PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote u mm mi B. Uwadais Ava, Offtaa «f F®blle«tio«! S6I7 8m* Lawadab Am M. IM. «t Mm «mk a. im Chicago» ¡¡L, torek, M. junija (June 20), 1933. ^ffS?»00 STEV.-NUMBBR fl» JComcntaiJi for mailing »t , podal rata of po«Up provided f«ja sactloa HOI, Ait of 0*. 1, 191t. aothortaad oa Km 14, III«. dnevom" ¿k^ki "izstavi stoletja [¿¿vsak teden posebni Vsaka ameriška driava Wj dan in tudi tujezemske imajo svoje dneve. vija ni oficielno ude-M razstavi, kljub temu | Jugoslovanski dan, ki je ra 2. julija. Ta dan bo-mjglavili, kakor oglašajo, mističnimi (sokotekimi) »varni, petjem, tambura-plesi in ne vemo s čim še ikem stadionu. Ves pro-w oddan po radiu. Na ta ,) so povabili tudi profe-»upina in učenjaka Teslo, udeležita, ni znano, ven-njuni imeni služita za re- kkor moremo razumeti, je reč v rokah onih Srbov »tov, ki so naklonjeni ju-ranski vladi. Glavni vodja ¡i Srb John Palandič. dni h predstavnikov Jugo-(poslanika in konzulov) jer v ospredju. Se lepše ¿ikaški voditelji Jugoslo-ega dneva taje, da je sploh onzul zraven. O Palandi-ivijo, da je a konzulom in in noče imeti nobenega ka z njim. Ni pa dvoma, tuli so nekje v ozadju, vat je ao razdeljeni. Pri-propagande za samostojno iko državo (Veliko Hrvat-očejo nič slišati o skup-Jugoslovanskem dnevu; »čejo svoj Hrvatski dan in o, da ga bodo imeli 29. ju-Kaj bodo "velikohrvati" tli na ta avoj dan in kje ga meli, je za nas še uganka. klavrno, asstdjpejs •ki Jugosloveni — ali ka-ih imenovali? — kajti tu-m skregani med seboj. To •dvsem tiče slovenske ka-kolonije v Chicagu. Ne-voditelji v tej koloniji so-z režimskimi Srbi in za Jugoslovanski dan, — grupa okoli Amerikan-Slovenca, ki je zdaj proti avanskemu režimu — se proč. Me pa je to, da so na sestanku za Jugosiovan- zastopniki slovenskih ijakov priznali, da ameri-»venci "nimamo kaj poka-Hrvatje imajo Sokole in Srbi pa koloplesalce, Kenci nimajo "nič". Te-j« nekdo spomnil, da ima-dobrega opernega" pevca, lat, bomo pa tega pevca In za nameček bodo narodne mamice organizl-'"Plso deklet, ki bodo v noti nekaj zaplesale! todo katoliAki rebeli poli^ Mo aranžirali za SuMja poseljen koncert, '•«tave, na katerem na-tudi slovenski "čarodej-'ohn Grdina iz Clevelanda. »aiin — da ne bo kdo rebrno res bankrotirali kul-- bomo "vsi" zadovoljna narodna komedija oko-■"^»nskejra dneva na razntavi ne Kodi zaradi * »r-.xp.Klji. ne more-pumrti, komu bi kimali ■»' Srt'»i' ali Veliki Hr-Veliko Slovenijo ni " dvijrnil zastave)! ir» drugod po Ame-X na tisoče in tisoče alo-nrvaukih in srbskih k) P"jdejo namenoma «t^lovanikega dneva in dnevov, k«-r vedo, *«®<*aa kimavščina in ZIONOVANJE ZNANSTVENIKOV V CHICAGU an Pet tisoč učenjakov iz vaeh krajev aveta ae aeftk» ta teden na sboru Ameriške asociacije za podvig znanosti Chicago. — Ameriška asociacija za podvig znanosti je v pon-deljek odprla svoje letno zborovanje v Chicagu. Ta zborovanja se navadno vrše pozimi, toda letošnje je bilo namenoma določeno za ta čaa in v Chicagu, da bodo številni delegatje in gostje imeli priliko posetiti svetovno razstavo. Okrog 6000 delegatov iz vseh krajev Amerike, zasto-pajočih petnajst sekcij omenjene asociacije, med temi tudi 27 vodilnih učenjakov iz Evrope in drugih delov sveta je navzočih. Prihodnji teden se pridružijo še delegatje 37 afllHranih organizacij in število zborovaloev naraste na 8000. / Zborovanje je bilo otvorjeno v Palači znanosti na razstavišču, kjer so sprejeli tujezemske goste, nato so se zborovalci raz-tresli po skupinah po raznih dvoranah v mestu. Vsaka sekcija bo posebej obravnavala probleme, ki spadajo v njeno področje. Na tisoče znanstvenih papirjev bo prečitanih in mnogo novih idej, teorij, bo prijavljenih. Poleg tehničnih poročil, ki so le za znanstvenike, bo tudi mnogo poljudnih predavanj, v katerih bodo skušali pojasniti razne zamo-tanosti iz oddelkov moderne vede navadnim ljudem. To zborovanje znanstvenikov je — kakor poročajo' 2S največje ne le v Chicagu, temveč vseh Združenih državah. Obnovitev ekonom-ske Avstro-Ogrske BeaeŠ jo baje priporoča. Avatri-ja je hladna napram tej sugestiji. Boj Avstrije proti Hitlerju pojenjal Dollfua ae o-greva za mir z Nemčijo Praga, 19. jun. — Tukajšnji "Tageblatt" je v soboto objavil intervju s ČehoslovaŠkim zunanjim ministrom Benešem v Londonu, ki je priporočil vzpostavitev bivše Avstro-Ogrske v ekonomskem smislu. Beneš je rekel, kakor ga citirajo, da edino na ta način bi bila avstrijska republika rešena svojih sedanjih težav. Dunaj, 19. jun. — Avstrijski oficielni krogi, kakor tudi dunajski listi, molče na sugestijo čehoslovaškega ministra zunanjih zadev Beneša, ki je baje v Londonu v nekem intervjuvu sugestiral, naj se obnovi Avstro-Ogrska v ekonomskem smislu. Menda ne jemljejo resno njegove sugestije. Avstrijski kancelar Dollfus se je v soboto vrnil iz Londona domov in z njegovim prihodom je polegel izbruh srda proti hitler-jevcem v Avstriji. Aretirane fašiste, katerih je bilo okrog tisoč, so že večinoma izpustili. Dollfus je izrazil željo, da se Avstrija čim prej pomiri z Nemčijo. Medtem poročajo iz Berlina, da je tja prispel z letalom ogrski premier Julius Gomboes z namenom, da ublaži konflikt med Nemčijo in Avstrijo. Goem-boes je informiral Hitlerja, da Habsburžani izrabljajo spor za svoje dinastične interese v Avstriji in na Ogrskem, zato je potrebno, da nemška vlada utrdi {prijateljske stike i obema deže-ama. Pt EJ BOSTE PLAČALI,NATOSE 1010 POGAJALI! Tako je Roosevelt sporočil evropskim defaltistom » It ufc Spet tia žalazaiaa prišla v koakirz Ročk laland naznanila bankrot, ko je bila njena peticija za posojilo odklonjena Chicago. — Peticija o bankrotu Chicago, Ročk Island & Pacific železnice je bila te dni predložena tukajšnjemu federalnemu sodišču in odobrena. Glede reor-ganiziranja železnice še ni bil objavljen nikak definitivni načrt, toda poroča se, da bo procedura bazirala na provizijah zakona o bankrotih, ki je bil sprejet v zadnjih dneh zasedanja prejšnjega kongresa. Ta železnica ima 8,333 milj proge v trinajstih državah. Proga drži iz Chicaga do Santa Rosa, N. M., kjer se veže s progo Southern Pacific železnice. Do krize je Rook Island železnica delala velike profite. Se leta 1929 so lastniki navadnih del nic prejeli dividende $14 na vsa ko delnico in to potem, ko je u prava železnice poravnala vse o-bligacije. Za lansko leto Izkazuje primanjkljaj $10,000,000 na neplačanih obrestih. Ročk Island, ki je že prejela od vladne korporacije za rekonstrukcijo financ poaojilo $13, 700,000, je vprašala za ponovno posojilo, kar pa je odbor korporacije odklonil, nakar je železnica naznanila bankrot. TValri zaMtavkall J*»«. Pa. - Pet«to * stavkalo proti Col- Corp., ko je u- T* Stanja«* metode r*. "" ** 10 odatot-" ¿"¡V» "»"»la preneha, al megla do»,it ■J; ' prevuM me- Hrsv niao ** «nago H pogutn-•riraniziran Kanadski miniater ae za vse! za brezposelne Toronto, Ont. — Vlade bi morale znižati izdatke do skrajnosti v dobrih časih in biti bolj radodarne, kadar pride v deželo depresija. Na ta način bi lahko stabilizirale zaposlenost potom gradnje javnih projektov in preprečile pomanjkanje. To izjavo e podal Edgar B. Rhodea, finančni minister, v teku debate, ko e urgiral parlament, naj apro-iriira večjo vsoto za oskrbo jrezposelnih. zgredl francoskih kmetov proti rubežnl Pariz, 19. jun. — Francoski kmetje posnemajo ameriške farmarje v boju proti oblastem, ki im prodajajo imetje zaradi zaostalih davkov. Včeraj je 1600 cmetov napadlo dražbenike v o-colici Amienaa. V izgredih je bik) udeleženih 160 žandarjev in dva sta bila ranjena. Deset kme-tov je bilo aretiranih, a sedem je kasneje pobegnilo iz zapora Meide v tekstilni Industriji psd le za SO odstotkov New York. — Mezde v tekstil ni Industriji so padle za 60 odstotkov v zadnjih petih letih In cilj organiziranih tekstilnih delavcev je. postaviti mezde na prejšnjo višino na podlagi zakona o vladni kontroli industrij se glasi besedilo okfotnice. ki jo je poslala United Teatlle Work-ers unija pridruženim organiza cijam. Thomaa P. McMahon, predsednik unije, je bil izbran, da fl stavi novo mezdno lestvico za tekstilno industrijo, obenem pa bo pod viel kampanjo za odpravo takosvanih znojnlh delavnic, ki so ae pojavile v industriji v t# Pariz, 19. jun. — Ameriška nota, ki svari Francijo, da ne bo |>ogajanj za reviaijo vojnih dolgov, dokler dolžniki ne plačajo v celoti ali deloma zapadlih obrokov, je povzročila zelo slabo voljo v francoskih uradnih krogih. Francoai smatrajo, da sta njihovi dve plačili le odgodeni, ne pa Črtani in to bi morala ameriška vlada upoštevati. Francija še vedno upa, da ae bo zadeva vojnih dolgov raačistila na ekonomski konferenci v Londonu. , Waahington, D. C. — Predsednik Roosevelt je pred svojim odhodom na počitnice narekoval kratke note vsem evropskim vladam, katerim so zapadli plačilni obroki na račun vojnih dolgov zadnji teden. Finska, edina dežela, ki je plačala svoj obrok v celoti, je dobila zelo pohvalno noto. Onim deželam, ki ao se opravičile, da ne morejo plačati — kakor Poljska — je Roosevelt priznal vzrok in sporočil, da ga ameriška vlada upošteva; prav tako je upošteval delna plačila nekaterih dežel. Pogifcjal pa je Italijo, ki ni navedla dovolj opravičljivega vzroka, najbolj pa je švrknll Francijo, kateri je sporočil, da je "ameriško ljudstvo nekoliko Iznenadeno zaradi njenega postopanja." Predaednik je obvestil vse defaltiate, da morajo [doline obroke priznati in vsaj deloma poravnati predno se bo ameriška vlada pogajala z njimi za ugodnejše pogoje plačevanja. "New Deal," ki ga ari-pravljajo radarjem Hitter zahteva faiktifao vzgaja za na G rosi, da bo vlada viele otroke protifašističnim staršem Berlin, 19. jun. — Kancelar Hitler je včeraj v svojem govoru v Erfurtu zagrozil protifašističnim in nefašlitičnim staršem v Nemčiji, da jim vlada viame otroke in jih vigoji v svojem na-cijskem smislu. Hitler je grmel, da bodočnost Nemčije pripada nacijem in vsak nasprotnik mora to raiumeti ter se prilagoditi programu "tretjega raj ha." Istočasno je Friti Sauckel, fašistični govemer države Thurin-gije, odredil netolerantnost proti vsemu, kar je nefašističnega. Nacijzem je edina politična vera v Nemčiji in nlčeaar drugega ne smemo trpeti," se glasi njegov ukaz. Val oni, ki nočejo verjeti v pravičnost fašizma, morajo biti lainamovani kot izda-jalci. Oblatila* «alja aa apajlla Stavka kaaaiakih radar- J" Na itrajk poavmni val rudarji v Novi Skotljl Velika zmaga švicarskega delav-atva Curih. — Pri splošnih volitvah o vprašanju, ali naj vlads zniža plače železničarjem In vladnim uslužbencem, so zma gali nasprotniki redukcije — delavci. Za znižanje Je glasovalo 409,000 volilcsv, proti zni žsnju pa 603,000. Železničarji Sydney Mines, Nova ScotUu— Stavkovni odbor sydney ski h rudarjev, ki so na stavki proti redukciji plač za 26% fe dva meseca, je pozval vse rudarje v Novi Scotiji na stavko. To akcijo Je podvzel iz razloga, ker vlada sodeluje z operatorji za zdrobltev lokalne stavke. Odbor v oklicu argumentira, da je splošna stavka potrebna za preprečitev redukcij tudi v drugih krajih te province. Pravi, da so operatorji izbrali rudarje v Sydney/u za prvo tarčo. Ko bi tukaj forslrall redukcijo, bi nato prišli na vrsto rudarji v drugih krajih. Prvotno je šla taktika stav-kovnega dobora za tem, da rudarji v drugih krajih ostanejo na delu, staVkarje pa podpirajo gmotno. Situacija se Je toliko apremcnila, da so sedaj pozvani vii na stavko in proti skupni fronti vlade In operatorjev. so vodili slikovito in uspešno propagando proti redukciji., V novem bloku bodo vodila skupno kampanjo sa organiziranje delavcev,. New York. — Sedem unij o-blačilnih delavcev Je sklenilo, di bodo v bodoče delale bolj skupno In kooperirale druga drugo ter so v ta namen ustanovile zvezo. Sidney Hillman od Amalgamated Clothing Workers je bil izvoljen za predaednl-ka, za tajnika pa Max Zarltsky, predsednik . unija slamnlkar-skih delavcev. Do zveze Je prišlo največ vsled nove situacije, ki bo nastala pod zakonom vladne kontrole industrij. Unije so se sporazumele, da bodo Insist!rale na skrajšanje delovnlka na 30 ur v tednu za vso oblačilno lndu strijo, prav tako tudi na zavaro vanje proti brezposelnosti. Novi industrijski zakon ne pomeni, da bo vlada avtomatično silila delavce na organiziranje; daje jim le priliko, da lahko organizirajo. Ker Ja v oblačilni industriji mnogo de lavcev vseh strok izven organi-sacije, so se unije sporazumele, da bodo pod zvezo vodile skupno kampanjo. H tem bodo orga-nizatorični stroški mnogo nižji, reiultat pa boljši pod enotnim vodstvom. Zvezo sil blok tvorijo: Amal ga mated Clothing Workers, International Ladles' Garment Workers, Cloth Cap Hat and Millinery Workers, American Federation of Full Fashions« Hosiery Workers, International Pocketbook Makers, Neckwear Workers In United Hattsrs. Konferenca mad Lew bom In operatorji v New Yorku. Premogovni baroni na jugu bodo lak* ' ko ohdriall odprto delavnico New York. — Na konferenci med premogovnimi operatorji in Johnom L. Lewisom od U. M. W. of A., ki se je vršila U dni v uradu bankirja Barucha o "new dealu" v tej induatriji, je očividno prišlo do novega prijateljstva med obema skupinama, Kolikor Je znano javnoeti, ao ae zastopniki operatorjev razgo-varjali i Lewisom o priznanju U. M. W. Vsaj to je Jedro aporaauma, ki med drugim določa tudi to, da vsaka stranka lsbere 27 članov v skupni odbor, ki bo sodeloval t administratorjem premogovne Induatrije v smislu novega induetrijskega zakona. Koliko daleč bo seglo priznanje U. M. W., bo največ odvimo od rudarjev samih. To je rti-vidno iz washlngtonske vesti, po kateri ao operatorji it Jušnih držav dobili sagotovilo administracije, da ne bodo prisiljeni na unioniilranje rudarjev, ampak le na povišanje plač in skraj-anje delovnlka. Ti operatorji §o prišli v Washington v domnevi, da bodo morali priznati tudi unijo, po dobljenih Informacijah pa jim e Jako odleglo. Zagotovljeno lm Je bilo, da bodo lahko obdr-lali tudi diferenco v cenah osi* roma prevoanlh tarlfih, ki jim omogočajo konkurenco na severnih trgih. Po teh laforma-cijkh $o se vrnili is Washlngto-ne prav sadovoljni. To veesljs jim ps lshko skalijo rudarji, ki imajo po novsm zakonu pravico do organizacija. Naravno Je, da Jih vlada ne bo silila v unijo in tudi od operatorjev Je nsmogoče pričakovati, da bi Jih silili v njo. In čs bi ss to sgodilo, bi tsks unija ns bila dosti vredns, ker bi bila bolj kompsnijsko kot delsvsko orlsn-tirana. To Je tudi najvsčja na-varnost pod novim "dsalom": ds bodo unije še bolj konservativne kot so bile dozdaj. Lswl-sova Js še sedsj med nsjkonser-vstivnsjšlmi In to zna ostati tudi v bodoče, dokler bo on in njegova maši na na krmilu. Novo pobratlmstvo z operatorji bo to tendenco le Še povečalo. Koliko mislijo operatorji pod pritlakom administracije švigati mezde In skrejšetl delovnlk ne povedo vesti nanalajoče se na "pravila" Natl. Coal aaocla-c i Je, ki bodo prsioAsns vladi, Vsekskor Js gotovo to, da brss niočns In mllitantne organised-js "prsvils" operstorjsv ns bedo dosti vredns ss rudsrjs. Ssj i ms J o ns primer v drievl Ohio postavo, ki daje rudarjem pra-vfco do svojega zastopnika pri tehtnici. Odkar so Isgubill unijo, Je te postave «mje mrtva, «lično je tudi v drugih drteveh. Operatorji se bodo vsekakor borili prati večjemu povlšsnju plač in skrsjšsnju delovnlka. Te js rssvidno is isJsvs Jsmsss T. Frsneiss. predsednika Morga nove Appalachian. Inc., v kateri Je argumentiral proti zvišanju, č#Š, da bi bila potem konkurenca s oljno in elektrarsko Industrijo As teftjs. Ksko kompletno js unljs izgubila kontrolo nad produkcijo mehkega premoga, pokasujsjo številke. Pred dsastimi Isti js kontrolirsis še dve trstjlnl produkcijo, sedaj Je kontrolira As komsj eno šestino Od S00 milijonov ton mehkegs premofS, gs unijaki rudarji nakopljsjo Is 60 milijonov ton. P riser It vata je aa Kubi. As dva H"**«« «• rtü Sofija, 19, jun. — Dva nadaljnje maeedonaka komuniata ste bile ustreljena »čer a J vu. Ta so Is __ • mori t "". t.', .it* PROS VET* PROSVETA THE ENLIGHTENMENT •LA4JLO IM LASTWIWA SLOVS««* NASODNK rOUPORNB JKDWOTS Org.. •# NNhW WJJ» fur««» NinHIu! m MruUo» a rta»« <»•»•• CM-M|il In S«i»«4o H M »■ W«o. M M tau II M u Mrt M>; u tm Ci-ro fl M u «io M«. P » »• P"' IMM*« l»«l Mvriptl»« rata.: for tha UnM* |ri»H Chic««) wmí Caaa^a M M I CktMC* ClOTM I I M p« atniBlriaa H« P*' ' Cmm actaao» po 4u;«..oru vrsénj*. «cripta will im« I" '«turnad NHkl, m nr. kar Ima aUh S Ii PROSVETA MIT t» U. A»«.. CkUmš». MSMSES OV THK KKUKKATKP PBK8S- K/Aopiai M M unmMl-IlM«' (¿•tura ¥ l"in,#f 'O** HUI pola« »aaaga lm»oa n» na«k»vu mJ: 4. »m J« • t*m drnUtmom pm aar»loa Pvik»»IU J« prav©*«»«. «U «M It«t M WU»I. __ I». Domač drobiž Vlak ubil člana West Newton, Pa. — Dne 17-junija je vlak povozil in na mestu usmrtil Freda Povirka člana društva št. 739 SNPJ. Bil je star 25 let in rojen tu. Zapu šča starše, štiri brate in sestro. Mlada članica umrla Ellwood City, Pa. — Jennie Kočevar, stara 16 let in rojena tu, je 11. t. m. podlegla srčni hibi, na kateri je bila bolna nekaj čez mesec dni. Bila je članica društva št. 542 SNPJ. Članica mladinskega oddelka je bila od leta 1925 in pred kratkim je prestopila v članski oddelek: Zapušča starše, dva brata in štiri sestre. Se eden inženir Hoboken, N. J. — Ferdinand J. Sikošek, sin znane slovenske družine v Colttesvlllu, N. J., je zadnje dni naredil izpit v Ste vens Institutu of Technology. Minnesotskl fantje v gozdarski armadi Chlsholm, Minn. — Več slovenskih fantov od tu se je vpisalo v Roosetfeltovo pogozdoval no armado. Nahajajo se v taborišču v Grand Rapidsu. Svatba Eveleth, Minn. — Tu se je poročil sin Antona Smoličn iz Au--pore, ki je mestni rekorder, z u-čiteljico iz države šole v Duluthu. Odšli v stari kraj Cleveland. — Zadnje dni je štirinajst Slovencev in Slovenk odpotovalo v Jugoslavijo. Nekateri so šli samo na obisk, drugi pa za stalno. Okraden poaetnlk razstave Chicago. — Frank Rupe z ženo vred je posctll razstavo. Pri-šla sta 7. avtom iz Kansusa. Zadnjo nedeljo sta se kopalu v jezeru. Ko sta aC vrnila k svojemu avtu, sta videla, da je nekdo vlomil vanj ln odnesel vso obleko in $15(1 v gotovini. Ostala je ji-mu le kopalna obleka. Slikar PeroAek odšel v Wlscon-sin Chicago. — Slikar Gregor Pe-rušek se je še naveličal člkaške vročine in v pondeljek se je z ženo in hčerko vred odpeljal z avtom v Madison, Wis. Perušek je porabil d\M dni sa ogledovanje razstave. Rekel Je, če bi imel sad njih sto dolarjev, bi Jih po-trošll, da vidi le Palačo znanosti. Na člkaško razstavo Iz staregn kraja Milwaukee. — Ta mesec pride na svetovno razstavo v Chlca gu iz stare domovine dr. Josip Krmenc. brat tukajšnjega jh». grebnlku Franka Krmenca, pri katerem se tudi nastani za časa svojega bivanja v Ameriki. Novice la Južne Amerike Buenos Aires, Arg. — TU je umrl v Mnišnict Jožef FrletiČ iz Dola pri Opat Jem selu. V Ar gentini je bil pet let In Mesen ai Je niik<>t*al pri delu v tovarni plina. V starem kraju zapušča ženo in štiri majhne otroka Ker je umrl v veliki bedi, mi ro-Jaki kolektall za njegov pogreb Rekord poaetntšlvs rasslave Chirago. — Zadnjo nedeljo je 1211,7It» «weh pooMllo *\ etovno razstavo in |4a#ato vstopnino Prejšnji rekord 119.675 o#eb je bil na otvoritveni dan, 27. maja Skupno števlle posetniknv do sadnje nedelje milijon. Glasovi iz naselbin Zanimive balsŠfcc b raznih krajev Piknik aoe. stranke C lev elend, O. — V nedeljo, 2. julija, priredi lokalna socialistična stranka svoj letni piknik na Pintarjevih farmah. Ta prostor je Slovencem dobro znan in ima za sedanje mizerne čase tudi te ugodnost, da se pride ceneje do pikniških prostorov. Za ta slučaj je pa stranka najela avtobus, ki bo prevažal udeležence od Nottingham kare do pikniških prostorov In nazaj brezplačno. Lokalna socialistična stranka se pridno pripravlja za jesenske municipalne volitve in je že no-minirala svoje kandidate za žu-pana, koncilmane ln enega v šolski odbor. V 23. in 32. wardu sta nominirana Slovenca: v 23. wardu je kandidat sodrug Louis Zor-ko, v 32. wardu pa sodrug Pire. V kratkem bodo v cirkulaciji peticije. Sodrugi in somišljeniki so prošeni, da jih podpišejo. Kot že omenjeno, se stranka resno pripravlja na jesenske volitve, ker pa stranka nima financ, da bi vodila volilno kampanjo v taki meri kot je potrebno, upamo, da bodo sodrugi in somišljeniki to razumeli in prišli na piknik in pripomogli do gmotnega kakor tudi do moralnega uspeha. 1 Piknik prične že ob 10. url dopoldne. Na programu bo več stvari, ki bodo zanimale vsakega posameznika. Srečni bodo deležni nagrad. Oddala se bo popolnoma nova moška obleka (darovala Lyon Tailoring Co.). Proste tikete za to obleko lahko dobite pri klubu št. 27; dobitelj bo moral hiti navzoč na pikniku. Dalje bo na programu petje; nastopi več delavskih pevskih zborov. Vršile se bodo igre, tekme, plesi itd., kar bo tudi zanimivo še za poznejše čase: Snemalo se bo vse piknikarje na filmski trak, tako da boste lahko sami sebe videli pozneje v filmu. Se nekaj bo, kar bi moralo zanimati vsakega posameznega delavca in delavko. Piknik se bo za nekaj časa spremenil v protifašistično demonstracijo. Ne pozabite tega, ker samo zadnja točka je toliko važna, da mora spodbujati vsakega zavednega delavca In delavko; komur «o brutalnosti fašizma znane, ta ne bo izostal. Odbor. Naši nenaročnlfcl— Eveleth, Minn. — Kogar zanima čitanje listov, je dnevnik Prosveta jako priporočljiv, se izražajo nekateri naši rojaki. To izražajo z nekim ponosom, ki loči Človeka od drugih Zemljanov. Drugi pa, kot da je čitanje listov delavskega tipa nekaj poniževalnega in so zadovoljni s tem, kar znajo, zato se ne zanimajo za delavski tisk, izvzemši, ako bi prinašal kaj dobička ali aaj dela Poznajo list, ali kljub temu se nočejo udeležiti velike misije, ki jo ta list propagira. Dasi ne priznavajo več rimskega papeža za svojega vrhovnega poglavarja se vendar ne morejo ogreti za delavski tisk. Ali sei vrgli v jarek delavske smernice, se napihnili po meščansko ter nočejo več poznati delavstva, ki hodi po trdi poti? Ali se izogibljcjo delu aH ga prepuščajo drugim, bogovom na primer, kakor to dela naš smešno otročji klerikalni tisk, ki uči: drugi si naj blatijo roke, podu-jajo v boj, nam bo Bog pomagal! Debets plsst teme ln nevede zavija klerikalen tisk, hudobnost prede v nji svoje mreže. Ali zaman! Človek, sko se nič ne ui>a, nič ne postopl, ne pride nikamor zato, ker se 1» vedno bal. Strah se ne premsgs s molitvicami, strah ae premaga le v gl banju. Prosveta bi lahko pridobila še mnogo naročnikov, ako bi jih mogla zadeti a svojim Vsakomur, ki le enkrat člta en pošten članek, se v nJem obudi čl tatelj, da postane naročnik na li*t. Naročanje dobrih listov je ogromna potrebščina med nami AH naročnik, ako ne «ta Hats. je malo. Cltatelj, tudi eden najboljših. ni dosti. Dantfanea «mm delavec biti ne le naročnik In ČL talelj. ki stremi za «nanstirom ampak delavec v delavskem vinogradu. Izkustva, snanatvo—eko se ne I «rim I Jo v delavnosti — za koga neki bodo T Diskusij o delavskih vpraša v orgsnlpneljo ne nič bres delavca. Delav- nost je tista, ki poglobi delavčevo pamet v obstoječe razmere, da jih zapopade, in ki daje ml#-do rast delavskemu gibanju. Naročnik. čitatelj, brez sodelavca je koš brez dna, ki se nikdar ne napolni. So čitatelji, ki čitajo že dolgo vrsto let, ali vse štlvo ne obudi v njih nobene delavnosti. Kam neki gredo snovi? Se vedno se gibajo na desno, levo, cmcajo in podcenjujejo delavski tisk. Tovariši, ne podcenjujmo delavskega tiska. Delavski tisk daje nove poglede zaslepi jajočim ki so v morju dvomov ln tem^ izgubili pogled. Preraja in prerodi vsakega, ki hrepeni zagle-dati beli dan. Marsikateri klerikalec, ako bi hotel biti pošten, bi moral priznati, da mu je iz delavskega tiska pri&ijalo novo življenje, ker pot, katero osvetljuje delavski tisk s svojimi skromnimi žarki, je edina pot, po kateri more in mora vse človeštvo dospeti do svojega cilja. Držimo kar imamo: delavski dnevnik Prosveto l J. Kovacich. Javno zaslišanje o brezposelnost -ni podpori Chicago.—Vprašanje brezpo-selnostne podpore postaja z vsakim dnem bolj pereče. Ves krik o zopetnem uposlenju tistih, ki so sedaj na podporni listi, se le malo uresničuje. Nobenega dvoma ni, da pretežna večina tistih, ki so na podpori sedaj, bo ostala odvisna od take podpore za nedogleden čas. Ves ustroj obratovanja pomožne akcije (emergency relief), potom katerega se potreba po taki podpori ugotovi in podpora razdeljuje, je ps še v teku raziskovanja. , Načelo, da "nihče ne bo stradal v tej deželi," ne uključuje niti z daleka primerno vrsto potrebščin za dostojno preživljanje. Pritožbe se pogosto čujejo, da se podpora ne razdeljuje na temelju enakosti in da je razdeljevanje pogosto zvezano s prevelikimi stroški. Kritika je tudi, da so nekateri prosilci zapostavljani, dočlm se drugim spregleduje zloraba podpore. Hišni posestniki se tudi vedno bolj pritožujejo, da je preveč pričakovati od njih, da ne bi zahtevali stanarine od tistih, ki so na podpori. Predno bo mogoče taka in e-naka vprašanja rešiti, se bo morala pomo&na akcija kolikor toliko preustrojiti, in tudi njena načela se bodo morala spremeniti. To pa ne bo prišlo samo od sebe. Za to je treba agitacije, podporo ali pa imajo opravki m ljudmi, ki so na podpori. 1 Da se pronajdejo težnje in mišljenje raznih faktorjev, prejemnikov podpore, posestnikov stanovalskih hiš, malih posestnikov, ki so sami brezposelni, u-službencev pomožne akcije, davkoplačevalcev in občinstva v splošnem, je Chicago Workers' Committee on Unemployment a-ranžiral javno zaslišanje o brez-poselnostni podpori. To zaslišanje se bo vršilo na na 1831 So. Racine avenue v Četrtek, 22. junija ob 3. uri popoldne. Občinstvo je vabljeno, da se udeleži tega zaslišanja, posebno so pa vabljeni tisti, ki so imeli izredne potežkoče pri izposlovanju podpore, in pa tisti, ki imajo kake pritožbe sedaj. To je edino zaslišanje te vrste na južnozapadnl strani mesta. Ker bodo končne pronajdbe imele več ali manj vpliva na bodoče smernice pomožnega odbora (Emergency Relief Committee), je nadvse važno, da se zaslišanja udeleži kolikor mogoče največ takih, ki so odvisni od podpore. Viri podpore se manjšajo hitreje kot vrste brezposelnih. Da se ti viri zagotovijo, je treba izraziti zahteve brezposelnih za časa. Te zahteve in težnje pa ne more ni-kdo izraziti bolje kot brezposelni sami. Tu je prilika; poslužite se je. Simon Trojar. Tri mesee« prosta elektrika! Dobe jo vsi odjemalci in mesto od občinske elektrarne Toronto, Ont. — Občinska e-lektrarna v Brockvilleu, Ont., je zaprosila za dovoljenje, da da vsem svojim odjemalcem tri mesece zastonj elektriko. Na ta način hoče praznovati dejstvo, da je odplačala zadnji dolg in bo za naprej porabljen ves dobiček v korist odjemalcev in mesta. Elektrarna je bila ustanov Ijena pred 14 leti. V tem času je forslrala ceno elektrike na najnižjo točko, izplačala dolg in upropastila privatno elektrarno. Cena je manj kot dva centa za kilovatno uro za domačo porabo, mesto pa pla čuje še nižje cene za raza veti j a vo, kakor tudi tovarne in drugi večji konzumentje. Občinska elektrarna ne producirá elektrike, ampak jo dobiva od državne Hydro Electric komisije. Peča se le z distribu cijo, kot vse druge občinske e-lektrarne, ki so v Hydro sistemu. Po izjavi predsednika Hydro TOHEK, 20. j» Vestí iz Jugoslav »i Vel (Izvirna porod U U J¿¡¿¡¡JT? SPET SMRTNA NESREČ A V SKALOVJU Nad Škof jo Loko ne Je abil 25. letni Bogué Burdych w nt» vu je neu« an navij«,.! »Interna J« R. Cooka je v On ta Stvar je treba prinesti pred mestnih elektrarn, ki so nost kakršna je. Potreba po brez-poselnostni podpori je neovrglji va, zloraba tiste se pa v gotovih slučajih tudi ne da tajiti. Glavno je, da se pronajde, kaj je v sistemu gnilega, da se potem nadomesti z boljšim. To pa je mogoče storiti le na podlagi praktičnih dejstev, to je mnenj mnogih ljudi, ki so več aH manj posredno ali neposredno v zvezi s izplačale vse obligacije ali pa imajo več gotovine na rokah kot znašajo dolgovi. Povprečna cena elektrike v mestih, ki dobivajo silo o.d Hydro Sistema, je v tej provinci manj kot dva centa za kilovatno uro. V Združe nih državah, kjer je produkcija večinoma v privatnih rokah za privatni dobiček, je povprečna cena nad šest centov. Ljubljana, 22. maja. Včfraj zvečer se je na povrat-ku z gore Ljub sik v Skofjo Loko smrtno pon«rečil 36 letni sin pokojnega škofjeloškega lekarnarja Boguš Burdych. Z večjo družbo je odšel opoldne na izlet na goro Ljubnik nad dkofjo Loko, a katere so se vračali okrog zvečer. Spotoma so se pomudill v gorskem naselju! Gabrovem, od koder so v mrakii nadaljevali pot v dolino. Nekaj čaaa so hodili vsi skupaj, potem pa ao ae nekako razbili in ao šli vsak po svoji poti. Boguš Burkah je hodil sam ter izbral pot preko skakmtih strmin na Ko-Mo. Ta pot podnevi ni nevarna, postala pa je nevarna v temi. Popolna tema je zakrivala nevarna mesta, da jih Burdych ni videl. Tako je na nekem mestu zdrsnil s čevlji ter padel .preko skal kakih 10 metrov globoko. Njegov brat Genči, ki je s tovarišem stopal nekoliko v stran po drugi poti, je slišal bratov krik in zaslutil nesrečo. S prijateljem sta šla iskat brata, a v temi nista našla. Takrat je prišlo iz doline nekaj fantov z močno lučjo. Ti so v obcestnem jarku našli umirajočega Boguša. Krvavel je iz glave, kjer je imel na tilniku veliko rano, a glasno stoka nje je pričalo, da še živi. Brat in tovariš sta bila takoj pri ponesrečencu, iz Škofje Loke je prihitel avto z zdravnico Sosso-vo ter so ponesrečenca odpeljali domov v Škof jo Loko. Poklicali so še enega zdravnika, oba sta u-gotovila, da so poškodbe smrtne. Zlomljena je bila hrbtenica, po vsem telesu je bil potolčen in na vesl i€ imel v«lH«o rano. Okrog petih zjutraj je Boguš Burdych podlegel poškodbam. Vocnine gor, piače del.—Ljubljanski tramvaj težko Živi, premalo je ljudi, ki se poslužujejo tega, pri nas dokaj počasnega sredstva. Voziti se izplača le na daljše proge. Tako je obisk tramvaja premajhen In družba skuša na vse načine uravnovesi ti stroške z dohodki. Pa se poslužuje napačnih ukrepov, če b uvedli recimo mesečne karte, s katerimi se lahko voziš kamor koli ln kolikorkrat koli hočeš na dan, bi dobila tramvajska družba s tem stalen kader o4jemal-cev. Tega pa pri nas ni. Do ne davna so celo vse te kratke proge razdelili v posamezne sekcije in določili voznino po številu sek cij, ki jiji prevoziš. To je bilo za sprevodnike zamudno, za potnike pogosto predrago. Potem so to dokaj srečno poenostavili: za vožnje po mestu kamorkoli notna cena (1.50 Din), v St. Vid 3 Din. Promet se je s tem gotovo dvignil, a tramvajski družbi še nI bilo pomagano. Zato so sklenili uvesti z 20. majem spet novo metodo: če prestopiš, plačaš namesto poldrugega dinarja kar dva dinarja, pa čeprav se voziš samo tristo metrov. Ce se voziš naravnost, ne da bi prestopil plačaš 1.50 Din, pa čeprav se pelješ 8 kilometrov, če pa prestopiš moraš plačati pol dinarja več, pa čeprav samo sa 1 km. S tem misli tramvajska blagajna profiti ratl nekaj tisočakov, kar pa ji ne bo uspelo. Istočasno pa je svojim uslužbencem znižala plače za 5 do 16%, doklade pa znižala za 50%. Tako sega tramvajska družba zmerom po novih metodah, in to a tako naglico, da bo kmalu vseh teh metod konec Hi olienem najbrž tudi tramvaja. Za enotnost fašistične orgai sadje. — Kakor v ljubljeni "Pohod," v Zagrebu "Pobeda (Zmaga), tako Izhaja tudi i Beogradu fašistični tednik "Jugoslavija;** krog njih ae zbirajo nekdanji Orjunaši. Srnaovcl itd. Ker je sedanji čas bolj ugoden sa uapevanje fašizma pri nas, so začeli javno s svojim delovanjem in Isdajanjem svojih glssil. I majo organizirane svoje celiee, njih člani so označeni a številkami, zbirajo se na sestanke in delajo tudi v drugih rodoljubnih orfanitacijah. Zelo oska je ves m^d temi fašističnimi organizacijami In tako "tt jo Imeti orožje, Paši* M svojo te?nl1 J« iapro.il* ministra za dovo|j sme ustanoviti jUiJ narodna gtranka jL, msterjetotedflidovi šistična stranka ui svoje udarne čete v fašističnih omladiaakilT Prav zaradi teaa! grajski fašistični UdS sjavija" v zadnji številki ( članek, kjer se zavien*, ženje vseh omladinukih lističnih (reci: £¡¡2 ganizacij v državi. U»t je, da nimajo te mi ganisacije enega i* centralno uprava In naj bi združene orgiu. stopale? Član kar pravi: Mj se čuti potreba cionalistične organu zunanji in notranji delujejo na to, da bi melje nase države." Belokrajiaska vas Dr*«, vsa pogoreli V soboto 21. maja izbruhnil v belokraji«dqk| šičih požar, ki je uničil c spodarskih poslopij in novanjski hiši ter pov de za pol milijona din srečo so najbrž zakrivili i ki so se na skednju Jvid**» ds vlskašenebo.1»** nil, splezal pod tfpori; ti ter stopil na P™*' M lokomotivo, ki f»J? m njem hipu le «rjbdj ob progo. Sunek ie » čsn, ds je ****** £Z trov daleč penj^a bležsl mrtev. MJ* ' ^ nec. so "f^T^S ao ga doma P^T^jg nesrečo ter »« »MJ^iSM je domnevalo. mor. ko ps so povedali, de je popolnoma rltth-j* no. da grt 20. JUNÜA. konvencija Š.N.P.J. m dE8ETE REUSE KONVENCIJE Lv knsEe narodne podporne jednote ^ um. Htmnu 8NPJ od 22. maja do S. junija IMS 1». SEJA 2. junija prtrovith otvori sejo ob popoUfre. reditelja je imenovan br. Stanich (312). Mraoija v imenu poverilnega odseka poroča, da so vsi rfZiii in delegati navsoči, rasen glavnega sdravnika Za- Savsočih je torej 208 delegatov in gl. odbornikov. fcLm prečita zapianik 17. aeje, ki je s par malimi po- predlaga, da ae preide takoj na volitve glavnih od . Podpirani) in enoglasno sprejeto. „, , fVtrovich odloči, da ao na dnevnem redu nominacije ta Mdnika mhJ '' . ¡¡¿¡ni »o bratje: Oven, Cainkar in Vidmar. Nominaci- neOven in Cainkar. «rilni odsek pobere listke in šteje gUsove ter poroča, da Vdanih 208 glasov, in sicer za brata Ovna 89; sa brata ia pa 119 glasov. Prtrovirh proglasi brata Cainkarja ponovno izvoljenim Mt predsednika. Cziakar se zahvali za zaupanje, ki mu je bilo a to ponovijo izkazano, ter obljubi, da bo delal za dobrobit jed- * vse člane, tudi one, ki so glasovali proti njemu. Mrmolja poroča, da je dospel br. Zavertnik in da šteje Beroča 209 glasov. • prvega podpredsednika sta imenovana brata Somrak in Oba sprejmeta nominacijo. trilni odsek pobere listke in prešteje glasove. Izid glar je sledeči: Somrak 106, Vidrich 100 glaaov; tri glasovi ne- , Skupaj oddanih 208 glasov. gonrak, ki ga predsednik proglasi za izvoljenim, se za- • obljubi, da bo deloval za vse brez razlike. Bito drugega podpredsednika ata imenovana brata Gram e, ki oba sprejmeta nominacijo. trilni odsek pobere listke in prešteje glasove ter poroča, Ujel br. G rum 100, br. Lokar pa 106 glasov. Trije glasovi rreljavni. Oddanih je bilo 209 glasov. Lakar se zahvali za izkazano naklonjenoat ter obljubi, da i deloval za jednoto, kakor je to delal tudi doalej. »vnem redu je nominacija za meato glavnega tajnika, na sta brata Vider in Turk. Br. Baumbich, ki nominira irka. predloži pismeno izjavo s kvalifikacijami, ki jo je podal v smislu pravil. tetju glasov poroča poverilni odbor, da je bilo oddanih •v, in sicer za brata Vidra 123 in za brata Turka 86 gla- frtrovich proglasi brata Vidra kot gl. tajnika. Br. Vider ih besedah zahvali za zaupanje, ki mu je bilo s ponovno 0 izkazano. Obljubuje, da bo i v bodoče delal za jednoto svoji najboljši moči protektlral. šesto bolniškega tajnika so imenovani bratje Gradišek, 1 Medveshek. Sprejmeta brata GradiAek (131) in Novak, »verilni odsek pobere listke ter prešteje glasove, poroča, »oddanih 209 glasov, in aicer za brata Grsdiška 106 in za »vika 104 glasovi. Gradišek, ki ga predsednik proglasi izvoljenim za bolni-jnika, se zahvali ter zagotovi delegate, da bo vedno de- ojih najboljših močeh za intereae jednote. sj»t minut odmora. fctrovich poroča, da je prejel od Članic v kuhinji čikaA-tev SNPJ epo razglednico s pozdravi za delegacijo. Se »* znanje z zadovoljstvom. rednem redu je nominacija za mesto glavnega blaga jni- »inirani so bratje Lotrich, Vogrich in Novak. Br. Lo-foni nominacijo v prilog brata Novaka. Brata Vogrteh i »prejmeta nominacijo. P»4tetju glasov poroča poverilni odsek, da je bilo odda-rfuov, in sicer za brata Vogriča 128 in za brata Novaka n. predsednik proglasi brata Vogriča izvoljenim za glav-fcajniiu. Vopich obljubi, da bo tudi v bodoče enako vestno deloval » Omeni tudi, da ceni višje zaupanje, ki mu je bilo skalno izvolitvijo, kakor pa slulbo samo, četudi seveda ni brezpomembna. *to gl. upravnika sta imenovana brata Godtna In Med-Wa "prejmeta. Poverilni odsek prešteje glasove in po-«j prejela: Godina 106 in Medveahek 101 glaa. Br. Go-*«vali in obljubi, da bo še zanaprej veatno vršil avojo ri te enaindvajset let. tomiem rodu je nominacija za glavnegs urednika. ■•oMch predlaga, da konvencija proglaal brata Ivana ■JHasno izvoljenim za glavnega urednika. Podpirano in Imov sprejeto. "»»«•h proglasi brata Moleka kot ponovno izvoljenega urednika. ^^ predsednika gospodarskega odseka so imenovani wwich, Siskovich, Cvetkovich, Aleah in Olip. Zsdnjs ostali sprejmejo. ¡J" odsek i * »bere listke ter prešteje glaaove in poroča, k V^,vich 10«, br. Cvetkovich 86 in br. Siskovich ««veljavni so bili trije glaaovi. Oddanih je bilo 209 ki vodi aejo, proglaai brsU Petroviča kot novega foipodarakega odseka. se zahvali in obljubi, da bo po avojih najbolj «kuAsI ukazati vrednega tega zaupanja. ■7»i^*Urakffa odaeka ao Imenovani bratje: Alesh, " h S Hkovich, Oven. Vidrich, Lekle in Zarnik. No-¡J^jo bratje Alesh, Ollp, Cvetkovich in Slakovich. nlr , ^J»""!. rif Kovnice ter prešteje glaaove in 7. ^^a — J l+Z^' glasov. , , . , Br. Ambrozich, ki je proglašen kot član nadzornega odseka, izjavi, da bo Skušal delovsti sa vae člane enako po svojih nsjbolj- ših zmožnostih. Števni odsek, ki je ¿tel glasove pri volitvah za člsne porotnega odaeka, poroča, da ao dobili: Sular ......••»•»•»••••••••••• Barbič ..... •aeeeaeeeeeeeasaa Močnik Mmr .......... Zamiki Kobi........ Zevnik .... Mrmolja Kmpcic ..... Mahkovtz eeeeeaesssMse eees tHIMM*«t«tMMMM*MI ••aaeeaeeaaaeeeeaaeeeeeeae* eaeeseaaaeeeaeaaaaeeeeee eeeeeeeeeeeaaeeaeeaee eeaeaaaeeeeeaeeseee« 99 glaaov 96 H 86 H 74 M 67 H 60 »» 47 H 41 M 37 M 31 M 81 M 29 M 22 H 2 #» I. Br. Petrovieh ugotovi, da ni bli nobaden Isvoljen kot član porotnega odseka, in da gre prvih osem, ki so dobili največ glasov, na ožio volitev. . Stevni odsek pobere glasovnice ter se odpravi na štetje gia- SOV. f v « . | Ns dnevnem redu so voljtve zastopnikov gl. odbornikov. Za namestnika podpredsednika sU ImenovOna braU Frank Gradttsk (618) in Kosele (699). OU sprajmeU. Poverilni odaek pobere In pn*t*fe glsaovnice ter poroča, da je prejel br. CradUek 106 in br. Koeole 92 glasov. Za namestnika gl. pod pred aednika je torej Isvoljen br. Grn^ttek, ki se ss saupan- je sahvali. 4 .. . . . Ns dnevpem redu je nominacijs m mesto namestnika brniškega tajnika. Imenovani so bratje: Tokauts, Riska, Bruce, Mod-veshek, Muhvich in Novak. Sprejmejo bratje: Tokauts, Muhvich in Novak. M4 Poverilni odsek pobere glasovnice In prsiUje glasove ter poroča, da so dobili: .......... Novak Tekautz ............ ........... Mskvitk Š4 Ker ni nobeden dobil potrebne večine, prideta brata Novak la Tekautz na oijo volitev. Br. Petrovieh sakljoči sejo ob 16.10 21. SEJA l , ■ .i -k . dne S. junija dopoldne Br. predsednik otvori sejo ob 8. zjutraj ter imenuje delegata Gorenca sa reditelja. Navsočih je 208 delegatov in gl. odbornikov/ Citan je zapisnik 18. seje, ki je s malimi popravki soglasno sprejet. Sledijo ožje volitve ss namostnika gl. bolniškega tajnika med br. Novakom in Tekavcem. Br. Novak izjavi, da Želi umakniti svojo kandidaturo v prid br. Tekavcu. Br. predaednik vpraša tretjega kandidata br. Muhvicha, ali sahteva olje volitve. Br. Muhnich pa sledi .vsgledu br. Novaka in sbornica soglasno isvoli br. Teksvca aa namestnika gl. bolniškega tajnika. Br. Tekavec ae sahvali zbornici na isvolitvi tor jo zagotavlja, da bo v slučaju potrebe i>ošteno in vestno delal kakor bodo sahtevali interesi jednote in njenega članstva. Nominacija kandidatov za nameatnika gl. blagajnika. Nominirani ao br. Sostarich, Novak in Mrmolja. Nominacijo sprejmeta br. Novak in Mrmolja. Za br. Novaka je oddanih 117 glaaov, sa br. Mrmoljo 86, S glasovnice ao neveljavne, vsega akupaj oddanih 206 glasov. Isvoljen je br. Novsk. Poverilni odsek sporoči rezultat volitev 4. članov gl. porotnega odaeka kot aledi: Trčelj 110 glasov, Podboy 116, Sular 106, Barbič 98, Vratarich 87, s. Močnik 70, Spiilsr 67 in Morsi 47. Isvoljen! so Trčelj, Podboy in Sular. V ožje volitve gresta Barbič in Vratarich. Resultat oljih volitev: sa br. Bsrblča oddanih 112 glasov, sa br. Vrataricha 06 glssov, torej je isvoljen br. Barbič. Nominscijs kandidatov sa namestnika upravitelja publikacij. Nominirani ao br. A. Garden, Medveshek, Anton Hrast in L. Kafcrle. Nominacijo sprejmejo Garden, Modvsshek in Hrast. Rezultat: Medveshek 107 glasov, Garden 87 in Hraat 13 glaaov. Isvoljen je Medveahek. Nominacijs kandidatov sa nemeatnik« članov goapodarske-ga odaeka. Nominirani ao br. Zajec (Milwsukee), Benedict, Fer-lin, Kosela, Rimac, C. E. Zarnick, Bruce (Lorain, O.) In a. Smolts. Nominacijo aprejmejo br. Zajec, Ferlin, Rimac, Zarniok In Benedict. Resultst: Zajec 101 glsa, Ferlin 44 glsaov, Rlmsc 86 glssov, Zarnik 34 in Benedict 94 glasov. Ker nobeden Ismsd kandidatov ni dobil |K)trebne nad polovic no večino, odredi br. predssd-nik olje volitve, is katerih odpade samo br. Zarniok. Isid ožjih volitev: br. Zajec 108 glsaov, br. Ferlin 43 glasov, br. Rimac 89 glaaov in br. Benedict 109 glaaov. lsvoljens sta br. Zsjec in Benedict. Sledi nominacija kandidatov za 2 namestnlks v gl. nadsornl odsek. Nominirani ao F. Pezdlr, J. Vidmar, Grosdeck, Gorens, Ksferle, Krivokapich, Preveč, Kosela, Lauah in Spiller. Nominacijo sprejmejo Pezdlr, Vidmsr, Grosdeck, Gorens, Krivokapich, Lauah, Spiller in Kosela. Ker nihče ismed kandidatov ne dobi potrebne nadpolovlčne večine, odredi br. predsednik ožje volitve med kandidati Pezdirjem, Vidmarjem, Koselo In Hplllerjem. Resultst: Pesdlr 123, Vidmar 119, Kosela 79 In Spiller 80 glasov, lsvoljens sta Pesdlr in Vidmsr. Nsto nsstopl odsek sa resolucije. Br. Pečnlk (89) pravi, da je bila poslana nsi gl. urad nekfc pritožba društva 736, ki pa ni bila predložena konvenciji. Br. Vider odgovori, da Je zadnja konvencija sklenila, da morajo biti vae prošnje ip pritožbe tukaj 16 dni pred konvencijo, da pa ae sedanja konvencija ni držala teh zaključkov, kar ni dobro, kajti pravila je treba vpoštevatl, Br. predsednik pojaanl, ds je sklep konvencije, da sme take zadeve vpoštevatl ln da je to odvisno od tozadevnih konvenčnih odsekov. Br. Podboy predlaga, da konvencija stvsr prepusti gl. upravnemu odseku v rešitev. Zbornica soglasno osvoji predlog br. Podboja. Nsto dobi besedo br. Olip ter čita: RESOLUCIJA glede ustsnovitve sklada ss stare In onemogle člans Deseta redns konvencijs Slovenske narodne podporne jednote, zborujoča v Chicsgu, 111., od 22. maja do 8, junija 1938, uvidi, da je število članov, ki so stsrl in onemogli in obenem bres sredstev sa preživljanje, vedno večje, ter smstra, da js potrebno, da se nekaj stori sa tske člane. In ker SNPJ nima posebnegs sklads v take svrhe, konvencija pa uvidi, da je prišel Čas, ko je trebs pričeti s nabiranjem finančnih sredstev v ts nsmen, ZATO SKLENE, ds se ustsnovi posebni skled ss stare ln o-nemogle, v katerega plačuje vsak član po sn cent mesečno, ter t se ts sklep uveljsvi s dnem, ko stopijo v vsljavo pravila, ki jih sprejme ts konvencijs. Priporočilo odseks sa resolucije: Ker je konvencija snižsla ssesment v konvsnčni sklad za lc ln bi torej sprejem te resolucije ne pomenil povlšsnja sscsmenU, dalje, ker uvidevamo, da je tak sklad potreben, posebno ako bi Jsdnota kdsj ustanovila savstilč» sli farmo za onemogla člane, priporočamo, da konvencija odobri to rasolucijo. Podpisani: J. Ollp, I. Molek, L. Junko, F. Podboj in Leo F. Perušek. Predlagano ln podpirapo j«, da se resolucijo sprejme. Besedo dobi br. Cainkar, ki pravi, da se pobrlgsmo sa ostarela člane In ds je potrebno, da se tosadsvnl sklsd sočne takoj nabirati. Mesi, da Je en cent mesečno tako malo, da noben n« bo občutil, In ds ae bo na ta način lahko nabralo v tem akladu do druge konvencije bllsu $16,000.00, kar bo ustvsrllo možnost, ds pri-hodnja konvencija kaj ukrene glede nakupa avets ss fsrmo sli ksj drugegs v tem pogledu. Priporoča, ds ae resolucijo aprejme. Br. (ledina želi, da bi ae pooblaatllo gl. upravnik odaek, da ne v slučaju izredno nujne potrebe rabiti ta sklad pred prihodnjo konvencij«». Br. Ollp pojasni, da Ja to predvideno v resoluciji. Resolucij* je soglasno sprejeta. I Nsto Je predložene naslednja reaolucija: BE IT KKHOLVKD: That the Tenth Rogulsr Convention of the Slovene National R»n*flt Society In session in Chicago, from May 22 to June 3, lt38, inclusive, approve* by roil-call vote* tkat sil dflcieion*, amendments, and chang*s of th* lly-lsws, sccepted by the said Convention shsll become effective July I, 1988, after which date sny section of the Hy-4awa not In socordsnee with tke ssid chsnge* becomes null sod void. WITNESS our hsnds snd the seal of said corporation, the 8rd dsy of June, A. !>., 1933. SMIVENHKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA (SLOVENE NATIONAL BENEFIT SOCIETY) VInsert Cainkar. Supreme President, Mali Petrovlek. Ckai of the Convention, Fred A. Vider, liigriwi Secretary, I. Utrirk. Secretary of the Convention. Chisago, Illinois, June g, 1983. Br. Vider pravi, As Jo pstraboo, da ae ta reaolucija P, R O S V Stsl je tako ob strelnlci in pregledal kos .vet. pred seboj. V divjem, klenskem treskanju gmnat se e dete ob prsteno steno. Vendar je gledal in sku- ial dognati, kar je videl. Pod njim v zraku se je razpočil šrapnel. Bel oblaček se je raznesel in izginil nenadoma. Na ravnici je videl, kako so se pognali mahm. drobni ljudje iz črne lise na travnik in oddirja-li naprej. Beli oblački so se odpirali nad njimicepali so po tleh, se vzdigovali in dirjali do prihodnjega jarka. Nekateri so obležali. Nad njim laja strojnica. Posamezni streli vojakov klopočejo vzdolž vseh jarkov. Tu stoji in vidi, naslonjen na mokro prst, mnogotere stvari. Sliši bučanje peklenskih viher, trepeče ob krohotu granat, ki tipljejo vedno bliže. Na desni strani jarka je priletela granata v star zapuščen, u^rt zakop. Tramovje se je raz-cefralo in planilo v zrak, kakor bi roj ogromnih žuželk zvihral iz zemlje. Njegov zaklon je tvoril ozek, šiljast rov, ki se je odcepil od jarka navzgor po bregu. Jeklena plošča na prsobra-nu ga je varovala krogel. Zdaj pa zdaj se je katera izgubila in oplazila jeklo. Vsakikrat je vrgel glavo nazaj. Kadar se je zadrla v blato, je zamolklo plosknilo. Pogledal je na uro. , Komaj deset minut je tu, njemu pa je dolga večnost. Da bi bila vsaj dva, laže bi bilo! . Mrak je zajel počasi vse predmete. Polagoma se je nočilo in v tej poltemi so se vžigali bleski granat še veliko huje. Daleč spredsj se je zablisnila raketa in padala nazaj na zemljo kakor ogromen zelen mesec. Puškarjenje je ponehalo, le posamezni streli so se zadiraii v temo. Sklonil se je čisto na dno rova in prižgal cigareto. Potem se je znova naslonil na blato. Pogledal je skozi strelnico. Tema. Ničesar ni bilo videti. Tedaj je po zraku zabučalo, kakor bi se vozil neznanski duh pod nebom. Vrgel se je plo-skoma v lužo, ki se je natekala v rov. Ogromen, do nebes segajoč plamen je preklal noč. Zemlja se je odprla s strašnim treskom. Jeklena plošča se je snela iz prsti, plast padajočega blata ga je zasula. S težavo se je izkopal. Dva vojaka sta se priplazila po jarku in mu pomagala na noge. Naslonil se je na steno. V desni roki je začutil pekočo bolečino. Izpod rokava se mu je v dlan stekala kri. Nekdo ga je prijel okoli ramen in ga vodil po rovu. Drugi je ostal na preži. — Drobec granate! je dejal tovariš. Naj-brže nič hudega. 1 — Boli! je zastokal Justin. Noge so se mu tresle, vedno bolj se je naslanjal na tovariša. — Ampak, fant, nazaj pojdeš! To je sreča v nesreči! V zakopu so mu slekli plašč in bluzo. Nekdo mu je prerezal rokav srajce. Bolečina je vedno bolj pritiskala. Bilo mu je, kakor da se bo zdaj pa zdaj zgrudil in zaprl oči. Videl je tovariše kakor v megli. Na levi«'roki nad komolcem je bila velika, raztrgana rana. Drot>ec granate mu je razce-fral meso in močno je krvavel. Za silo so ga obvezali. Nekdo mu je dal požirek ruma. — Zdaj pa jo kar odkuri na preobvezovall-šče! je dejal kaprol in vesel bodi, da ni hujšega ! Določil mu je spremljevalca. Granate so uhajule preko jarka. Plazila sta ae po vijugastem rovu navzdol. Kadar je za-sikalo po zraku, sta se vrgla na tla. Justin je hodil kakor v omotici. Držal se je za roko svojega vodnika. Ko sta izstopila iz rova, sta zašla v globok jarek, ki ga je zvrtala granata. S težavo sta se izvlekla iz mastne brozge, ki ju je vlekla nazaj. Zadaj za njima so blestele v zraku rakete in strojnice so znova prasketale. Granate so sekale venomer. — Napadajo l je dejal tovariš. Justin se je vlekel za njim. Naletela sta na stražo, ki jima je pokazala smer. || — Cez klanec se žurita, je dejal stražar. Tja se zelo rade izgubljajo granate! O pravem času sta jo popihala. Pred njima je vrglo v zrak zemljo in dušeč ekrazit ju je zajel. — Za menoj, hitro! je priganjal tovariš. Vlekel ga je za roko. Dirjala sta preko zasneženega travnika in se pognala na strm klanec, za katerim je bilo obvezalovališče. Tipala sta, da ne padeta v jame, ki so jih izkopale granate. Justin je dirjal s poslednji močmi. Vedel je: — Tam zadaj je rešitev in konec vojne! Odzad je prižvižgalo, kakor bi nekaj nevidnega, silnega vrglo jekleno zanko za njima. - — V jamo! je zakričal tovariš in potegnil Justina za seboj v lijak. Potem so ju zajeli ogenj, prst, blato. Justina je zračni puh z vso silo potisnil v mastno ilovico. Tovariš je čepel pod njim do pasu v vodi. Ko se je otresel silovitega brnenja v glavi, se je prijel za rob jame in se potegnil kvišku. — Daj no! je pozval tovariša. Tovariš se ni ganil. V temi ga je komaj razločil. Puškina cev se je lesketala nad njegovim obrazom, glava mu je mrtvo visela na prsi. Stegnil se je nazaj v jamo in ga prijel za glavo. Bliskovito je potegnil roko k sebi in pridu šeno vzkriknil. Na prstih se mu je lepila topla vlaga. Segel je v odprto črepinjo svojega tovariša. Raznesek granate mu je odnesel lobanjo. Divja groza ga je popadla. Splazil se je po vseh štirih na vrh. Za njim je padla granata. Predaleč je bila. Na vrhu se je oddahnil, na smrt utrujen se je za nekaj hipov zleknil «neg. Zaspal bi rad. Toda rana ga je pričela skeleti. Četa pešcev ga je ustavila. — Kam? ga je vprašal praporščak. Ranjen? je dejal na to? Kar tod naprej, potem pri hostl na levo! Obvezovališče je bilo zadaj za hribom v i puščeni opekami. Zdravnik mu je razkužil rano, jo obvezal in dejal podčastniku, ki je stal poleg njega: — Lepa rana! Ce ne bo zastrupljenja, bo v štirinajstih dneh dober. Tu se je šele pričel zavedati. Obvezana rana ga je sicer bolela, toda polagoma je prihajalo vanj tisto sproščenje, ki človeka zgrabi, kadar ga objame zavest, da je ušel smrti. Razgledal se je okoli sebe. Bili so v velikem golem prostoru. Na tleh ob zidu so ležali na slami ranjenci. Težko ranjeni. Nekateri so stokali, drugi vpili, mnogi ležali negibno in nemo kakor mrliči. Sanitejci so jih odnašali na vozove. Mladenič od sedemnajstega pehotnega polka je zatulil, ko so ga dvignili: (Dalje prihodnjič.) Slika Iz zraka pogorišča razstrelbe pri Leng Beachu, Calif., ki usmrtila sedem delavcev. je uničila oljno M. DJurlč-Topalovlleva: Kari Marx o iaai Ne ved neti iz vseh slojev ka kor tudi |K)znavalci marxizma iz kdovekatere ž«- roke, trdijo, da sta Marx in Kngels odvzela rodbini idilo in da zahtevata odvajanje žene od doma, gospodinjstva in rodbine. Vendar pri vsem tem nihče ni bil boljši oče in mož od Karla Marxa. Nihče se ni bolj zavzemal za čiatoto rodbinskega življenja kakor ravno on. In nihče pred njim ni tudi odprl proste poti in razvoja ženi kot bitju. ki je enako in enakopravno z moškim. Poglejmo samo v Marzov "Komunistični manifest". ki ga je Izdsl 1848. leta: "Rodbinskim odnošajem je meščanstvo vzelo oni sentimentalni značaj in ga povsem podredilo denarnim vprašanjem. "V kolikor Je za ročno delo potreba manj Izvežbanuati In manj moči, s tem hočem (»ovedatl, kolikor ae moderna industrije bolj razvije, v toliko t»olj zamenjuje moško delo ženska. Razlike v simlu In letih starosti za detavakt razred nimajo nikakš nega družabnega značaja več Delavec je brez lastnine; njegov «dnošaj do žen«* in otrok nima več ničeaer akupnegs z meščanskimi rodbinahimi odnošaji. "Na čem temelji »udobna meščanska rodbine? Na kapitalu ln na goapodarakem pridobivanju "V najpopolnejši »bitki ji ona samo za meščanstvo. Hjf ni naravni dopolnili pa sta prisilna samskost delavca ln javna prostitucija. S padcem teh dveh dopolnil bo padla tudi meščanska rodbina sama, in z izginotjem kapitala bosta Izginili prva n druga". Meščanski zakon je v bistvu samo zajednica poročenih žensk, n največ, kar bi se moglo komunistom očitati, Je namen, da na mesto prikrite, llcemcrne za ednice žensk uvajajo uradno, atvarno zajednlco. Pri tem je jasno, da bo t izginotjem današnjih produkcijskih pogojev Izgi nila tudi ta zajednica žensk, ki e samo posledica teh pogojev, t, j. da bo izginila tako uradna (javna) kakor tudi tajna prostitucija. V drugem svojem progiama-tlčnem spisu, v "Inavguralni a dresi"/« jo je Marx ladelal 1864 eta za Mednarodno delavsko a sociacijo (Prvo Internacionalo) se Marx odkrito Izreka za enakopravnost spolov in zahteva svobodno sodelovanje !en«ke povsod, ker Je v svojem lastnem življenju videl, kaj pomeni sodelovanje z razvito in duševno možu sorodne žene. e svojo soprogo Jenny Marx namreč: "Prlporoče ae uatvarjanje žen-aklh društev v okviru delavskega razreda. Samoobeebi umevno p« j«, da to prlporočik» nI n Uspehi racionalizacije Da ima racionalizacija, ki je bila izvedena v industriji v tekočem stoletju poleg solnčnih tudi senčne strani, je marsikomu znano. Iz Bulletina V. S. K. (Basel) navajamo nekaj primerov, ki naj pokažejo kako je racionalizacija v ogromnih razmerjih povečala in povišala možnosti produkcije: V premogovnikih je bilo do nedavna navezano delo večinoma na ročno delo oz. pogon. V novejšem času pa je bila storitev posameznega «rudarja zaradi uporabe stisnjenega zraka in strojev povečana za dnino od 1161 kilogramov na več kakor 2000 kilogramov. Primer in dokaz za to je n. pr. naša Trt>o-veljska premogokopna družba, kjer producirajo danes s 5000 delavci več premoga kakor so ga pred 10 leti s skoro 10,000 delavci. V železarski industriji je na-rastla letna produkcija delavca zaradi racionalizacije oz. od početja racionalizacije od 457 na 650 ton. Predno je Henry F'ord izdeloval avtomobile na tekočem traku je zahtevala dovršitev enega avtomobila porabo 4,500 delovnih ur, zdaj pa je potrejjlih za izdelavo enega avtomobila po metodi Forda samo okroglo 400 delovnih hur, torej za 11-krat manj. Izdelava namiznega stekla je bila nekdaj umetno rokodelstvo; moderna izdelava namiznega stekla po avtomatični poti zahteva pa le nekako petnajsti de! onega ročnega dela kakor je bilo potrebno v starih steklarnah, ki so izdelovale namizno steklo. Posamezen delavec je napravil prej na dan 450 kosov opeke; moderen stroj jih pa izdela na delovni dan 40,000 koaov. ____ Pred letom 1919 je napravil Iz četrte resolucije žene/eke-l Posamezen delavec dnevno 75 e-ga kongresa I. internacionale iz I lektričnih žarnic; poseben stroj II. 1866 ae vidi jasno Marxovo za nJih izdelovanje pa jih izgo-gledišče glede ženskega dela: tovi dandanes dnevno 75,000!! Ženske je treba najstrožje iz- Ti"0Č.k™t ,ve*! ... . ključiti od vsakega nočnega de- L ^eUvi brit¿€ "f la. in prav tako tudi od vsakega ** »toritev ene delovne sile isto dela, ki bi žalilo njih čut 8ra^u ^ličino ka;or storitev 500 delovali pa izpostavljalo njih telo stru- *ÍJ£JETÍ <*ema letoma. čata vedno večje gorje na svetu. Odpomoč bo treba najti, kajti šele potem bodo uspehi racionalizacije res uspehi v blagor človeštva, ne pa v njega proklet-stvo. Cv. K. Anarhija v današnjem gospodarstvu Nikdar prej se še ni taku jasno videlo, kako neurejen'in ne-popolen je današnji takozvani kapitalistični družabni in gospodarski "red". Do kakšnih absurdnosti in protislovij je prišlo današnje - gospodarstvo, naj nam pokažejo tele vesti, ki jih postavljamo poleg mnogih, o katerih smo svoj čas že poročali: V Kanadi in v Zedinjenih dr žavah Sev. Amerike je moralo mnogo farmarjev pustiti svojo pšenico segniti kar v steblih na polju. V New Yorku so ugotovili, da v morju gine nešteto rib zaradi prevelikih množin mleka, ki je bilo izlito v morje. V Oaklandu, Kalif., so izlili v e-nem mesecu več kakor 450,000 litrov mleka v vodo. Da ohranijo ceno jajc, a» igrali iotary klubi v Kaliforniji s 60.000 komadi jajc znano igro base bali! Ob istem času — tako roroča list "Bodenreform" — pa je 60 odstotkov veeh newyorSkih o-trok premalo prehranjenih in se polagoma bližajo izgladovanju — in to po ugotovitvah Družbe za izboljšanje položaja ubožne-ga razreda v New Yorku. Se nikdar prej v vsej zgodovini New Yorka ni bilo v tem mestu toliko uboštva, bede in pomanjkanja. Nikdar še ni bilo toliko bolezni, ki vse izvirajo iz nezadostne Qrehrane. Da, še nikdar ni bilo toliko lakote kakor zdaj. Pa poslušejmo dalje: Dnevno poročilo hamburške blagovne in-terimne borze sporoča, da je bilo do konca januarja tega leta uničenih že 13.5 milijonov vreč kave, in da hočejo zanaprej dnevno uničiti po 70,000 vreč kave. Ce bodo izvedli ta načrt, znači to letnega uničenja okroglo 20 milijonov vreč kave, kar bo pač res pripomoglo k temu, da bodo cene kavi poskočile, sli kakor pra- penim ali drugače škodljivim V težki kovinarski industriji vplivom." Za deklico°odMl6.* do I j* *?il0 treba " Mtru- 17. leta starosti zahteva Maml*"!* *ne£? Y,*lj\ dol*ega en meter in 90 milimetrov premera leta 1914 še sedem delovnih ur, 1932 pa aamo Še dve uri. Za izdelavo enega vretena dol- samo šest urno delo. Danes po 50. letih od smrti e-nega od največjih genijev vseh časov in največjega človekolju-. - . ^ ba delavske žene vsega sveta, metfr § vnmenm j* se tudi slovenske in Jugoetof»» SS?^!!^ ^JSfiSi * *ke delavske žene spominjajo ^^J? de,0vna it,irih Ur Karla Marxa z največjo hvalež- ,eU 19 2 ** 8am° 46 *** urt' nostjo. Priredil at | C,"> "•JholJ konzervativna o- blika gospodarstva, to je polje- Ufoletovcl aa novo .ir>nkA I