PoftnfnH pticah*"vg^tovfnf Leto I. (VIII.), štev. 132 Maribor, pondeljek, 10. oktobra 1927 Jih *)* razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri podinum čnk. xnv. v L^ubl^nl it. M.400 V»4« meenčfin, pro>«m>« v upravi »H pn poM 10 On, doataripa M dons p« 12 On Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 19 Ogtaei pa tarifa Oftaa« tpre}atM tadl ofUral eddatnk »Jutra- v Ljahljanl, l*raSan»oaa aDaS St. 4 BOS Obsedno stenje v Bolgariji ZAVLAČEVALNA TAKTIKA SOFIJSKE VLADE IN STRAH PRED DRŽAVLJANSKO VOJNO, BEOGRAD, 10. oktobra. Zunanje ministrstvo je prejelo včeraj dopoldne podrobno poročilo našega sofijskega Poslanika. Ljube Nešiča. ki mu je pri-deljen tudi odgovor bolgarske vlade na jugoslovansko noto. Kakor se zatrjuje, bolgarska vlada odklanja natančnejše informacije in se sploh zdi, da hoče Sofija rešitev afere zavlačevati. Pač pa bolgarska vlada obljublja, da bo storila vse, da prepreči nadaljno vpadanje teroristov na jugoslovansko ozemlje. V to svrho bo v .bolgarskem delu Macedonije prokla mirano obsedno stanje, kar pa se mo-re zgoditi šele po povratku bolgar- skega kralja in sklicanju sobranja. Bolgarska vlada se očividno boji državljanske vojne, ki bi nedvomno pomagala Makedoncem na krmilo države. Odgovor bolgarske vlade naših vladnih krogov ni zadovoljil. Domneva se namreč, da bo bolgarska vlada s proglasitvijo obsednega stanja v Ma cedoniji (okraj Petrič) čakala toliko časa, da prenese macedonska revolucionarna organizacija svoj sedež iz Petriča v Čustendil ali pa v Sofijo. Odgovor bolgarske vlade se smatra zato kot nov način izigravanja. Smrt generala Kovačeviča maščevana dva atentatorja ubita, tretji ujet živ. — srdit boj ob BOLGARSKI MEJI. BEOGRAD, 10. oktobra. Tragična smrt generala Mihajla Kovačeviča v Stipu, ki je postal žrtev atentata bolgarskih komitašev, je že maščevana. Dva atentatorja sta ustreljena, eden Pa je prišel živ v roke naših orožnikov. Vsi trije bolgarski komitaši, ki so izvršili atentat, so pobegnili proti Ra-dovištu, kei* niso mogli čez bolgarsko mejo, ki so jo zastražili kordoni našega vojaštva. Par dni so begali naokrog, izgubili vsako orijcntaeijo. Končno so bili prisiljeni, da se informirajo, kje je bolgarska meja. Naleteli so pri planini blizu Radovišta na se jaka Osmana Mahmuda in ga vpra- oa, p,anina. preko katere bi mogli na Bolgarsko. To je postalo zanje usedepolno. Mahmudu Osmanu občinskemu odborniku v vasi Trže-vice. so se zdeli neznanci sumljivi in simlo mu je takoj na misel, da so naj-brze oru atentatorji na generala Kovačeviča. Pokazal jim je zato napačno pot obenem pa takoj obvestil o dogodku orožnike in seljake. Takoj se je dvignilo nad tisoč Seljakov, oboro- ženih s puškami in sekirami in so odšli skupno z orožniki za komitaši. Speljani na napačno pot. so atentatorji v resnici kmalu prišli v zasedo. Prepozno so uvideli, da so bili prevarjeni. Komitaši so se skrili za neko pečino, kjer so jih v trenutku obkolili vojaki pod poveljstvom poročnika Dragutina Gjuriča in žandar-merijskega poručnika Raduloviča. Razvil se je srdit boj. v katerega so posegli tudi oboroženi seljaki. Eden Izmed njih se je splazil do votline, v katero so se zaklonili atentatorji, m vrše1 bombo. Dva komitaša sta obležala takoj mrtva, dočim je bil tretji ranjen in se je branil še nadalje s samokresom, dokler ga niso živega ujeli. Takoj po predaji je izjavil: »Že štiri dni nisem ničesar pil niti zavžil.« Aretirani atentator je bil odveden na srezko poglavarstvo v Radovište. Je mlad, neobrit, suh človek, oblečen v črno obleko. Hladnokrvno je med drugim tudi pripomnil: »Da nismo ubl H generala, bi nas ubil Makedonski komitet«. Slovesna otvoritev poftalališča Cfrknka i ISOČGLAVA MNOŽICA. — POKANJE MOŽNARJEV V POZDRAV GOSTOM. p ,. , , ManW. 10. oktobra. ,, n! sit v o Slovakih rorlo med :v .I1]0m,.,)n ic imelo Wr*j svoj veliki praznik. Z lastnim denar- diTnn Sfnim tnid0m 6i ,e narf>d zgraža ' 0,"e(rU 266 3 llovo Postajališče jo bil ® osebno vlakc »Oknicar g. Černigoj, dalje so govorili ge j?®rent, okrninega zastopa dr. Veble, _Cn ti liski župnik, ki je tudi blagoslovil °\° postajo in pa poshiuoc Žcbot. Slav 045 je povečala še godba in petje do- mačega cerkvenega zbora, hčerkici gg. tesarskega mojstra Gerliča in gostilničarja Muršiča pa sta imeli lepe prihodne deklamacije. V imenu velikega županstva jo spregovoril vladni svetnik dr. Ipavic kot okrajni glavar sreza Maribor levi breg. Po otvoritveni slovesnosti je povabil pripravljalni odbor udeležence še na banket v gostilno Muršič. Tu je govoril razen gori imenovanih delegatov tudi še oblastni poslanec Zupančič. Za mariborsko progovno acko’io 60 so udeležili otvoritve nien šef g. inž. Leben, inž. Urbančič in transportni Kontrolor g. Grilc. Vsi zunanji udeleženci otvoritve so se vrnili iz Cirkn>ce z oseb nim vlakom ob pol osmih zvečer Nova postajica stoti na mestu dosedanje bločnico sredi meid postajama Pesnica hi St. lij. Zemljišče njeno zgradbo je odstopil posestnik g. Uršič. Dosedanji bločnici so prizidali so čakalnico in lio železniški čuval prodajal tudi vo7.nc listke. Ustavljali bodo na novi postaji le osebni lokalni vlaki, ki Imajo Postanek na vseh ostalih kolodvorih na še Proge. Za tovorni promet postaja ni prkojena. Velika skupščina Družbe Sv. Cirila in Metoda ZA VEC.II RAZMAH C. M. DRUŽBE. — NAŠI ROJAKI ONKRAJ MEJ. — APEL NA MLADO INTELIGENCO. — PREDLOG USTANOVITVE NARODNEGA SVETA. Ciril-Metodarji — glava in srce stare Slovenije, so počastili veerai Maribor s svojo 38 redno veliko skupščino v veli-ki dvorani Narodnega doma. Od rdizu in daleč so prišli v mesto, ki je še danes tako potrebno narodno-obrambnega dola. Skupščina in posetniki — to je spomin in opomin. Spomin na zavedno in požrtvovalno delo dolga 'desetletja nazaj, ki je Slovenijo obvarovalo nacionalne smrti, opomin in poziv pi k delu sedaj in v bodoče. Predsednik družbe notar Aleks. Hudovernik ie pozdravil zastopnika obeh’ velikih županstev in prosvetnih uprav Slovenije, zastopnika mariborske mestne občine, zastopnika Sokolstva, tiska itd., pohvalno omeni] njene dobrotnike ter podal kratko sliko delovania od zadnje redne skupščine. Opozarjal je na velik razmah Schulvereina in drugih podobnih nemških organizacij, ki še niso in tudi ne bodo opustile svojih pohlepov po slovenski zemlii, zlasti po južni Štajerski. Tam pri Nemcih ie toliko sred stev in agilnih moči, pri nas je pa posebno žalostno, da akademska mladina ne kaže nobenega zanima-nia za narodnoobrambno delo in da so bili že toliki pozivi na njo — brezuspešni. Podžupan dr. L i p o 1 d je v imenu mostne občine pozdravil skupščino s povdarkom, da bo zgodovina pisala, koliko Je C. M. družba prispevala k osvo-bojenju Slovenije in nastanku Jugoslovanske države. Postojanke, katere je pred vojno C. M. družba držala, je treba danes utrjevati, kajti vsako mejo brani najboljše nacijonalna zavest. Zastopnika velikih županov In prosvetnih uprav — dr. K o t n i k za mariborsko, dr. Cepuder pa za ljubljansko — pozdravita skupščino ter naglasita velike zasluge C, M. dražbe na prosvetnem polju. Skupščino, ki se ie vršila na predvečer koroškega plebiscita je pozdravil v imenu obeh mariborskih podružnic dr. Strmšek. Po poročilu tajnika ing. Mačkovska deluje 76 podružnic. Raizmah je slab ker za širše narodne plasti ni vidnih C-1 lic v, vzgojni nameni C. M. družbe pa niso dovolj popularizirani. Položaj naših rojakov onkraj moj ie v narodnostnem oziru silno težak. Na Koroškem so nemške stranke sicer prišle z zakonskim osnutkom kulturno avtonomije slovenske manjšine, a ta osnutek so le delal brez predstavnikov te manjšine in povrh se je še zvezal z »narodnim katastrom«, v katerega naj bi bili vpisani oni, ki so se izrekli nekdaj proti priključitvi k Avstriji. Kaj pomeni tak kataster v deželi »Meiimatdiensta«, je jasno. Ako je našim scvenliim sosedom res na lem, da se ustvari ž njimi pošten modus vi-vendi, potem naj prično reševati koroški manjšinski problem lam, kjer ga ie treba; naše autohtono ljudstvo, kompaktno naseljeno na južnem Koroškem, naJ dobi na šole slovenske učitelje in v cerkve slovenske duhovnike. Pod Italijo je naš živelj nalvečjj mučenik. Izropan ni samo nacijonC :o in kulturno, ampak tudi materijalno. Z imeni našteva poročevalec dolgo vrsto naših rojakov, katerim so fašisti imovi- no izropali in požgali. Tekla je tudi kri in padale so smrtne žrtve. Iz vsega tega izhaja mnogo smernic in pozivov k velikemu razmahu dela C. M- diružbe. Po poročilu tainika se ie oglasil neki primorski roiak, kj ie pozival k večji delavnosti ob navedba slučajev, v katerih so je z begunci celo slabo in krivično postopalo. Doma je treba marsikaj iztrebiti in urediti. Blagajnikovo poročilo ugotavlja žalostno dejstvo, da ie promet narodnih kolkov, C. M. plačilnih listkov in razglednic napram nekdaj minimalen. Delo odbora se soglasno odobri Jo. Istotako se ponovno izvoli dosedanje vodstvo. Nov član vodstva postane univerzitetni prof. dr. Rado Kušel. Dr. Toplak iz Maribora le predlagal, naj se CM družba zavzame za ustanovitev Narodnega sveta — nekake vrhovne narodne instance, ki bi morala nastopiti, če bi se Slovenske stranke politično zopet vezale z Nemci. G- Cijan je predlagal boljšo organizacijo pri razpečavanju narodnih kolekov ter opozarjal na položaj, ki bo nastal z otvoritvijo dveh obme i ni h kolodvorov v Slovenili. Po predlogu ponovnega apela, na ddaštvo je zaključil predsednik ob 12.30 skupščino s posebno v za hvalo na-rodnemu ženstvu.____________ k na Kraigherjeva „Škol ka mariborskem odru Jutri v torek, bo v gledališču pre* mijera Kraigherjeve drame »ŠKOLJKA«. Slovenska dramska literatura je sicer skromna, vendar se odlikuje z nekaterimi naravnost izbornimi deli. Med taka dela spada Krajgherjeva »Školjka«. Ivan Cankar je svoj čas dejal, da je to najboljša slovenska drama in njegove besede veljajo še danes. Pisatelj Krajgher je z vso svojo umetniško silo pograbil v osrčje življenja naših inteligenčnih krogov in razgrnil pred gledalčevimi očmi močno in globoko dramo naše krvi. Upati je, da bo naša publika, zlasti pa naša inteligenca, pohitela trumoma na to predstavo in sicer, ne samo iz tistega dolgočasnega čuta dolžnosti do domačih del, ampak predvsem iz zanimanja za svojo literaturo in iz potrebe spoznavanja in poboljšanja samega sebe. Opustimo že tisto odklonil no gesto, ki smo jo dosedaj imeli skoraj za vsako domačo stvar in ne letajmo samo za vsem tistim, kar prihaja iz tujine in je večkrat skoraj sama plaža. Vzemimo si za vzgled ve like kulturne narode. V Parizu n. pr. igrajo izključno same francoske pisatelje in predno sc tuj avtor prerine tam na oder, mora biti njegovo delo ne samo prvovrstno, ampak tudi vsestransko priznano. Dokažimo tudi mi, da znamo podpreti in ceniti našo u-metnost, naše pisatelje in čimbolj bomo napolnili gledališče, tembolj moralnega obenem pa tudi materijalnega priznanja bomo nudili našim avtorjem, da bodo z navdušenjem šli na delo za procvit slovenske kulture, da bodo z veseljem in ljubeznijo gradili našo dramsko literaturo, zavedajoč se, kontu io gradijo Prc. Nekaj poplebisdtnih spominov na Spodnji RoZ IZ KRATKE SVOBODE V NOVO MUČENIŠTVO. — SADOVI NARODNE VZGOJE. — KOROŠKA NI IZGUBLJENA. I. Ko je plebiscitna komisija v Celovcu v sredo dne 13. oktobra 1. 1920. uradno razglasila izid ljudskega glasovanja zmago Avstrije in renegatstva ter poraz Jugoslavije in zavednih Sle* venov, so krvavoognieni žarki pijanega zmagoslavja segali preko visokih gora ido neba,' na dušo goljufivo premagane ga poštenjaka pa je legla mora, dušeča !® težka kakor vejita skala s Karavank in ga je začela tlačiti k tlom, potiskati v grob. V Borovljah so isto popoldne priredili naglo sklicano manifestacijo na trgu. Ko so se začeli govori in se culi radostni vzkliki zmagovalcev, je stala pri kavarni »Pri Jernejki« mlada deklica; stiskala se ie ob zid, kot da bi se hotela skriti, da je nihče ne vidi; jokala je. Stopim k niej in jo vprašam, zakaj se joče; milo me pogleda in mi odgovori z ihtečim glasom: »Pravijo, da pri nas ne bo več Jugoslavije in ne bomo več smele hoditi k Sokolu; in lase nam bodo porezali, ker smo Sokolice!« Sokol v Borovljah, kot prvi na Koroškem 1. 1908 že ustanovljen, ie štel v plebiscitni dobi okoli 100 deklic in ravno toliko dečkov naraščaja in je vzgojil tudi to deklico, Sokolico- II. Po odhodu jugoslovanskega orož uištva, ki je kot zadnje zapustilo plebiscitno ozemlje, se je začelo sistematično zasledovanje, preganjanje in trpinčenje vseh Slovencev, zlasti inteligentov po svetnega in duhovskega stanu, kolikor jih je še vztrajalo vkljub vsem pretnjam na domači gnidi. V noči od 16. na 17. febr. L 1921., ko ie gonja, ki jo ie vpri. zori;l celovški »Heimatdienst« dosegla višek, se ie zgodil v Spodnjem Božu nenavaden zločin nad slovenskim duhovnikom. O polnoči je neznan človek prosil slo venskega dekana Limpla v Kapli, naj gre takoj obhaiat na smrt obolelega kmeta Možica v Pesniku. Ko prido župnik, izvršujoč svojo službo v hudi zimski noči, s svojim cerkovnikom blizu Resnika, začno neznani možie izza plota streljati z vojaškimi puškami nani in ga z več streli Tanijo smrtnoneva r.o v prsi. Drugo iutro ee je izvedelo, da Kmet Možic sploh ni bii bolan in da so slaven snega župnika zločinci pod pretvezo, naj gre obhaiat bolnika, izvabili v nastavljeno mu pasi Znani zločinci do danes niso bili prijeti jn kaznovani. III. Avstrijska vlada je seveda takol, ko Ji je eirtentna komisija v Celovcu izročila upravo glasovalnega o remija, nastavila povsod nemške, oz. nemškutar* ske učitelje in uradnike. Po vaseh to se bili otroci v enoletni plebiscitni lobi kaj hitro privadili slovenski šoli ime da so se vedno po plebiscitu rad!. z veseljem in ljubeznijo spominjali slovenskih učiteljev in učiteljic. Posebno-se jim je priljubila ubrana slovenska pesem, umetna in narodna, nič manj pa tudi slovenska knjiga. Brž po plebiscitu sc je vse to na mah izpremenito- Dolgo Jusa ni bilo takore* koč nobene vezi mod šolo, med nemškim učfteliem, in med slovenskim domom »n slovensko deco. Ko je nov nemškutarskj učitelj v znanj narodnozavedni vasi v Selah, ki ie pri glasovanju dala 97% vseh glasov za Jugoslavijo, nastopil prvič v šol" in ic-začel pisati na tablo nekaj slovenskih besed, je rekel svojim malčkom, naj se no smejijo, ako bi ktero besedo napisal napačno. Neko ur0 jim ukaže, - ko vidi, da nobene nemške pesmi no znaio________ naj zapojejo ktero slovensko. Kakor na ukaz, ne da bi pomišljali, za poj o: >1 epa naša domovina!« Zapeli so io tako lepo, lako prisrčno, da jih je moral polival# i Rec« jim, predno se začno uči tj prvo nemško pesem, nnj zapojo še kter0 dru> go slovensko. Ko bi trenil, znori h vseh mladih grl čisto in odločno: »Hej Sin vani!« To je bilo gospodu učitelju vseer malo preveč. IV. Nemški gospodje v Celovcu <*n mislili, da jo narodna zavest koroških Slovencev z izidom plebiscita za ved.no ugasla in da oni politično ne bodo ni koli več samostojno nastopili- in tako sc se vse stranke, ko so bile 1. 1921. sprva občinske, nekaj mesecev na topa deželno- in državnozborske volitve, potegovale za glasove zavednih Sloveti cev, zlasti socijalisti, ki so podpirali zahtevo Slovencev po slovenski šoli. Slovenci pa so si čudovito hitro opo mogli od strašne katastrofe, se zopet znašli in se strnili. Po vseh občinah v Sp. Rožu so nastopili samostoino in dosegli pri volitvah uspehe, ki so bili za one čase in razmere naravnost sijajni. Na Žihpoliak, kjer sta od nekdaj pa-ševala nekdania deželna in državno* zborska poslanca, nemškutarja Razaj in Skavnik, so nemškutarski kmetie Slo venom ponudili za občinske volitve skupno listo. Slovenci so stavili nepričakovano hud pogoj: Niti Razaj, niti Skavnik ne sme biti na listi. In tako sta izginila iz občinskega odbora najbolj zaslužna propagatoria narodnega od-padništva. Pri naslednjih deželno- in državno zborskih volitvah so nemški krščanski socijalci in socijalni demokratje zope: računali na slovenske glasove in so v ta namen po plebiscitnem ozemlju s slovenskimi oglasi in slovenskimi govori razvijali živahno agitacijo. Toda jedro slovenskih volilcev ie ostalo zdravo, njihovo število nespremenjeno. Zanimiv je bil izid v Borovljah. Neoprani glasovom, oddanim pri preišnjih občinskih volitvah, so socijalisti in ve lenemci nazadovali skupno za približno 50 glasov; nemški krščanski socuajeiso dobili 5 glasov, Slovenci pa so napredovali za 55 glasov. Tedaj so si koroški Slovenci izvoje-vali dva poslanca, izmed kbuih ie bil eden baš v Borovljah domačin; zato pa ga je nemška oblast zahrbtno izgnala iz dežele. Slovenci pa se od tedaj v Sp. Rc.žu drže krepko in častno v neomajnem zaupanju v boljšo bodočnost. — Rožah m v REPERTOAR: Pondeliek, 10. oktobra. Zaprto. Torek, 1]. oktobra ob 20- uri »Školjka« ab. A. Promiiera. Sreda, 12. oktobra ob 20- uri »Bajadera« ab. C. »Školjka« na mariborskem odru. Kot drugo dramsko noviteto vprizori mariborsko gledališče eno od najboljših domačih dram, Kraigherjevo »Školjko« v režiji g. Železnika- Promiiera bo v torek 11. oktobra za abonman A. Naprošamo abonente, blokov, kateri so podpisali iziave, da dvignejo izkaznice tekom tega tedna, pri gledališki blagajni. — Kalaman — Bajadera. Pri včerajšnji premijeri je dosegla ta opereta lep u-speh- Gledališče je bilo napolnjeno. Poročilo prinesemo po prvi reprizi. Samcmor v Mariboru V soboto 8. t- m. se 'o obesil cestni mojster gradbeno sekcije pri velikem županstvu, Emil Rcktofik. 501etni s« 1110-inorilec je žo prejšnji dan odšel z doma in sc ni več vrnil. Ker so ie rad udajal pijači, jo njegova soproga domnevala, da popiva, toda v*a poizvedovanja vznemirjeno ženice, ki . io neprestano brezuspešno spreobračala nepoboljšljivega moža, so bila zaman. Končno ie »rlšln še v skladišče okrajnega zastopa, kjer so .shranjena orodia in drugo potrebščino in na veliko presenečenje našla v podstrešju moža obešenega in mrtvega. Poklienni zdravnik jo ugotovil smrt, nakar j0 bilo truplo prepeljano v mrtvašnico na Pobrežju. Vzrok samomora so baje rodbinske razmeTo, deloma pa tudi strah pred redukcijo, o kateri je zadnje čase vedno razmišljal. _ Emil Rektofik le bdi češki roiak iz Mo-laV® j^c illiel 28 ,At služb«. — Mariborski in Zopet deložirani dve rodbini Danes zjutraj ob šestih ie prispel na Tezno, v hišo g. Planinska, varnostni organ in po nalogu srezkega poglavarstva izvršil deložacijo dveh revnih delav skih rodbin. Novi hišni posestnik potre buie baie zase vse prostore in je postavil v najhujši zimi dve rodbini na cesto. Železniški uslužbenec Ivan Pliberšek ie shranil mobilje in se hrani pri nekem znancu, Ivan Valentin, brusač v tovarni »Kovina« pa je moral izvleči svojo borno opremo na dvorišče, kier čaka z ženo in tremi otročički nainežnejše mladosti na... kaj? »Sam ne vem na kaj,« nam • pripoveduje obupani družinski oče. »V tem mrazu ne vem kam z rodbino sesti, še mani kaj in kie vzeti v u-sta. Tri dni že ne morem na delo, ker iščem novega stanovanja, doslej žal zaman«.. — Kdor bi vedel za kako pri merno stanovanje za bedne ljudi, ki so ostali v tem mrazu brez strehe, naj blagovoli javitii v upravi »Večernika«. — Požar v Limbušu. Včerai popoldne ob dveh se je vnelo gospodarskon poslopje trgovca Adolfa Vogrinca v Limbušu. Začela je goreti streha. Na pomoč so naglo prihiteli mariborski studenški in pekerski gasilci, ki so požar hitro udušili. Zgorelo je samo postrešie. škoda ni velik«. Kako je ogenj nastal, preiskava še ni ugotovila. Kakor se nam poroča, je dobil Vogrinc pred enim tednom pismo, v katerem ga je nekdo opozarjal, da naj se pazi, češ da se bo kmalu poiavil na njegovi strehi Tdeči petelin. Upravičeno se torej domneva, da ie ogenj zanetila zločinska roka. Pripominjamo še, da je Vogrinc pogorel .tudi pred dvema letoma. Proslava krstne slave, prirejena od mariborskega pododbora Udnnženja rezervnih oficira. i ratnikav soboto v kazinski dvorani ie v lepem, prisrčno-zabavnem večeru združila mno goste vil ne elane ud ru žen ja, aktivnega lastništva in meščanstva. Taka prireditev ros dobro poglobi poim narod ne vojske. — Pred novo rudarsko redukcijo v Mežici. Govori se. da bodo zopet reducirani rudarji v Mežici in sicer 50 tiiili naenkrat. Začelo se je že posredovati, da bi izostala ta velika redukcija sedaj pred zimo če ne drugače, tedaj pa za ceno zmanjšanja urnika za vse rudarje. — Potresni sunki tudi v Mariboru. Istočasno kot, na Dunaju so se v soboto zvečer okrog pol devete ure tudi v Mariboru občutili potresni sunki m sicer trije v smeri sever—jug. — Nabiralnik za pismene želie v gledališču V želji, da stopi v čim ožii stik z gledališkimi posetniki ter, da ugodi kolikor bo mogoče njihovim željam in nasvetom bo postavila gledališka uprava v foye-ru nabiralnik kamor bo lahko vsak po-sefcnik, ki mu je do napredka gledališča, sporočal svoje misli. Papir za to se bo dobil piri večerni blagajni. Samo ob sebi je umevno, da se bodo vpošievala le podpisana in resna mnenja. — Služba zobotelinika asistenta. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje službo zobo-tehnika-asistonta na svoiem ainbulato* riju v Ljubljani. Reflcktantje se opozarjajo na. razpis v Uradnem listu. — Večer koroških narodnih pesmi piredi Jugoslovcnska Matica r Mariboru ob priliki letošnje obletnice koroškega. plebiscita v soboto, dne 15- tm. v veliki dvorani Narodnega doma s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsednika J. M., 2. Predavamo višjega sodnega svetnika g. Dova 0 koroški narodni pesmi, 3. Predavanje prof. dr. Sušnika o Koroški s s&i op ličnimi slikami, 4. Nastop Devovega kvarteta in sodelovanje orkestra. Vstopnina 5 Din, za dbaštvo na galeriji 2 Din. Po oficilelnem delu prosta zabava pri pogrnjenih m'zah. —. Začetek ob 20. uri. LJubitelii Koroške so vabljeni, da so tudi ob sedmi obletnici plebiscita spomnijo naše Koroško in posotiijo (p prireditev v čjm večjem številu. Odbor Jug. Matice v Mari bonu Prazna stanovanja Stanovanjsko sodišče v Mariboru razi* pišu jo oddajo sledečih praznili stanovanj: 1. Kamnica 39, 1 soba s štedilnikom od stranke Ivan \Veingerl. 2. Kamnica št- 39, 1 soba s štedilnikom J>d stranke Frančiška Polančič. 3- Kamnica 39, 1 soba, kuhinja in pritikline od stran ke Josip Vek. 4. Studenci, Zrinjskega ul. štev. 9, pritličje, 1 soba s štedilnikom od stranke Alojzij Stiher. 5- Prešernova ul-34 pritličje, 3 sobe, kuhinja in pritiklin« od stranke Marija Kaučič. 6. Vetrinjska u]. št. 12 na dvorišču, 1 soba s premakljivim štedilnikom od strauke Ferdinand Krebs. 7- Radvanje, Zg. Radvanjska c. 68, 1 soba s štedilnikom od stranke Anton Nerat. 8. Pobrežje, Zrkovska c. 72, 1 soba kuhinia in pritikline oi stranke Ivan Kac- 9- Pekel pri Poljčanah 44, 2 sobi, kuhinja in pritikline od stran ke Franjo Maher. K). Strossmajerjeva ul. 10 I, 2 sobi in kuhinja od stranke Ivo Barta. 11. Magdalenska ul- 15 pritličje, 1 soba in kuhinja, od hišnega posestnika Ignaca Smontara. 12. Barvarska, ul. 5 na dvorišču, 1 soba s štedilnikom od stranke Franc Snoj. 13- Koroška e. 104 v podstrešju, 1 soba. s štedilnikom od stranke Ivan Stopar. 14. Pekel 56 pri Poljčanah, 1 soba m kuhinia od stranke Feliks Hrašovic. Prošnje za oddaio stanovanj je vložiti najkasneje do četrtka, 13. oktobra dopoldne. K zadnjemu poročilu o koncertu Rubinsteina in Popova je dostaviti, da je dala Larberger čc Glcss-kla,vir na razpolago firma Kanzler v Gradcu. (Zastopnik C. Th. Meyer, Do-1 sposka ulica 39). — Ponesrečil, • pa ne ve kako. V bolnišnico so pripeljali s poškodovano nogo posestnika iz Vukovega dol* Riharda Smodeja. Ponesrečenec pravda ga je neki privatni avtomobil povodi v Jareninskem dolu- Vsi, ki so se z a^' tomobiloni vozili, pa zatrjujejo, da je mož že ležal ob cestnem robu, ko so se pripeljali mimo. — Tatviue. Vsakovrstne tatvine se vrste druga za drugo, tako da imajo oblasta pola® roke posla z raznovrstnimi tatinski^ tipi našega mesta in okolice. — Aretiran ie bil Rudolf T. rad j nameravan® tatvine premoga, V soboto popoldne ** je z voza, ki je stal na javni tehtnici Betnavski cesti, natrpal v vrečo prein*' ga, a ga ie pri poslu zalotilo oko postave. — Tudi zakasneli poljski pridel^ niso na varnem. Včeraj je stražnik op® zil dva mladeniča., ki sta prihajala P° stezi med državno in Tržaško ces^ proti njemu. Ko sta ga opazila, je mla$ odložil vrečo in pobegnila sta proti brežju. V vreči se je nahajalo sveže Posekano zelje, ki sta ga najbrže nakradi® na polju. — Hlapcu Juriiu T. s Tržaške ceste ie neznan gost, ki ga. ie Jurček sprejel pod streho, ukradel 400 Din vredne čevlje in pobegnil. Radi riorabe gostoljubnosti se bo moral zagovarjati pred sodiščem- — Na vfsti so tudi zimske suknje. Z namenom, da si Jo PrMrs’ či, je Franc M. obesil zimsko suknjo na domačem v.rtu, ko pa jo je h^el ob_oci e ni bilo nikjer, radi česar tM*1 ^ ‘^1I’ škode. — Z nožetn v oko. ‘ Mlinarja Franca Cafnika iz Dolg ie mesar Kraner v prepiru sunil z ž®m v oko. Očesno jabolko le k sreči stalo nepoškodovano, okrog so pa Pf® oejšnjo rane. — Razdelitev diplom in pohvalnic usp®^* nim blkoreicem za leto 1927. Slovesna razdelitev diplom in pok'’^' nic uspešnim bikoreicom za loto bo vršila dne 15. oktobra ob 10- ^ . scini dvorani okrajnega zastopa Mariboru, Koroška c. št. 26 J1-priliki se no vršilo tmli strokovno pr duvanje o živinoreji. Zivlnore^ se v a-bijo, da se udeležijo razdelke diplom in pohvalnic ter predavanja. Velika kavarna. Danca, v pondeliek opern: večer. V aredo in petek kabaretni veoear. — 13Q# V Maribor«, »ne ffl. 'k. T92T. Marftorslr! V F C t R N T F Tafr*. Stran 3. Zaklad iz volne dobe PRED KRIMSKO VOJNO ZAKOPAN, PRED SVETOVNO ZASLEDEN, A Še VEDNO ZAKOPAN. — ČE DVIGNEMO SREČNO ZAKLAD . . . Reputacija kmetov iz sevastopoiske okolice je prosila v Moskvi pri komi* saniatu za znanost Ln umetnost za dovoljenja, da poišče in dvigne zaklad, ki je zakopan na Krimu. Korrdsariiat je res pokazal zanimanje za zadevo tega zaklada Med prebivalstvom Kurgana bliža Se vas topola se že od krimske vojne sem govori o velikem zakladu draguljev, cekinov in drugih dragocenosti. Zadnji lastnik tega bogastva naj bi bil nekdanji francoski konzul v Sevastopolu. Ob izbruhu krimske vojne je ta za1 klad zakopal nekje v bližini kurgana, a ga ni mogel več dvigniti, ker so ti kraji postali krvav0 boiišče. Takoj po vojni je konzul zapustil Sevastopol in je vzel seboj samo načrt kraja, kjer je zakopan zaklad. P0 40- letih 1. 1892 le prišla na Krim iz Francije posebna ekspedicija, ki ;e skušala, baje po naročilu konzulove hčerke, dvigniti zaklad. Ruska vlada pa tega ni dovolila, češ, da je vse, kar bi znalo biti zakopalo, ruska državna last, kakor tudi vse, ksr je Rusiji pripadlo po krimski vojni Minilo je zopet blizu 20 let, ko se le posestnik Rosovski v Malakovu blizu Kurgana sistematična lotil iskanja za* klada. Par let ie iskal in kopal jn ko je končno našel vhod do nekakšne podzem ske shrambe in se je že pripravim, da z dinamitom razstreli velike plošče, ki so zapirale nadaljuje prodiranje, je izbruhnila svetovna vojna. Ta posestnik je iimel od svojih prednikov zagotovilo, da se ziaklad iz dobe obleganja in vojne 1854—1855 nahaja v Malakovu. Natančnega opisa kraia, kjer je zaklad zakopan, najbrž ni imel in zato je kupoval eno zemljišče za drugim. Ko se mu je zdelo, da ie nakupil vso okolico zakopa5 nega zaklada, je pa začel dve leti pred izbruhom svetovne vojne kopati. Kakor rečeno, mu je voj na preprečila raziskovanje in mož je tudi kmalu — menda že v prvem letu vojne — rmrj. Ljudje, ki se ge danes brigajo za zaklad, so njegovi dediči. Našli so tudi sami vhod do nekega podzemskega hodnika, a so naleteli na tako močno oviro vzidanih plošč, da so se morali obrniti v svrho pomoči do oblasti. Podali so se s svoio zadevo naravnost v Moskvo, da bi se čimprej rešila in da ne bi mogoče pozneje enkrat kak potres povzročil, da se zaklad še globokeje pogrezne. Komisarijat znanosti in umetnosti v Moskvi je dal vodstvu muzeja v Se»’a-stopolu že nalog, nai sestavi posebno komisijo, ki bo spremljala in podpirala malakovske kmete pri dviganju zaklada V Moskvi mislijo seveda boli na dragocenosti in umetnine, ki so bile skrite pred vojno nevarnostjo, kot pa na cekine nekdanjega francoskega konzula. Ker je Krim trpel od hudega potresa, zahtevajo krimski sovjeti, naj se zaklad porabi v pomoč oškodovancem. S tem se strinjajo tudi malakovski kmetje, ki so bili vsled potresa sami oškodovani, vlada je s tako uporabo zaklada zadovoljna in tako se bo sedaj ob splošni pozornosti pridno delalo, da se odkrila icdro starega pripovedovanja o zakladu Nesreča ori sneman u filma V nekem berlinskem filmskem podjetju se ie dogodila težka in čudna nesre ča. S n imel se je film »Nevarnega starost« po romanu pisateljice Karin Mb haelis, nastopala je pa v glavni vlogi znana filmska igralka Asta Nielsen. Bila je na vrsti nočna scena, ko iunakinia filma beži skozi temno in viharno noč. V-’har je produciral zrakoplovu'. st-ol? »atf-rega propelerji so se v najvefiii uaglici vi teli. Tik p.-ej koncem scene .'e pa pritekla garde-oberka filmske igralke, da jj prinese plašč. V naglici je garderoberka prišla preblizu propelerja, ki se je še vedno vrtel. Propeler j0 ie zadel in smrtno nevarno poškodovat Na fcnk je pritekla igralka, ker se ie pa prcpe.er že ustavljaj, je ostala ne:.-. Skodovuna. Revščina tik oa!ač Prvo, kar si tujec v Londonu ogleduje, je Westminster. Pod tem imenom se razume navadno velikanska gotična stavha, v kateri sta oba angleška par-lamenta. Središč« tega dela Londona je pa lepa stara vvestminsterska Oparila s šolo m cerkvijo. Končno spada k WesL nnnstru še palača Buckingham. zimska kraljeva rezidenca. Krog te palače so velikanski ip prekrasni parki. Nekaj minut od nie so pa začne drug svct. Go- va londonska predmestja se imenujejo »slume«, kar pomeni zakotje jn podrtije. Tak »slums» je ravno za \vest-nn n s ter siri mi palačami. Tu je v Z/C*» 2Shtelicah i11 Dizkih hišah stlačena &raiwTa *'nv^na- Večjega prostega drevjaZav>r0^°(ra n^'c,er’ manj pa pol i-zkoj.*0 '“fdeda, kakor bi bilo na zadnii londonski m pralin- Po prebiva tu v -»ro ? OVaniski statistiki v 780 sobah. P0 nAšah okr°S -°°° temni sobi je pov*^ V "ni ,k?'ki ln stanle. Posebna nadlol , stanovanjsko dela so podgane, ki jih j»0?a,.I,ncstlne{1^ prod njimi varna nobena deŽ°’ ? desko na tleli oglodalo No? urah. Otroci so v vodnem strahuj* ' 4 varnosti pred podganami. ln nfi' KINO APOLO Od pondol.ka Ljjtbavni ekspres Velika sijajna veseloigra Ossi Osvvalda — Willy fritsch — H. •“dan mana. V kraljestvu ognlenikov Z ledom obdani I sl and ie pravo kraljestvo ognjenikov. Iz vulkanskega področja se ie vrnila sedaj- ekspedicija dan skega. geologa dr. Niels Nielsena, ki ie izjavila, da so na Islandu v vuikanolo-škem pogledu najzanirnivejši k rali sve* ta. Na svetu ni kraia s tako pogostimi vulkanskimi izbruhi, kot je področje vulkanskih velikanov na Islandu. Velika pokrajina ie pokrita z vulkanskim peskom in kakor daleč zre oko, ni nikjer niti najmanjšega sledu o rastlinstvu in živalstvu. Pokrajino režejo dolgo in široke razpoke, na mnogih krajih so pa globoki prepadi. Vulkanski izbruhi niso samo na vrhovih ognjenikov, ampak tudi na ravni zemlji, kj se odpre ter bruha vulkansko vodo in lavo. Iz razpok in prepadov se vali lava v velikih tokih in pokrije daleč naokrog precej raven svet. Mnogokrat so pasov; lave široki do 500 metrov. Daleč naokrog razlita lava je črna, na robu razpok pa "deč_ kasta, kakor cinoberi Vidijo se tudi svetlorumenkastč lise od žveplenih se* stavim Pota v območju ognjenikov so silno težavna in nevarna, ker so mnoge razpoke sredi lavjega toka zakrite s tanko plastio, ki se hitro udero. NAJSTAREJŠI LADIJSKI POTNIK. S parnikom »Dentschland« morske proge HamburgnAnierjka »c je vozil te dni W. Ouehl iz St. Louisa, ki bo gotovo naistarejši ladijski pasažir sveta. Z ladjo »Deutschland« — ko ie bila še ja-dernica — ie pred 76. leti s svojimi sta-riši preplul ocean. Pozneje se je z isto ladjo še večkrat vozil in sedai je na njej najbrž zadnjič, ko se vrača v svoio »taro domovino. Mož ie star preko 80 let, za eno leto mlajši od ladje. Ponarejevalci angleških funtov. Posebni oddelek nemške državne banko, ki preiskuje sumljive bankovce, razglaša, da so razne banko v Kopem-hagenu, Stockholmu in Amsterdamu v zadniem času izmenjale ponarejene ban kovce angleških funtov. V Amsterdamu so zaprli nekega Arturja Bermceria, ki jo prišel v banko s ponarejenim denarjem. Berlinska policija je mnenja, da se io mož izkazal z napačnim potnim listom in da jc najbrž identičen z ruskim slikarjem Smolatvovom, ki je bil že pred 4. leiti v Berlinu zaprt radi ponarejevanja. Po prestani kazni so ga izgnali* Kic ima svojo ponarejevalsko družbo da delavnico, ni znano, Športna ISSK. Maribor — Viliacher SV. 2:2 (2:0) Včeraj ie gostovalo moštvo ISSK Maribora v Beljaku, kjer je odigralo revanžno tekmo proti tamkajšnjemu prvaku Villaeber SV in izvojevalo neodločen rezultat, kar dokazuje, da je enaistorica svoji nalogi v polni meri zadostila in častno ščitila interes našega športa. »Maribor« je nastopil z dvema rezerva ma, ki sta se izredno dobro obnesli, zlasti Kovačič v goalu, ki ie s smelimi robinzonadami in sigurno igro izzval splošno priznanje in bil moštvu v veliko oporo. Njegove obrambne akcije so bile naravnost drzne, vendar preveč riskan-tne igre ni smatrati za največjo vrlino igralca. Na backu se je Lažni II. izredno obnesel in svoiega soigralca v vsakem oziru nadkriljeval. Koren je bil nerazpoložen- Krilska vrsta ie nasprotnikom uspešno kljubovala in nudila napadu stalno podporo. Napad ie predvedel sigurno, tehnično in taktično do podrobnosti precizno igro in neprestano ustvar ial nevarne situacije in ogrožal na spret nikova vrata. Domačini, piri katerih se je najbolj odlikoval vratar, so igrali ostro, mestoma surovo igro, kj pa ni uspevala. Najboljša je bila leva stran napada ia tudi ^evi half je bil na mestu, dočim so drugi i-gralci predvedli povprečno igro. Potek igre je bil izredno živahen. Maribor ie takoj prevzel iniciiativo in v hitrem tempu osvajal teren, ter ves prvi polčas absolutno gospodaril na poliu. V 1.2. minuti je Hreščak II. s preciznim strelom izrabil ugodno servirano žogo in dosegel vodilni goal. Igra ie ostala odprta.. Domačini so požrtvovalno igrali na izenačenje, toda zaman. Ožja in širša obramba Maribora sta rušili akcije prodornih nasprotnikov in podpirali o-stro ofenzivo napada, ki le v 'v minuti pj Bertonclju dosegla drugi gol Ostali prodori so končali nesrečno. Vodeb :e iz neposredne bl!?ire tul v reli! prečko -n Hreščak je sigurn0 šanco na slabem terenu zast-eljal. V drugem polčasu se ie !gra nagnila domačinom v korist. Prva polovica je nudila odprto enakovredno igro. v ?b minuti pa so domačini z enajstmetrovko dvomljivega, značaja, ki jo je vratar idbil na igrišče, dosegli p-rvj goal. Nato so tijdi p izadevanja prisTkt Maribor, da se jo pomaknil v obrambe V 35. minuti si v obrambnem p-nstoru bsn5’-zveza nastreli roko. Enajstmetrovka je Beljčam-m prinesla izenačen e. Vsa nn-daljna prizadevanja. »Maribora«, ki je zadnjih deset minut ponovilo prevzel iniciiativo, niso imela uspeha. Sodil je sodnik iz Celovca v prvem poFasu objektivno, v drugem pa je ščitil domačine in dovoljeval izredno c-slro igro Neodločen rezultat, ki ga je dosege! »Maribor« na tujih tleh, proti renomi-ranemu prvaku Koroške ki je na domačih tleh porazil »Primo-rie« in neodločno igral z »Ilirijo«, je smatrati za pivovrsten uspeh, zlasti, ako upoštevamo dolgo vožnjo in pristranost sodnika. Z včerajšnjim uspehom ie »Maribor« ponovno utrdil vero, da bo zmagoslavno pot jesenske sezone, ki mu še ni prinesla poraza, nadaljeva-1 v prospeh našega športa. Harena Concordia (Zagreb) —Maribor 13 : 6 (7 : 3) Včerajšnje gostovanje »Maribora« v Zagrebu je bilo za družino katastrofalno. Vendar visok0 razmer,e. ki ga 'e dosegla izborno razpoložena Concordia opravičujejo nekatere okolščine. čeprav leži glavni vzrok neuspeha n a slabi igri večine igralk. Na nerazpoložcnjo je de-piiipiraioče vplivala zadnja prvenstvena tekma, ki ie odvzela sicer požrtvovalnim igralkam vso ambicijo- Utrudljiva vožnja in takojšnji nastop po prihodu vlaka predpoldan stu izgledo še zmanjšala in nudila nasprotnicam hvaležno priliko za uspešno revanžo. »Maribor« jc predvedel daleko slabšo igro kot običajno. Formo sta obdrža- li le center Vodcbova in levo krilo Vuga, dočim je ostali del družine svojo nalogo le deloma izpolnjeval. Desno krilo je v drugem polčasu iz egoističnih nagonov zvozilo nešteto sigurnih šans, krilki sta obrambno le deloma zadostili, branilka pa ie imela nesrečen placement in stalno krjla vratarico, ki je imela izredno slab dan in v drugem polčasu branila le najprimitivneiše strele. Kljub slabi igri Maribora je bila igra ves čas odprta in tudi visok poraz ni popolnoma zaslužen. Uspešno udejstvovanje napada, podprto s posrečenimi akcijami ostalih delov družine, so končavale v številnih prečkah, pred vsem pa v rokah vratarice Gršetleeve, ki je branila celo neobranljivo petoietrovko in zasluži poleg desnega krila, ki je zabilo skoraj vse gole, največ priznanja. — Sodil ie g. Munder zelo dobro. Drugo kolo prvenstvenih tekem Rapid:Svoboda 5:0 (1:0). Prvenstvena tekma med Rapidom in Svobodo je končala z razsluženo zmago okrožnega prvaka. Prvi polčas ie bila igra odprta, ni pa prinesla radi neodločnosti napada Svobodi nobenega u-speha. V drugem polčasu pa ie igra. nudila docela drugačno sliko- Rapid je prešel na polje Svobode in ni zapustil nje obrambnega prostora. Svoboda ie bila nemogoča in nasprotnik je dosegel z lahkoto še štiri goale. Sodil je g. Radobč in dovolil, da je levo krilo Rapida v drugem polčasu igralo boso, kar se menda nikjer ne dopušča, SK Ptuj : TSK Merkur 2:1. Merkur je drugič podlegel v prvenstvenem srečanju in se bo po dosedanjih izgledih zadovoljil s poslednjim mestom v prvenstveni tabeli, dočim si je »Ptuj« priboril dve točki. V celoti so bde doslej odigrane od tridesetih prvenstvenih tekem: samo tri in je stani e sledeče: I. Rapid 2 točkj i tekma 5:1. II. Svoboda 2 točki 2 tekmi 2:0. III. SK Ptuj 2 točki 1 tekma 2:1. Maribor in Železničar še nista nastopila, dočim je Merkur po dveh tekmah brez točk. Ostale tekme. Zagreb: prvenstvene riašk : Gr arijanski 3:2 (2:1); Croatia-.Concordia 2.0; Viktorja :Železuičar 3:2. Praga: Budimpešta-.Praga 2:1 (0:l). Budimpešta; Češkoslovaška:Madžarska 2:1 (1:0). Češkoslovaška je zmagala zasluženo in dokazala, da razpolaga v letu 1927 z najboiišim moštvom v Evropi. — Dunajska prvenstva. Rapid-Austria 2:1 (2:1); Hakoah: Slovan 1:0 (1:0); Wacker:Sportklub 4*3 (2:1); Hertha : FAC 2:0 (1:0) Admira: WAC 4:3 (2:1)* ISSK Maribor —■ nogometna sekcija. Igralci: Vodeb, Koser, Koren, Kovačič Pavlin in Kiririš sc pozivajo, da se udeleže jutri v torek ob 16. sestanka na. igrišču- Motociklistične dirke v Zagrebu Anton Šfrban državni prvak* Domači^ vozači. Včeraj so se vršile v Zagrebu zadnje motociklistične dirke letošnje sezone. Sicer ob muihni udeležbi občinstva, ki je bilo povicini na nogometnih in haze-na prostorih, se je vršila lepo organizirana motociklistična dirka, na kateri so š tar tal j sami domačini. Dirka brez i no-zemcov, vpliva na publiko bolj po voljno, ker se na ta način dokaže, kai zmoremo brez rutiniranih inozemcev. Posamezne kategorije so bilo lepo zasedene kot na kakšni iniemacijonalni dirki ln uspeh je bil povoljen. Na dirki ie Anton Štrban (B. S. A,), odnesel zmago in s tem postal državni Champion. Izmed dirkačev, ki so se na včerajšnj dirki izvrstno izkopali je treba omeniti: Fiitte-rer-ja na Hurley:Davjdsonu in Petersa na A. S. S.-u. Fiitlcrer je bil kljub slabotnejšemu stroju hud konkurent celo samemu Štrbanu. Po dirki se je vršila gymkhana ali nekaka preizkušnja moto ciidistov v spretnosti, ki je končala v splošno zadovoljstvo občinstv*. Maksim Gorki: 19 OtroSka leta Poslovenil dr. I. D. Hiše naše ulice so razdrapane vsled dolgih zim, izprane od brezkončnega jesenskega dežja, obledele in napudrane s prahom; stiskajo se druga k drugi kakor berači pri cerkvenih vratih in obenem z menoj čakajo na nekoga in nezaupljivo zijajo v okna. Ljudi ni veliko, premikajo se počasi, kakor zamišljeni ščurki na toplem ognjišču. Dušeča vročina se dviga k meni; gosto pomešani duhovi paštet z zeleno čebulo in črno peso; ti duhovi me vselej spravijo v slabo voljo. Dolgočasno je; prav posebno dolgočasno, skoraj neznosno; prsa se mi polnijo s toplim, tekočim svincem, ki me duši, razganja prsi in rebra; zdi se mi, da se napihujem kakor mehur, *in tesno mi je v mali sobici pod stropom. ki je podoben pokrovu rakve. Glej ga, stric Mihajlo! Oprezuje iz stranske ulice, izza ogla sive hiše: potegnil je čepico na ušesa, ki mu štrle izpod nje. Oblečen je v rdečkasto suknjo in obut v do kolen prašne čevlje; eno roko ima v hlačnem žepu. z drugo se drži za brado. Obraza mi ni moči razločiti, stoji tako, kakor da bi se pripravljal na skok čez ulico in hotel zasaditi v očetovo hišo svoje kosmate roke. Treba je, da zbežim in doli povem, da je prišel, toda ne morem se odtrgati od okna in vidim, kako stric oprezno, kakor da bi se bal, da ne pomaže s prahom svojih sivih čevljev, prestopi ulico, slišim, kako odpira vrata, kako vrata gostilne za-Škripliejo in zazvene šipe. Stečem doli in potrkam na vrata dedove sobe. ■»Kdo je?« osorno vpraša ded, ne da bi odprl. — »Si ti? No. Ali je šel v gostilno? Dobro, le pojdi!« »Rojim se.« »Boš že potrpel!« Zopet stojim pri oknu. Temni se; prah na ulici se je napihnil, postal je globokejši, temnejši: v oknih hiš se mastno pretakajo žolte lise ognjev: v hiši nasproti igra godba, mnogo strun poje žalostno in lepo; kadar se odnro vrata, prileti na ulico utrujen, ubit glas, vem. da je to glas polslepega berača Nikitnike. bradatega starca z rdečo luknjo namesto desnega očesa, levega pa ima trdno zaprtega. Ko se duri zapro, odsekajo njegovo pesem kakor s sekiro. Babica zavida beraču: ko je poslušala njegovo pesem, je vzdihnila: »Glej, kako bogat je, — kake pesmi zna! Kakšna sreča!« Nekoč ga je poklicala na dvorišče; berač je sedel na stopnice, se uprl na palico, pel in pripovedoval, babica pa je sedela poleg njega, poslušala in ga izpraševala: »Povej no, ali je bila Mati božja morebiti tudi v Rjazanu?« Berač je prepričevalno govoril z nizkim glasom: »Ona je bila povsod, po vseh gubernijah . . .« Nevidno se lije po ulici uspavajoča trudnost in žge, duši srce in oči. Kako lepo bi bilo, ko bi prišla babica! Ali vsaj ded! Kakšen človek je moral biti moj oče. zakaj ga ded in strica nista ljubila, babica in pestunja Evgenija pa govorita o’njem tako lepo? In kje je moja mati? Vedno pogosteje sam premišljujem o materi in jo postavljam v središče vseh pravljic in pripovedk, ki mi jih pripoveduje babica. To, da mati ne more živeti v svoji rodbini, jo je vedno bolj povzdigovalo v moji domišljiji: zdi se mi. da živi mati v kakšnem prenočišču ob veliki cesti: pri razbojnikih. ki ropajo mimoidoče bogatine in dele nagrabljeno blago med reveže. Morebiti na živi v gozdu, v votlini. seveda tudi med dobrimi razbojniki. jim gospodinji in jim straži nagrabljeno zlato. Ali pa hodi po zemlji, šteje svoje zaklade, kakor je hodila »roparica-kneginja« Engaličeva z Božjo materjo, in Bogorodica pregovarja mojo mater, kakor je pregovarjala »gospo knjeginjo«; »Ne nabereš, sužnja žejna ti, na zemlji vsej zlatu, srebru: he pokrije dušni tvoj pohlep nagote svoje z vsem bogastvom ne..« In mati odgovarja z besedami »kneginie-gospe«. razbojnice: »Ti odpusti mi. presveta Mati. duše grešne usmili se moje. Ne zaradi sebe sem gržbila.. vedi. radi sinka edinega . . .1« In Bogorodica. dobra kakor babica, ji odpusti in pravi: »Oi Marjuška. ti tatarska kri, sreča zli krščanskih ti ljudi! Le pojdi torej, dalie svojo pot. a pot tvoia naj solza tvoja bo! — In ne dotakni naroda se ruskega, no gozdih hodi. na morave mi glej, Kalmike lovi tam po stepah mii« Ob mislih na te pravljice, živim kakor v sanjah; zbudi me ropot, hrup, rjovenje tam doli, v veži, na dvorišču; pogledam skozi okno in vidim, kako rinejo ded, stric Jakob in gostilniški hlapec, smešni čeremis Meljan strica Mihajla skozi gostilniška vrata; stric se brani, zato ga bijejo po rokah, po hrbtu, vratu, ga sujejo z nogami, končno pa strmoglavi v prah na ulico. Vrata se zapro, kljuka in zapah zaškripljeta; čez vrata vržejo raztrgano kučmo; in vse potihne. Stric je nekoliko časa poležal, nato se je dvignil, ves razpraskan in raztrgan, pobral kamen in ga zalučil v vrata; razlegnil se je votel pok, kakor da bi udaril po dnu soda. Iz gostilne se vsujejo temni ljudje, tulijo, se dero in mahajo z rokami; iz oken hiš pokukajo človeške glave, ulica oživi, se smeje in kriči. Vse to je kakor pravljica, zabavna, pa neprijetna, strahotna. In nenadoma vse preneha, obmolkne. izgine. Na skrinji pri pragu sedi babica, sklonjena, nepremična, kakor da bi ne dihala: stojim pred njo in gladim njene tople, mehke, mokre ustnice, ona pa, kakor se zdi, tega nič ne čuti in temno mrmra: »O Gospod, ali Te še ni dovolj zgrabilo, da se dobro ozreš name. na moje otroke? Usmili se, o Gospod...« Zdi se mi, da ded ni živel v hiši na Polevi ulici več nego leto dni, od pomladi do pomladi, pa si je že v tem času hiša pridobila šumen glas; skoraj vsako nedeljo so se zbirali pred našimi vrati otroci in veselo obveščali ulico: »Se že zopet tepč!« Navadno se je stric Mihailo prikazal zvečer in je vso noč oblegal hišo in imel njene stanovalce v strahu; včasih je prišlo ž njim dvoje, troje pomočnikov. potepuhov, meščanov iz predmestja: prihajali so iz jarka na vrt in razsajali tamkaj v pijanosti, lomili grme malin in jagod; nekoč so razbili kopalnico, polomili v njej vse. kar je bilo polomiti mogoče: klopi, kotle za vodo. še peč so razmetali, iztrgali nekaj podnic, odtrgali duri, okvirje. Ded je temen in nem stal pri oknu, poslušal, kako so ljudje dHali in uničevali njegovo imetje: babica je begala nekje po dvorišču, nevidna v temi in je proseče klicala: »Miša, kaj delaš, Miša!« V odgovor ji je z vrta priletela idl-otsko-gnusna ruska psovka, katere smisel je očevidno nedostopna razumu živin, ki so jo izrigale. Za babico ne morem v takem času, brez nje pa mi je strašno, stečem v dedovo sobo, toda on mi zarenči nasproti : »Poberi se, izobčenec!« Zbežim pod streho in od tam gledam skozi podstrešno okno v temoto vrta in dvorišča ter se trudim, da ne izgubim iz oči babice, v bojazni, da bi je ne ubili, kričim in jo kličem, toda ne sliši me; pijani stric začuje moj glas in surovo ter umazano opsuje mojo mater. Nekoč je bil na tak večer ded bolan, ležal je v postelji, premetaval po blazini z robcem obvezano glavo in kričaje jadikoval: »Glej, čemu smo živeli, grešili in kopičili blago! Ko bi me ne bilo sram, bi poklical policijo, jutri pa bi šel k gubernatorju . . . Toda sram me je! Kakšni starši so to, ki preganjajo svoje otroke s policijo? To se pravi: loži, starec!« Nenadoma je spustil noge s postelje, omahovaje šel k oknu, babica pa ga je prijela pod ramo: »Kam greš. kam?« »Prižgi luč!« je odgovoril zasop-Ijen in glasno potegnil zraka v se. Ko je babica prižgala luč. je vzel svečnik v roke, ga držal pred seboj kakor vojak svoje orožje in je posmehljivo glasno zakričal skozi okno: »Ej, Miška, tat ti nočni, besni pes, garjavi!« Tisti hip se je že v črepinje razletelo okno, na mizo tik babice je padla polovica opeke. »Zgrešil!« je zatulil ded, da nisi vedel, ali se je zasmejal ali zajokal. Babica ga je prijela z rokami, kakor mene, ga ponesla na posteljo tet ga prestrašeno pogovarjala: »Kaj delaš, kaj delaš, Kristus na) bo s teboj! Vedi, naredi naj ti kaj —< pa ima Sibirijo! Ali morebiti on raz« ume v svoji besnosti, kaj je Sibirija?! Ded je brcal z nogami in suho hropeče ihtel: »Naj me ubije . . .« Za oknom ie tulilo, tolklo, praskalo po steni. Pobral sem opeko z mize in skočil k oknu; babica me je prehitela, me zgrabila, pahnila v kol in siknila: »Oj ti, hudobnež . . .!« (Dalie prihodnjič.) MaNogtMi, ki •lulljevpeer*-Oovaln« in aoeljaln« namen« •Minetoa: (maka baaada 30 p, •ajmanjit u«a«k Din 5- z Mali j Žanitva, dopiaovanj« in ogla-i irgovak-ga ali reklamnega značaja: vsaka beaeda 50 p, najmanjii ineaek Din 10 — Kompletna oprema *a vodnjak na prodaj. — Naslov pove uprava. 1262 Majhen lokal s» nujno išče. Dopisi pod »Kamp ifl.« na upravo lista. 1277 Cviček pristen iz gadove peči in sladki vinski možt se toči v Narodnem domu. 1306 Manišo trgovino, tudi branjerljo prevzamem v Mariboru ali okolici. Ponudbe pod »Prometna točka* pa upTavo »Večomika«. 13UJ Sodarstvo oddam v najem. Naslov v upravi lista. Prazna soba v središču mesta se odda 15. oktobra solid. gosp. Naslov pov© uprava »Veternika«. 1802 Dražba! Glasom sodnega edikta se vr§t v sredo dne 12. oktobra 1927 ob U- uri v Ptuju, Dravska ulica št. 1 prodnia 1 osebnega avtomobila, nakar sc Interesente opozarja. 1305 Starejša vdova, simpatična, zanesljiva in poštena tr. govsko in gospodinisko izurjena, Jeli kot gospodinja oziroma prodainlka boljšega mesta. Dopise p-rom pod »Proda talka« na upravo »Večemk««, Mari-bor. l27g POZOR! POZOR! 1 »ko Vam Vaši stroil nagajajo obrtnike se na specijalno m e-hanlfno delavnico Justin flustlnilC, Tattenbachova ulica štev. 14, ker ima Ista specijalni oddelek za popravila strojev vseh vrst. 937 Franksnhauaen (Namilila) In K. šola ta avtu- in atrojajfradbu, elektrotehniko. Posebni oddelki za ooljedel. stroje in mkoplevno 'ehn. A MARIBOR KOROŠKA CISTA 19 Spadjalltata 1 Nepremočljivi Jesenski In zimski čevlji! R O 1275 Zahtevajte povsod „Večernika! £f-^Klobuke |f\ čevlo, obleke i. t. d. Cj] pJ kupite najugodneje pri n Jakobu Lah, Maribor 9«mo Glavni trg štev. 2 Abonenti na kosilo In večerjo, okusno in obilno, po Din 12 l, T,0?"*'0 )e