KRANJSKI ZVON ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. ja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu. L. 1939. Št. 8. Posamezna štev. 1 Din. Naša župnija na kongresu Veličastnih dni ljubljanskega kongresa Kristusa folija se bo tudi naša župnija udeležila v precejšnjem številu. Saj smo razmeroma blizu Ljubljane in tudi 2veze imamo lake, da se kongresa z malimi stroški in 1 malenkostno zamudo časa vsakdo lahko udeleži, plavni dan bo v nedeljo, ko bo zaključni sprevod v LJubljani in večina bo šla v Ljubljano v nedeljo. Res •te potrebno, da se prav iz naše župnije udeleži čim Več ljudi kongresa, saj smo tako potrebni, da se spet Prepojimo s katoliškim duhom, da poživimo v sebi Wtoliško zavest. Naša mladina. Nepozabni so dnevi, ko so na Evharističnem kongresu otroci napolnili prostoren stadion, prepevali pri ?v- maši in v tisočih prejeli sveto obhajilo. Ob tem ^°ngresu bo otroški dan sobota. V naši župniji je prijavljenih okoli 200 otrok, ki bodo šli na kongres. Da ?J8o ravno počitnice, bi jih moglo biti še več. Bo pa |il'b temu naša mladina zastopana kar v lepem šte-V petek popoldne bo za vse otroke udeležence v ZuPni cerkvi in na Primskovem od petih dalje j^vedovanje. da bodo lahko drugi dan pristopili I sv. obhajilu. Čas za prijave otrok je še do petka po 8, • maši. Katoliške organizacije. Slavnostni sprevod v nedeljo popoldne bo razpo-rejen p0 organizacijah. Vsaka organizacija bo imela Sv°Jo skupino v sprevodu. Tako bodo posebej verske §te«lizacije kot je Katoliška akcija, Marijine kongre-l(U'Jc, treijeredniki, posebej zopet članice Dekliških pr°žkov v krojih in fantje v krojih, posebej tudi Posvetna društva. Iz naše župnije bodo močno zasto-S?no vse verske in katoliške prosvetne organizacije, hini posameznih organizacij naj se povsod drže na-^ ki bodo imela v rokah palmove veje. To bo go- tovo lepa in zelo pomembna simbolična skupina, ki bo na kongresu tolmačila našo vdanost Kristusu Kralju. Za lo skupino bo korakalo naše Prosvetno društvo in narodne noše. Tudi ti si katolik in tudi ti si vabljen na kongres. Ni to samo za vernike kake posebne sorte, kongres je za vse. Le v skupnem boju bomo priborili zmago Kristusu Kralju v svetu in le v skupnosti vseh faranov bomo izvo-jevali zmago Kristusu Kralju v naši župniji! Iz dnevnika mojega starega župnika Večkrat sem gledal ob potoku, kako so postrvi plavale iz jezera. Kar po slapu gori se je vila pogumna ribica, da bi na varnem odložila svojo zalego. Pozneje so lastniki zemljišča jez precej povišali in postrvi niso mogle več preko previsokega slapu. V jezeru je bilo vedno manj postrvi. Pa sem ob tem jezu in slapu takole mislil o žalostnem dogodku, ki ga hočem zapisati. Zakrament sv. zakona daje dovolj in obilo milosti vsem, ki so prave vere in volje. Skušnja me uči, da tudi drugače slabotnim dušam, ki so pa ohranile vsaj korenine krščanstva, daje usmiljeni Odrešcnik s tem zakramentom tako moč, da jih te milosti včasih kar spreobrnejo, da spoznajo kar globoko božji namen in pomen zakona in da jim Bog blagoslavlja družino tudi v časnih stvareh. Gorje pa tistim, ki s svojim protikrščnnskim življenjem, postavijo medse in milosti tako visok jez, da božje milosti ne prihajajo več do njih srca. Najlepše posestvo v župniji. Oče, ki je pa v cerkev še hodil, je zbiral v svoji hiši posebno rad vse, ki so Bili profi veri. cerkvi in meni. Sin mu je živel razvratno. Poštene dekle so zavoljo njega zapovrstjo zapuščale, hišo. Naposled je sin pripeljal od daleč mlado ženo, ki je imela pač veliko doto, pa kaj malo krščanstva. Mlada dva sta imela enega samega otroka, sina. H krstu so ga prinesli v svilenih plenicah. Tliša je bila se bolj kot preje zbirališče vseh. ki sta jim bila vera in cerkev zoprna. Preklinjali so in zabavljali čez »farje . Specialiteta mladega gospodarja je bila v tem daje razbijal „klerikalne" shode. V cerkev je hodil le še stari oče, mlada dva ne več. In zdaj so začeli mleli božji mlini. Malo v red na žena, ki je v tej hiši postala še slabša, je z nekim nič-vrednežem pobegnila v Ameriko. Kmalu nato je bilo posestvo na dražbi prodano. Gospodar je šel v mesto, kjer je pred nekaj leti ta prej tako ponosni posestnik umrl kot čisto pravi berač. Tudi „zidani" sin edinec je šel po svetu in živel, kakor je doma slišal in videl. Pred leti se je vrnil. Ker je za svoje razbrzdano življenje rabil denarja, ki si ga ni maral služiti s poštenim delom, je začel krasti. Trgovcu Z. je ukral 300.— din. Na veliki petek, ko je ravno v gostilni jedel klobaso, so prišli ponj orožniki, ga uklenili in odgnali. Gnali so ga mimo cerkve, kjer smo obhajali svete obrede, spomin na Kristusovo trpljenje in smrt, na njegovo tako bogato odrešenje. Odtrgaj se od cerkve, božje besede, sv. zakramentov, sv. maše, zasmehuj duhovnika — pa si se odtrgal od virov božje luči, božjih milosti in božjega blagoslova. Medse in med milosti sv. Duha si postavil visoko neprodirno steno. Res: zakoni in družine brez Boga so obsojeni na smrt. Pavel Slapar: O vsakdanjih, a grobih vzgojnih napakah 4. Negovani miljenčki. Življenje je trdo in neizprosno. Kdor hoče otroku dobro, ga mora navadili na trdoto in neizprosnost življenja. Vse, kar je pomehkuženo, mora prej ali slej izumreti. Iz sedemletne izkušnje, mislim, da smem povedati svoje mnenje, ne da bi se bal, da bom komu delal krivico. Na splošno kmečki starši svojih otrok ne mehkužijo, ampak jih zgodaj privajajo k trdoti življenja. Na kmetih mora otrok zgodaj delati, se ne sme bati dežja in mraza, nositi mora trdo obleko in težke čevlje. Na splošno se delavskim staršem otroci čez mero smilijo. Zahteve, ki jih staviš na delavske otroke, se zdijo delavskim staršem vedno prehude. Otroci se jim smilijo, ker se morajo toliko učiti, smilijo se jim, če so za lenobo kaznovani. Če pa prinesejo iz šole slab red, se kar pogosto sliši: „Zato ker je delavski, mu ni obstati med drugimi. Vse ga sovraži in preganja." In vendar je resnica tako čisto preprosta. Prav majhno je število tistih, ki živijo od žuljev drugih. Kdor jih zavida, pokaže s tem samo, da bi bil sam tudi rad tak ničvrednež. Od osemurnega delavnika se da za silo živeti samo v tovarni in pisarni,. Vsi drugi morajo delati več, če hočejo živeti in če hočejo svoj poklic vestno izvrševati. Trdo in pošteno delo človeka ne upropasti, pač pa je brezdelje že mnoge upropastilo! Če to vemo, ne bomo svojih otrok pomilovali. Za delo so rojeni. Mestni starši svoje otroke mehkužijo. Podnevi in ponoči jih zavijajo v mehke cunjice. Vsake sapice se bojijo, pred vsakim mrazom trepetajo. Nobena hrana ni zadosti lina. Noben napor jih ne sme utruditi. Nikamor ne smejo, laki otroci so kakor cvetlice v topli, gredi. Saj ni mogoče, da bi človek vse življenje ostal pod steklom. Mestni starši smatrajo resne vzgojitelje za največje sovražnike svojih otrok. In vendar so največji sovražniki teh otrok prav taki starši sami. Posledice take vzgoje so različne, ker otroci različno reagirajo, če vzamejo otroci svoje starše zares, potem postanejo večni bojazljivci. Nobene podjetnosti nimajo in nobenega tveganja ne upajo. To so večni cmerljiv-ci! Nekaterim otrokom se pretirana skrb staršev zazdi, smešna. Zato se začnejo izmikati njihovemu večnemu zasledovanju. Da niso nebogljeni, bi radi dokazali, z različnimi »junaštvi". Nekateri se predajo športu, drugi popivanju, tretji sumljivo tveganim podjetnostim. Zanimivo je pregledati smrtne nesreče na gorah, na motocikli h ali avtomobilih. Večinoma so med njimi sami podivjani miljenčki, ki, so jih starši doma obsipa'1 s čezmerno skrbjo, da so se je preobjedli. Staršem so se smilili pri vsakem poklicnem trudu, na gorah pa isti miljenčki prenočujejo na prostem in zmrzujejO, tvegajo podvige, ki so življenju nevarni in po cestah divjajo z vozili, da so sebi in drugim v smrtno nevarnost! Pa recimo, da negovani otroci ne zaidejo ravno tako daleč v skrajnosti. Ali večno pestovanje in milovanje ima še druge posledice. Starši, ki svojega otroka samo po rokah nosijo, ki mu povsod in vsa pola godijo, ki ga tako rekoč v vati in pod steklom vzgajajo, vzgojijo na zadnje sebičnega, brezsrčnega in neusnU' ljenega trinoga. Te grde lastnosti svojega miljenčka okušajo starši pogosto najbolj na samem sebi. In zraven imajo še to zavest, da so jih sami vzgojili. Otrok, ki ga doma samo razvajajo, postane zahteven. Vse, kar mu pride na misel, hoče imeti najprej doma, pozneje pa tudi povsod drugod. Dom mu že še hlapcu je, P0' sebno kaka slepo zaljubljena, mati, a drugod mu Pr^f ali slej izpodleti. lak otrok je sebičen. Na svetu vidi samo sebe, svoje koristi in užitke. Vsakdanje življenje nam kaže, koliko zla prihaja med nas od razvajenih in milovanih edinčkov. Včasih se starši vprašujejo-„Kako da je naš otrok tako brez srca, da ga starost ali bolezen staršev nič ne gane, da trpinči svojo žen° in otroke?" Čemu le tako izpraševanje! Saj so ga starši sami vzgajali v zahtevanega in sebičnega človeka. Sočutje, usmiljenje in dobrotno sirce se ne privzgoji z razvnjanjem in milovanjem. Kdor se ni naučil pre' magovati, kdor ni sam okušal bridkosti, kogar ni trpljenje vzelo v svojo šolo, je brezčuten in brez srca. Poznam blage starše, da se kar topijo od dobrote, si* novi so pa taki divjaki, da je groza. Po vsem tem, kar smo povedali, bo to razumljivo. Kdor hoče videti, n»J izpregleda! Vedno je boljša trda vzgoja kot mehka. Reven delavec ali kmet spravita s prigaranimi krajcarji svoje* ga otroka do akademskega poklica. Bogat gospod, ce je vzgoja v njegovi hiši mehkužna, pa z vsem denarjem in z vsemi protekcijami svojega sina s težavo porine v kako pisarno, kjer je sebi in drugim v na' d lego. Mehkužno vzgojeni otroci so zapravi ji vci. Kar?° starši s težavo pridobili, vnuki z lahkoto zapravij0' Kjer je prava vzgoja, tam se rod drži, pri eni hiši dve' sto in tristo let. Če je vzgoja mehkužna, menja lah*0 bogata hiša svoje ime pri vsakem tretjem gospodarju-Ne vem, kdaj naj bi starši slišali o pogubnih posledicah razvajenih miljenčkov. Morda že zelo zgodaj, m°r' da ko so še sami otroci. Kajti ko so že začeli delat' svoje vzgojne napake, je vsak opomin odveč. Pote**? se ne dajo več pregovoriti. Samo še zameriti ti znaj°» ker njihovega miljenčka tako črno gledaš, ko ga 'e vendar sama dobrota in svetost! 5. Demoralizirani otroci. Človeško življenje uravnavajo zapovedi. Zapovedi določajo, kako se mora človek vesti do sebe, Gj| bližnjega in do Boga. Varuhi teh zapovedi so na zeu1. 1 j i za otroke starši. Če otrok kaj napačnega napraV,'| ga morajo starši posvariti, poučiti in po potrebi tu kaznovati. Zadnji varuh zapovedi je Bog, ki je za 1 polnjevanje zapovedi določil plačilo v večnosti, j. neizvrševanje pa kazen. Za manj važne prestopke & za male grehe se bo treba pokoriti v vicah, za bo • važne ali za velike grehe, če ne bo prej odpuščanj * ftev. 8. KRANJSKI ZVON Stran 35. Pa čaka vsakogar večna kazen v peklu. Božje zahteve R° neizpodbitne in neizprosne. Za nje ni nobene izjeme. Bog je vseveden. Zato se pred njim nihče ne more slcriti. Bog je neskončno pravičen. Zato se ne ozira na °sebo, ali na stan, ali na premoženje. Starši so namest-nJki božji na zemlji. Zato starši ne morejo vzgajati ''rok čisto po svoji volji, ampak so za svojo vzgojo . °8'n odgovorni. Otrok se resnosti, neizpremenljivosti '"ineizprosnosti nravnih zapovedi nemore tako zavedati, ptor se je lahko zavedajo starši. Zato so starši dolžni, j j1 otroka v tem duhu vodijo. Na ta način otroku izo-.j/ ujejo in pravilno usmerijo njegovo vest. Ker so ''ttrši božji namestniki, morajo sami kot drugo!ni va- "lii nravnih zapovedi biti prav tako dosledni, neiz-I feinenl jivi in neizprosni kakor Bog. Dolžnost staršev |e' da otroku pojasnijo, kaj je dobro in da ga k do-Jtelun navajajo ter da mu tudi povedo, kaj je slabo, ^a Pred njim po možnosti zavarujejo in svarijo. Do ^n, se zdi, da je vse jasno. Toda za čuda, da mnogim »I j8ern vendar-le to ni prav nič jasno. V dvojnem po-^edu delajo starši vedoma velike napake ter si nala-feaJ'» na svoja ramena strašno odgovornost. • Prvo je dvojna mera, s katero merijo sebe in svo-' °lroke. Od otrok sicer zahtevajo izvrševanje za-l.°ycdi, sami se jih pa ne držijo. Otroke k maši po-•JMttjo, sami pa ne hodijo. Otrokom laž prepoveduje-i > sami pa lažejo... itd. Drugo je dvojna mera, s v.^tero merijo tuje in svoje otroke. Če tuj otrok gre-■ ' ft'ft obsojajo in grajajo; če pa njihov lastni otrok .'greh napravi, pa raje molčijo, ga namenoma ne J1]0 in ga na vse načine zagovarjajo. In če potem j. r°ka učitelj ali kak drug vzgojitelj posvari ali celo /"nuje, tedaj starši vpričo otroka tajijo in prikriva-r njegov greh. Takih bridkih slučajev sem v svoje .Zocaranje že nekaj doživel. Starši so s takim ravna-iPiii vsekali tako rano v otrokovo vest, da se ne bo *uar več zacelila. Otroku nravne zapovedi ne bodo G(j neizprosne, neizpodbitne in neizpremenljive. Te- • e'.I nravnosti je izpodkoipan. Gotovo bodo starši svo-i^j ravnanje še obžalovali, a takrat bo že prepozno. a*si so svojega o I roka demoralizirali... 0| se bi laliko naštevali napake, ki ovirajo vzgojo Naj za enkrat to, kar je bilo povedano, zado- Naše monstrance znanosti in objednem akademski pridigar na liceju v Ljubljani; Jurij Krašovic, roj. na Blokah 12. aprila 1811, prvi kaplan; Alojzij Košir, roj. na Planini 25. marca 1815, drugi mestni kaplan in Jurij Grabnar, vikar, katehet in bivši ravnatelj glavne šole, roj. v Št. Jerneju 4. aprila 1806. Duhovščino so podpirali gospodje: Konrad Loker, mestni sodnik, objednem posestnik in sitarski tovarnar ter cerkveni ključarji: Valentin Bleiweiss, trgovec in Franc Mayr posestnik. Na praznik vseh svetnikov 1. nov. 1844 je J. Dagarin mnogoštevilno zbranim vernikom raz prižnice priporočil ves načrt, ki je bil sprejet od vernikov z velikim odobravanjem. Na to se je pričela subskripcija za zbirko darov z naslovom: „Prijazno povabilo". Dekan Dagarin in Loker sta en dan obiskala v ta namen vse premožnejše hiše v dveh prihodnjih dneh pa šla Košir in krajni šolski nadzornik in meščan Jožef Prohinar in že je bilo na poli podpisanih 736 forintov. Na to je pisal Dagarin na Dunaj na preč. gospoda Jerneja Vidmarja doktorja teologije, c- kr. dvornega kaplana in študijskega direktorja na višjem vzgojnem institutu za svetne duhovnike in ga je naprosil, naj on kot rojen Kranjec v čast svojemu rojstnemu mestu naroči pri kakem tamošnjem znamenitem mojstru lepo srebrno, v ognju pozlačeno monstranco v gotskem slogu po določenih merah. Vidmar je prošnji ustregel z veliko postrežljivosijo. V začetku marca 1845. jo je dovršil zlatar na Dunaju Vincenc Maver, blagoslovil jo je pomožni škof Matija Telmessenzi (Po-lizer), Vidmar pa jo je poslal po brzi pošti semkaj. 11. marca je monstranca prispela, v Kranj. Vsem, ki so jo videli v Kranju ali na Dunaju, je zelo ugajala. Težka je 161 Vio lotov, stane pa z vsemi stroški 641 gld. Prvič je bila na veliki petek 21. marca 1845 postavljena z Najsvetejšim v božji grob in jo je vse gledalo z veseljem in pobožnostjo. Z ostankom nabranega denarja je bila renovirana omara pri krstnem kamnu, kar je stalo 43 gld., predelan je bil ciborij, kar je stalo 59 gld." Monstranca, ki je bila takrat nova, se sedaj rabi navadno ob delavnikih. Sedanjo prazniško monstranco pa je dal napraviti pri tvrdki Ivan Kregar v Ljubljani kasneje dekan Mežnarec. V lunuli te monstrance so vdelani pristni brilanti in drugi dragi kamni iz škofovskega prstana škofa J. Vidmarja. (90« \ rojstni knjigi kranjske župnije XV. zvezek, str. j.j u je glede kranjskih inonštranc zanimiv zapisnik. Se glasi : Ha • 10 '»emoria. Mestna župna cerkev sv. Kaneija-s(0|"l.tov. v Kranju je imela do koncem pretečenega *Ja krasno monštrancp, ki jo je pa tedanji mestni Sli , 'n dekan Jožef Collmaver, prednik Avguština iuli^6' k' Je l>il od decembra 1799 do svoje smrti 19. v()'''m. mestni župnik in dekan, prisiljen vsled Hi«' ('°godkov in koniribucij prodal denarni kov-\t, lla Dunaj v veliko žalost vseh župljanov. Od ta-' u| Se 'e raDila bakrena in pozlačena monstranca, e.re notranja vrednost je bila cenjena le na 2 gld. Župnija Kranj ,t|(>n'"t U 80 "^kateri želeli, da bi dobili dragocenejšo 'epi, .u.nco' ki !■>! bila primerna stari in znameniti liov^v) 111 mestu. Upoštevajoč te želje je mestna du-Vg jClIla sklenila, da prične s pobudo za napravo no-.ePe 'n dragocene monstrance. Župnijska duhovšči-ta.krat sestajala iz sledečih duhovnikov: Mestni ,tlUr. 'n ''ekan Jožef Dagarin, rojen v Železnikih 5. 7« *pre>' novembra 1816 do koncem septem-c kr. profesor moralne teologije in verskih OZNANILA ZA AVGUST: 4. Prvi petek v mescu, ob 6. sv. maša z blagoslovom. 6. X. nedelja po bink., prva nedelja v mescu, ob 6. sv. maša pred izpostavljenim sv. R. T., mesečno sv. obhajilo za moške. Popoldne ura molitve in pete litanije presv. Srca Jezusovega. Ob tO. sv. maša v Čirčič.ah. Porcijiinkula se obhaja v naši župniji v nedeljo 6. avgustu. Od sobote >. avgusta opoldan tlo polnoči v nedeljo more prejeti V naši župni cerkvi vsak vernik popolne odpustke vsakokrat, kadar obišče župno cerkev in v njej opravi predpisane molitve. Pogoji za sprejem teh odpustkov so: prejem sv. zakramentov in pri vsakem obisku se mora moliti šestkrat očenaš In zdrava Marija in vselej čast bodi v namen sv. očeta papeža. Sveto spoved opravi vsakdo lahko osem dni prej. Popoldan v nedeljo se bo opravila molitvena ura za sv. očeta papeža in vso cerkev, za spreobrnjenje grešnikov, za prenehanje, krivih ver. za mir in edinost narodov. 5. Sv. Ožbalt. Ob 6. soseskina sv. maša v Čirčičah. 11, Obletnica za pok. dekana Antona Koblnrja. 13. XI. nedelja po bink., služba Itožja po navadi. 14. Vigilija k prazniku Mar. Vnebovzetja, strogi post. 15. Marijino Vnebovzetje, zapovedan praznik, ob 6. sv. maša z enim, ob pol enajstih peta sv. maša z dvema blagoslovoma, popoldne ob poli treh v župni cerkvi litanije presv. Srca Jezusovega, nato obljubljena procesija v roženvensko cerkev, kjer so pete litanije M. B. Na Primskovem je ta dan slovesno praznovanje cerkvene patrone, sv. maša ob t), in ob 10. peta, obakrat z darovanjem. 16. Sv. Rok, na Pungratu sv. maša ob 6. in ob 9., v župni cerkvi ta dan odpade sv. •masa ob (>., pred 6. uro se deli v župni cerkvi sv. obhajilo. 20. XII. nedelja po hin., v župni cerkvi služba božja po navadi, ob 10. sv. maša na Hujali. 24. Sv. Jernej, ob 6. soseskina sv. maša na Rupi. 27. XIII. nedelja po bink., doma služba božja po navadi, ob 10. sv. mašu na Rupi. POROČENI PARI: Stare Jožef, delavec na Primskovem 11) in Platiša Julijami, tovarniška delavku, Primskovo 161, poročena 12. julija. MRLIŠKA KRONIKA: Brulc Franc, posestnik in gostilničar, umrl v Ljubljani 30. junija. Perše Rozulija, vdova čevljarskega mojstra, umrla v Kranju 9. julija. Stojanović Radomila, hči pehotnega poročnika, umrla 12. julija v Kranju. Župnija Šmartin pri Kranju OZNANILA ZA AVGUST: 3. Zvečer ob poli 7. molitvena ura pred 1. petkom v mescu. 4. Sv. maša pri oltarju Srca Jezusovega z blagoslovom. 6. X. nedelja po bink. Služba božja ob 6., 8. in poli 10. uri. Porcijunkulski odpustki. 13. XI. nedelja po bink. Služba božja ob 6., 8. in poli 10. 14. Zapovedan post. 13. Praznik Vnebovzetja Marije Device., služba božja ob 6., 8. in poli 10. uri, popoldne ob 2. pete litanije. Zjutraj vesoljna odveza. 20. XII. nedelja po bink. Božja služba ob 6. in 8. v farni cerkvi, ob 6. in poli 10. tudi pri Sv. Joštu. 24. Sv. Jernej. Ob 8. uri v Stražišču sv. maša za sosesko. 27. XIII. nedelja po bink. V farni cerkvi božja služba ob 6. in 8. uri, ob poli 10. uri pri sv. Tomažu. POROČENI PARI: Drolc Janez, strojnik v Stražišču in Karolina Stanovšek iz Jesenic, poročena 2. julija. Volčič Franc, tkalec iz Stražišča in Karolina Ponikvar, tkalka iz Stražišča, poročena 9. julija. Petemel Frančišek, soboslikar v Stražišču in Karolina Jerala iz Stražišča, poročena 2. julija. Bevk Rudolf, tovarniški delavec v Stražišču in Pavla Bcrnik, šivilja v Šmarjetni gori, poročena 9. julija. Seljak Lucijan, soboslikar v Stražišču in Pavla Učakar, tovarniška delavka v Stražišču, poročena 23. julija. MRLIŠKA KRONIKA: Horaček Jan, uradnik v Jugobruni, star 50 let.- Umrl na Gorenji Savi 7. julija. Perdan Marija, žena tekstilnega mojstra, stara 38 let, umrla v Stražišču št. 221, 10. julija. Razno Za kongres Kristusa Kralja so nas prosili celo l* inozemstva, da bi sprejeli večje število udeležencev v Kranj na stanovanje. Oglasilo se je toliko poniidni-kov, da bi bili v Kranju mogli prenočevati okrog * oseb, pa so končno vsi odpovedali, ker ni prišlo n. kongres toliko tujcev, kakor so prvotno pričakoV* in bodo vsi mogli stanovali v Ljubljani. , Ob priliki kongresa Kristusa Kralja se bo v vSv, cerkvah župnije slovesno zvonilo ob otvoritvi k"1' gresa v torek 25. julija ob 6. uri zvečer, nadalje tu v petek zvečer. , Pokopališče. Ker ni mogoče, da bi ostal groba vedno na pokopališču in varoval nasade in greb°? * smo primorani, da imamo novo pokopališče zaklenj no. Na starem pokopališču so namreč zlikovci krao raz grobov vaze in cvetlice. V enem slučaju se j celo dognalo, da je tatica cvetja prodajala rože na raznim dekletom, ki rade nosijo na sebi cvetje Kdor želi obiskati svoje grobove na novem P°k°Pa/ šču, lahko dobi ključ v župnišču in ga po obi« ^ vrne nazaj. Od avgusta dalje pa bo ob nedelj ^ in praznikih pokopališče odprto od 11—12 dop. pop. po 1 i lan i j ah. Starše ponovno opozarjamo, naj P? zijo na svoje otroke, da ne bodo plezali čez 0DZ1J|1 na pokopališču in delali škode na nasadili in vrati Obloga v prezbiteriju župne cerkve je dovršen8; Bilo je radi vlage nujno potrebno, da se je prezbiteri obložil s kamenitim i ploščami, ki smo jih dobi'1 Zagreba, to je takozvani bizečki marmor, ki se.Pi, svoji barvi prilega nekako najbolje barvi kameni reber v cerkvi. Da bi pa vlaga ne mogla uničeva marmorja in da bi zidovje v prezbiteriju moglo & kako dihati in se sušiti, je vsa marmornata obloga P?^ ložena na železno ogrodje, tako da je m ed oblogo 1 zidom prostor za ventilacijo. Kamenite plošče so P ^ (rjene na železno ogrodje z vijaki, ki so V zakriti s cementno prevleko, da se nič ne vidijo- ^ bi kdaj bilo treba izmenjati kako ploščo, se bo P? kvarjena plošča mogla kar odviti in se bo prit*«' nova na njeno mesto. Tak način je vse delo zelo PV dražil, je pa sedaj vse zavarovano pred vlago. Mes.jj lesene mizice za vrčke ob strani, oltarja smo postaj kamenito mizico, ki ima za podlago kamen, ki svoj čas stal oziroma bil vzidan v stolp pod koron1 j ima gotsko letnico 1498. Tako se bo ta kamen ohr*? v cerkvi. Letnico je kamnoseški mojster Rudolf J, glič pobarval rdeče, da se lahko vidi. Tudi vratica D® danjega tabernaklja v steni smo še pustili na svoje mestu. v Primskovo. julija je pričela tvrd k a Kari Kavka ' Ljubljane popravljati zunanjščino cerkve. Potrebno J bilo ostrgati ves omet na cerkvi in stolpu, popravit' n in prepleskati vso stolpno streho. Prvotno smo nflm ravali popraviti le omet na zunanji strani cerkve, *y je bila pa splošna želja, vaščanov, naj se ob tej Rrlv'|j. uredi vsa zunanjščina cerkve, smo se k temu odlo«'1 ' dasi ni dovolj denarnih sredstev na razpolago, izdatkov je sklenilo cerkveno predstojništvo naJe'' kaj posojila, ki bi se na to polagoma odplačevalo. kor se je ob priliki popravil pokazalo, je bilo to res nujno in radi ugleda vasi potrebno. Podpirajte Viticencijevo clruž*^ Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Skerbec, župnik v Kranju. — Tiskarna Tiskovnega društva, Kranj.