. 21795-28 S ragocenosti Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato *upuj» oo najvišjih tenab CERNE - juvelii Lluhllana VVollova ulica 1 Zlato kupujem po zvišani!) cenah. F. Čuden. Prešernova ul. 1. 220-36 Beseda 1 Din, davek 3 Din ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kislo zelje, repo novo, prvovrstno in glavice za sarmo ▼ sodčkih, dobavlja po naročilu * vsaki množini po brezkonknrenč-nl ceni Gustav Erklavec, Ljubljana. Kodeljevo. Pov šetova 10. Telefon 95-91. 809-33 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prodaja lesa Začasna državna uprava (Z. D. 0.) razlaščenih gozdov proda potom dražbe i* svojih gozdov: CTna pri Prevaljah ca 2540 plm izdelanega smrekovega lesa dne 16. septembra 1936. Plešič (Sv. Lovrenc na Pohorju) ca 3410 plm Izdelanega smrekovega lesa ln ca 1400 prm izdelanih bukovih drv dne 16. septembra 1936. Pogoj In vzorci ponudb so na razpolago pri Z. D. D. v Ljubljani. Aleksan drova 4/H in šumski upra vi v črni ter gozdarju v Sv. Lovrencu. 30475-16 Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajani* nalovi 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Ta strokovni postopek podaljša trpežnost tkanine Enonadstropno hišo na prometnem industrijskem kraju, na križišču glavnih cest, prodam za ceno Din 200.000, ki se obrestuje po 9%. Plačila polovico v gotovini. Naslov v vseh posl. Jutra v Ljubljani. 31757-20 Hišo z gostilno pripravno tudi za trgovino, z večjim vrtom v Ljubljani, prodam za Din 250.000. Prevzame se lahko nekaj hipoteke. Pristavec Franjo, Ljubljana. Erjavčeva 4a. 21781-20 žage ki bi mogle dobavljati 25 mm enako debele žamane hrast, deske I. in XI. vrste, ravnotako hrastove frize, naj ponudijo gotovo blago, a posebej za dobavo do konca leta s skrajno ceno franko vagon odpremne postaje na Publicitas, Zagreb pod »44173«. 31736-15 Kupim Beseda 1 Din, lavek S Din za šifro ali dajanje aaslova Din. Najmanjši znesek 17 Din Polno jermenik žago 60—70 cm, tudi polovični jermenik s clrk. in vsem potrebnim materijalom isto lokomobilo 8—'12 k. s. kupim. Ponudbe na naslov 7.nidarič Vekoslav, lesna trgovina, Logarovci pošta Križevci pri Ljutomeru. 31737-7 Fiffffftl Beseda 1 Din. lavek S Did za šifro ali lajanje naslova Din Najmanjši tnesek 17 Di n Hranilne vloge kupite ali prodaste najbolje potom moje pisarne. Rudolf Zore LJubljana Gledališka 12. Telefon 38-10. 31785-16 Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trisob. stanovanje zelo komfortno, solnčno oddam s 1. nov. v Levstiko vi ulici. Naslov v vseh posl. Jutra. 21751-31 2 komfortni stanovanji z dvema sobotna ter plin oddam na bivšem igrišču »Hirije«. Jesenkova ul. 4. 21362-21 Dvosob. stanovanje oddam v I. nadstr. na Rimski cesti 23. 31704-211 Z malo dela dosežete izreden uspeh! '»t/ Kci '>>- " ^ - ' isfc' »7 M5i umetne svile svile nogavic Pere daleko bolj hitro in To skromno čudežno sredstvo brez 1 uga in mila za-morete najkoristneje uporabiti za pranje: rokavic kravat šalov preprog kombinej volnenih tkanin V trenutka, po navadnem izpiranju bodo vse naštete stvari bleščeče čiste. Dobiva se v vseh drogerijah, parfumerijah, trgovinah z mešanim blagom, trgovinah z barvami ln trgovinah z nogavicami. Originalen omot 12lil Glavna prodaja za Jugoslavijo: Hinko Mayer i drug, Zagreb. Enosob. stanovanje ulično, velika predsob«, bližina Magistrata, oddam z oktobrom. Naslov v vseh posl. Jutra. 317617-31 Dijaške sobe Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijakinjo sprejmem v vso oskrbo, ter v lepo sobo. Cena 450. Naslov v vseh posl. Jutra 217osi22 3 dijake sprejmem v vso oskrbo. Stari trg 34/1. 31735-22 Sobo oddam dvem dijakom s hrano ali brez, v bližini Obrtne šole in Akademije. Naslov v vseh posl. Jutra. 21758-22 Dijaka ali dijakinjo sprejmem v popolno oskrbo v bližini gimnazije na Poljanski cesti. Cena zmerna, . nadzorstvo strogo. Naslov v vseh posl. Jutra. 21227-22 V denarnih zadevah se obrnite zaupno na mojo pisarno. Solidno poslovanje. Inkaso faktur. Vnov-re vanje terjatev. Srečke drž. razred, loterije Rudolf Zore, LJubljana. Gledališka ul. Ii2. 216-16 ] Jančno kom. zavod Maribor. Aleksandrova 40, zvršnje najbolje nakut in prodajo HRANILNIH VLOG vseh denarnih iavou-io*. Ljubljana. Beethovnov« >il Stev 14/1 214-16 a Beseda 1 Din lavek 3 Din za šifro sli dajanje naslova S Din Najmanjši inesek 17 Din 3 legitimaeijske slike Vas stanejo 10 dinarjev. — Leica film p.ivlovčič. Poljanska 12. 31640-30 Nižješolca tudi iz osnovne šole sprejmem v dobro oskrbo. Vprašati n* ogl. odd. Jutra pod »Šolski upravitelj«. 31739-32 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, lepo in zračno oddam boljši osebi. Miklošičeva c. štv. 6. TT nad. levo, stopnico des-no. 31786-23 Sobo odda Beseda 1 Din. d»rpk 3 Din za šifro tli dajanje naslov« B Din Najmanjši r.n«*ek '7 Din Mesečno sobo separiran vbod. oddam * Knafljevi ulici ;3/ll 30950-23 Opremljeno sobo veliko, sončno oddam brez postrežbe s 1. oktobrom eni, ali dvema boljšima damama. Streliška ul. 5 desno. Na ogled od 1—4 ure. 21752-33 Prijazno sobico s posebnim vhodom, elektriko, oddam. Naslov v vseh posl. Jutra 31742-23 Sobo sončno, kopalnica, oddam zraven R>-3lke. Naslov v vseh p°s'- Jutra. 21762-23 Sobo lepo, zračno, čisto s posebnim vhodom, souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 21701-23 Opremljeno sobo lepo in zračno, oddam solidnemu gospoda. Naslov v vseh posl. Jutra. 31778-33 Opremljeno sobo lepo. s posebnim vhodom oddam v centru mesta. Naslov v vseh posl. Jutra. 21791-33 Sobo čisto In svetlo oddam civilnemu gospodu. Vhod prost. Tabor 5.AI. vrata 9. 21747-23 Opremljeno sobo f'ro<*o separirano oddam. Naslov v vseh posl. Jutra 31790-33 Opremljeno sobo z dvema posteljama oddam z vso oskrbo in souporabo kopalnice. Naslov vseh posl. Jutra. 313g3-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam. Lončarska steza 8/b pri Ljudskem domu. 31773-23 Sobo lepo, solnčno s posebnim vhodom, souporabo kopalnice, oddam eni ali dvema solidnima osebama v novi hiši. Ilirsko 8/1. levo. 217^8-33 Opremljeno sobo v centru, s posebnim vhodom, 6ouporabo kopalnice, poceni oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 21766-23 Komfortno sobo v centru, mirno in čisto, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 21779-23 Lepo sončno sobo prazno ali opremljeno, se-pariran vhod, s souporabo kopalnice oddam. Gregorčičeva 17 c/U. 31748-23 Vzorec poSIJe zastonj RADIOSAN«, Zagreb, Dukljaninova 1. ISBBSBSSBBSBSSH Zastopnika za moko IŠČE prvovrsten veliki potiski mlin za Celje, Maribor in širšo okolico. — Ponudbe na Propaganda d. d. trg 5 pod »206«. Zagreb, Jelačičev f i 3BBBBBBBBBBBBB Za prodajo nove svetilke za zračenje z zelo velikim učinkom ultravioletnih, infrardečih in top-linskih žarkov (Globočinsko zračenje) iščemo rajonske zastopnike. Zaradi velikega učinka te svetilke in zaradi njene ugodne cene je vsakomur omogočeno nabaviti si jo, in je zaradi tega velika možnost za razpečavanje. Ponudbe na INTER-REKLAM d. d. Zagreb, Masarykova 28, pod br. 10/A-21. Sobe išče Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Akademik išče sobo z lončeno pečjo. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Bližina univerze«. 3l700-33a Sobo s štedilnikom, iščem za takoj ali za oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sama«. 2:782-23a Sobico iščem za zimski čas pri samostojni, simpatični go-spej v Ljubljani ali okolici. Ponudbe .na ogl. odd. Jutra pod »Mimo 3«. 21763-23» Beseda 1 Din, davek Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Nejmanjši Mesek 17 Din. Rokavico modro, sem izgubila. Odda naj se jo v ogl. odd. Jutra. 36792-38 Prazno sobo s popolnoma ločenim vbodom iščem v bližini kav. Evrope ali sodni je. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren plačnik« 3I744-33a Najlepše vence, šopke ln aranžmaje nudi po najnižjih cenah cvetličarna Tjrševa cesta 9 (Dunajska). — Vrtimrs',vo Vrazov trg pri šentpe-terskem mostu. — Adolf Vatovac 210-6 uspehov na en oglas v „JUTKUM o □ □ □ □ □ □ □ o □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□onrono Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je naš dragi brat, stric in svak, gospod Josip Trampuž URADNIK DRŽAVNIH ŽELEZNIC včeraj, dne 8. septembra 1936 preminul. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne 10. septembra 1936 ob 16. uri, izpred hiše žalosti v Bregu pri Ptuju na farno pokopališče. Ljubljana, Kamnik, Radovljica, Celje, dne 9. septembra 1936. Žalujoče rodbine: TRAMPUŽ, PERKO, DIENTL. Pri pokvarjenem i a preobteženem želodcu pri zgagi, pri začetnem TVORU v želodcu Vam pomaga SA LVACID Dobiva se v vseh anotel Ogfct 33S8/3B LJrejttje Davorin RavJJea* «•* Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adolf Olbnlku. — 4a Narodne uaJsarao d. d. Kot uskarnarjs Franc Jezeršek. — Za inaeratnf del Je odgovoren AloJ« Novak. — Val f Ljubljana