LOVENEC. Političen list za slovenski národ. F» poŠti prejoman velja: Za celo leto predplačan 15 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 fld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 i?ld., za pol leta 0 gld., za četrt leta * fld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 pld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne. ištev. 128. V Ljubljani, v sre< lo 5. junija 1889. Letixils XVII. Deželna avtonomija in narodnostno pravo. Povodom dvajsetletnice sedanjih šolskih postav dne 14. maja smo pisali med drugim: „Namen vseh (naših) teženj (glede šolstva) bila je šolska samouprava, ta eminentna in prva podlaga našega poli-tično-narodnega programa'1. Iz tega stavka so nekateri sklepali, da hočemo priboriti našemu jeziku veljavo le v ožji naši kranjski domovini, sorojake svoje na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Pri-morji pa izročiti na milost in nemilost nemški in laški gospódi, ki gospodari in odločuje v dotičnih deželnih zborih. Táko razlaganje navedenega stavka moramo odločno zavrniti, ker naša dolžnost je in iskrena želja, da sorojakom svojim pomagamo z vsemi močmi do pravic v šoli in uradu, katere so jim zagotovljene v temeljnih državnih postavah. Te dni je objavila praška „Politik" članek z naslovom „Liinderautonomie und Nationaliliitenrecht", kateri ji je poslal, kakor čitamo, „poslanec iz Maribora". Ta piše med drugim: Štajersko slovensko društvo je te dni zborovalo v Žalcu in sprejelo glede šolstva resolucijo, ki obrača ostriuo proti razširjanju deželne avtonomije v šolskih stvareh. Nemški politični nasprotniki so iz tega hitro kovali kapital in trdili, da posamezne frakcije desnice niso edine gledč šolskega vprašanja. Pisatelj vpraša: Ali je naša opozicija v resnici obrnjena proti načelu avtonomije, ali se v krogu slovenskih politikov v Celji in Mariboru ogrevajo za blaženosti onega centralizma, ki vodi v svojih posledicah do hipertrofije osrednje oblasti in do onemoglosti posamezuih delov naše širne države? Na to odločno odgovorimo „ne"! Opozicija spoduje-štajerskih Slovencev, da še več, opozicija slovanskih manjšin — naj bodo naravne ali umetnim načinom narejene — v večjezičnih deželah sploh ne obrača se proti svobodnemu načelu avtonomije, ki je pogoj naprednemu razvoju, temveč proti malopridni zlorabi avtonomije, katere se poslužujejocx2>ro-fcsao brezozirne večine o posameznih deželah. Štajerski Slovenci se že desetletja bojujejo za obstanek s krutim nasprotnikom. Stranka, ki sedaj vlada v deželnem zboru štajerskem, je jasno pokazala, kako si razlaga narodnostno pravo. V tem so štajerski Slovenci gotovi, česa se jim jo nadejati od sedanjih oblastnih gospodov v Gradci, naj sede v deželnem zboru, deželnem odboru ali deželnem šolskem svetu, ko bi se jim pomnožila oblast glede šolstva. V živem spominu nam je še Aussererjev predlog, ki je hotel ljudsko šolo na slovenskem Štajerskem naravnost ponižati kot instnimentum gcr-manisationis. Predlog je bil sprejet navzlic uporu slovenske manjšine in deželni šolski svet je hitel, da tej ustavnopravni potvori pridobi praktično veljavo. Ta pritisk je provzročil reakcijo, in razsodbe državnega sodišča in naučnega ministerstva so odvrnile napad na naš narodni obstanek. Toda želo je ostalo, in mi Slovenci vemo, česa smemo pričakovati od pravnega čustva gospodov v Gradci. Dajte nam jasno zagotovilo v ljudsko-šolski postavi po pedagogičnem načelu, da je ljudski pouk izključljivo na podlagi materinega jezika, s kratka: ljudska šola naj se izpodmakno narodnostnemu prepiru, odvzemite ta predmet boja p o ž e 1 j i v o s t i nemškonarodnega šovinizma, in takoj bodo zginili pomisleki proti večji deželni avtonomiji pri posameznih frakcijah desnice. Deželna avtonomija in naravno pravo narodov nista stvari, ki se izključujete; na nobenem polji pa se ne more lažje narediti most, ki veže koristi in blaži nasprotja, kakor ravno na polji ljudske šole, elementarnega pouka. Pot smo pokazali. Načelno ni nasprotja v krogih večine državnega zbora, vprašanje je le, ali je toliko odločnosti, da bodo legislativniin potom storili primerne ukrepe, da narodnostno pravo dobi svojo veljavo v ljudski šoli. Ko bodemo v tem zagotovljeni , takoj bode nehala opozicija spodnje-štajerskih Slovencev proti večji avtonomiji v šolskih stvareh. Šiilferajn in poiiemčevaiije ljudskih šol. Govor poslanca dr. Gregorca v državnem zboru dne 22. marca 1889. (Dalje.) Zastopniki nemškega šulferajna nam čestokrat zatrjujejo, da je to le šolsko, nikakor pa ne tudi politično društvo. Toda gospodje naj nam to sto in tisočkrat zagotavljajo, mi Slovani jim vendar ne verujemo, dokler moramo citati, kako ravno ti gospodje na javnih zborovanjih nemškega šulferajna najmanj govore o šolstvu, največ pa o politiki, saj je lani javno v Trutnovi govoril celo predsednik nemškega šulferajna, gospod poslanec dr. \Veitlof, kako bode treba osnovati veliko opozicijo v tej visoki zbornici državnega zbara, ter pristavil, da bo tudi on pristopil, ako bode ta vladi nasprotna stranka služila nemško-narodnim svrhara, in sicer krščena na nemško ime. Gospuda moja! To so same politične zadeve in zaradi tega bi bilo že enkrat umestno, da bi nas v tej visoki zbornici na nadlegovali več gospodje, češ, nemški šulverajn nikakor ni politično, ampak vseh skromnih najskromnejše društvo. Ne verjel bi jim tako nikdo. Gospod predsednik nemškega šulferajna se kaj rad in krepko poteza za svoje učitelje. To je hvalevredno, biti pa tudi ne more drugače, saj posluje že več let po milosti nemškega šulferajna kot državni nadzornik ljudskih šol. (Veselost.) Popolnoma prav je tedaj in umestno, če se poteguje za svoje učitelje. Toda svoje zamorce belo oprati, tega ue more. Privoščim mu torej prav iz srca, če zn.i čez razne in mnoge obsodbe teh učiteljev, ki niso bile vsled prilivov predrugačene, spretno zdrkniti, rekoč: „Nekoliko bedarij so uganjali šulferajnski učitelji in bili zaradi tega premeščeni." Privoščim mu rad to veselje. Bolj resna je zadeva zaradi šulferajnskega učitelja v Sevnici. Gospod dr. \Veitlof pravi, da je ta učitelj ločen od svoje žene ter da ne živi v razmerah, zaradi katerih bi se mu moglo kaj očitati. Obžalujem, da moram tukaj ugovarjati na podlagi poročil, katera so se mi nedavno poslala. Po teh gospod učitelj ni sodnijski ločen od svoje žene, marveč jo je pustil na Solnograškem ter se z neko deklo preselil v Sev uico. Dekla mu je porodila otroka (Veselost na levici), čegar rojstvo je prikrival leto dni, zaradi česar ima tudi dosti sitnosti s. c. kr. uradi. Menim, da bo sedaj gospod dr. \Veitlof vendar nekaj našel pri tem učitelju, kar je graje-vrednega! (Poslanec dr. VTeitlof: Jaz sem tukaj veudar-le nedolžen! — Živahna veselost na levici.) Odgovarjam: Južno-štajerski Slovenci smo še vedno LISTEK. Zavetišče. (Zgodovinska povest. Češki spisal Al. Dostal, prevel — r—.) (Dalje.) Skozi snežene žamete sta gazila dva konjika. Konja sta bila spenjena in tudi sama sta bila utrujena. Včasih sta šla tudi peš. Bila sta napravljena, kakor za vojsko. Pri pasu je visel vsakemu širok meč, nož in železen cepec. Bila sta že starčka, a vendar močna, kakor mladenič v vojaških letih. Neviht sta bila že navajena, ker sta urno korakala v snegu in prizanašala bolj konjema, nego sebi. „V neugodni dobi sva se napotila Bolje bi bilo, ko bi bila ostala še za pečjo, dokler ne bodo solnčui žarki razgreli teh kupov snega," prične eden izmed njih pogovor. „Nisem mogel več dočakati, kaj se godi pri nas dom;i. Oe se človek enkrat navadi enega mesta, vedno nanj misli in mora včasih pogledati k svojim dragim." Njegov tovariš se zasmeje in reče: „Pravi voj-žčak nima nikjer doma, domovine in prijateljev, Poglej mene, kako dolgo nisem bil v tem kraju in bil sem vendar tukaj rojen. Klatim se po gradovih, dam se najeti od vitezov in grem tja, kjer je večji zaslužek." „Morda ti bo všeč naše zakotje, da si spočiješ po tako viharnem življenju. Tvoje brazde bomo spoštovali. Naš vladika čisla hrabre bojevalce," odgovori mu —, Rizek ki se je zdaj vračal domov. Pa tujec zamaje z glavo in njegov konj za-razgetsi. „Šel bom na vojsko v sveto deželo. Obljubil sem pomoč, in ostanem mož-beseda. Dasi sem se že postaral, imam vendarle še precej moči, da bom sekal glave paganom." „Malo ljudij je šlo odtod, ker se ne vidijo človeške stopinje, samo volčji kremplji so vtisneni v sneg." „Naš kraj — tvoj rojstveni kraj — je še nepoznan. Košati gozdi, močvirja in skale nas obdajejo, in ko bi ne bil vsak za zimo dobro preskrbljen in ko bi no bili na gradu tako usmiljeni in ne podpirali v času bede prebivalcev, pomrli bi vsi od lakote. Sploh pa veš ti dobro, kako je." „Ne dosti. Kot mladenič sem odšel v stet ia takrat še uisem znal prevdarjati. Lahkomišljenost je delež mladine." „Zakaj si šel odtod?" vpraša Rizek. „Ničesa mi še nisi o tem povedal." Tujec mahne z roko. „Nerad govorim o tem. Je že preteklo. Prvič me je izvlekla želja po boju in vojaškem življenju, in drugič se nisva razumela z bratom. Bil je od mene za eno leto starejši in jaz sem ga moral ubogati po zakonu starešinstva. Zato sem raje odšel. Poznaš ga, ima dvor v Nezdi-cah, in njegov rod je neki precčj premožen. Imenuje se Nekrasa Janez in jaz Pavel." „Kaj Nekrasa? Kako bi ga ne poznal! Časti-vredeu kmet. Lani v jeseni se je oženil njegov vnuk in na njegovo vnukiujo Marto gleda naš oproda Kitka. Priden mladenič, pa lahkomišljen. Prilegla bi se mu bolj lopata, kot meč." „Gotovo bo dober kmet in vzoren soprog. Zakon in vojaštvo sploh ne gresta skupaj. Jaz sem ostal samec, akoravno bi bil pridno in skrbno ženo dobil." „V vsaki reči sva enaka, ljubi pobratim. Tudi jaz sem osivel pri svoji šestdesetletuici." „Torej Janez ima že take otroke, da jih žegjerm. toliko kristijani iu nismo ž« po ueki morali, ki diži po časnikih, tako popačeui, da bi takih razmer ne smatrali grajevrednih. Nam so naravnost graj-Ijive, nemoralne, pohujšljive. (Dobro! Dobro! na desnici.) Dostavljam, da na šulferajnski šoli v Sevnici še vedno ne uče krščanskega nauka (Poslanec dr. \Veitlof: Ker ga župnik uoče učiti!) in se otroci ne vdeležujejo verskih vaj. Težko je kje drugod v Avstriji najti šolo, kjer bi bili otroci tako brez vsakega verskega poduka. To mi je nov dokaz, da je zelo „debelo prijateljstvo" mej nemškim šul-ferajnom in našim šolskim nadzorstvom. Sicer bi bilo moralo to že zdavno prisiliti nemški šulferajn, da se natančno ravna po šolskih postavah, ki zahtevajo, da se mora v ljudskih šolah učiti tudi krščauski nauk. Predsednikov namestnik pri nemškem šulierajnu je javno nekje — menim, na Dunaji — trdil, da vzdržuje ta šole le za nemške otroke. Zal, da to ni res. Sam predsednik je lani obstal to priznavši, da se v šulferajnske šole vsprejemajo tudi nenemški otroci, katerih je poprek 10 do 12%. Toda tudi to ni popolnoma resnično. (Dalje sledi.) Politični pregled. V L j u b Ij an 5. junija. 5otran|« dežele. Dvorno žalovanje po prestolonasledniku se je podaljšalo do dne 4. avgusta. Poroka uad-vojvodinje Valerije bo zaradi tega ise-le meseca maja 18(J0. V Inomostu bi se bil predsinoči imel vršiti v kavarni „Austria" zbor „nemškega šulferajna za Nemce". Toda predno se je pričelo zborovanje, razpustil je je redarstveni komisar Stuchlj ter pozval navzoče, da morajo takoj zapustiti kavarno. Poslanec Vergani je pretil, da se bo umaknil samo sili, toda to mu ni nič pomagalo. Pozneje so se člani kot navadua pivska družba sešli pri „Bier-wastel"-nu, a tudi tukaj je vmes posegel komisar, ker je smatral to za izzivanje. Ravnateljstvo dunajske trarnivayske družbe je nazuanilo svojim služabnikom, da zaradi malih dohodkov ne more izpolniti njihovih zahtev. Mogoče je tedaj, da se bo o Binkoštih zopet pričel štrajk. Iz Plznja se poroča, da narašča število štraj-kvjocih delavcev in da se vedno bolj očito kaže socijalistiška agitacija. Iz Plznja se je baje v do-tične kraje pozvalo vojaštvo. Zastopniki fužin in rudnikov so se zedinili, da ne bodo odjenjali preko že storjenih obljub. — V Kladno je morala oditi nova vojaška pomoč. Tiianje države. Črnogorski uradni list naglaša v svoji slavnostni številki, da hči knezova se nima za svojo srečo zahvaliti samo lastnim prednostim, marveč tudi v prvi vrsti junaškemu pogumu črnogorskega naroda posebno od leta 1858. naprej. „Pol. Corr." je izvedela iz Peterburga, da je popolnoma izmišljena berolinska vest, po kateri so se konečno-veljavno pretrgale obravnave mej Rusijo in Vatikanom in da namerava ruski pooblaščenec Izvolski zapustiti Rim. Neosnovano je trditi, da so se ponesrečila ta pogajanja, tem bolj, ker se v zadnjem časi sploh ni pripetilo nič odločilnega v tej zadevi. — „Pol. Corr." s tem nasprotuje najnovejšim poročilom svojega vatikanskega dopisovalca, po katerih se v zadnjem konzistoriji niso imenovali škofje, ker se ni moglo doseči sporazumljenje mej kurijo in Rusijo o občevanji novih poljskih škofov z Vatikanom. Bivši srbski kralj Milaa je včeraj došel v Garjigrad, od koder bo za nekaj dni odpotoval v Belgrad, od tod pa v Pariz. — Vlada dobiva iz vseh delov dežele brzojavne čestitke, v katerih se naglaša veselje prebivalstva zaradi razrušene pogodbe francoske železniške družbe. — Oče ustreljenega dijaka Miškovica zahteva 150.000 dinarjev odškodnine. Francosko časopisje je vsled postopanja srbske vlade v železniškem vprašanji jako razburjeno. Od ministra zunanjih zadev, Spullerja, zahteva, da ne sme ostati pri samih ugovorih. Rusom prijazni listi trdijo, da je dotični ukaz provzročila Nemčija, ker je hotela razdvojiti Francijo iu Rusijo. V francoski zbornici je predvčeraj odgovoril minister Spuller na dotično interpelacijo poslanca Drey-fus-a: „Ker se je izjavil srbski zastopnik, da hoče srbska vlada, čeravno je prevzela opravilstvo železnic, spoštovati francoske koristi, more se ta izjava le na znanje vzeti ter počakati učinek. Zideva je dospela do diplomatske stopnje." jFrancoska postava o novačenji je sprejeta. Žal, da se pri tem ne more reči: Konec dober, vse dobro! General Robert je namreč v senatu nasve-toval dostavek, ki naj bi zavaroval vojakovo prostost ob nedeljah. Zastonj je naglašal, da si je republika zapisala na svoj prapor prostost vesti, da pa tukaj ne sme veljati samo prostost za nevernost, marveč tudi za vernost. Nekateri levičarji so hoteli takoj glasovati, predno je še odgovoril poročevalec. Slednji je naglašal, da „règlement" že jamči za vojakovo prostost in ue tirja nikakoršnega dela ob nedeljah. Lucian Brun je dobro opazil, če se je že vsprejelo v „règlement", zakaj ne tudi v postavo? Toda strah, da bi zakon imel le količkaj verskega lica, zadostoval je večini, ki je dostavek odklonila s 174 proti 100 glasovom.— Temu nasproti pa seje v Londonu nekemu časnikarju izjavil Boulanger: „Boju zoper vero se mora napraviti konec . . . Francoska revolucija je proglasila prostost vesti, in republiki je v prvi vrsti nalog, da jo uresniči, kajti to je prva in najvažnejša vseh prostosti." Toda kaj pomagajo francoskim katolikom tudi te lepe besede ! Kaj smejo pričakovati tudi od boulangistov, kaže nam okoliščina, da so boulangistiški poslanci: Borin, Ducoudray, Lai-saut, Laguerre, Laur, Laporte, Le Hérissé, Saint-Martin, Susini, Thiessé, Turquet, Turigny, Vergoin in Vacher glasovali za takojšnjo odpravo in opustitev proračuna za verstvo. V belgijski prestolnici se je dné B. t. m. vršila dopolnilna volitev namesto umrlega katoliškega poslanca. Nobeden nastavljenih kandidatov ni dobil zadostne večine. Treba bo ožje volitve mej katolikom Debeckerjem in naprednjakom Jansenom. De-becker je namreč dobil 6410, Jansen 4818 in liberalec Graux 4201 glasov. Slednji je pozval svoje volilce, naj pri ožji volitvi oddajo svoje glasove za Jansena, da se tako premaga katoliški poslanec. Angleška spodnja zbornica je v prvem čitanji sprejela štiri vladne predloge o napeljevanju vode v nekatere irske pokrajine iz državnih sredstev do zneska 400.000 šterlingov. Balfour je predlagal prvo čitanje postave gledé naprave železnic na Irskem, za katere je vlada določila znesek 600.000 šterlingov ; od teh se bo vsako leto porabilo 20.000 šterlingov, toda kraji, katerih se bo tikala železnica, jamčiti bodo morali za opravilne troške. Prvo čitanje se je enoglasno sprejelo. V italijanski zbornici je predvčeraj naznanil predsednik, da se je izmed 36 članov splošnje proračunske komisije odpovedalo 17 članov, mej temi načelnik Luzzatti, njegov namestnik Branca in bivši minister Grimaldi. Po daljši razpravi, katere so se vdeležili tudi ministerski predsednik Crispi in mnogi komisijski člani, sprejela je zbornica obtavko ter sklenila, da se bodo danes (v sredo) vršile dopolnilne volitve za proračunsko razpravo. in moži! Kako pa bi tudi ne! Dolga leta sem letal po svetu. Tukaj je pa vse tako lepo tiho. Vendar je brat srečnejši od mene, ker more ponosno gledati svoj rod." „Ti pa na zaslužno delo. —" „Da, da, pa meni se večkrat zdi, da sem se zastonj vojskoval. Saraceni so nam zopet Palestino vzeli. A moram se podati v sveto deželo in s tem skleniti svoje delo. Gotovo bo šel kdo iz grada." „Ako bi nobeden ne šel, šel bom jaz sam s teboj v Palestino. Ne bova se več ločila, ljubi tovariš; kakor sva se srečala, sprijateljila se, tako bova na veke, namreč ko bova padla v vojski. Drugačen konec naju tudi ne čaka." Prijatelja bi se bila objela in s tem svoje prijateljstvo potrdila, ko bi jima ne bil na potu velik zamet, katerega sta se morala ogniti. Prišla sta že iz gozda. Grad Topla se je pred njunim pogledom pokazal. „Mnogo lepih gradov sem videl na Poljskem, pa izmed vseh čeških in tudi tujih mi je najljubši ta-le. Ta mi je k srci priraste!. Ni čuda. Toliko veselja in žalosti sem preživel na njem!" „Ali ne boš šel z menoj na grad? Dosti pro- ' štora je za tujce, in vladika rad vidi gii3te in posluša čudne prigodbe." „Najprej se podam v očetovsko hišo; naj me sprejmejo že z veseljem, ali mi dajo na znanje, naj grem tja, kjer sem preživel mlada leta. Videla se bova večkrat. Vidim stopinje volkov, kmalu bova zver lovila." „Z Bogom in dobro se imej!" Konjika sta se razšla; Rizek se je podal na grad. Čudno mu je bilo, da je pot na grad popolnoma narejena v takih zametih. „Znabiti je že prišla lakota, in so bili prisiljeni podložniki iskati pomoči v gosposkih žitnicah. Vladika je delil gotovo radodarno vsem. Dober gospod, dolg čas mi je bil po njem. Zato grem tudi domov, če tudi sem se dobro imel na Poljskem in zmagal povsod pri turnirih." Drugi konjik se je napotil na Ilroznatovo pristavo, kjer je bila vsa rodbina zbrana v veliki sobi. Tudi srebrolasi starček je prišel, Miloš z mlado soprogo, Pavel, mladi gospodar, z Marto in sinovi. Vsak je pazno poslušal, ko je začel Kitka pripovedovati o zgubljenem in zopet najdenem strijcu. (Dalje sledi.) Izvirni dopisi. Iz Št. Vida nad Ljubljano, meseca junija. (Naša društva.) Tkusuo in tudi zelo praktifruo zidana hiša katol. rokodelskih pomočnikov nam je sedaj tako rekoč „narodni dom", v katerem je s&dež trem narodnim društvom: katol. rokodelskim pomočnikom, narodni čitalnici in prostovoljni požarni brambi. Leta 1S83. ustanovilo se je po neutrudljivem prizadevanji in previdnem postopanji kleparskega našega mojstra g. Antona Belca društvo katoliških rokodelskih pomočnikov, res jako primerno kraju, kjer je naseljenih toliko raznovrstnih rokodelcev. Pred par leti postavilo si je to društvo lastni dom, ki je krasota Šentvidu, a tudi čast in veselje ustanovitelju. Po glasilu slavnoznanega očeta rokodelcev gospoda Kolpinga: „veri, kreposti — delavnosti, pridnosti — veselju, zabavi — slogi, ljubezni", deluje društvo marljivo pod duhovniškim predsedništvom in jako modrem vladanji gosp. ustauovitelja, ki je za-jedno učitelj rokodelskim učencem in pomočnikom. Sam poučuje v zimskem času ob nedeljah in praznikih v predmotih rokodelcem potrebnih — n. pr. v risanji, pisanji in nekaterih drugih. Tudi krščauski nauk se poučuje popoludne ob nedeljah, kadar je pri lično. Kaj spodbudno lepo .je videti veliko število rokodelcev - mojstrov in pomočnikov — kedar po skupni sv. spovedi k sv. obhajilu pristopijo v adventu in na praznik sv. Jožefa. Ker je v rokodelski hiši priskrbljeno za potrebno zabavo, je s tem zabranjona marsikatera nerodnost in ponočno pouličevanje. Temu našim krajnim razmeram zelô primernemu društvu želimo še obilnejše število udov iu zatem še vspeš-nejše delovanje v prid rokodelski mladini! Lepi prostori v hiši rokodelskih pomočnikov izvabili so našo čitalnico, da se je lansko leto preselila in v tej hiši nastanila. Tit je namreč krasna dvorana, zelô pripravna „igram" in rbesedam"; je tudi lepa bralna soba, kjer so shranjeni razni časniki. Čitalnici naši — menda najstarejši na deželi — je vedno še krepko življenje v duhu pokojnega župnika g. Blaža Potočnika, ustanovitelja svojega, deluje še v prospeh narodnosti in domači zabavi pod predsedništvom g. Miroslava To m ca. Naj tukaj le mimogredé omenim velikih zaslug, katerih si je pridobil napomiuaui gospod z neutrudnim delovanjem za povzdigo narodnega petja v čitalnici z dobro izvežbanim zborom. Javna hvala mu gré pa tudi za trud in skrb, ki ga ima za lepo cerkveno petje. Res krasno je to petje! kajti cerkveno je v pravem pomenu: nič in nikdar kaj tacega peti na koru, kar bi ne bilo dostojno hiši božji, nič kar bi bilo zoper liturgične postave. Pri nas se vidi, koliko zmore vstrajnost — jeklena volja. Gospodu umetniku-domačinu kličemo: Se dalje vtem duhu! Prostovoljna požarna bramba oživila se je v spomin 401etnega vladanja presvetlega vladarja našega Frana Josipa, torej koncem preteklega leta. Jako koristna družba šteje sedaj 88 delavnih udov. Da se je ta ustanovila, zahvaliti se nam je premar-ljivemu gosp. Antonu Belcu, ki je tudi uačelnik-vodnik tej družbi. Po njegovem prizadevanji imamo zdaj 3 velike brizgalnice in 2 ročni. Se vé, da stoji to mnogo novcev. A v zaupanji na Boga in zanašajo se na radodarnost blagih src, napravil je gospod v kratkem toliko lepega, koristnega in potrebnega, da se nam je čuditi. Oni, ki vlada človeška srca, pridobi naj mu še naprej dobrotnih src naklonjenost! Konečno: možje-gospodje, dobro ste jo pogodili, da ste oživili in da oživljate še društva, ki delajo v prospeh narodnosti na katoliški podlagi, kajti že tihotapi v našem Šentvidu sovražnik naši narodnosti in tudi odločno katoliškemu prepričanju — hodi v ovčji obleki. Žalostno, da že nekateri hočejo za njim! Šentviščani, še je čas — toda skrajni čas je — proč s sovražnikom, ki preti veri in narodnosti. Iz Cirknice, 3. juuija. (Voliln' shod.) Preteklo nedeljo sta prišla v naš prijazni trg g g. poslanca dr. J. Vošujak in Hinko Kavčič, da sta poročala o svojem deželnozborskem delovanji. V gostilni pri „Lipi" se je zbralo blizu sto volilcev. Videli smo tudi poslanca g. Stegnarja, ki je pri-hitel iz Ljubljane. G. dr. Ferjančič je telegra-fično naznanil z Dunaja, da ne more priti. Zborovanje je vodil g. J. Milavec, župan. Prvi poprime besedo g. dr. Vošnjak. Slika nam, kaj je narodna večina storila za deželo v zadnjih dvanajstih letih. Slovenščina je dobila povsod več veljave, napredek se ne di utajiti. Število ljudskih šol, ki skrbijo za izobraženje naroda, se je jako pomnožilo. V gmotnem oziru so se poslanci potegovali za davkoplačevalce, da se jim zlajšajo prehuda bremena. Državnega davka, katerega je kranjska dežela plačevala prej kakih 950.000 gl., plačuje 6edaj skoraj za tretjino manj (blizu 650.000 gl.). Tudi deželne doklade so se zdatno znižale, to je bilo mogoče vsled tega, ker se je žganje visoko obdačilo. Velike troške napravljajo deželi bolnišnice na tujem, zlasti ona v Trstu, kjer se mora po 90 kr. na dan od osebe plačevati. Dobro bi bilo na Notranjskem kje, n. pr. v Postojini, ustanoviti kako bolnišnico. Jako pogrešamo dobrodelnih ustanov za reveže; za dijake je v tem oziru še dosti dobro preskrbljeno. Želeti je, da bi se v oskrbovanji ljubljanske bolnišuice troški znižali,; usmiljenim sestram se plačuje 50 kr. na dan, ako bi jo dežela oskrbovala, zadostovalo bi 35 kr. na dan? Še več stvari je omenil g. doktor. Potem dd g. predsednik besedo g. H. Kavčiču. Ta gospod je naslednik pokojnemu gosp. Obrezi, torej še ne deluje dolgo v deželnem zboru. Poroča o cestah, da se zboljžujejo. Mesto Ljubljaua mora tudi doueske plačevati za ceste po deželi. Govori o občinskih pašnikih. Postava dovoljuje, da se smejo razdeliti med posestnike, ako to občina želi, kajti svojo lastnino vsak pridneje obdeluje, kakor občinsko. Omenja tudi lova. Da bi občine lov oddajale, to se ne bo doseglo. Kdor kaj škode trpi zavoljo divjačine, uaj le tirja odškodnino, zagotovljena mu je v postavi. O ubožcih opomni, da so veliko breme občinam in deželi. Ako dobi ubožen list, mora se zanj plačevati. Nekateri so silno predrzni. Kar narekujejo, koliko in v katerem času se jim mora miloščina izplačevati. Prosta ženitev je veliko zlo. Nekateri se kar na beračijo ženijo s takim pogumom, kakor drugi na kmetijo, češ, saj me mora na stare dni občina preskrbovati. Treba bo v tej zadevi ostreje postopati. — Dalje nam obljubuje g. govornik, da dobimo v Ljubljani vi.šo dekliško šolo, v kateri se tudi kuhinjska umetno t ne bo zanemarjala. — Zidanje gledišča ljubljanskega tako nadaljuje, je jako kočljivo vprašanje. Kdo naj troške trpi? Mesto ali dežela? Ne bilo bi prav reči: kdor je rabi, naj je zida; pa deželo preveč obkladati, ki nima od njega neposrednjega dobička, bi tudi ne bilo pravično. Vendar upa g. poslanec, da se bo stvar ugodno rešila. Dežela vzame na posodo 100.000 gl.; nekaj denarja je že pripravljenega. Gledišče bo toliko do-našalo vsako leto, da se bodo obresti plačevale in sproti tudi kapital, tako da v Štiridesetih letih ne bode več dolga. Da bi le nade g. poslanca ne bile pretirane! Gosp. predsednik vpraša, če kdo želi besede. i'odaJnl<'«in primerno Cene. r H ~ vk M ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja ¡¿ff plombovanja in vse zobne operacije, — od- |fi| stran ju jo zobne bolečino z usmrteujem živca vm zobozdravnik A. Paichel, M Sa __i___j_____-i uoi^hai poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. I (60) I mmmmm m-i XKXXXKmK)txx»xmtx S iirsita Ebcrl, S X izdelovalcu oljnatih barv, firnežev, lakov in napisov. Jf X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X X m Rt l jsaii», X za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mesiu in na deželi kot ^^ znano reelno lino delo in najnižje cene. ^ Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve Jt v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem ^ 2 lanenein oljnatem firneži najfineje naribane in boljše ^ ^ nego vse te vrste v prodajalnah. H 'JtF~ Coiiilto utv zahtevanje. ^ XXXXXX$tXXXXXXXXXXX Odlikovan: 1873, 1881. ►a- Josip Deiller, tovarna za cerkveno blago in razprodaja —= cerkvenih oprav =— na Duna j i VIT., Zieglergasse 27. Zastopnik Franc ISriickiMT. Proti gotovi narocbi se naj točneje izvršujejo vsakovrstne cerkvene oprave kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi. stole, baldahini, zastave itd., kakor tudi «želi oritaii. Odlikovan: 1873, 1881. Tuj ei. Srednja temperatura 20 4", in 2-8° nad normalem. 3. junija. Pri Mal-ičv : K. Steinbiick, nadkontrolor, z Dunaja. — A. Gobel, potovalee, z Dunaja. — Mislap in Kosenberg, trgovca, z Dunaja. — Kresse, trgovec, iz Oloinuca. — Vincene l.uppis iz Peke. Pri Slonu: Kuralt, deželni tajnik, iz Zagreba. — Lukešič, zasebnica, iz Gradca. — Pollak, trgovec, z Dunaja. — Kohlert, c. kr. stotnik, s soprogo, iz Gorice. — llaynal, kr. svetnik, z družino, iz Reke. Pri Avstrijskem čaru: in .1 Stangher iz Voloske. Vičič iz Podgrada. — M. in Stangcr iz Voloske. Pri Bavarskem dvoru: M. Bombardi, poštni uradnik, s soprogo, i/. Trsta. A. P. Diseldorfske oljnate ^ barve v tubah. ► \ Akvarelne < mokre in suhe. ie barve m. ADOLF HAUPTMANN, prva kranjska tovarna 3re~oljuatili barv, tirneža in lak; v J^jnl>ljiXlli. Z£Pisarna in zaloga: išolMlci drcivored (» (semeniščno poslopje). = Filijala: Slonovo ulico 10-1S3 priporoča slikarjem, dijakom, stavbenim in pohištvenim mizarjem, Iikarjem kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstne izdelke ter pošilja na zahtevanje cenilnike zastonj in franko. Oljnate barve v ploščevinastih pušicah lo najboljše vrste, posebno pripravne za razprodnjalce, po znižanih cenah; v dozah od 25 klgr. naprej primerno ceneje. £ Kupovalceni večjih množin > prednostne cene. Perstene, mineralne in kemične barve. i Vse vrste slikarskih in < likarskih čopičev in J slikarske patrone. Deller-jev Edina zaloga in prodaja za V8o Kranjsko pri J. LININGER-ju v Ljubljani, Rimska cesta i). radgonski (24-23) Najboljša namizna okrep-čujoča pijača. Zanesljivo zdravilno sredstvo proti kataru v dihal niku, pre-hlajcnju želodca, zlati žili, pro-tinu in glavobolu vsled pro-hlajenja (trganju). Ne zamenjati z radensko kislo vodo. kislec (kisla voda).