MOJA DRUŽINA
projektno delo učencev I. in II. oddelka na OS Neznanih talcev, Ojstrica
ANA PRI POSTI 2380 SLOVENJ GRADEC / CENA 330 TOLARJEV
Ko smo nekega dne z učenci II. oddelka kramljali o njihovih družinah, družinskih članih, babicah, dedkih,., se mi je porodila ideja za projektno nalogo. Svoje misli sem takoj zaupala otrokom, ki so idejo z navdušenjem sprejeli. K sodelovanju smo povabili še učence I. oddelka in njihovo učiteljico Evelino Roglšek. Obe sva kmalu ugotovili, da gre za temo, ki med otroki zbuja veliko zanimanja. Doživljajski vidik, samoiniciativnost, u stvar možnost;
postaviti v ospredje in na katerih sva gradili.
Bili sva prepričani, da se bodo dela z veseljem in navdušenjem lotili. Najprej sva izdelali načrt, kako naj bi samo delo potekalo, kaj bodo lahko učenci postorili doma in kako naj bi delo potekalo v šoli. Skupaj z učenci smo si zastavili določene smernice, ki naj bi nas pri samem projektu še posebej zanimale: poznavanje in predstavljanje ožjih družinskih članov, sorodnikov, zbiranje fotografij, izbira najljubšega in najmanj priljubljenega
rjalnost, raziskovalni pristop otrok samih, socializacijska vloga ter lost za razvoj komunikacije, so le nekatera dejstva, ki sva jih želeli
sorodnika, utemeljevanje svojih in upoštevanje mnenj drugih, zbiranje zanimivih podatkov in zanimivosti o prednikih, :
TROCI SO O SVOJIH STARŠIH RAZMISUALI TAKOLE:
°jo mm
^°J' Murije, ime Anico.. Rada laka. Rada tudi spi. Ima lepe alane- in Kj/<o. Rada peče Irofie. /Hoja mama ima rjare oči. Rfoja mama je zlata ama.
starših, o njih samih,
poznavanje in risanje družinskega drevesa.
Da bi bilo delo še bolj zanimivo, smo k sodelovanju povabili tudi starše otrok, ki so z veseljem in zelo ustvarjalno priskočili na pomoč.
Dejavnosti so se odvijale po zastavljenih ciljih. Skupaj smo razmišljali in ustvarjali. Prijetno in ustvarjalno vzdušje, veliko novih, zanimivih podatkov o svojih družinskih članih in prednikih smo predstavljali drug drugemu. Da bi si naše delo ogledali tudi ostali krajani in drugi obiskovalci Ojstrice, pa smo ob koncu pripravilj še zanimivo razstavo.
ALEKSANDRA ROŽIČ, prof.razrednega pouka
elita laznil, 7. n.
^°ja. mama ima rdeče lase. Imeji je A in la. Rada laka. Zelo rat °lolado. /ma lepe ukane. Rada dela o- kleru. (Jezna je, ladarje 'aijezim. Rada pomira posodo\ peče peciro. Rad jo imam. fa Ras; 2. r.
V
Oj oce
temu očeta je ime Jone,. Star je enainpetdeset let. /Viramo t nejken tudine. Ce laj ušpičim, me o Ir epa. Celdan milo de a Mrampomapati. /Co jemo losilo, poje redno njreč. Po 'Osilu. radkere časopis, natopre zopet na delo. Zelo se mu rc(d. Jsal rečer nakrani in pomolze Irare. /Co lonča, pride r wčo. /Cjak temu, da res dan dela, ni niloli utrjen, rfftaž Selolornil, 3. r.
Mojemu očetu je ime (Janlo. /isolje ololistoderetdeset 'entimetror, Roma okičjno nosi modre delarsle klače in ''ulorer. Judi jepora lapaje modra. (Je pr pozen. Jsal dan ’e* nelj časa zraren jepa, potem mireče, n j se prem učit, šeposekno, Če imam nasledjidan na umila nemščino. Zelo 'eradnalupje, (Je zelo delaren. /Vokenepa dela ne prestar ja ''j utri, če pa laklo stori danes. Ima črne lase in zelene oči. ■elopa /mam rad. r°«až S rumnil, 5. r.
'*4f
/
tl
liri •‘4
» \
i
1
M
»Več kot dešet. let* 'je minilo, ko*je gozdar v Navrškem vrhu nad Ravn0rii na Koroškem označil • okoli sto let staro smreko za posek. Smreka je padla, ostal je panj.
V njem so si poiskale svoj življenjski prostor glive in razni lesni hfpšči. Vlažna * mikroklima je pod zastorom krošenj omogočila idealne pogoje za razvoj lišajev in mahov na trohnelem panju. Pršice in razni mikroorganizmi so povzročili preperevanje odpadlih suhih listov na

panju.
Na
nastala
Pred
IH
pan|u |e tanka plast humusa, sedmimi leti so močno semenile okoliške smreke.
'hi'
-Ml
BBHHL. -	^
Številna semena so padla tudi na panj. Semena so


vzklila. Na 0,18 m2 okrogle
mm
površine panja je vzklilo 45
f
m
I

f
"it
m
m
..-p
■j
1
-p! l.
semen, iz katerih so zrastla do danes do 30 cm visoka vitalna smrekova drevesa. Narava je v boju za obstanek določene vrste "ob idealnih pogojih zelo radodarna, pa tudi kruta. Med množico mladih potomcev preživijo samo najvitalnejši. Tudi na našem panju si bo izborila svoj » ,
h

življenjski prostor za idali
nadaljnjih sto in več let
M
I.
verjetno samo ena smreka.


»TV



m

mm ■ m
■V' M
Tekst in fotografija GORAZD MLINŠEK,
univ. dipl.inž. gozdarstva


gozdarstvo GOZDOVI BLATNICE NEKOČ IN DANES
ti
PETER CESAR, inž.gozdarstva, <f Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec ,
Poletna vročina,-sonce je močno fjripekalo..
Se dobro, da je delo gozdarjev v gozdu.. Pot me je vodila-po stari gozdni vlaki z roba zasebnih gozdov-v notranjost že tolikokrat omenjene Blatnice.-Gozd je bil— prijetno poletno hladen, pravo osvežitev je pridal pod-vlako v jarku žuboreči potok. Debelo, lepo rastno drevje.' Svetloba sonca je le tu in tam*, prodrla naravnost v notranjost gozda.
Prečkal sem še ne tako dolgo nazaj zgrajeno cesto. Po stari, le malo od vpadnice odmaknjeni drči sem se napotil navzgor,-skozi približno trideset let star sestoj smreke, bukve, macesna,' javorja. Le kdo ve, koliko lesa so* spravili gozdni delavci po tej skoraj naravnost navzdol speljani-drči. Pošteno me je ogrela pot,~ preden sem prišel na greben." Razpotje. Zavil sem po stezi z grebena proti severovzhodu, pod skupino bora, bukve in smreke. Pred menoj se prikaže star sestoj bukve, vmes je bila tudi posamezno rastoča smreka. Drevje visoko, debla polnolesna,. krošnje kratke in košate. Nekaj dreves je od starosti in sile narave utrujenih ležalo na tleh. Le_ kdo jih bo spravljal v dolino?-Prečkal sem to, že dolgo od sekire in žage nedotaknjeno pobočje. Na svežih gozdnih tleh— je bilo opaziti sledove divjadi. Novo razpotje! Ena od poti se je ob robu starega sestoja nadaljevala proti zahodu, druga se je* proti vzhodu zavlekla v gosto* mladovje smreke. Brez steze bi le stežka prišel skozi to "goščavo". Med množico smreke sta se vztrajno rinila javor in pticam zaradi rdečih plodov priljubljeni mokovec. Debla smreke so bila
Pogled na gozdove Blatnice
AT Foto Peter Cesar
-močno poškodovana. To so -posledice lupljenja jelena in -muflona izpred nekaj let.
— To je bilo, pred skoraj petnajstimi leti, moje prvo spoznavanje gozdov v Biatnici. Kasneje, "kadar mi je čas dopuščal, sem se -vračal v te gozdove, čeprav še -nisem bil službeno zadolžen "zanje. Spoznaval sem nove pre--dele, pestrost gozda, nove poti. -in stečine divjadi. Z zadnjim pre--oblikovanjem gozdarstva v za-" 4"četku devetdesetih let sem med -drugimi nalogami dobil tudi skrb -za gozdove v Biatnici.
-Nekaj o Biatnici:
Področje Blatnice je sestavni '-del gozdno gospodarske enote -Plešivec in leži na severni strani -Kozjega hrbta in Plešivške kope-oziroma na jugovzhodnem delu "gozdnega revirja Sele (KE -Slovenj Gradec). Gozdovi po-•-raščajo pobočja na nadmorski višini od 570 m vse do 1350 m. 'osestna meja se z Meket dvigne proti zahodu po grebenu —proti Kozjemu hrbtu (1095m -n.d.m.), od tu na Kal ter dalje na "Plešivško kopo (1408 m n.d.m.). —Tik nad skalami in težko dostopnimi stenami zavije na prelomnici proti severovzhodu, navzdol o cikcak stezi do Logarja, kjer
s~-fl
•--P.
__meji z zasebnimi gozdovi kmetij
Lesnik, Repotočnik in Blatnik —do Foršnerja.
Gozdovi so pretežno s —sko raznodobni, skupinsko irT --tojno mešani. V največji meri je -zastopana bukev, nekaj manj---smreka, vmes so primešani še -macesen, javor in posamično -nekatere druge drevesne vrste. .-Deli gozdov v razvojni fazi. -letvenjaka in drogovnjaka, na--stali v petdesetih letih z umetno —obnovo so danes porasli s "smreko, v manjši meri z borom in -.macesnomTvmds^ta naravno
ešana predvsem javor in ukeV. V največji meri so na-ppdj^čju Blatnice prisotne goz-združbe Arunco Fagetunrv-— bukovi gozdovi s kresničevjem),-—Abieti Fagetum prealpinum (predalpski gozd bukve in jelke),_
,-Adenostilo Fagetum prealpinum_ bukov-
(predalpski visokogorski gozd) in nekaj malega še Flac-quetio Fagetum (predalpski, predgorski bukov gozd).
Na zahodnem delu Blatnice ,se gozdovi Župnije nadaljujejo y kompleks Kozarnice, ki je v jjpravljanju KE Prevalje.


Matična podlaga je v glavnem apnenčasta in dolomitna? Obe kamenini se med seboj' močno prepletata in izmenjujeta ter sestavljata tako imenovani dolomitni apnenec. Na taki podlagi se razvijejo bogata, rjava gozdna tla, ki so ob nepremiš-. Ijenih posegih močno podvržencu degradaciji, s primernim gospo-darjenjem pa so dobra podlaga za razvoj najlepših, še zlasti listnatih gozdov.
Apnenčasta in dolomitna pod-, laga sta za vodo propustni, zata--se le redko kje pojavlja stalna-površinska voda. Prav zaradi tega je pod površjem Blatnice dovolj zdrave pitne vode in so te površine pomemben del vodovarstvenega območja MO Slovenj Gradec. Ravno ti gozdovi so zaledje novega vodnega zajetja, ki bo v prihodnjih letih z zdravo pitno vodo oskrbovalo večino kmetij na Selah, na delu Vrh, gospodinjstva v dolini proti Dularju na zahodu in proti Bukovski vasi na severu.
Tla v jamah in jarkih so sveža, globoka in srednje globoka, na grebenih plitva, skeletna ter v določenih delih precej labilna.— Nepremišljeni posegi v te gozdove lahko povzročijo močne erozijske poškodbe z velikimi in nepredvidljivimi posledicami. Dokaz tem trditvam, so številnLj-manjši plazovi, usadi in erozijski-jarki nastali po ročnem spravilu-in po nekaterih nepremišljenih posegih v preteklosti, še posebej prva leta po vojni. Največji zemeljski usad - plaz se je sprožil, aprila leta 1961 in s svojim delo-, vanjem ogrozil tudi hišo pri. Foršnerju. Plaz se je sprožil na približno 880 m nadmorske višine ter prožil mešanico zemlje, kamenja in večjih skal dobrih
250 višinskih metrov niže mimo Foršnerja.
Zgornji deli gozdov pod--''vrhom Plešivške kope spadajo med varovalne gozdove. Strma pobočja in skalovje porašča predvsem smreka s primesjo macesna. Ti sestoji niso namenjeni izkoriščanju lesne mase, temveč predvsem ohranjanju poraščenosti ter preprečevanju ogolelosti matične podlage. -
Nekaj iz preteklosti:	"
Povojna zgodovina gozdov v Blatnici je precej pestra. V letih obnove domovine so tudi ti goz-_ dovi dali svoj prispevek. Poleg-zaposlenih v takratnem gozdarstvu so drevje sekali in spravi-, jali tudi vojaki takratne JLA in različne deiovne brigade. Delo---je bilo težko, glavno orodje sta _-bili sekira in ročna žaga, v goz-. dovih ni bilo cest in poti, les so. spravljali ročno in ga vlačili z-živinsko vprego. Delo je bilo-garaško, delovne razmere slabe.'
Prve sečnje po vojni so se izva" jale precej nenačrtno. Iz starih zapisov je razvidno, da so sekali le najlepše drevje in v predelih,-kjer se je dalo les čim lažje sprav-, iti iz gozda. Ves les so z dolgim ročnim spravilom spravljali do-zemeljskih drč in po njih v "graben". Edina, za živinsko spravilo primerna pot, v skupni -dolžini 1250 m je bila, na severnem delu Blatnice ob meji zasebnih gozdov. Pretežno čisth bukovih sestojev na področju Blatnice zaradi slabe prodaje in nizke cene bukovine niso v večji-' meri izkoriščali. Sprva so sekali-, iglavce, v poznejšem obdobju pa ,so pričeli tudi z izkoriščanjem --bukovine. V obdobju 1948-1950 --so na golo posekali več manjših -površin. Prav tako so v naslednjih
-letih posekali stare in nekvalitetni sestoje bukve na cca 25 ha inj površine pogozdili s smreko,-macesnom in borom. V tem obdobju je bilo opaziti tudi močno, propadanje jelke. Kljub temu, da 'je smreka po nemški šoli gojenja ■-gozdov veljala glede vrednosti donosov za vodilno drevesno .vrsto in je bila močno razširjena •po vseh predelih gozdnogospodarske enote ter izven nje, je v Blatnici z izjemo nekaj "frat" še vedno prevladovala bukev. Bukovi sestoji v Blatnici so po zapisih veljali za ene najlepših sestojev v območju.
Pred denacionalizacijo:	—
Do leta 1994 je s temi goz---dovi gospodarilo Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec. V osrednjem delu Blatnice so pre— yladovali gozdovi mlajših razvo*-, jnih faz, sečnje tu niso bile velike,. bile pa so velike potrebe po opravljanju različnih gojitvenih' del - obžetev, nega mladja, nega' gošče, ... Za lažji dostop---delavcev do teh gojitvenih obje---ktov je bilo skrbno izdelanih in' •vzdrževanih več kilometrov stez. .(cca 6 km). Gozdarji so opravljali vsa z gozdnogospodarskih mi načrti predpisana dela. Zgradili so prve vlake, s kamionskimi cestami so odprli velik del teh —gozdov. Leta 1982 je bila zgra-_ jena cesta Mekete - Blatnica v 'skupni dolžini 3 km. Istega leta so pričeli tudi z gradnjo ceste Kal-- Logarjevo (1,5 km), kjer pa-■zaradi težavnosti terena in ostal-" ih okoliščin ni prišlo do zamiš-" Ijene povezave Plešivca s Sela--'mi. Z izgradnjo omenjenih cest so bili gozdovi močno odprti za 'spravilo in odvoz lesa.
Z razvojem gozdov so se kljub— -temu kazale potrebe po dodat-
odpiranju nekaterih prede-ov gozdov s cestami in vlakami.
Denacionalizacija _	—
. V začetku leta 1994 je Župni-—ja Stari trg, kot denacionalizaci--—fski upravičenec dobila vrnjenih-'okrog 350 hektarjev, po vojni- — --odvzetih gozdov. Večina teh-—gozdov je v kompleksu Blatnica,-"V katastrskih občinah Vrhe in-"Sele (cca 150 ha) in v kompleksu Kozarnica katastrska občina ■ Sele (cca 140 ha), nekaj malih — --površin pa je še v okolici Starega -trga.
Že prvo leto lastništva Župnije-Stari trg je veter podrl večjo, količino debelih bukev na j— zahodnem delu Blatnice, ob meji -s Kozarnico. Izvajalci del so-sprva poskušali z ročnim sprav-J ilom, kasneje pa so se pustili prepričati, da je ceneje in huma-' nejše zgraditi del vlake v nada--— Ijevanju obstoječe ceste. Tako se je že takoj na začetku gospo-' -darjenja z gozdom pokazalo,-'da je smiselno in nujno v goz---dove tudi vlagati določena sredstva, si s tem olajšati delo, zmanj--—šati stroške spravila, le to oprav---iti s čim manj poškodbami stoječega drevja, posekanih sorti--mentov in tal. Po vojni posekane --in pogozdene površine vse bolj. preraščajo iz mladih razvojnih ■
. faz v starejše, pri sečnji je vedno ' .več tehnično uporabnih sorti---imentov, tako iglavcev kot lis- -itavcev. Sestoje v razvojni fazi.
- letvenjaka, deloma že drogov-1njaka je potrebno preredčiti, 'napadlo lesno maso je treba--spraviti iz gozda ter s temi ukrepi --omogočiti normalen razvoj goz--da. Ročno spravilo lesa na velike-razdalje zaradi prevelikih stroš-' kov dela, predvsem zaradi poškodb stoječega drevja ob spra- ►
Cesta v začetku izgradnje
Foto Peter Cesar
Končni izgled odseka ceste
Foto Peter Cesar
vilu in poškodb izdelanih sc mentov pri spravilu ne pride(ve£ do veljave. Zaradi omenjet vzrokov smo že v letu 1998,
Tn^trovj. Pomembno pri odločitvi--za učinkovito odvodnjavanje________vzpostavljene okrog 800 m pos-
'takojšnjem pričetku izgradnje"-površinskih, predvsem meteornih___estne meje. Na površini več ko
cceste je bilo tudi dejstvo, da je"Voda vgrajenih okrog 80 tekočih
v letu 2000 Ministrstvo za kmeti---metrov cevnih propustov večjih
pričeli z dodatnim odpiranjenrv_jstvo, gozdarstvo in prehrano'-dimenzij
za stroje težje dostopnih sesto---objavilo javni razpis za do-
jev z gozdnimi vlakami. Tega—delitev sredstev za sofinanciran- Jceste |e leta sta bili zgrajeni dve gozdni -je gradnje gozdnih cest oziroma -_je obii
Kopišče v skupni dolžini 1300
,20 ha so bila opravljena gojitvena dela, predvsem prva redčenja. Skupaj z lovci LD Slovenj -Gradec je bilo obnovljenih veči a gozdnih stez, pred zaraščan-.
Celotna investicija izgradnje peste je presegla 16 mio. SIT, kar-
ičajno ob današnjem--jem so ohranjene travniške vlaki v skupni dolžini cca 1500 -pripravo projektne dokumen—načinu (ne)zbiranja sredstev za—površine na Logarjevem, kot metrov.	tacije.	'"izgradnjo gozdnih cest v celoti--pomembno pasišče divjadi,
Osrednji del Blatnice je bil seZ— Ogledi terena, iskanje opti-__strošek lastnika gozda. S prijavo
vedno nedostopen za meha-__malne trase ceste, zahtevnost ter-_____na omenjenem razpisu in izpol-
nizacijo, potrebe po gojitvenih--ena, pridobitev vseh potrebnih--njevanju vseh zahtevanih pogo---odprti, dane so možnosti za nor-delih in sečnji pa vse večje.--soglasij, izdelava projektne doku-_ jev, so uspeli od Ministrsva za--malno gospodarjenje. Stroški Potrebno je bilo razmišljati o novi "mentacije, finančna konstrukcija_Tcmetijstvo, gozdarstvo in prehra---spravila lesa v dolino so se (brez kamionski cesti, ki bi zagotovila--izgradnje in pridobitev grad-—no pridobiti nekaj več kot 5 mio
investicijske vrednosti ceste)
,	--- ---------a-------------------<3----, ,,	„	zmanjšali, zmanjšale se bodo ob
Izgradnja nove gozdno kamion—-javni razpis,in še drugi postopki,— V letih lastništva Župnije Stari-_spravilu nastale poškodbe sto-ske ceste je bila nujna in oprav-_J_k ičljiva, tako z ekonomskega kot
naravovarstvenega pogleda. Za--^ ^o vseh pripravljalnih delih so—glavnega vira dohodka, tudi-radi omenjenih vzrokov se je v -stroji pričeli z odkopom prvih —veliko vlaganj v gozdove. Naj-
letu 2000, gospodarski svet --metrov ceste in sredi lanskega—večja investicija je bila prav goto-Zupnije Stari trg, z g. Knez Ga---leta delo tudi uspešno zaključili.— vo izgradnja omenjene ceste, brijelom na čelu, na dolgoletno-- Ob izgradnji ceste je bilo—Blatnica - Kopišče v skupni
prigovarjanje in argumentiranje potrebno izkopati okrog deset--dolžini 1300 m, v teh letih je bilo.-ohranjati neprekinjen krogotok* revirnega gozdarja vendarle--tisoč kubičnih metrov materiala,--novo zgrajenih še 2000 m gozd—sonaravnega razvoja gozdov,^
odločil za izgradnjo nove gozd--~preko štiri tisoč kubičnih metrov -—nih vlak, 1000 m obnovljenih ---tako v zadovoljstvo lastnika, goz-no kamionske ceste Blatnica —gramoza je bilo porabljenega “-gozdnih vlak, s pomočjo geo—. darjev in vseh drugih uporabni-
ca utrditev ceste. V cestno telo je
‘V
in posekanega
nosti erozijskih pojavov. Ob primernem rednem vzdrževanju bo tudi ta cesta ostala v prostoru, in služila temu in prihodnjim rodovom. Se naprej bo potrebno
metrov je bilo urejene in novo--kov tega prostora.
Odrasli bukovi gozdovi v Blatnici
Foto Peter Cesar
NAČRT UVAJANJ^
METODE 20 KUUCEV V PODJETJE
PAVLINA AREH, univ.dipl.inž.lesarstva
za^rsako aktivnost opredelil kaj, kdo, kako, kdaj, zakaj ter s čim / N	• v ■	....................
V Gozdnem gospodarstvu smo v fazi izdelave natančnega načrta uvajanja metode 20 ključev. Za vseh dvajset ključev smo opredelili strokovnjaka za posamezen ključ. Izbrali smo sodelavce, ki imajo dovolj znanja in sposobnosti za izbrano področje.
Z namenom, da bi vsi zaposleni sodelovali pri stalnih izboljšavah v družbi, smo zaposlene razporedili v enaindvajset delovnih skupin, pri čemer smo upoštevali skupne interese in lokacijo delovnih mest. Za vsako delovno skupino smo predlagali vodjo skupine, ki bo skupaj s strokovnjaki za posamezne ključe izdelal načrt uvedbe posameznega izbranega ključa svoji-skupini primerno, vodil delovne sestanke, spremljal rezultate in.
Na osnovi začetnega ocenjevanja podjetja, njegovega po-, slanstva, vizije in strateških ciljev, smo za leto 2002 kot prioritetne ključe v družbi postavili naslednje:
1.	Aktivnosti v delovnih skupinah (ključ 3)	*___
2.	Čiščenje in organiziranje (ključ 1)	___
3.	Organizacijo sistema in vodenja s cilji (ključ 2) ——
4.	Organizacijo delovnega časa (ključ 10)	____
V letu 2003 bomo uvajali naslednjih šest ključev in v letu 2004 nadaljnjih deset ključev.
Ta prioritetni vrstni red še ni potrjen oziroma dogovorjen s svetovalci Delotte & Tuche.
Čas v mesecu marcu bomo namenili izobraževanju strokovna
in vodij delovnih skupin ter s sveto-,i?) metode 20 ključev v podjetje". A /
ZAPOSLOVANJE DELOVNIH INVALIDOV
BRANE SIRNIK, univ.dipl.inž.gozdarstva
V	prvem delu je zbran splošni pregled snovi in zakonskih podlag s področja zaposlovanja invalidov. Slovenska zakonodaja, ki obravnava ali vključuje družbeno skrb za invalide, je pogosto nedorečena, zaradi poplave pravnih predpisov pa je nepregledna. V drugem delu pa so na primeru gozdnih delavcev Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec obravnavane možnosti zaposlovanja invalidov v gozdarstvu: v panogi z velikim deležem fizičnega dela, s pogostim pojavom invalidnosti ter s pomanjkanjem ustreznih delovnih mest.
1.1.	Nekatere značilnosti usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb
Brezposelni delovni invalid je na trgu delovne sile bistveno manj konkurenčen kot brezposelna oseba, ki je v celoti zmožna za delo. Prav zaradi tega vzbuja skrb naraščanje števila brezposelnih delovnih invalidov, zlasti če v času brezposelnosti ne uživajo posebne skrbi tistih služb, ki bi morale skrbeti za poklicno rehabilitacijo in zaposlitev. Te osebe imajo tudi bistveno manj možnosti za zasebno dejavnost oz. za samozaposlitev.
Za današnjega človeka je delo izjemno pomembno, saj na delovnem mestu preživi polovico svojega budnega časa ali celo več. Delovni položaj ima za delavca socialni, materialni in psihološki pomen. Delo pripomore k telesnemu zdravju, še zlasti pa k duševnemu ravnovesju. Poklicno delo prinaša človeku dohodek in status na družbeni lestvici. Na posameznikov odnos do dela pa pomembno vplivajo narava dela, osebnostne lastnosti in družbena klima. Pri porušenem razmerju teh dejavnikov lahko pride do odklonov - običajno do bega pred delom, ki se navadno kaže kot iskanje pravic iz zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
V	raziskavi iz leta 1996, ki jo je financiralo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (kot navaja Mekine, GV št.48, 1997), so analizirali dokumente Mednarodne organizacije dela (Konvencija št. 159 in Priporočilo št. 198 o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov), Sveta Evrope (Priporočilo št. R(92)6, Usklajena politika rehabilitacije invalidov) in OZN, ki ima svoja Standardna pravila o izenačevanju možnosti invalidov iz leta 1993 (GS OZN, Res 48/96).
Značilnosti, ki jih lahko razberemo iz teh dokumentov so:
•	sodobna rehabilitacija je realno naložen kapital;
•	zaradi boljšega usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb morajo biti sprejeti sklepi ekonomske politike;
•	novi proizvodni in tehnološki trendi pomenijo različne možnosti zaposlovanja posameznih kategorij težje zaposlivih;
•	zaposlovanje pod posebnimi pogoji naj bi potekalo pod splošnim, strokovno kompetentnim nadzorom;
•	invalidska podjetja naj bi invalidom omogočila , da opravljajo koristno in plačano delo ter jim pri tem dajala vso potrebno osebno pomoč; oblikovala naj bi proizvodne enote, ki so sestavni del konkurenčnega tržno-ekonomskega sistema; prizadevala naj bi si, da bodo ob upoštevanju njihove posebne družbene vloge finančno čim bolj uspešna;
•	pristojni organi morajo sprejeti sklepe, s katerimi oblikujejo in razvijajo pogoje (finančne, materialne, strokovne, programske, idr.) za usposabljanje in zaposlovanje ob posebnih pogojih;
•	zaposlovanje ob posebnih pogojih naj bi bilo dostopno tistim, ki se zaradi svoje invalidnosti niso sposobni zaposliti na odprtem trgu dela; imeli naj bi možnost obdržati to zaposlitev in v njej tudi napredovati.
Ob celotni medicinski in profesionalni rehabilitaciji s povprečnim trajanjem usposabljanja lahko rečemo, da bo vsa vložena sredstva rehabilitiranec poravnal v sedmih letih, če se bo vključil v delovni proces s polnim ali vsaj polovičnim delovnim časom. (Mekine, 1997). Če rehabilitiranec z delom ustvarja sredstva ne le za svojo polno ali delno vzdrževanje, temveč ustvarja tudi za družbo kakšno vrednost, bodo stroški rehabilitacije povrnjeni že po štirih letih ali
celo še prej. Če pa se invalidna oseba po končanem usposabljanju ne vključi v delovni proces, rehabilitacija nima ekonomskega smisla.
Družba, ki ne bi ukrenila ničesar za uspešno adaptacijo za delo manj zmožnih ljudi, bi morala konstantno računati z velikimi izdatki. Ni težko izračunati, da je sodobna rehabilitacija ne le ekonomsko utemeljena, temveč tudi pozitivna postavka v proračunu tiste družbe, ki program kompleksne rehabilitacije uspešno izvaja. Rehabilitacija je vedno ustvarjalen proces, usmerjen tako k usposabljanju prizadetih za enakopravno sodelovanje v življenju družbe, kot tudi k oblikovanju takšnih pogojev, ki jim to omogočajo.
1.2.	Problematična trajnost zaposlitve delovnih invalidov
Podatki o številu brezposelnih invalidov in različne analize njihovega ekonomskega in socialnega položaja so na voljo pri Zavodu RS za zaposlovanje. Analiza položaja te kategorije prebivalstva omogoča oblikovanje ustrezne aktivne politike zaposlovanja invalidov v skladu s potrebami trga delovne sile.
Tabela št. 1: Razmerje med številom brezposelnih oseb in brezposelnih invalidov v letih 1995 in 2000
-2-§ " I-S JL	Število brezposelnih oseb	Število invalidov	Število zaposlenih invalidov	Delež invalidov med brezposelnimi |v%)	Delež delovnih invalidov med brezposelnimi invalidi (v %)
1995	126.759	7.165	617	5,7	_	74,7
1996	124.470	8.671	575	7,0	78,7
1997	128.572	10.897	653	8,5	81,3
1998	126.625	12.528	723	9,9	83,3
1999	114.348	14.878	818	13,0	83,6
2000	104.583	17.179	1.131	16,4	86,4
Status invalida je tem osebam priznan s pravnomočno odločbo pristojnega organa:
•	delovnim invalidom po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.list RS, št.l06-4965/99),
•	vojaškim invalidom po Zakonu o vojnih invalidih (Ur.I.. RS 63/95, 19/97),
•	kategoriziranim mladostnikom po Zakonu o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Ur.l. SRS 19/76 in 3/80),
•	invalidnim osebam po Zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (Ur.l.SRS 18/76).
Tabela št.2 : Brezposelni invalidi po vrstah invalidnosti v letih 1999 in 2000 (stanje 31. 12.)
Vrsta invalidnosti	Število brezpo 1999	selnih invalidov 2000	_Jo Število	ast %
Delovni invalidi	12.432	14.838	2.406	19,4
Kategorizirana mladina	1.297	1.257	-40	•3,1
Po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb	1.110	1.041	-69	■6,2
Vojaški invalidi	39	43	4	10,3
SKUPAJ	14.878	17.179	2.301	u 15,5
(Vir: Zavod RS za zaposlovanje)
Bolj kot število je zaskrbljujoča struktura invalidov in posledično njihove zaposlitvene možnosti glede na:
•	stopnjo izobrazbe : 55,0 % invalidov ima I. stopnjo izobrazbe, več kot 10,0 % pa II. stopnjo,
•	starost : 36,0 % invalidov je starih od 40 do 50 let, 38,0 % je starejših od 50 let,
•	čakalno dobo : 76,0 % vseh invalidov je na Zavodu prijavljenih več kot 24 mesecev.
►
Delež invalidov med brezposelnimi namreč stalno narašča in je naraščal tudi v letu 2000 saj je ob koncu decembra znašal že 16,5 %. Število brezposelnih invalidov se je tako v letu 2000 povečalo za 2.301 oseb. (Tabela št.l) V zadnjih letih se med invalidnimi iskalci zaposlitve povečuje delež delovnih invalidov. Podoben trend naraščanja lahko upravičeno pričakujemo tudi v prihodnje, hkrati pa tudi ustalitev brezposelnih delovnih invalidov kot trajnih iskalcev zaposlitve na trgu delovne sile.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) zagotavlja delovnemu invalidu II. in III. kategorije invalidnosti trajnost zaposlitve, če je do invalidnosti prišlo med delovnim razmerjem (101.člen). Delodajalec mora takega zavarovanca obdržati v delovnem razmerju in ga premestiti na delovno mesto primerno njegovi preostali delovni zmožnosti in strokovni izobrazbi, mu zagotoviti poklicno rehabilitacijo in delo s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa. Ta obveznost delodajalca pa je dopolnjena tudi s pogoji, saj bo lahko delodajalec v primerih, ki jih določa zakon, takemu delavcu tudi odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Zakon je povzel prejšnjo pravno ureditev, ki je temeljila na družbeni lastnini in medsebojnih delovnih razmerjih in ki ni poudarjala pomena dobička, pač pa razglašala medsebojno solidarnost. V sedanjem ekonomskem položaju je racionalna kadrovska politika izrednega pomena za uspešno poslovanje podjetja. Prav zaradi tega se morajo delodajalci pogosto soočati z zaposlovanjem delovnih invalidov, ki jih zaradi specifične preostale delovne zmožnosti ne morejo razporediti na druga ustrezna dela. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (Ur.l.RS št..40/97, 51/98) nalaga delodajalcem dolžnost, da morajo delovnega invalida razporediti na ustrezno delovno mesto, ob upoštevanju preostale delovne zmožnosti, v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa o ugotovitvi invalidnosti . Te obveznosti pa praviloma ni možno izpolniti. Ker je treba poprej poiskati in adaptirati ustrezno delovno mesto, na katerem bo lahko delovni invalid opravljal svoje delo, ne da bi se invalidnost poslabšala. Prav zaradi tega številni invalidi niso razporejeni na ustrezna delovna mesta. Pogosto so izpostavljeni pritiskom, da morajo opravljati tudi takšna dela, ki ne ustrezajo njihovi preostali delovni zmožnosti. Delovni invalidi pa se pogosto zatekajo tudi v odsotnost zaradi bolezni, kar včasih privede do konfliktnih situacij oz. sporov med invalidom in osebnim zdravnikom na eni ter med osebnim zdravnikom in delodajalcem na drugi strani.
1.3.	Analiza stanja zaposlenosti invalidov v Sloveniji in v nekaterih državah Evropske unije 1.3.1. Analiza stanja v Sloveniji
Veljavni Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (ZUZIO) (Ur.list SRS št. 18-806/1976) v 4. poglavju definira invalidska podjetja med drugimi posebnimi organizacijami za usposabljanje in zaposlovanje invalidov. Zakon predvideva, da morajo imeti invalidska podjetja 40% invalidov od skupnega števila zaposlenih. To so invalidi, ki se "glede na svojo invalidnost in preostalo delovno zmožnost ter glede na svoje zdravstveno stanje ne morejo usposabljati in zaposliti pod enakimi pogoji, kot druge invalidne osebe" (29. člen).
V	80 letih je v Sloveniji delovalo od 8 do 10 invalidskih podjetij, saj je v času samoupravljanja prevladovala ideja zaposlitve vseh invalidov po splošnih pogojih. Zakon o podjetjih (Ur. list SFRJ, št. 77/88) in pozneje zakon o gospodarskih družbah (Ur.list RS, 30/93) sta omogočila delovanje in organiziranje invalidskih podjetij na temelju tržnih zakonitosti. Leta 1991 je bilo v Sloveniji v 51 invalidskih podjetjih zaposlenih približno 2.500 invalidov. Večina podjetij je bila ustanovljenih leta 1989 in pozneje. Konec leta 1995 je 100 invalidskih podjetij v Sloveniji zaposlovalo že 6.100 delavcev, od tega približno 3.150 invalidov.
V	letu 2000 se je število invalidskih podjetij, ki pri Zavodu RS za zaposlovanje uveljavljajo nadomestilo dela stroškov za zaposlene invalide, povečalo za 9 in je ob koncu decembra znašalo 142, število zaposlenih invalidov je ob koncu decembra znašalo 5.840. Največ invalidskih podjetij deluje na področju OS Ljubljana (46) in OS Maribor (28), najmanj pa v OS Murska Sobota (3) in OS Nova Gorica (4).
Tako invalidska podjetja še naprej opravljajo pomembno poslanstvo pri ohranjanju delovnih mest invalidov.
1.3.2. Analiza stanja v nekaterih državah EU
V državah članicah EU je položaj invalidskih podjetij in zaposlovanje invalidov pod posebnimi pogoji urejen zelo različno. V Veliki Britaniji je bil leta 1944 sprejet zakon o zaposlovanju invalidov, na podlagi katerega so začeli ustanavljati invalidska podjetja. V drugih članicah EU obstajajo invalidska podjetja od petdesetih let dalje, zakonodaja pa je bila sprejeta nekoliko kasneje. Na podlagi Priporočila št. 99 o posebni rehabilitaciji invalidov Mednarodne organizacije dela iz leta 1956 so bili sprejeti potrebni predpisi v Franciji leta 1957, v Belgiji 1958, in v Luksemburgu leta 1959. Na Nizozemskem so leta 1967 na podlagi dveh splošnih zakonov o zaposlovanju brezposelnih oseb sprejeli predpis o zaposlovanju invalidnih oseb. V 60 letih so bila ustanovljena prva invalidska podjetja tudi v Nemčiji in na Danskem, vendar pa so ustrezno zakonodajo sprejeli šele leta 1974. Zadnja, ki je sprejela predpise s tega področja, je bila Grčija (1988), vendar pa v tej državi še ni bilo ustanovljeno nobeno invalidsko podjetje. V EU je pod posebnimi pogoji zaposlenih 350.000 invalidnih oseb. Večina le-teh - 80% -je zaposlena v Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem. Primerjava števila invalidskih podjetij zaradi različnosti zaposlovanja pod posebnimi pogoji v EU ni mogoča. Edina mogoča primerjava je tako primerjava števila zaposlenih invalidov s številom vseh zaposlenih. (Podatki za Slovenijo niso povsem primerljivi, saj se primerjava ne nanaša na isto leto).
Tabela št. 3: Primerjava pod posebnimi pogoji z	števila zaposlenih aktivno populacijo	
Država	število oseb zaposlenih pod posebnimi pogoji (na 1000 prebivalcev)	
Nizozemska	12.2	
Irska	6.3	
Belgija	4.9	
Nemčija	37 (bivša ZRN: 4.3)	
Francija	3.0	
Velika Britanija	2.9	
Danska	2.7	
Luksemburg	0.6	
Španija	0.4	
Italija	Ocena: pribl.0.2	
Portugalska	Ocena: pribl. 0.1	
Grčija	/	
Evropsko unija	V povprečju 2.3	
Slovenija 4.4	(dec.1995)	
Vir: Mekine 1997, Zavod zo zaposlovanje (1996)		
1.4.	Ukrepi ekonomske politike za boljše zaposlovanje invalidnih oseb
Stimulativna davčna politika je temelj, na katerem gradijo države EU ugodnosti za delodajalce, ki zaposlijo invalidne osebe. Pod ukrepi ekonomske politike razumemo ukrepe države, ki zaradi spodbujanja večjega zaposlovanja invalidnih oseb ponuja delodajalcem, ki take osebe zaposlijo, določene ugodnosti oz. finančne bonitete.
Sedanja zakonodaja, ki omogoča določene bonitete s tega področja je: Zakon o dohodnini, Zakon o prometnem davku, Zakon o davku od dobička pravnih oseb, Zakon o davku občanov, Zakon o davku na promet nepremičnin in Carinski zakon. Konkretno pa imajo invalidska podjetja naslednje olajšave: oproščene so plačila carine pri uvozu specifične opreme (Carinski zakon Ur.l.št.1/95, 28/95). Uredba o uveljavljanju pravice do carinske oprostitve, Ur.l. RS št.46-2220/1999, RS 16-965/2001 ); • prejemajo mesečno subvencijo oz. nadomestitev dela stroškov za vsakega invalida zaradi zmanjšane delazmožnosti v povprečni višini od 25% do 75% (odvisno od stopnje prizadetosti invalida) z zakonom določene zajamčene plače v Sloveniji, ki jo izplača Republiški zavod za zaposlovanje (Pravilnik o merilih za nadomestitev dela stroškov invalidskim podjetjem, Ur I RS št 54-2860/1997);
sofinanciranje investicij v invalidskih podjetjih (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje);
•	sofinanciranje prilagoditve prostorov in tehnične opreme za zaposlitev težje prizadetih invalidov (Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, Ur.l. RS 5/91, 48.člen);
•	oproščene so plačevanja davka na izplačane plače (Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o davku na izplačane plače: ZDIP-A, Ur.l.RS št.31-1811/97);
•	oproščene so plačevanja davka od dobička pri poslovanju (Zakon o davku od dobička pravnih oseb: ZDDPO);
•	oproščene so plačevanja že obračunanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo, za zaposlovanje in otroško varstvo, ki naj bi se uporabljala za materialni razvoj invalidskega podjetja (ZPIZ,člen 226, 232).
Invalidska podjetja se večinoma financirajo z lastno proizvodnjo oz. z opravljanjem storitev na trgu. Delodajalcem se lahko v okviru sredstev, namenjenih za izvajanje programov zaposlovanja, zagotavlja med drugim tudi sofinanciranje prilagoditve prostorov in tehnične opreme za zaposlitev težje prizadetih invalidov.(48.člen Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti -ZZZPB)
Kot je razvidno iz Tabele št.4, je financiranje invalidskih podjetij v EU zelo raznoliko. V Nemčiji največ prispeva proračun, nezanemarljiv delež pa dobijo tudi s prodajo lastnih izdelkov in nekoliko manjšega z donacijami. V Franciji, kjer imajo dva vira financiranja invalidskih podjetij, država krije plače uslužbencev v režiji, vsi drugi stroški, od plač invalidnih oseb naprej, pa so kriti od prihodkov, ustvarjenih v samem podjetju. Na Nizozemskem večino stroškov krije država v nasprotju z Avstrijo, kjer invalidska podjetja večino prihodkov ustvarjajo z lastno proizvodnjo oz. z nudenjem storitev.
Tabela št. 4: Financiranje invalidskih podjetij
Država	Dob. od prodaje izdelkov in storitev	Podpora države	Podpora lokalne skupnosti	Donacije
Avstrija	67,2%	20,6%	12,2%	0%
Francija	40,0%		60%	
Nizozemska	20%	78,5%	1,5%	
Nemčija	30%	50%		20%
Slovenija	70%	30%		
Vir:(Mekinc, 1997)
1.5.	Pravni vidiki zaposlovanja v invalidskih podjetjih
Za invalidne in neinvalidne delavce, zaposlene v invalidskih podjetjih, veljajo isti predpisi s področja delovnih razmerij, kot za druge delavce zaposlene v podjetjih. Tudi pravice in obveznosti iz delovnih razmerij invalidov zaposlenih v invalidskih podjetjih in invalidov zaposlenih pod splošnimi pogoji, so enake. Vsi zaposleni invalidi poleg osnovne plače, ki ni socialna pomoč, prejemajo tudi različne dodatke zaradi invalidnosti.
EU pravnega statusa in plač zaposlenih invalidov nima urejeno enotno. V Avstriji imajo vsi zaposleni delavci (invalidne osebe, vodstveni in "režijski" delavci) status delojemalca. Invalidi zaslužijo polno plačo in jim ne pripada socialna pomoč. Nasprotno pa ima v Nemčiji večina invalidov status varovanca, kar je povezano z glavno zdravstveno okvaro, saj je kar 83% vseh invalidov duševno prizadetih. Nemška invalidska podjetja so zelo podobna slovenskim varstvenim delovnim centrom. Na Nizozemskem ima invalidni delavec status delojemalca in sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Nasprotno pa imajo neinvalidni delavci - to so tudi tu le "režijski delavci" - status občinskih uslužbencev.
V invalidska podjetja se zaposlujejo vse invalidne osebe, ki jim je bila z zakonom priznana invalidnost. Pri tem zgornja in spodnja meja sposobnosti za delo nista opredeljeni z določenimi deleži. Vendar pa Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (Ur.list 18-8 06/1976 in 8-412/1990) v 29.členu določa, da se v invalidska podjetja zaposlujejo invalidi, ki se glede na svojo preostalo delovno zmožnost ne morejo usposabljati oz.zaposliti ob rednih pogojih. Tudi spodnja meja je določena s tem zakonom in sicer tako, da se v delavnicah pod posebnimi pogoji (to so varstveno delovni centri) zaposlujejo osebe, ki se ne morejo zaposliti niti v rednih razmerah, niti v invalidskih podjetjih.
V EU prevladuje med zaposlenimi v invalidskih podjetjih populacija duševno prizadetih oseb. Iz Tabele št.5 je razvidno, da imajo največji delež v Nemčiji in najmanjšega v Veliki Britaniji.
Tabela št.č okvaro	i: Značilnosti zaposlenih invalidov glede na glavno				
Država	Telesna Okvara	Duševna Prizadetost	Duševno obolenje	Čutilo	Kombinacija
Nemčija	5%	83%	10%	/	2%
Belgija	12%	79%	/	9%	.... / .
Irska	6%	76%	14%	3%	1%
Francija	7%	70%	18%	3%	2%
Italija	9%	68%	/	2%	21%
Danska	32%	56%	10%	1%	1%
Nizozemska	43%	31%	16%	1	10%
Avstrija	59%	21%	5%	/	15%
Vel.Britanija	47%	16%	18%	15%	4%
Slovenila	61%	12%	3%	24%	/
Vir: Ur»,| 19951					
Podrobnejša primerjava populacije invalidov in načinov financiranja invalidskih podjetij nam pokaže, da je v državah z večjim deležem duševno prizadetih (kjer so invalidska podjetja podobna slovenskim varstveno-delovnim centrom), večja tudi podpora države oz. lokalne skupnosti, (npr. v Nemčiji)
Nadaljevanje prihodnjič
ZAVAROVALNICA
MARIBOR
PE Podružnica SLOVENJ GRADEC
tel.: (02) 88 12 700, (02) 88 12 730, fax: (02) 88 12 737
IZBERITE MODRO SVOJO POT
Zavarovalnica Maribor d.d. zanesljiv partner za vse vrste zavarovanj.
INFORMATIVNI GOZDARSKI STORŽI V FEBRUARJU
GORAZD MUNŠEK, univ.dipl.inž.gozdarstva, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec ,
Gozdarji Zavoda za gozdove območne enote Slovenj Gradec so izdelali desetletni območni načrt, v katerem so podane usmeritve za gospodarjenje v vseh gozdovih Koroške regije za obdobje 2001 - 2010.
V mesecu februarju je potekala v prostorih ZGS OE Slovenj Gradec javna razgrnitev območnega načrta, kateri pa bo sledila v mesecu marcu javna obravnava tega načrta. Javna razgrnitev območnega načrta je bila namenjena vsem, ki gospodarijo z gozdom oziroma so povezani z gozdom. Vsak udeleženec javne razgrnitve je imel možnost podati svoje strokovno mnenje in pripombe o načrtu. Predhodno je Branko Gradišnik, vodja odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje v OE Slovenj Gradec, seznanil z desetletnim območnim načrtom pa tudi načrtovanimi deli v posameznih gospodarskih enotah vse zaposlene v vseh šestih krajevnih enotah našega območja. Izdelani so območni načrti na vseh štirinajstih območnih enotah ZGS.
Revirni gozdarji so intenzivno izdelovali in obnavljali gozdnogojitvene načrte ob upoštevanju navodil Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih. Sicer pa mora to delo potekati obvezno čez vse leto. Gozdnogojitveni načrt je izvedbeni načrt, kratkoročno gojitveno načrtovanje (načrtovanje del v posameznih razvojnih fazah v posameznih negovalnih enotah) je vse bolj pomembno za ureditveno načrtovanje v gozdnogospodarskih enotah. Gozdnogojitveni načrt je tudi osnova za letne izvedbene načrte v državnih in zasebnih gozdovih. Lastnikom gozdov pripadajo spodbude za izvedbena gojitvena in varstvena dela, katera so načrtovana v gozdnogojitvenem in letnem načrtu. S pomočjo gozdnogojtivene-ga načrta spremljamo tudi kronološki razvoj posameznega gozda. Globoka zmrzal (na tleh izven gozda tudi do 80 cm globoko, v gozdnih tleh pod zastorom drevesnih krošenj manj -vpliv mikroklime) in malo snežnih padavin vplivata tudi na pomanjkanje vode v višje ležečih priso-
jnih predelih. Na izpostavljenih predelih se pojavljajo posamezne iubadarke (po podlubnikih lansko jesen napadena drevesa) ali pa večja žarišča (večje število lubadark). Najbolj so izpostavljena fiziološko opešana drevesa na dravskih prodnatih nanosih. Zabeležili pa smo že tudi večja žarišča na izpostavljenih pobočjih do nadmorske višine 800 m. Z podlubniki močno napadena drevesa imajo pogostokrat še zeleno krošnjo, lubje pa jim z debla odpada. Odpadanje lubja povzročajo tudi ptiči, ki so pravi rentgenologi pri odkrivanju podlubnikov v deblu. Tako gozdarji kot lastniki gozdov, preglejmo gozdne površine, saj bomo s pravočasnim odkritjem žarišč in hitrim ukrepanjem (posek, takojšnji odvoz hlodovine, sežig ali škropljenje napadenega materiala, v spomladanskem času postavitev kontrolno lovnih nastav - kontrolno in lovnih dreves, kupov vej ali pasti s feromonskimi vabami) preprečili intenzivno širjenje podlubnikov in škodo v gozdu.
Lepo vreme je privabilo na
piano že tudi šolarje. Učitelji posameznih osnovnih šol so nas že zaprosili za sodelovanje pri naravoslovnih dnevih. Na Pun-gartu (Grmovškov dom na Pohorju) so imeli šolo v naravi osnovnošolci iz Kranja. Gozdarji iz mislinjske krajevne enote so jih seznanili z življenjem in delom v gozdu s pomočjo diapozitivov in strokovnim sprehodom po gozdu. Tudi osnovnošolci iz Kotelj in osnovne šole Koroških jeklarjev z Raven na Koroškem so imeli pod vodstvom gozdarja Bojana (KE Prevalje) naravoslovne ure kar v gozdu.
Čeprav potekajo dogovarjanja med Kmetijsko gozdarsko zbornico in ZGS o prevzemu posameznih del s področja izobraževanja lastnikov gozdov, smo v območni enoti Slovenj Gradec pričeli z izobraževanjem lastnikov gozdov po letnem programu. Pri Žoharju v Šentjanžu nad Radljami so radeljski gozdarji organizirali pod strokovnim vodstvom strokovnjaka Srednje gozdarske šole iz Postojne enodnevni tečaj o varnem delu z motorno žago.	A
Govedorejska društva delujejo na območjih področnih zadrug. Tako se tudi delovanje govedorejskega društva Slovenj Gradec pokriva z območjem delovanja področne zadruge Ledina Slovenj Gradec. V tem sestavku se bomo omejili samo na podatke o odkupu mleka v Mislinjski dolini, čeprav je splošna problematika pridelovanja in odkupa mleka podobna na celotnem koroškem območju.
Odkup mleka v lanskem letu so že na samem začetku zaznamovali znani dogodki glede pogajanj o odkupni ceni in ostalih pogojih odkupa. Tržni red za mleko je namreč določal, da se odkupna cena mleka oblikuje na osnovi dogovarjanj med mlekarnami, zadrugami in ostalimi zainteresiranimi (kmečki sindikat, Kmetijsko - gozdarska zbornica in Zadružna zveza). Dolgo ni bilo dokončnega dogovora, pogajanja pa so se zaostrila celo do takšne mere, da je prišlo do mlečnega štrajka in blokiranja nekaterih mlekarn v Sloveniji. Končni razplet je bil takšen, da se je izhodiščna odkupna cena oblikovala približno na obstoječi ravni, nekoliko povečani za inflacijo, ostali pa so vsi veljavni dodatki za kvaliteto mleka in ostali kriteriji, ki jih je določal pravilnik o elementih za oblikovanje odkupne cene mleka.
V takšnih pogojih je potekal tudi odkup preko naše zadruge. Na našem območju smo dobavljali mleko po sklenjenih pogodbah v Mlekarno Celeia Arja vas, skoraj 80% celotne količine, preostali dei pa v obrat Ljubljanske mlekarne v Maribor. Skupaj je bilo odkupljenega 10.589.393 litrov mleka, kar je celo za 0,5% manj kot v letu
2000.	Zmanjšana količina odkupa je rezultat zmanjšanega števila kmetov, ki so oddajali mleko v javno potrošnjo, saj se je vseh pridelovalcev mleka zmanjšalo od 255 v letu 2000 na 235 v letu
2001.	Trend zmanjševanja števila pridelovalcev mleka beležimo že nekaj let, odpadajo pa pretežno rejci z manjšimi količinami oddanega mleka.
Spremenjena struktura pridelovalcev mleka v primerjavi z
Koncem lanskega leta je prišlo do celovite organizacijske prenove zadružništva na Koroškem. Iz sedanjih petih manjših zadrug je nastala ena, večja in prenovljena zadruga, ki s svojo dejavnostjo pokriva celotno območje Koroške (Mislinjske, Mežiške in zahodnega dela Dravske doline).
Pred kratkim je mlekarna Celeia Arja vas podelila priznanja najboljšim pridelovalcem mleka. Drugo mesto je po količini oddanega mleka v to mlekarno zasedel domačin Boštjan Verčkovnik.
Največje dobaviteljice mleka celjski mlekarni (zadruge) so prejele posebna priznanja. Slovenjegraška zadruga je bila na drugem mestu.	AT Foto Mirko Tovšak
letom 2000 je zelo nazorno prikazana s sledečimi podatki:	Pogoji odkupa mleka za leto 2002 še niso znani, saj se poga-	
Količina oddanega mleka	Število rejcev v letu 2000 Število rejcev v letu 2001		
do 5.000 1	10	6
od 5.001 do 10.000 1	22	19
od 10.001 do 20.000 1	59	29
od 20.001 do 30.000 1	50	48
od 30.001 do 40.000 1	34	29
od 40.001 do 50.000 1	21	22
nad 50.000 1	59	82
janja o odkupnih pogojih, vključno z odkupno ceno, še niso pričela. Pravilnik o elementih za oblikovanje odkupne cene kravjega mleka je bil objavljen v uradnem listu RS št. 107/01. Po mnenju večine tistih, ki se bodo o pogojih pogajali na strani kmetov, je pravilnik precej posplošen, v njem pa niso upoštevani usklajeni predlogi Kmetijsko - gozdarske zbornice Slovenije, mlekarne pa do danes še niso predlagale nobenih predlogov za spremembo obračuna mleka. Po izjavah njihovih predstavnikov čakajo na odločitev vlade, ali bo država tudi v letošnjem letu zadržala že uveljavljene prelevmane za izvoz mleka in mlečnih proizvodov in to tudi uradno objavila. V kolikor se to ne bo zgodilo, trdijo, da ni nikakršnih možnosti za povečanje odkupne cene mleka.
Kakor koli že, pogoji pridelovanja in odkupa mleka za letošnje leto so v celoti neznanka, ki pa ob napovedanih znižanjih kvot s strani predstavnikov Evropske unije še bolj pritiskajo na kmeta in zadruge v negotovost. V tem trenutku lahko v ta sestavek zapišemo le to, da so nam tako predstavniki Ljubljanske mlekarne, kot tudi predstavniki celjske mlekarne zagotovili, da do nadaljnjega ne bodo spreminjali odkupnih pogojev in cene mleka.
In kako je z delitvijo območja na obe mlekarni? Zaenkrat ostaja delitev takšna, kot je bila do sedaj. Res je, da smo želeli zaokrožiti območje slovenjraške zadruge tako, da bi na tem območju odvažala mleko le še celjska mlekarna, ki odkupi tudi pretežni del proizvedenega mleka na tem območju. Zal, smo pri predstavnikih Ljubljanske mlekarne ob tem predlogu naleteli na ostro nasprotovanje, zato zaenkrat odkupnega področja ne bomo spreminjali.
Zavedati se moramo namreč, da je sedaj skupna zadruga dolžna zagotoviti odkup s celotnega območja Koroške, pri enostranskih odločitvah pa bi bile lahko posledice za nekatera območja, ki pretežno oddajajo mleko v Ljubljansko mlekarno, preveč tvegane.	A
KMETIJSTVO
ODKUP MLEKA NA OBMOČJU PODROČNE ZADRUGE SLOVENJ GRADEC V LETU 2001 IN OBETI ZA LETOŠNJE LETO
MIRKO TOVŠAK,oec.
SREČALI SO SE PROIZVAJALCI MLEKA
FRANC JURAČ
Mlekarna Celeia iz Arje vasi, ki se ponaša s 60-letno tradicijo, vsako leto organizira srečanje proizvajalcev mleka, ki mlekarni oddajo več kot sto tisoč litrov mleka. Tokrat je bilo srečanje v Slovenj Gradcu.
V letu 2001 je celjska mlekarna od 23 kmetijskih zadrug in od 1700 kmetov odkupila in predelala 70,769.000 litrov kakovostnega mleka. Največ mleka so pridelale Kmetijska zadruga Šaleška dolina, Kmetijsko goz-daraska zadruga Ledina Slovenj Gradec in Kmetijska zadruga Šentjur pri Celju.
Med kmeti pa sta največ mleka-oddala	-—~
Franci in Jožica Rotnik iz — Raven pri Šoštanju —v
-	484.565 litrov, ._
druga je bila kmetija----
Terezije Vrčkovnik iz Podgorja ' pri Slovenj Gradcu ,_______
-	455.532 litri,	___
in
Damjan Cetina iz Spodnjih Grošovelj v Savinjski dolini
-	452.416 litrov mleka.
Vsem proizvajalcem mleka so na srečanju podelili priznanje Mlekarne Celeia 2002.	-—▲
1. Mlekarji v zbiralnici mleka v Šmiklavžu
2. Prejemniki priznanj za mleko z direktorjem celjske mlekarne Marjanom Jakobom
Foto Franc Jurač
DRUŠTVO KMETIC - ZBRALE
FRANC JURAČ
SE V REKORDNEM ŠTEVILU
Mili
Društvo kmetic iz Mislinjske doline
Foto Franc Jurač
Društvo kmetic Mislinjske doline so se letos množično udeležili občnega zbora svojega društva. Na njem so kritično pregledale svoje delo v minulem obdobju, za naprej pa so sprejeli
gram dela.Kot st/same povedale v Tomaški vasi, kjer je občni zbor ■ potekal, ro-mfletošnjem občnem zboru podrle rekord udeležbe, saj-na občni zbor prišlo veliko čez sto kmečkih žena in deklet. ▲
SVET KGZS OBMOČNE ENOTE SLOVENJ GRADEC RAZPRAVLJAL O PROBLEMU KLANJA ŽIVINE NA OBMOČJU KOROŠKE
IDA ROBNIK
Na Koroškem je na področju kmetijstva že nekaj časa najbolj pereč problem klanje in prevoz živine in mesa.
Svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, območne enote Slovenj Gradec je na peti seji, ki je bila 13. februarja v Slovenj Gradcu, obravnaval to problematiko. Da bi hitreje in lažje rešili ta problem, so na sejo povabili tudi predstavnike organizacij in institucij, ki bi na tem področju lahko kaj pomagali ali storili.
Andrej Presečnik-predsednik KGZS
območne enote Slovenj Gradec	A Foto Ida Robnik
Predsednik sveta Andrej Presečnik je v uvodu nanizal probleme, ki so se pojavili v našem območju po ukinitvi klavnice v Otiškem vrhu in povedal, kaj je bilo v lanskem letu za rešitev tega že storjenega ter prebral poročilo skupine predstavnikov koroških občin in kmetov o obisku v Globasnici, kjer so se seznanili z njihovo organizacijo klanja in prevozov živine. Iz poročila je razvidno, da imajo to dejavnost organizirano tako, da je za kmeta najbolj učinkovita in sprejemljiva.
Na območju Železne Kaple imajo urejeni dve klavnici v
velikosti 20 do 30 m2, z enostavno opremo. Žival, ki gre v zakol, pregleda veterinar, prevoz opravijo lastniki sami. Tudi zakol lahko opravijo lastniki sami, če so za to usposobljeni. Predelavo v mesne izdelke vršijo v primernih prostorih s sodobno opremo. Proizvode tržijo pod tržno znamko in imajo organizirano trgovino na eni izmed kmetij, kjer prodajajo poleg mesnih tudi druge tržne viške. Predpisi v zvezi s to dejavnostjo so pri njih dokaj življenski in so v skladu z zakonodajo EU.
V nadaljnji razpravi so kmetje, člani sveta ugotavljali, da je
bistven problem klanje živine za domače potrebe in prisilni zakol. Želijo, da se čimprej uredijo predpisi, da ne bo več potrebno pri takem zakolu prevažati cele živali na veterinarski pregled, ampak samo glavo. Oglasili so se tudi predstavniki predelovalcev, ki so zelo zainteresirani za klavnico na območju Koroške regije in so pripravljeni tudi sovlagati v klavniško dejavnost. Oglasila se je tudi predstavnica Agencije za regionalni razvoj in povedala, da je v dokumentu, ki opredeljuje razvoj regije, prioriteta klavnica. Veliko je bilo govora tudi o komunalnih klavnicah, ki bi bile nekaj podobnega, kot so male avstrijske klavnice, vendar za zdaj za opravljanje dejavnosti na tak način pri nas ni predpisov.
To tematiko so zaključili z ugotovitvijo, da je potrebno problem klanja in prevozov živine na Koroškem rešiti čimprej. V marcu bo na to temo organizirana okrogla miza. Predlagali so tudi, da se ustanovi konzorcij, kjer bodo vključene zadruge, mesarji, predstavniki kmetov in Agencija za regionalni razvoj, ki bo organiziral oživitev klavnice v Otiškem vrhu. Prvi sestanek za
ustanovitev konzorcija skliče združena koroška zadruga. ▲
viharnik
Izdaja:
Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, d,d.
2380 Slovenj Gradec, Vorančev trg 1 Telefon: 88/ 43-332, faks: 88/ 42-684 E-mail: viharnik@gg-sg.si Direktor: Silvo Pritržnik, univ.dipl.inž.gozd. Odgovorna in glavna urednica: Ida Robnilr Uredniški odbor:
Ida Robnik, Gorazd Mlinšek in Marlena Humek Likovna urednica in grafično oblikovanje: Marlena Humek
Priprava za tisk: Forma Hutter, Maribor Tisk: ZIP CENTER, Ravne na Koroškem Vse pravice pridržane,
© Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec 2002. Fotografije ©avtorji
Avtorica fotografij na naslovnici Aleksandra Rožič
NAŠE ČEBELE V MARCU
#'<4 Jh* #'<4	#'«	#'<*	#^	#'<4
ČEBELARSTVO janez bauer
#44	#44 <fr&	#'<4	#44	#44	#44	#44	#*»	#44
#'<4	#44	#44	#44	#44 Wt #44	#44	#144	^#44
#44	#44	#44	#44	#44	#44	#44	#4i	#4	#44
Marec je prvi pomladni mesec. Po dolgi in mrzli zimE sedaj že marsikatero noč buči topel južni veter med vrhovi-aolih dreves. Ko se zjutraj zbudimo in stopimo na prag-niše, rečemo: "Danes pa diši po pomladi!" Na piano' bodo prilezli prvi zvončki, zacvetele bodo mačice in iz' leske se bo kar zakadil oblak rumenega cvetnega prahu.-Vse to pomladno prebujanje začutijo tudi čebele. Ob-sončnem pomladanskem dopoldnevu se bo razpustila, zimska gruča in čebele se bodo množično vsule iz panja. -Najprej se bodo otrebile vseh ostankov, ki so se nabrali-v njihovih prebavilih, nato pa se bodo lotile čiščenja in-pospravljanja panja. Iz njega bodo iznosile vse mrtvice' in vse tujke, ki so preko zime zašli v panj. Nekajkrat bodo ■ preletele okolico panja, oskrbele se bodo s svežo vodo-in nekatere bodo na svojih nogah prinesle prve grudice..
O
ZVEZA HRANILNO KREDITNIH SLUŽB SLOVENIJE, p.o. LJUBLJANA
POSLOVNA ENOTA SLOVENJ GRADEC Telefon 02 883 93 00
Z blagajniškimi mesti:
Slovenj Gradec, Celjska 7	u 02	883 93 13
Mislinja	» 02	885 70 50
Dravograd	ir 02	871 04 90
Radlje ob Dravi	ir 02	888 00 10
Prevalje	ir 02	881 78 10
Svojim varčevalcem nudimo:
VODENJE TOLARSKIH VLOG ZA DOMAČE FIZIČNE IN PRAVNE OSEBE
•	hranilna knjižica vam omogoča neomejeno gotovinsko razpolaganje s sredstvi na knjižici
•	žiro račun za občane, samostojne podjetnike in društva
•	tolarske vezave, ki so lahko kratkoročne in dolgoročne
•	tekoči račun predstavlja sodobno obliko brezgotovinskega poslovanja, vključuje tudi možnost pridobitve bankomatske in plačilne kartice
KREDITIRANJE ZA NASLEDNJE NAMENE
•	investicije za kmetijske namene
•	dopolnilne dejavnosti na kmetijah
•	nakup kmetijskega repromateriala
•	potrošniška posojila
HKS POSREDUJE
•	posojila Javnega sklada RS za regionalni razvoj vrazlične oblike državnih subvencij in subvencij lokalnih skupnosti namenjenih kmetijstvu
DODATNE STORITVE
•	MACNA kartica	< ‘
•	posredovanje pri trgovanju z vrednostnimi papirji PLAČILNI PROMET
•	plačevanje vseh vrst položnic
•	unovčevanje nakaznic
OHRANJAMO TRADICIJO IN SKRBIMO ZA R^
cvetnega prahu
Čebelar v tem zgodnjepomladanskerr/času s čebelami nima kakega velikega dela. Pri čebeljih družinah,-ki so čez zimo odmrle, je potrebno zap/eti vhodna vratca, drugače lahko kaj hitro pride do ropa.
' Tuje čebele hitro zavohajo medeng/satje, ki aa nihče-ne brani in kdo bi se odpovedal ponujene polne mize medu. Takšen rop se kaj hitro prenese tudi na sosednje in oslabele družine in čebelar ima potem kar veliko dela, da čebelji rop tudi umiri
Proti koncu meseca, to je 19. praznuje Jožef, ki ni kak čebelarski svetnik, je pa ta dan nekakšna čebelarska prerokba. Nek tak pregovor pravi:" Če je na ta dan takoL., toplo, da si lahko brez suknjg, jo prodaj in kupi čebele." Torej, bo oblina letina. V nasprotnem primeru: "Če je
vreme hladno in mrzlo, pet čebele prodaj in si kupi sukn-_
jo!" To je star pregovorTki ne drži vedno, vendar pa je res, da ko se po Jožefu ogreje pa že lahko na hitro pogledamo
na več kot 15 stopinj,--. amo v panj in ocenimo moč čebelje družine in zč/logo hrane.
Prihodnji mesec, dprila pa bo s čebelami kar veliko dela.

C/r/r/'
* fr •	* *- fr‘
os/iecfr/ psvicrff//
To je enostavno in dobro pecivo. Po tem recepfu so narejeni tudi znameniti škofjeloški kruhki
Potrebujemo:	---
-	2,5 kg pšenične moke
-	1,5 dl medu
-	3 dl vode	*—
-	1 kavna žlička cimeta	___—
-	1 kavna žlička mletih nageljnovih žbic __
-	1 kavna žlička janeža
Iz vseh sestavin zmesimo testo in ga dobro zgnete-' mo. Gladko testo pokrijemo s prtičkom in ga damo za 24 ur na hladno. Potem testo zrežemo na majhne koščke in iz njih zvaljamo svaljke. Po tri svaljke splete--mo v kite, ki jih v obliki venca zložimo na pomaščen pekač in spečemo.
Recept je za vas poiskal Janez Bauer.
(/šn/fv' fr/'/
L/
PRAZNIKI
KAJ PA DARILA?
LIDIJA JEROMEL
Mesec februar je mesec, ko se pričnejo vrstiti dnevi (valentinovo, nato dan žena, materinski dan, velikonočni prazniki, itd.), s katerimi še bolj pokažemo bližnjim, kaj nam pomenijo. Svojo naklonjenost najpogosteje poleg izrečenih lepih misli, kretenj izrazimo z darilom.
Ste eden izmed tistih, ki se ne veselite preveč prazničnih dni oz. trenutkov, ko morate komu podariti darilo, ker veste, da boste spet morali brskati po glavi in spominu ter vneto premišljevati, s kakšnim darilom boste presenetili najbližje. Pri tem pa boste morali paziti, da slučajno ne bi komu podarili enakega ali podobnega darila dvakrat. Misel na to, da bo vsak dan tudi večja gneča v trgovinah in da bo nemara celo pošlo tisto, česar bi bil prav gotovo zelo vesel vaš obdarovanec, vas začenja grabiti »panika«. Nima smisla! Pomagajte si z naslednjimi nasveti, da boste dobili več idej za darila in njihova izbira bo lažja.
Univerzalnega recepta, kaj izbrati za darilo ni. Obstaja pa nekaj pravil, ki nam pomagajo izbrati darilo. Pomembno je, da si odgovorite na naslednjih pet vprašanj:
^ komu podarjate (najboljšemu prijatelju, fantu, možu, očetu, mami, babici, sorodniku itd.);
V	zakaj podarjate (za rojstni dan, ob določenem dosežku ali uspehu, ob novem letu, ...);
V	v kakšni vrednosti naj bo darilo (simbolično darilo kot drobna pozornost, ekskluzivno darilo umetniške vrednosti);
^ kako boste darilo izročili (osebno, na zabavi, po pošti,...); ali poznate obdarovanca osebno (njihove interese, hobije, zaposlitev, starost, ...).
Ko ste odgovorili na vsa vprašanja, je izbira darila za določeno osebo že nekoliko lažja. Vendar nas še vedno žuli vprašanje, kako pa se izogniti zmešnjavi obdarovanja?
Odgovor je zelo preprost. Oblikujemo spisek v katerega zapisujemo, kaj smo komu podarili prejšnje leto in kaj je ta oseba podarila nam v preteklosti. V takšen spisek si lahko beležimo tudi posebnosti oseb, kaj ima kdo rad ali če si je v preteklosti zaželel kaj posebnega. Ob takšnem spisku se bomo najlažje izognili morebitni zmešnjavi prekomerne precenjenosti ali podcenjenosti daril. Darilo lahko v prihodnje vrnete v podobni oz. v malenkost večji vrednosti. Tako se boste izognili zadregi in ne boste enakega darila podarili dvakrat. Ohranili boste tudi odnos in ravnotežje med obdarovanjem. Namreč pogosto je zelo težko ločevati darilo od podkupnine. Odvisno
je od okolja, navad in vrednot ljudi, med katerimi se nahajamo.
Nikoli ne podarimo darila, ki žalijo. Izogibajmo se tudi izbiri kičastih daril, ki jih izberete na hitro »samo da nekaj poklonite«, takšna darila bodo zelo verjetno hitro našla najmanj viden prostor, pa še obdarovanec ne bo vedel kaj početi z njim. Namreč namen vsakega darila je, da izkazuje pozornost, simpatičnost in predvsem dobre namene, pa tudi našo olikanost.
Na splošno naj velja, da daril ne kupujemo po lastnem okusu, ampak se raje potrudimo in izberemo takšno darilo, ki bo všeč obdarovancu. Posebno pozornost posvetite embalaži, saj lepo zavito darilo odraža našo kulturo in odnos do prejemnika.
Veliko pa pomenijo darila, ki jih sami naredite, saj izražajo ljubezen, pozornost in trud, ki ste ga vložili v izdelavo darila. Aranžirajte ga na zanimiv način in poleg darilca lahko kot okrasek podarite še kakšno malenkost npr. bonbone, kekse, zvonček,... Darilo je cenjeno, če je izvirno. To pa pomeni, da moramo zanj porabiti nekaj svo-
jega časa in domišljije.
Kaj najpogosteje podarimo?
knjiga - vedno lepo in predvsem »varno« darilo, če bomo med najnovejšimi knjižnimi naslovi izbrali tisto, ki je povezana z enim od obdarovalče-vih konjičkov ali s področja, ki ga zanima. Vsekakor pa se večina strinja z mislimi Boža Rustja, ki pravi: "Čokolado pojemo, lizike poližemo, rože ovenejo, steklenico vina popijemo, dobra knjiga, ki jo nekomu podarimo, pa ostane. Knjiga je potrpežljiva in zna tudi dolga leta čakati na bralce. Nikoli ne vemo, kdaj jo bo kdo vzel v roke in ga bo nagovorila."
_ vino - je zelo osebno darilo. Če se odločimo, da bomo nekoga obdarovali s steklenico vina ali morda s kartonom, moramo poznati obdarovanca. Najprej moramo vedeti, če vino sploh sprejema za pijačo in kakšen je njegov odnos do vina. Pomembno je tudi to, da vemo, koliko se spozna na vinsko kulturo in kako vrednoti in ceni vino, kajti glede na to se lažje odločimo, kako dragoceno steklenico mu bomo podarili. Če je zbiratelj z vinoteko, je pri-
poročljivo, če vemo, česa še nima - pa si želi. Koristno je vedeti, kakšna vina so mu všeč: morda je ljubitelj arhivskih vin, morda samo suhih ali bolj sladkih. Morda je navdušen nad peninami.
parfum - ob izbiri tega darila moramo vedeti le to, ali je obdarovancu ljubši tradicionalni, klasični vonji ali sodobnejši -potem morate le še izbrati med množico tistih, ki se ponujajo na policah drogerij. Priporočljivo pa je, če osebo dobro poznamo, da izberemo tiste vonje, ki ga še nima na svoji toaletni polički.
DARILA ZA HOBIJ ALI NAJLJUBŠI ŠPORT - če obdarovanec zbira znamke, stare novce, razglednice ali kaj podobnega, so albumi, ki jih dobite v specializiranih trgovinah vedno primerna darila (ker jih ni nikoli preveč). Navdušenje nad novimi kamerami, fotoaparati, teniškimi loparji, jahalnimi škornji, opremo za golf itd. pa prepustite kar obdarovancu samemu. Ne poskušajte ga presenetiti in osrečiti, če niste povsem prepričani, da boste izbrali točno tisto, kar si želi, ker je lahko razočaranje (njegovo in vaše) veliko. Če pa je že tolikokrat omenil prav določen tip ali vrsto izdelka, vseeno zavijte v eno od trgovin, kjer boste še enkrat preverili ali je tisto, kar iščete, točno tako, kot si želite in šele potem kupite.
ROŽE - se danes poklanjajo ob vsaki priložnosti tako ženski kot moškemu. Število cvetov ni več pomembno. Opremljene so lahko z vizitko, vedno pa je potrebno odviti bel ovojni papir, ko jih poklonimo.
Pogosteje pa se podarjajo še ostale priročne stvari, kot so: oblačila (nogavice, šal, rokavice,...), brivski aparati, gospodinjski aparati, denarnice, etui za očala, ...
Pika na i pri obdarovanju, pa je kako izročiti darilo. Ko poklanjamo darilo, se potrudimo, da ga pospremimo s kratko mislijo, ki je lahko izrečena ali pa diskretno napisana na priloženi vizitki ob darilu. Največje zadovoljstvo, ki ste ga lahko deležni, ko ste izročili darilo, bo vsekakor poseben izraz presenečenja in zadovoljstva na obrazu obdarovanca. In če bo še ob tem sramežljivo in nadvse prisrčno dejal: »Kako ste uganili?« bo to vsekakor »zadetek v polno«. In če ne veste, kakšen je tak izraz na obrazu, se spomnite sebe kot otroka, ko ste odpirali velike škatle z darili.	▲
ZDRAVO
ŽIVETI
OB SVETOVNEM DNEVU ZDRAVJA, 7. APRILU, 2002
MOTO:
GIBANJE ZA ZDRAVJE
NADA KADIŠ, dipl. medicinska sestra
SLOVENIJA V GIBANJU
je projekt Cindi Slovenije in Športne unije Slovenije. Namen projekta je spodbujanje odrasle populacije k izvajanju redne zmerne telesne dejavnosti, ki naj bi jo vgradili v svoj vsakdan. Številne študije so namreč pokazale, da redna zmerna telesna dejavnost izboljša zdravje in splošno počutje posameznika.
Primeri zmerne telesne dejavnosti so: hoja, ples, vrtnarjenje, plavanje, kolesarjenje, težja hišna opravila...
Koristi redne zmerne telesne dejavnosti za zdravje:
•	zmanjšanje tveganja za nastanek koronarne srčne bolezni,
•	zmanjšanje tveganja za možgansko kap,
•	preprečevanje in kontroliranje zvišanega krvnega tlaka,
•	preprečevanje in urejanje diabetesa (tip II)
•	kontroliranje in uravnavanje telesne teže,
•	preprečevanje in spremljanje osteoporoze,
•	izboljšanje sklepne gibljivosti in mišične moči,
•	zmanjšanje števila nesreč/padcev
•	manjše tveganje za nekatere vrste raka,
manjša možnost depresije...
Zakaj naj bomo telesno aktivni?
Naše telo je namenjeno gibanju; če ga zanemarimo, bodo začele naše zmogljivosti pešati, kondicija upada...
Redno telesno dejavni imajo več energije, življenje znajo bolj učinkovito užiti, zmanjšajo pa tudi tveganje za nastanek različnih sodobnih zdravstvenih težav in bolezni.
Koliko gibanja priporočajo?
Strokovnjaki priporočajo 30 minut zmerne telesne dejavnosti (npr. hitre hoje) vsaj 5 dni v tednu, najbolje pa sedem. Učinek bo enak, če to količino gibanja razdelimo na dvakrat po 15 minut.
V primeru kakšnih resnejših zdravstvenih težav priporočajo posvet pri svojem zdravniku pred začetkom ukvarjanja s telesno dejavnostjo.
Pri mladih ljudeh
bo redna telesna dejavnost pripomogla k izboljšanju telesne zmogljivosti in k večji učinkovitosti v športu ter drugih
Svetovna zdravstvena organizacija izbere vsako leto neko zdravstveno vsebino, ki je posebej pereča za vsesplošno prebivalstvo sveta. Države, članice te organizacije, kamor je priključena tudi Slovenija, izdelajo programe na izbrano vsebino za svojo deželo in skozi celo leto tečejo aktivnosti za izboljšanje izbranega problema.
Letošnje geslo je namenjeno motivaciji čim širše množice za povečanje telesne aktivnosti, kot pomembnemu dejavniku pri utrjevanju in ohranitvi zdravja.
družabnih dejavnosti. Telesna dejavnost v skupini je tudi priložnost za sklepanje novih znanstev in prijateljstev.
S pomočjo telesne dejavnosti bodo mišice bolj napete, izboljšala se bo telesna drža in videz, pa tudi primerno telesno težo bo laže doseči in vzdrževati. Videz bo lepši in počutje boljše.
V srednjih letih
bo zmerna telesna dejavnost pomagala k boljši telesni pripravljenosti, dala vam bo energijo in zaupanje. Laže boste obvladovali vsakodnevne naloge, v različnih rekreacijskih dejavnostih boste uživali v krogu družine ali prijateljev. Pomagala vam bo pri obvladovanju stresov, ki jih prinaša sodobno
življenje in vas ščitila pred vsemi zgoraj naštetimi kroničnimi obolenji. Pri odločitvi DA ali NE pričeti z neko vsakodnevno aktivnostjo (npr. hitro hojo) naj vas vodi znano dejstvo, da je bolezen laže preprečiti kot zdraviti... Torej, pričnite sedaj!
V zrelih letih
boste s pomočjo telesne dejavnosti vzdrževali svojo moč in gibljivost. To vas bo ohranilo aktivne in vam omogočilo nadzor nad svojim življenjem. Pešanje sposobnosti, ki jih prinesejo leta, je neizogibno, vendar lahko ta proces s pomočjo telesne gibljivosti upočasnite in s tem podaljšate svojo lastno neodvisnost.	▲
KOROŠKA V GIBANJU
Slovenskemu gibanju se ob svetovnem dnevu zdravja pridružujemo tudi Korošci. V nedeljo, 7. aprila, ob 11. uri, vabimo vse tiste občane, ki jim skrb za zdravje ni tuja, na Uršljo goro.
Podrobnejše informacije o pohodu bomo objavili v medijih.
Dobrodošli vsi, posamezniki, družine, organizirane skupine, društva, zelo zaželeni pevski zbori in harmonikarji, organizatorji družabnih iger...
V primeru slabega vremena bomo pohod prestavili za teden dni.
Pobudniki akcije, delavci Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne želimo, da nas bi bilo na naši gori čim več, da nam bo med našim druženjem čim lepše, predvsem pa, da bi telesna dejavnost postala pomenben vsakdan vsesplošne populacije...
1.	Kovač Pepi pri delu.
2.	Orodje, ki se je uporabljalo včasih.
3.	Orodje, ki se uporablja današnji dan.
4.	Kovač Pepi pri delu.
5.	Stare podkve, ki prinašajo srečo.
Foto Milena Tretjak
... ŠE SE SUŠI KOVANJE IZPOD ROK KOVAČA PEPIJA
MILENA TRETJAK
Še do šestdesetih let prejšnjega stoletja je bilo konj veliko na cestah; to so bili tako imenovani »furmanski konji«. Za vsako žival pa je potrebna skrb in nega. Tako so konji, ki so bili veliko na delu zelo potrebovali kovača, da jim je oskrbel kopita. Zelo je poznan rek tistega časa, da je kopito glava konja. Starejši ljudje se zelo radi spominjajo teh časov in znajo to dobro povedat, še posebej tisti, ki so takrat delali s konji. Ta je lahko tako stopal močno in stabilno, pri čemer mu ni drselo, poleg tega pa je imel neverjetno moč.
Tako lahko v današnjih dneh vidimo veliko konj različnih pasem. Torej konji so. Kaj pa kovači? Le-teh je vedno manj. Čeprav jih je malo, enega zagotovo vsi poznamo. Tisti, ki mu pravijo vedno nasmejani kovač Pepi.
Ta naš kovač Pepi prihaja iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, s kovaštvom se je ukvarjal že od malih nog do nedavnega, danes pa samo še za hobi.
Svojih začetkov se zelo rad spominja. Pravi, da je začel že pri 16 letih kot vajenec. V Šmartnem je bila tisti čas tako imenovana zadružna kovačnica. Ta je imela 7 parov konj. Pepi se je tako leta 1953 v omenjeni kovačnici naučil kovati. Predvsem so kovali konje za zadrugo, pa še tudi ostale.
Ker pa je prinašala v tistem času glavni dobiček furmanska dejavnost, so morali mladi kovači postajat vse bolj pridni. Konji so bili tako ves dan na vožnji, in ker takrat še niso poznali nekih boljših podkev, so tako tiste podkve na konjih zdržale okrog 1 do 2 tedna. Imenovale so se terenske podkve.
Kovač Pepi se dobro spominja kako so delavci vedno zvečer pripeljali konje v hlev. Tako je kovačem preostalo, da so delali kar ponoči. Da so vse naredili pravi čas, so podkve dol »potrgali« kar ponoči. Razdeljeni so bili v tri skupine. Prva je dol »trgala« podkve, druga je pribijala, tretja pa je podkve grela. Ponavadi so podkve pribijali zgodaj zjutraj, saj ponoči v trdi temi tudi niso mogli, luči pa takrat v hlevih tudi še ni bilo. A kljub vsemu jim je vedno uspevalo. Vedno so morali imeti zjutraj ob 6. uri pripravljen ogenj. Potem pa so od
6. do 12. delali, ob 13. uri pa so že imeli šolo. Tam so bili do sedme ure zvečer, potem pa spet na delo. In tako jim ni ostalo skoraj nič časa za ostale aktivnosti.
Vendar pa se je kljub vsemu zgodilo, da so konje sredi 70-ih let skoraj povsod opustili. Vsa zadeva je čisto zamrla. Okrog leta 1985 pa se je zopet obudila. Pojavljati so se začeli športni konji. Tisti čas je še bilo nekaj kovačev. Kovač Pepi se spominja, da je bilo 50 let nazaj v Mislinjski dolini okrog 20 kovačev in kovačnic. Že samo v Mislinji so bile štiri.
Ker pa je Pepi tako rekoč konjska duša, je bil tudi v letih, ko je moral k vojakom, podkovski kovač. Ker se v tistih časih ni dalo kupiti toliko orodja, si ga je Pepi kar sam izdeloval, razen kakšnih pil in podobnega. Pravi, da je vedno, ko je prišel domov z dela, odšel v delavnico in hitro pričel izdelovati orodje, za katerega je ugotovil, da ga potrebuje. Zelo ponosen pa je lahko na klešče za »zategovanje« žebljev za kopito, katere je sam izumil. Podkve pa je lahko vedno kupil. To so bile tako imenovane surove podkve, katere je bilo potrebno nato obdelati še na ognju.
Znano je, da se lahko pri pod-kovanju hitro poškoduješ. Tako se je tudi Pepi kar nekajkrat. Pa bi si človek mislil, saj zdaj pa ne bo več koval. Tudi Pepi je tako razmišljal, dokler poškodba ni bila pozdravljena, potem pa je zopet bilo vse po starem.
Žanimivo je, da je Pepi imel toliko čudežne volje, da se je naslednjič zopet lotil istega konja, pa čeprav ga je prav tisti konj ponesrečil. Vseeno ga je podkoval, le drugačen pristop je moral imeti. Vselej mu je uspelo. Res je »ta pravi« kovač, in potem takem se ne moremo čuditi, da trdno zagotavlja, da če bi se še enkrat rodil, bi bil zopet
Skozi stoletja je bil konj tisti, ki je povsod spremljal človeka. Med letom je delal na poljih in travnikih, pozimi pa je v snegu pomagal pri spravilu lesa. Človeku je bil konj svoj čas kot desna roka, danes pa ga spremlja samo še v športnih dogajanjih, pri delu pa so ga zamenjali novi traktorji in moderna mehanizacija.
kovač. Ja, njegova štiridesetletna doba kovanja je kar lepa številka, pri tem pa še vedno poudarja, da je kovač iz duše.
Pepi tudi rad planinari in zanimivo je, da je prehodil že vse slovenske vrhove. Poleg tega pa je še zelo dober pevec.
Ja, mogoče pa je to skrivnost uspeha, zakaj konji niti ne trznejo, ko jih podkuje. Zdaj vemo, da Pepi s pesmijo piha konju na dušo in prav zaradi tega postaneta tako hitro dobra prijatelja.
Zakaj nam podkev prinaša srečo?
Podkve najdemo današnji dan povsod. Največkrat jih lahko opazimo kot obeske, tu pa tam jih lahko najdemo tudi na katerih vratih.
Viri pravijo, da so v podkev -da prinaša srečo, verjeli že naši predniki. V bistvu je bila teorija, če lahko podkev ščiti konjevo kopito, potem lahko tudi človeka. Še posebej, če je podkev pribita s sedmimi žeblji, katere število še vedno velja za pravljično. Naši predniki so bistvu začeli verjeti v podkev, ko so na lastne oči videli, kako je kovač vročo podkev pritisnil na kopito, konj pa pri tem ni niti trznil. Znano je, da so potem takem verjeli, da železo odganja hudiča.
O sami obliki podkve pa je predvsem znano, čeprav obstaja več teorij, da če je podkev obrnjena navzgor potem prinaša srečo, če pa navzdol pa je bolj zaščitniška.
Obstaja tudi rek, da moramo podkev, ki je konj ne potrebuje več, ko je že rabljena, pribiti ali obesiti nekam, prav tako vse žeblje. Potem nas bo zagotovo spremljala sreča.
Značilno je, da podkev podarjamo tudi kot darilo pri vstopu v novo leto. V bistvu je namenjena sreča obdarovancu, ki naj bi ga le-ta spremljala skozi vso novo leto.	A
VIHARNA POT VALENTINA JUVANA
MIHAELA LENART
Valentin Juvan ima zanimivo življenjsko zgodbo in bi jo rada opisala, čeprav vsega, kar je doživel in preživel ne bo mogoče.
Rodil se je na prešernov dan, 8. februarja leta 1922 pri Fesngarju v Spodnjem Razboru. Doma so imeli majhno, strmo kmetijo. Vse male njive za krompir, rž in peso so morali okopavati ročno z motiko, snope pa s posebno zato prilagojeno palico znositi domov na plečih. Tudi vodo so morali nositi iz studenca, ki je bil kakih 250 metrov od hiše. Posebno hudo je bilo pozimi, ko je v ozki gazi voda pljun-kala iz vedra v škornje.
Redili so po dve kravi. Ker je bilo pri hiši še več otrok, je moral Valentin še zelo mlad oditi od doma služit za pastirja, kjer se mu je slabo godilo. Gospodar ga je tepel za vsak mali prekršek. Nekoč je pobegnil k drugemu kmetu. Kako rad bi šel domov, pa ni znal, ker je bil predaleč od domače hiše. Ko je odrasel, se je vrnil domov. Takrat pa se je pričela druga svetovna vojna. Sosed je bil mobiliziran in je prosil Valentina, da je šel delat na njegovo kmetijo. Leta 1942 so Nemci mobilizirali tudi njega in ga z ostalimi domačimi fanti odpeljali na Dunaj, od tam pa v Francijo na usposabljanje. Pozneje je bil premeščen v Italijo, kjer je dela) v neki kuhinji. Tu je močno zbolel in poslali so ga nazaj v Nemčijo, kjer se je v bolnici zdravil dva meseca. Potem so ga za pol leta poslali na Dansko. Tam se je dobro počutil, ker je imel veliko hrane, tako da jo je lahko pošiljal tudi domov. Spet so ga premestili, tokrat v Berlin, od tam pa je moral na rusko fronto v Kostrin. Leta 1945 so ga ujeli Rusi. Z ostalimi ujetniki je moral peš na Poljsko v taborišče. Tam so jih strpali v živinske vagone in jih odpeljali v ruske zapore v Cre-tinski blizu Sibirije. Tam se je pričelo njegovo težko življenje. Ujetniki so morali trdo delati noč in dan za zajemalko kaše. Pozneje so jih premestili na veliko zadrugo, kjer so delali na polju v veliki žitnici. Čeprav je bilo veliko žita, kruha ni bilo. Spet so jih preselili na 4 kilometre oddaljeno kmetijo, kjer je moral skrbeti za 12 telet. Ko jih
Valentin Juvan v mladih letih.
je gnal na pašo, je prišel mimo kmet s konjem in rekel, da je eno tele njegovo, ga zgrabil, dal na konja in odjezdil. Ko je to povedal svojemu gospodarju, je le - ta zaklel in zvečer je prignal že drugo tele.
Nekoč je srečal tudi prejšnjo lastnico tega posestva, ki so ga novi oblastniki zasegli in razdelili v kolhoze. Povedala je, da sedaj nima niti za kruh. Na tej kmetiji je pomagal pri gradnji ograd za slamo in živino. Nekoč je prišel oficir in naredil seznam jetnikov. Valentin je povedal, da je Jugoslovan in da zna delati s stroji le na polju. Razporedil ga je med Madžare in Romune. Nekega dne so vojaki požgali plot, si kuhali čaj in greli vodo za umivanje. Nekdo jih je zatožil njihovim nadrejenim. Valentin pripoveduje: »Po tem dogodku so nas strpali v leseno barako, kjer smo skozi špranje videli gola trupla v drugem prostoru. Pretreslo me je, saj sem pomislil, da je to naša zadnja ura. Bilo je zelo mrzlo. Nato so nas, razen Nemcev, napotili na vagone in odpeljali proti Jugoslaviji. Vagoni so bili zelo natrpani, ker so vsi hoteli domov. Nekateri so zlezli tudi na vagone in se držali, dokler jim niso otrpnile roke in so popadali z vlaka. To usodo je doživel tudi fant iz Konjic. Bil je ranjen. Pomagali smo mu kolikor smo znali in mogli. To potovanje je trajalo cel mesec, od okto-
Valentin danes
bra leta 1945. Prispeli smo v Subotico, kjer sem čakal še 14 dni, da sem dobil dokumente za pot domov. Medtem, ko sem čakal v Subotici, mi je doma umrla mama. Doma sta bila le še oče in brat. Ko sem ob polnoči pripešačil ves izčrpan, mi skoraj nista hotela odpreti, saj nista pričakovala, da bi se lahko vrnil živ. Bil je to nadvse srečen dan.«
Tako je Valentin srečno prispel domov. Potem se je najprej zaposlil na Gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec, nato pa na žagi v Suhem dolu. Leta 1951 se je poročil z Lesnikovo Urško in si ustvaril svojo družino. Od doma s strmin se je preselil vjurčnovo barako v Suhi dol. Začel si je graditi svoj domek, vendar so mu nekateri nasprotovali, zato se je preselil v Knežarjevo kočo, jo dobro obnovil in začel uživati mirno življenje. Leta 1996 mu je umrla ljubeča žena in to je skalilo njegovo srečo. Sedaj živi skupaj sinovo družino. Vsa leta pa je rad delal drva, ki so ga kar zasipala.
Po vseh burnih in trdih letih mu želimo, da bi preživel še veliko srečnih let in v krogu svoji treh sinov obhajal 80 letnico. A

LEPŠI IN BOLJE ZAŠČITENI PRED ZLORABAMI
Mag. KORNELIJA MARZEL, univ. dipl. prav. Upravna enota Slovenj Gradec
Anica Naglič pregleduje potni list.
Republika Slovenija je ob osamosvojitvi sprejela t. i. sveženj osamosvojitvenih zakonov, med katerimi je bil tudi Zakon o potnih listinah državljanov Republike Slovenije. Tako smo leta 1991 prvič v zgodovini Slovenije dobili svoj lasten potni list, s katerimi lahko državljani Republike Slovenije brez vizuma potujejo v skoraj osemdeset držav sveta - v vse zahodnoevropske države in tudi v Združene države Amerike ter Kanado.
Danes, 11 let po osamosvojitvi, pa imamo nov potni list, ki je javna listina, namenjena za prehod državne meje ter za dokazovanje istovetnosti in državljanstva.
Stari potni listi Republike Slovenije, izdani na modrih obrazcih, prenehajo veljati 5. avgusta 2002.
V letu 2000 je bil zaradi uskladitve pravnega reda potovalnih dokumentov s pravnim redom Evropske unije, novih migracijskih dogajanj, spremenjenih razmer pri varnosti in zaščiti dokumentov v svetu in tudi v Evropi, mednarodnih obveznosti na področju standardizacije potovalnih dokumentov, sprejet nov Zakon o potnih listinah državljanov Republike Slovenije. S tem so izpolnjeni pogoji, s katerimi se bo Slovenija lahko ustrezno in učinkovito odzivala na sodobne pojave pri ponarejanju, prenare-janju in zlorabi potovalnih dokumentov zaradi zagotavljanja temeljnega načela Evropske unije - svobodnega pretoka ljudi.
Novost pri vpisu otrok
Upoštevajoč priporočila mednarodnega standarda SIST, vpis otrok v potni list staršev ni možen. Prednosti strojno čitljivih dokumentov in s tem hitrejše prehajanje državne meje je možno zagotoviti, le če v potni list niso vpisane druge osebe. Na slabost vpisa otrok v potno listino pa kažejo tudi številna ponarejanja vpisa otok v potno listino v preteklosti.
Zaradi zavarovanja otrokovih koristi ter preprečevanja zlorab pa zakon ohranja dovoljenje zakonitega zastopnika, ko otrok do 15. leta starosti, potuje v tuji-
no brez spremstva zakonitega zastopnika, sam ali v spremstvu tretje osebe. Navedeno dovoljenje izda pristojna upravna enota in v določenih primerih tudi center za socialno delo.
Veljavnost potnih listin
Ukinitev vpisa otrok v potni list je vplivala tudi na spremembo veljavnosti potnega lista, ki je omejena na 10 let, če je državljan dopolnil starost osemnajstih let.
Za otroka, mlajšega od štirih let, je veljavnost potnega lista omejena na dve leti, za otroka starejšega od štirih let pa na pet let.
Z uveljavitvijo novega zakona se posamezniku, ki v petih letih izgubi, pogreši ali odtuji dva ali več potnih listin, izda potni list z veljavnostjo enega leta.
Kraja, ponarejanje in prena-rejanje potnih listin
Pogrešitev potne listine v Republiki Sloveniji mora imetnik takoj, če to ni mogoče, pa v osmih dneh, naznaniti pristojni upravni enoti. Državljan, ki stalno ali začasno živi v tujini, to
naznani pristojnemu diplomatsko - konzularnemu predstavništvu Republike Slovenije v tujini, ki o naznanitvi obvesti Ministrstvo za zunanje zadeve, ki jo evidentira v računalniški evidenci izdanih potnih listin. Pogrešitev se naznani na posebnem obrazcu.
V naznanitvi je potrebno navesti resnične podatke, kar še posebej velja za navedbo okoliščin pogrešitve potne listine.
Nova potna listina se lahko izda šele po objavi preklica v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ker je s slovenskim potnim listom mogoče brez vizuma potovati v številne države, je toliko bolj izpostavljen poskusom pre-narejanja in ponarejanja. Zaradi tega je nov potni list v primerjavi s starim bistveno bolj zaščiten.
Namesto 15 ima 25 zaščitnih elementov, ki so razdeljeni v tri skupine: zaščitne elemente, vidne s prostim očesom, otipne zaščitne elemente ter zaščitne elemente, vidne s pomočjo tehničnih pripomočkov. Vsi podatki o imetniku potne listine, tudi
fotografija in podpis, pa so lasersko gravirani.
Pridobitev nove potne listine
Vlogo za novo potno listino podajo stranke na pristojni upravni enoti.
Na upravni enoti Slovenj Gradec lahko stranke vse potrebno v zvezi s pridobitvijo nove potne listine urejajo vsak delovni dan, vsak ponedeljek in sredo pa tudi v sprejemno -informacijski pisarni upravne enote v Mislinji.
Ob vložitvi vloge je potrebno priložiti star potni list (tudi če je njegova veljavnost že potekla), ker ga pristojni upravni organ uniči in vrne prosilcu. Stari potni list se ne uniči le izjemoma, in sicer v primerih, ko prosilec, ki je vložil vlogo za izdajo novega potnega lista, v času do njegovega prejema stari potni list nujno potrebuje.
Prav tako je k vlogi potrebno priložiti ustrezno fotografijo ter dokazilo o plačilu potne listine.
Potne listine ne izdeluje upravna enota sama, pač pa jih pošlje v izdelavo pooblaščenemu podjetju. Za Upravne enote Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Dravograd in Radlje ob Dravi je za izdelavo pooblaščeno podjetje Cetis v Celju.
Predviden rok izdelave je sedem delovnih dni, ki pa se ob povečanem številu vlog lahko tudi podaljša.
Cena nove potne listine
Polnoletna oseba mora za pridobitev nove potne listine plačati 2.480 SIT upravne takse in 5.300 SIT oz. 5.800 SIT za tiskovino (odvisno, ali želi potni list z 32 ali 48 stranmi).
Za mladoletne otroke, stare od 4 do 18 let znaša upravna taksa 1.280 SIT in stroški tiskovine 5.300 oz. 5.800 SIT.
Za otroke do štirih let starosti pa znaša upravna taksa 560 SIT in stroški tiskovine 5.300 SIT oz. 5.800 SIT.
V tujino z osebno izkaznico
Z veljavno osebno izkaznico lahko državljani Republike Slovenije potujejo v Avstrijo, Italijo, Madžarsko, Hrvaško, po novem pa tudi v Švico in Lichtenstein. ▲
C.
FRANC RASPOTNIK Q A
JE DOČAKAL O W LET
PRAZNUJEMO LUDVIK MORI
Mislim, da ga kar precej Korošcev pozna, saj smo ga tudi v njegovi pozni starosti srečevali v dolini.
Večina ga poimenuje "krumpasti Franc" in upam, da mi ne bo zameril, ker sem tako zapisal, pravopisno bi moral zapisati "šepasti". S tem ga je za vse življenje zaznamovala kruta usoda.
Franc je postal invalid že v otroških letih. Kot pastir je še z drugimi otroci pasel živino kmetom in najemnikom visoko v planini. Nekoč so se otroci zaigrali, živina pa jim je ušla. Med iskanjem živine so tekali po planini in potem vsi ogreti poskakali v mrzlo vodo, v Podričnikov jez. Večim je to dejanje pustilo hude posledice, a najhuje je bolezen prizadela Francija, saj ga je prikovala na posteljo za celih deset let in mu za posledico pustila težko invalidnost.
Oče in mati, ki sta bila najemnika na Podrčnikovem, sta namenila vse prihranke za njegovo ozdravitev, vendar je zdravnik zmajal z glevo, češ: " Ni mu več pomoči, izpolnite mu še želje v zadnjih dneh živ-Ijenja.
Za bolnico starši niso imeli denarja, občina ali država pa takih zdravljenj ni plačevala, zato so morali bolnega otroka peljati nazaj domov. Mati pa ne bi bila mati, če bi obupala. Francija, ki je bil v enajstem letu kot drugorojenec med dekleti, je zdravila z vsemogočimi zdravili, noč in dan. Ubogi fant se je zvijal od hudih bolečin. Čez čas so se mu začele odpirati globoke gnojne rane, najprej pod desnim oprsjem nato pa še pod levim. Rane se niso hotele zaceliti. Včasih se je stanje nekoliko izboljšalo, pa spet poslabšalo. Po daljšem času so se na veliko presenečenje vseh rane le pričele celiti, a so zhtevale svojo ceno. Fantu, ki je bil že v sedemnajstem letu in je tehtal komaj kakih 26 kg, je začelo spod-vijati levo nogo tako, da se je peta dotikala stegna.
Minili so zopet meseci in leta, da je Franček s pomočjo bergel, ki mu jih je naredil oče, po desetih letih začel znova stopati na desno nogo in se znova učil hoditi. To je bilo zanj in za družino veselo doživetje. V tem času je dobil še dva brata in sestrico in ker ni mogel iz hiše je bil za "pestunjo" in mamin gospodinjski pomočnik. Zakuril je v štedilniku, nalupil krompir, kaj zakrpal in bil mlajšim za družbo.
Z leti je vedno bolj trdno stopal na desno nogo, čeprav je imel levo povsem spodvito. Začel je delati zunaj hiše in nadomeščati sestre, ki so druga za drugo odhajale od
odhajali v svet brž, ko so odvrgli šolsko torbo, je bil Franci še bolj v pomoč in oporo staršem.
Kakšnih pokojnin ali drugih denarnih pomoč za take osebe takrat še ni bilo. Morali so trdo delati, da so preživeli. Oče je s "furanjem" zaslužil denar za najnujnejše in za najemnino, mladi Franci pa se je loteval vedno težjih del.
Čeprav mu je za levo nogo služila izključno bergla, je z njo hodil prav tako hitro, kot zdrav človek. Nekaj let je urejal furmanske poti in čistil odtočne jarke, potem pa, ko je oče hudo zbolel, se je lotil še njegovega posla. K sreči so imeli ubogljivega konja in z veliko iznajdljivosti je nalagal les na voz in ga kar tri leta v poletnem času prevažal v dolino.
Kot najemniška družina so privandrali tudi na Sv. Primož nad Muto, kjer je Franci pred štiridesetimi leti, ko še ni bilo cest, odigral vlogo reševalca. Ob vsakem času je s svojim malim ponijem peljal hudo bolnega krajana k zdravniku v dolino, tudi ponoči, če je bilo treba. In tako se je Franci vse življenje
Razpotnik Franc
Franci s ponijem
▼A Foto Ludvik Mori
doma in tudi oče je začel pešati. Franceve pridne roke so segle po vsakem delu; nasekal je steljo, nacepil drva, lotil se je celo košnje in oranja na bolj položnih parcelah.
Po vojni, ko so tudi na vasi posvečali več časa kulturnemu življenju, je v igrah večkrat odigral vlogo invalida ali je bil šepetalec. V tistem obdobju mu je neki funkcionar svetoval, da bi se zaposlil kot vratar v podjetju, vendar mu je mati obranila, ker je bila zelo navezana nanj.
Čeprav je bil invalid, je bil staršem hvaležen za življenje. Ker so zdravi otroci
trudil skupaj s starši za kruh. Družina se je selila iz ene hribovske frete na drugo in to na precejšnje razdalje in na koncu pristala v bližini, kjer je Franci preživljal svojo mladost.
Sredi gozdov sedaj s svojo življenjsko sopotnico preživlja jesen življenja. Ni se uresničila napoved zdravnika, da še dvajset let ne bo dočakal, ampak jih je dočakal še trikrat toliko.
V svojem imenu in v imenu vseh, ki ga poznamo mu želim, da bi doživel še kak okrogel jubilej.	A
prgišče |Z PORUMENELEGA ALBUMA
ZGODOVINE
Fotografije za vas iz arhiva izbral: FRANC JURAČ
Del železniškega viadukta, ki počasi izginja po tem, ko so železnško progo Dravograd -Velenje razdrli.
Na njen spomin bo ostala le še tale fotografija.	►
▼ Bilo je leta 1932, ko so v Doliču ustanovili gasilsko društvo. Med ustanovnimi člani so bili mladi kmečki fantje in njihovi starši. Takoj po ustanovitvi društva so na Hudovernikovem zemljišču zgradili leseni gasilski dom, ki jim je služil vse tja do leta 1954, ko so zgradili novega. Takoj po ustanovitvi društva so kupili gasilsko črpalko in nato vsa leta kupovali gasilsko opremo.
Pogled na fotografijo ustanovnih članov gasilskega društva nas navede k razmišljanju o njihovem bivanju, saj bi bili, če bi bili še živi, stari med 80 in 150

LJUDJE RUDI se je upokojil
IN

DOGODKI JURE TASIČ
V življenju se človek sreča z najrazličnejšimi dogodki, ki ga bolj ali manj zaznamujejo. Z enim takšnim se je pred kratkim srečal naš dolgoletni sodelavec Rudi Mlinšek. Star še ne 54 let se je tik pred iztekom lanskega leta upokojil. Skoraj vsa delovna leta je posvetil delu v gozdu.
Težko gozdarsko delo pa je pred leti načelo njegovo zdravje in je bil invalidsko ocenjen. Takrat je bil premeščen na GG Inpo, toda kljub bolezni je z veseljem še naprej opravljal najrazličnejša gozdarska dela. Pred kratkim pa je vse zaposlene na mislinjski enoti povabil na družabni večer, ki pa se je ob dobri hrani in pristni kapljici nadaljeval skoraj do jutranjih ur. Manjkalo pa ni petja domačih pesmi in dobrih šal.
Rudi je bil vesten delavec in dober prijatelj. To pa je potrdila tudi prisotnost skoraj vseh zaposlenih na naši enoti, posebej pa še direktorja Gozdnega gospodarstva Silva Pritržnika na družabnem večeru. Res je bil nadvse prijeten in nepozaben večer.
Rudiju bi se v imenu sodelavcev iskreno zahvalil za vse, kar je dobrega storil in doprinesel za dobrobit Gozdnega gospodarstva; tega pa ni bilo malo. Prav tako pa mu želim, da bi dolga leta zdrav in vesel užival težko zasluženo upokojitev.	▲
Rudi Mlinšek (na levi) nazdravlja z direktorjem Silvom Pritržnikom (na desni)
Foto Jure Tasič
Rudi Mlinšek sedi v sredini med prijatelji in sodelavci.
Foto Franc Jurač
* 1920	Truplo tvoje zemlja krije,
+ 2002 v hladnem grobu mirno spiš.
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči.
MARIJA GERHOLD
Plemenito srce Gerholdove biče, prabice iz Pernic ne bije več. Ravno na njen rojstni dan, 23. januarja, je prenehalo biti. Tako smo se v velikem številu svojcev, sorodnikov, sosedov in znancev zadnjič poslovili od nje na perniškem pokopališču.
Kmečka zibelka ji je stekla v skromni bajtici na Goriškem vrhu, kjer sta s sestro Heleno preživljali otroška leta. Ko pa je zrasla v močno in pošteno dekle, je začela razmišljati o družinskem življenju. In tako jo je leta 1950 zasnubil Gerholdov Miha iz Pernic in jo skupaj z že eno hčerko pripeljal na Pernice k Modrijevi bajti, kjer sta začela novo življenje. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, dva sina in dve hčerki. Vse sta pošteno vzgojila, tako da so bili njima in nam Perničanom v ponos. Otroci so odraščali, vsak si je ustvaril svoj dom in svojo družino in ostala sta sama v tem skromnem domeku. Leta so minevala, moči so pošle, bolezni so se večale in tako sta se pred devetimi leti odločila, da se preselita k hčerki Geliki k Arlu po domače in tam preživljata jesen svojega življenja.
Lepo so se razumeli, srečna sta bila a kaj, ko zmeraj pride tudi slabo. Najhujši udarec zanjo je bil, ko ji je umrl mož. Kljub temu je življenje teklo naprej, načenjale so jo hude bolezni in jo priklenile na bolniško posteljo. Hvaležna je bila hčerki Geliki, ki ji je nudila res pravo materinsko ljubezen. Hvala tudi hčerki Betki in sinovoma Stefiju in Ludviku ter vsem vnukom, ki so jo obiskovali, ji nudili tople besede in ji s tem lajšali njene bolečine. Hvala tudi vsem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Tako, kot smo poznali, Marijo Gerhold, dobrosrčno in mirno krajanko, tako jo bomo tudi ohranili v lepem in trajnem spominu.
Rupert Krajnc
SLAVKI PAČNIK iz Mislinje 1926-2001
2. marca mineva eno leto, od kar nas je zapustila draga mama, babica in prababica. Hvala vsem, ki se je spominjate, pristopite k njenem grobu, prižigate sveče, prinašate cvetje.
Žalujoči: sina Stanko in Franc, hčerki Fanika in Vera z družino ter vnuki Mojca, Zdenko, Slavica, Branko in Slavko in pravnuki Grega, Nina, Denis in Nino.
SPOMIN
VINKO PAČNIK
5. marca mineva žalostno leto, od kar te ni več med nami.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Za njim žaljujemo vsi njegovi, zlasti mama.
VINKU
Že eno leto v grobu spiš, a v srcih naših še živiš.
Tvoj zadnji dom rože zdaj krasijo in svečice ljubezni ti v spomin gorijo.
Nihče ne ve, kako boli, ko tebe več med nami ni.
Ostala je praznina, v srcih naših večna bolečina.
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, zate pa pomladi ni.
Minilo bo trpljenje, minila bolečina, a v našem domu, v naših srcih, ostala bo praznina.
Mihaela LENART

* 1950 + 2002
ALOJZ KRAJCER
Na šentflorjanskem pokopališču v Doliču smo se poslovili od Alojza Krajcerja, ki mu je smrt vse prezgodaj spodrezala korenine življenja.
Čeprav se je Lojzek izredno veselil vsake pomladi mu letos ni bilo dano, da bi jo dočakal. Leta 1950 mu je na Medvejekovi kmetiji na Završah pri Mislinji stekla življenska zibel. Njegovo življenje je bilo težko in trdo.
Ni še bil star pet let, ko mu je umrla mama.Ko je oče vsak dan odhajal na delo, so bili otroci več ali manj prepuščeni sami sebi. Po nekaj letih se je oče poročil in v hišo je prišla mačeha. Prevzela je otroke za njih skrbela in jih spravila do kruha. Ker pa je Lojzek vse življenje bil bolj bolehen, so za njega še posebno skrbeli, da ni čutil pomanjkanja.
Ko je leta 1996 umrla mačeha, je bil prepuščen v oskrbo bratu Milanu in Branku. Ko pa je Branko odšel z doma, pa sta se Milan in Lojzek preselila k Tilki Jeseničnik, kjer sta našla lep in topel dom, Tilka pa je za Lojzeka še posebno lepo skrbela.
Pokojnega Alojza Krajcerja so imeli ljudje radi in so ga spoštovali. Rad je pomagal vsakomur pri delu, zelo rad pa je zahajal v veselo družbo, kjer se je poveselil in razvedril.
Takega kot smo poznali Alojza Krajcerja, ga bomo ohranili v lepem spominu.
Franc Jurač
DOPOLNITVE IN POPRAVKI
V	prejšnji številki Viharnika so nekateri avtorji prispevkov zasledili v svojih zapisih nekaj drobnih napak, ki jih želimo popraviti. V besedilu Štefke Melanšek o spominu na dr. Vlada Weingerla pa je potrebnih nekaj vsebinskih dopolnitev in popravkov.
V	prispevku NAJPRIZADEVNEJŠI LASTNIKI GOZDOV V LETU 2001 NA KOROŠKEM na strani 4 in 5 je pod fotografijama nepravilno zapisan priimek Rudija Sgerma.
V	prispevku MILENA HUDERNIK, BREZNIKOVA MAMA - 80 LET na strani 13 se je v fotografijo pomotoma prikradel napis: Foto.: Milena Hudernik.
V	zdravstvenem prispevku KOROŠKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU SE PREDSTAVLJA IN VABI... na strani 14 je na zaključku pomotoma natisnjen tudi pripis, ki je bil namenjen uredništvu.
SPOMIN NA VLADA VVEINGERLA Na netočne podatke v zapisu o dr. Vladu VVeingerlu na strani 25 nas je opozorila njegova žena Marija, ki
je besedilo prebrala šele po objavi v Viharniku.
Napačno je zapisan že njegov priimek v naslovu in potem še nekajkrat v besedilu. Avtorica članka je priimek napisala fonetično, kot so ga ljudje izgovarjali, pravilno pa se piše Weingerl.
V drugem odstavku je imenovan kraj Hajdina, kjer živi Vladova mačeha, pravilno pa je Hudinja pri Celju. Tudi rojstni podatki v naslednjem odstavku niso točni. Vlado VVeingerl se je rodil 15. februarja 1921 v Otiškem vrhu.
Prav tako so netočni tudi podatki o poznanstvu z Marijo in njenem poreklu. Marija ni nikoli živela v Zavodnju. Rojena je bila v Topolšici, živela pa je v Šoštanju, kjer je že kot osnovnošolka spoznala Vlada VVeingerla. Njena družina je imela v okolici posetvo, oče pa je bil lesni trgovec.
Vlado VVeingerl je začel opravljati svojo zdravniško prakso leta 1953 v Slovenj Gradcu. Poznali so ga prebivalci cele Mislinjske doline in se ga še danes spominjajo s hvaležnostjo za njegovo predanost pacientom.
Vsem prizadetim se opravičujemol
Uredništvo
V SPOMIN
UČITELJICI ZDENKI STANIJEVI
Ob koncu januarja 2002 smo se na mestnem pokopališču v Slovenj Gradcu zadnjič poslovili od znane učiteljice Zdenke Stani. 17. januarja letos je minilo 92 let odkar se je rodila v Mokronogu na Dolenjskem. Po prvi svetovni vojni se je družina Romold preselila v Siovenj Gradec. Oče Ivan Romold je bil deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča. Zdenkino mamo so meščani poznali kot odlično ljubiteljsko igralko. Obe sta nastopali v "dramskem odseku Sokola v Slovenj Gradcu". Iz njunih ohranjenih zapisov je razviden kulturni utrip mesta med obema vojnama in desetletje po drugi vojni.
Zdenka Stani je po učiteljišču v Mariboru začela poučevati v Rušah. Tu se je poročila z geometrom Slavkom Stanijem. Po vrnitvi v "mestece med gorami" je v jeseni leta 1938 učila v Pamečah. To je bil čas nemira in strahu pred drugo svetovno vojno. Aprila 1941 so se od Dravograda skozi Mislinjsko dolino valile nemške divizije. Kmalu so zapirali razumnike, učitelje in duhovnike. Ker so bili trdni Slovenci, so morali v izgnanstvo. Stanijevi so v Srbiji, v Paračinu, v strahu in pomanjkanju upali na vrnitev. V jeseni leta 1944 so učiteljico Zdenko poslali v Bolgarijo, kjer je učila jugoslovanske otroke do konca vojne.
Ob vrnitvi so našli oropan in prazen dom, vendarje bil to srečen dan. Zdenka je poučevala najprej v Pamečah in Šoštanju, nato v Slovenj Gradcu od leta 1950 do upokojitve 1966. Pedagoško delo je opravljala z veliko ljubeznijo, vestno in natančno. Igrala je z učenci in učitelji, režirala številne igre, skrbela za mladinski tisk.
Leta 1966 je prejela visoko družbeno priznanje, Vrunčevo nagrado. V utemeljitvi je med drugim zapisano: "Zdenka Stani je dosegla vzorne vzgojno - izobraževalne rezultate. Pedagoške izkušnje prenaša na mlajše učitelje in je njihov mentor. Do učencev ima materinski, dobrohoten in iskren odnos ..."
Gospa Zdenka Stani je učila številne generacije v osnovni šoli in obrtni šoli. Mnogi se je še danes spominjajo. 73 - letni kmečki upokojenec iz Mislinjske doline je zapisal: "Dragi častitljivi naši učiteljici!
Za vaš 90. rojstni dan Vam voščim vse najboljše in najlepše. Posebno ljubega zdravja naj Vam Bog da. Pa na mnoga srečna leta naj Vas ohranja. Prejmite moje čestitke in pozdrave od Vašega učenca, ki ste ga učili v Pamečah, v letih 1938/39 in 1940...
Tisočkrat sem Vam hvaležen, kar ste me lepega naučili."
Učiteljica Zdenka tudi kot upokojenka ni mirovala. Rada je brala knjige in Večerove novice. V našo, Tomšičevo ulico 11, v njen dom so prihajali učenci, ki so bogatili znanje nemškega jezika.
Z leti jo je prizadela tudi bolezen. Z največjo skrbjo in ljubeznijo so za našo Zdenko skrbeli gospa Pepca Kresnik, sin Niko z družino in nekateri sosedi v hiši.
Ob letošnjem osebnem prazniku so ji v Koroškem domu starostnikov v Cernečah, kjer je preživela zadnjih pet mesecev, čestitali svojci, predstavniki slovenjegraških osnovnih šol, nekaterih društev in organizacij.
Zdenka Stani je bila vzorna pedagoška delavka, igralka in režiserka učiteljica, ki se je veselila napredka v našem mestu.
Jože Potočnik, prof.
LOVSKI OKTET
PODGORJE PRI SLOVENJ $RADCU PRAZNOVAL 30 LET USPEŠNEGA DELOVANJA
VINKO PUŠNIK, koroška lovska zveza
Lovski oktet Podgorje pri Slovenj Gradcu
Lovski oktet Podgorje pri Slovenj Gradcu je zrastel iz Lovskega pevskega zbora, ki so ga ustanovili ljubitelji petja v lovski družini Podgorje koncem leta 1971 pod vodstvom takratne ravnateljice osnovne šole Podgorje Anice Meh.
Zbor je bil med prvimi lovskimi zbori na Slovenskem. V domačem kraju in širše je s svojim petjem hitro pridobival ugled, saj skoraj ni bilo prireditve v kraju pa tudi pogreba ne, kjer pevci zbora ne bi sodelovali.
Po desetih letih uspešnega dela se je zbor preimenoval v Lovski oktet, vodstvo pa je prevzel umetniški vodja Tone Gašper, priznani glasbeni pedagog. Takrat pa se začenja tudi njegova kakovostna rast in tvorno uveljavljanje v koroškem in širšem slovenskem kulturnem prostoru pa tudi v tujini.
Zbor oziroma oktet je sodeloval na vseh dosedanjih srečanjih lovskih pevskih zborov Slovenije, ki jih lovske družine organizirajo od leta 1974 vsako leto v drugem kraju. Na teh srečanjih je oktet požel vedno laskave ocene za izvedbo lovskih in koroških ljudskih pesmi.
Oktet je vsa leta aktivno sodeloval in še sodeluje tudi na številnih drugih koncertih na Koroškem, občinskih in medobčinskih glasbenih prireditvah ter na vsakoletnih srečanjih lovskih oktetov in rogistov Zveze lovskih družin Maribor na gradu Štaten-
berg. Lepote slovenske narodne pesmi pa je ponesel tudi na tuje, na Hrvaško in v Nemčijo, kjer je z rogisti iz mesta Bretten Bruc-hsall navezal prijateljske stike sodelovanja.
Lovski oktet je večkrat prepeval tudi v radijskih oddajah RTV Slovenija Ljudje in zemlja in bil med tvorci video kasete Lovstvo na Slovenskem.
Leta 1995 je bil oktet drugič organizator srečanja lovskih pevskih zborov Slovenije. Prireditev je bila v Slovenj Gradcu, kjer so sodelovali tudi lovski zbori iz Avstrije, Madžarske in Nemčije. Velja povedati, da je bil oktet povabljen k sodelovanju osrednje proslave ob 90 letnici lovstva na Slovenskem, prireditev je bila v Cankarjevem domu leta 1997, tu je oktet doživel nadvse prisrčen sprejem in navdušenje poslušalcev.
V 30 letnem delovanju je Lovski oktet sestavil veličastno zbirko več sto koncertov in nastopov ter z izbranim sporedom razveseljeval ljubitelje slovenske lovske in koroške narodne pesmi. Za kulturno zgodovino kraja , kjer oktet živi in deluje, pomeni izdaja kasete Vigred prihaja trajnejše dejanje, kjer je oktet zbral in predstavil z veliko ljubeznijo domače, stare lovske in koroške pesmi. Na ta dosežek je upravičeno ponosen.
Lovski oktet je dobil za opravljeno kulturno poslanstvo v lovski bratovščini, za poustvarjalno
oživljanje ljudskih pesmi, predvsem lovskih, številna priznanja tako slovenska kot tuja, med njimi so: priznanja Lovske zveze Slovenije, Red za lovske zasluge 3. in 2. stopnje, v letu 1996 priznanje Red za lovske zasluge I. stopnje. V tem času je oktet prejel tudi priznanje Zveze kulturnih društev Občine Slovenj Gradec, nato v letu 1996 Bernekarjevo plaketo Mestne občine Slovenj Gradec, priznajnje mesta Bretten Bruchsall v Nemčiji. Ob letošnjem kulturnem prazniku pa je prejel najvišje kulturno priznan-
je Mestne občine Slovenj Gradec, Bernekarjevo nagrado, kot najžlahtnejšo potrditev živega vira ljubezni do petja in domače pesmi ter kvalitetnih poustvarjalnih dosežkov.
Ob tem lepem in velikem jubileju Lovskemu oktetu Podgorje iskreno čestitamo in mu želimo še veliko ustvarjalnih let na pevskem področju, da bi svoje in širše okolje še dolgo bogatili in plemenitil s svojimi ubranimi glasovi.	▲
Foto Gorazd Mlinšek
Ob koncu lanskega leta, sredi decembra je literarni krožek klubcu ajdovskih študentov povabil na obisk literarno kulturno društvo Beseda Dravograd. Potem sem skoraj pozabila na to. Nakar sem se spomnila jaz in so "Ajdovci" pozabili. Potem smo se oboji spomnili na vabilo.
Če pogledam najprej v etimološki slovar izvem, od kod izvira ime' "ajd", me avtor slovarja napoti na iskanje k poganom, poganskim ljudstvom (prevzeto iz nemškega jezija - heiden ali samostalnik heide - ajd, pogan). Zrno ajde so v 12. stoletju (navedbe v etimološkem slovarju avtorja Snoja) prinesli križarji, zato so jo Nemci poimenovali po poganskih krajih, od koder je prišla. Slovar navaja še češko obliko "pohanka" iz slovanske oblike pogan.
Torej, ti potomci kraških "poganov" v ne vem katerem kolenu že od 6. stoletja do danes, so nas pričakali oziroma eden izmed njih,-□ črpalki v Ajdovščini. Članice literarno kulturnega društva "Beseda" Dravograd smo se pripeljale s kombijem, ki ga nam najel (s šoferjem Ivanom vred) županov urad občine Dravograd.
Ko smo odrinile iz Dravograda, je nebo nad Košenjakom dalo slutiti lep dan, ko pa smo se pripeljali na Kras, je pa dan blestel jarki toploti in rekle smo si, da smo se pripeljale iz zime v poml
Na omenjeni moderni novi črpalki smo vkrcale v vozilo prvega Ajdovca in odpeljali smo sedogodivščinam nasproti.
Dušan je ime postavnemu Ajdovcu, ki nas spremlja, njegov psevdonim pa je "Dule", tako ga kličejo prijatelji in znanci. Ngvdušenje naših literatk je bilo nepopisno, kis so ugotovile, da Dušanom "v sorodu" zaradi njegovega dekfbta, ki je Dravograjčanka.
Dušan je torej šoferja Ivana usrrfer+Lucu&sfaltno cesto proti "Čavnu" in pogled na goro me je spomnil na mukotrpno štiriurno
"dirjanje" s Čavna v Ajdovščino po stezi, katero mi je sedaj kazal —Dušan in sem si jo ogledala udobno sedeč v vozilu.
Ampak, vsaka stvaMma tudi dobro plat. Nikoli niso bile sveže^ jige tako dobre kot/takrat ob prihodu v Ajdovščino, ko smo se "izsušeni" ali kot senčeno reče dehidrirani vrgli na te rajske sadeže.
. Izmed zanimivosti, ki smo si jih ogledali od blizu, bi omenila naselji Otlica in Col in Otliško okno , to je odprtina kraškega izvora,--f-okno v skali, skozi katero se vidi malo Vipavske doline, potem angel-ko kapelicah; katero omenjajo skupaj z najpomembnejšim cerkven-, -im praznikom angelsko nedeljo, ko se iz vseh koncev vračajo roja--ki, poten/škraplje, zanimivi kamni, postavljeni drug poleg drugega kot voipki v kasarni, so pa s snežnimi pokrivali ppav slikoviti, vsak kamen je drugačen, vendar delujejo kot celota in prostorsko pospmezen zavzema po 1 m3 ali nekaj podobnega.
la gradu "Zemono" je razstava in delna razprodaja kuhinj in ir smo seveda vse tudi kuharice, smo si ogledale vse podrobnos-fi elementov, postavitve oziroma razporeditve v prostoru in tudi grel' nih aparatov. Mene so navdušila pomivalna korita sredi kuhinje, ki omogočajo gospodinji, da ob stanju (ali sedenju) ob njih sledi --dogajanjem ali ljudem v prostoru in se ne počuti odtujeno, kot takrat,' '~ko stoji ob elementih postavljenih ob steno in gleda keramične ploščice in kaže hrbet ostalemu "kuhinjskemu občinstvu".	--
Vmes smo pri izviru "Hubelja" še jedli in to ne karkoli, ampal rj--čudoviti bograč in še vse ostalo do sladice, brezmesni krožnik pa. si je naročila mlajša generacija pesnic in pesnikov. Gostilna se imenuje "Gostilna pri izviru Hubelja", je pa ta voda hudourniškegi -izvora, glavni vodni vir za Vipavsko dolino in iz zajetja teče odveč-, na voda skozi odprtino ca 1 meter in je bilo ob tem letnem času,
"AJDI" SO NAS GOSTILI
MILENA CIGLER GREGORIN
VESELO SRCE - SREČNI UUDJE V ŠENTJANŽU
FRANC JURAČ
V Otiškem Vrhu pri Dravogradu so tamkajšnji fantje pred desetimi leti ustanovili moški pevski zbor Sempeterski pavri, ki ga še danes uspešno vodi zborovodkinja Irena Glasenčnik. V vseh letih delovanja je zbor veliko nastopal na raznih prireditvah doma in v tujini. Za sodelovanje so pevci prejeli številna priznanja in diplome. Letos pa so Sempeterski pavri že tretje leto pripravili prireditev »Veselo srce-srečni ljudje« v Šentjanžu pri Dravogradu. Na prireditvi so poleg gostiteljev sodelovali kvintet Ajda s Prevalj, ženski pevski zbor Cvetje v jeseni iz Vuzenice, Miklavževa družina in Jasmina
Buč iz Mislinje, ljudski pevci iz Spodnjega Doliča pri Vitanju, harmonikar Aleš Stropnik iz Doliča, Grega in Suzana, ansambel Zarja iz Otiškega Vrha, harmonikarja Primož in Tomaž Laznik s Sv. Danijela nad Trbonjami, dvojčici Vesna in Vlasta z Janezom iz Poljčan, ansambek Trijo Adijo s humoristom Marjanom Drajzingerjem iz Radelj ob Dravi in ansambel Vlada Bukovca iz Selovca. Prireditev je nadvse uspela,_velika zahvala velja predsedniku moškega pevskega zbora Sempeterski pavri Janku Rotovniku in Ireni Glasenčnik, ki je prireditev lepo in skrbno vodila.	▲
^ ko povsod vlada suša, za pol metra tega "viška" vode.
To je bilo poročilo s turističnega dela izleta, sledil pa je seveda še vsebinski del, srečanje pesnikov obeh krajev, torej ajdovskih in dravograjskih.
Po poti je z nami lep čas hodila Ingrid Kovšca, to je prva za Dušanom nam sorodna duša, torej pesni. Izdala je že drobno pesniško zbirko, ki smo jo prebirale v kombiju napol spečim literatkam in literatom, saj je skozi stekla vozila sonce tako ogrevalo notri sedeče, da bi termometer mimogrede "skočil" na dvajset ali več stopinj Celzija. Tako smo skoraj vsi "padli v dremež" in do Ajdovščine je nazadnje še Vesna, ki je brala Ingridine pesmice, sama sebe slišala kot iz oddaljenosti. Edini, ki bi lahko ob tem postal pesnik, je bil šofer Ivan, on pa ni kazal posebnega navdušenja nad liriko omenjene pesnice, ampak to je lahko samo fasada in zaradi lepšega ni priznal, da je užival ob bran-ju.
V Ajdovščini, v klubu ajdovskih študentov, se je potem odvijalo srečanje, ki nas je zbližalo in ustvarilo temelje za pesniška druženja. Tu sem se, ker ni bilo Marjana Mauka, morala jaz znajti v vlogi mentorice in upam, da nisem pogrnila na izpitu. Vesna Roger je ajdovske pesnice in pesnike - Mojco, Simono, Bojana, Dušana in druge povabila na literarno delavnico $KUD (saj o nadarjenosti nam predstavljenih ustvarjalcev in ustvarjalk pesnic in pesnikov ni dvoma), kjer se bomo seveda po Vesninih zagotovilih lahko pojavile tudi tiste, ki nismo več študentke. Jaz pa sem morala seveda dodati, da študentke smo, ker ves čas študiramo (na boljše čase -pripomba ostalih). V smehu smo se poslovile in se napotile iz kraške oziroma primorske pomladi nazaj v koroško zimo. Ampak, tudi ta ni od muh, imamo jo rade, ker nas pač tu čakajo naši dragi in naša lepa koroška narava.
Hvala Ajdovcem, navdušili ste nas vi in vaša toplota, za en dan smo le ukanili našo zimo in slišali, kako mladi pišejo na drugem koncu naše deželice, zato ni fraza, če rečem, da ta dan ne bo pozabljen.	▲
O.p.
Havla gospodu županu Radu Krpaču, da je omogočil tako lepo doživetje našim literatom.
KOROŠKA POKRAJINA TONE TURIČNIK, prof.		
V januarju 2002 je z letnico 2001 izšla pri ČZP Voranc Ravne na Koroškem lepa knjižica na 110 straneh - Koroška pokrajina. Prispevke je napisalo več avtorjev: le-ti utemeljujejo, zakaj je pokrajina med Črno in Podvelko ter Vičem in Doličem zaokrožen geografsko-socialni prostor in katere prvine ga povezujejo oziroma kaj je tisto, kar govori pri členjenju Slovenije na pokrajinske enote tudi za samostojnost Koroške kot pokrajine. »Koroška je pojem, predstavlja zibel slovenstva, ne more in ne sme izgubiti svojega imena in se utopiti v brezbarvnost identitete večjih enot. V sedanji regionalni členitvi v državi Sloveniji pa predstavlja Koroška zaokroženo celoto treh dolin, prepleteno tako z zgodovinskimi koreninami pokrajine ob meji kot s skupnimi cilji, dozorelimi v zadnjih nekaj desetletjih,« je v uvodu zapisal Vojko Močnik, predsednik uredniškega odbora. Zbrano gradivo dokumentira, razčlenjuje, pojasnjuje, utemeljuje in dokazuje Močnikove misli oziroma je skladno z namenom, ki so ga koroške občine začrtale, ko so se odločile za izdajo take publikacije. Po Pismu o nameri o oblikovanju Koroške regije, ki so ga koroški župani podpisali 14. marca 1997 v Radljah ob Dravi, sledi sestavek Pokrajine in Koroška, v katerem Peter Petrovič in Herman Tomažič, poslanca prejšnjega sklica Državnega zbora, analizirata glede na strokovna izhodišča gospodarske dejavnike, ozemeljsko zaokroženost, druge prvine in njih medsebojne odnose in poudarjata, da so koroški poslanci (Darinka Mravljak, Peter Petrovič in Herman Tomažič) prav zaradi razvidnih tovrstnih prvin in spoznanj vložili v proceduro zakon o ustanovitvi Koroške pokrajine. Podrobneje pa osvetljujejo posamezna področja (gospodarske dejavnosti, zdravstvo, šolstvo, kulturo, šport...) mnogi avtorji. Akademik prof. dr. Ivan Gams obravnava gospodarskogeografski pregled koroškega območja ter ga številčno in grafično primerja s Slovenijo; Jože Potočnik, prof. zgodovine, sledi zgodovinskemu razvoju upra-vno-teritorialnih enot na Koroškem od davnih časov do zadnje upravne členitve oziroma ustanavljanja sedanjih občin. Koroško gospodarstvo zgoščeno predstavlja Tatjana Kupnik, direktorica Območne gospodarske zbornice Koroška, in ga dokumentira s številnimi primerjalnimi statističnimi podatki, Branka	Škulj Nussdorfer, vodja analitične službe pri Zavodu za zaposlovanje (enota Velenje), pa z navajanjem najnovejših podatkov razčlenjuje gibanje na trgu dela na Koroškem. Zasnovo regionalnega razvojnega programa za Koroško je strnjeno povzel Davorin Rogina, vodja projekta pri ALP Peca - enota Ravne na Koroškem, Aljoša Krivec, vodja režijskega obrata za opravljanje nalog javnega pomena v mestni občini Slovenj Gradec, pa je pregledno orisal promet in prometno infrastrukturo. Prof. dr. Dušan Mlinšek jeza knjigo Koroška pokrajina namenil prispevek, v katerem govori o vrednotah koroških lesov, njihovem bogastvu in pomenu za zdravo življenje, Branko Gradišnik, vodja odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje pri Zavodu za gozdove Slovenije, območni enoti Slovenj Gradec, pa ocenjuje, kako gospodarimo z gozdovi, vrednotimo njihovo vlogo in izrabljamo lesno maso. Stanje kmetijstva in njegove perspektive na Koroškem tehta mag. Jože Pratneker, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje na Ravnah na Koroškem (s sedežem na Prevaljah), Primož Vodovnik, vodja turističnega programa pri ALP Peca Črna na Koroškem, pa stanje in možnosti tovrstnega razvoja v koroški pokrajini. Drugi del knjige (čeprav ni posebej označen) je posvečen vprašanjem razvitosti t. i. družbenih dejavnosti na Koroškem. Zdravstvo in zdravstvene dejavnike s poudarkom na vlogi slovenjgraške bolnišnice v tem prostoru in zdravstvenih domov in njihovih enot v vseh treh koroških dolinah pregledno razčlenjuje prim. Drago Plešivčnik, zdaj upokojeni ravnatelj Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, varstvo starostnikov pa mag. Simona Svetina, vodja socialne službe v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Pokrajinske vidike srednjega šolstva in njihov vpliv na razvijanje zavesti o skupni koroški pripadnosti tehta Franček Lasbaher, predstojnik koroške OE Zavoda Republike Slovenije za šolstvo v Slovenj Gradcu, koroški kulturni utrip Tone Turičnik, prof. slov. jezika, koroško umetnostno dediščino pa Marko Košan, direktor Koroškega pokrajinskega muzeja v Slovenj Gradcu. O informativni dejavnosti je v sestavku Barvitost koroške medijske pokrajine zbral tovrstne podatke Miro Petek, dopisnik Večera za Koroško, organiziranost športa in telesne kulture v Mežiški, Dravski (od	Dravograda do Podvelke) in Mislinjski dolini pa predstavil Jože Šater, predsednik Zveze športnih društev Ravne na Koroškem; nekaj statističnih in drugih podatkov o športnih dejavnostih pa sta posredovala uredništvu še Športni zavod Ravne na Koroškem in Pisarna za šport MO Slovenj Gradec. Posebej zanimivo je poglavje o ustanovah pokrajinskega pomena: prvič doslej je zbrano gradivo, ki dokumentira, katere tovrstne ustanove so na Koroškem in kje so; temeljni podatki o naših dvanajstih koroških občinah (površina, število prebivalcev in naselij, sedež, kdo je župan/-nja) pa so njihova 'osebna' izkaznica, dopolnjena še s sliko sedeža kraja občine in občinskim grbom. Odlično domoznansko gradivo! V sestavku Namesto zaključka Ivan Draušbaher, župan Občine Muta in predsednik Sveta koroških občin, ugotavlja, da bo upravno-ter-itorialna enota Koroška pokrajina omogočala nadaljnji razvoj tega od osrednje Slovenije odmaknjenega prostora, da imamo za to primerno osnovo in dovolj pripravljenosti in delovne volje. »Zato Korošci pričakujemo, da bodo načrtovalci in odločevalci o pokrajinah spoštovali našo skupno in pravično življenjsko voljo imeti svojo -Koroško pokrajino. In tudi, da ima Slovenija Koroško,« povzema razmišljanje Ivan Draušbaher. Bogato besedno gradivo dopolnjujejo in poglabljajo še nekatere zemljevidne skice in tabele, posamezne vsebinske enote pa ločujejo domala idilične fotografije koroških pokrajinskih vedut. Škoda pa je, da se je računalniški škrat v nekaterih besedilih hudomušno poigral in izbrisal kar nekaj ločil, največ pomišljajev: občutljivega bralca bo to vsekakor motilo. Kot izdajatelj se je podpisal Svet koroškim občin, knjigo je uredil in lektoriral Tone Turičnik, odlične fotografije je prispeval Tomo Jeseničnik, priprava za tisk -založba Cerdonis, d.o.o., Slovenj Gradec, oblikovanje EPT Veselin Vukovič, s.p., Ravne na Koroškem, knjigo pa je natisnil ZIP CENTER, d.o.o., Ravne na Koroškem. Naklada: 1500 izvodov. Naklado knjige Koroška pokrajina so v celoti odkupile koroške občine, le-te tudi odločajo o morebitni prodaji.	▲
		Opomba: V Slovenj Gradcu je mogoče kupiti knjigo v turistični pisarni na Glavnem trgu 24).

povabilo
belimo, da stari babičini kuharski recepti ne bi odšli v Pozabo. Predstaviti hočemo novodobne recepte dobrih koroških kuharic in kuharjev. Radi bi popestrili vsebino Viharnika, zato predlagamo bralkam in bralcem, da nam Pošljete kuharske recepte: nove in stare kuharske recepte, dobra kosila, zanimive jedi in pijače, narezke, enoločnice, itd. Veseli bomo slik porok ali slavij in Praznovanj od danes in od včeraj.
če imate doma morda še stare predmete in poznate stare šege in navade, ki so služili vašim babicam in dedkom,jih napišite. Lahko nas tudi pokličete (02/ 252 ^8 12). Če mislite, da imate kaj posebej zanimivega za pokazati ali povedati - pridemo tudi na obisk. Pišete 'ohko z roko ali kako drugače na naslov:
Marlena Humek, Za Viharnik, Prešernova 11, 2000 Maribor.
Gabimo Vas, oglasite se.
Uredništvo Viharnika
Jekst: MARLENA HUMEK
l'°tografija: MARLENA HUMEK in PETER VERNIK
GOZDNO
GOSPODARSTVO
SLOVENJ GRADEC
Vorančev trg 1 2380 Slovenj Gradec
Telefon, nc: 88 43 332, Faks: 88 42 684 E-mail: viharnik@gg-sg.si
SERVIS
Če ste lastnik tovornega vozila, gradbenega ali kmetijskega stroja, potem prav gotovo potrebujete nekoga, ki vam bo pomagal skrbeti zanj.
S svojimi dolgoletnimi izkušnjami in usposobljenimi delavci vam nudimo:
•	vzdrževanje vseh vrst tovornih vozil z nadgradnjami
•	montažo in vzdrževanje hidravličnih dvigal
•	merjenje tlakov in nastavitve varnostnih ventilov
•	avtooptiko za tovorna vozila -merjenje nastavitve stekanja koles in osi z lasersko optično merilno napravo
•	centriranje koles za tovorna vozila
•	demontažo in montažo avto-
plaščev tovornih vozil, gradbenih strojev in traktorjev do velikosti 56"
•	prodajo vseh vrst avtoplaščev proizvajalcev Bandag, Sava, Sem-perit, Goodyear, Debica,...
•	po konkurenčnih cenah obnovo izrabljenih pnevmatik
•	pranje tovornih vozil z ročno eno-krtačno napravo
•	vzdrževanje in popravilo gradbene mehanizacije
•	vzdrževanje in popravilo kmetijske mehanizacije (smo po-obla-ščeni servis traktorjev UNI-VERSAL)
•	montažo in popravilo gozdarskih vitlov
•	varenje, struženje, rezkanje
Obiščite nas ali pokličite za dodatne informacije!
PE SERVISI
Pameče 151, 2380 Slovenj Gradec S (02) 88 46 100 Telefax: (02) 88 46 109
TRGOVINA
SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA OSKRBO GOZDARSTVA
V naši gozdarski trgovini LES v Slovenj Gradcu in Radljah vam nudimo vse, kar potrebujete za delo v gozdu:
vso gozdarsko orodje in opremo za posek in spravilo lesa, kolesne verige za traktor ali tovornjak,
zaščitna sredstva in oblačila za
škarje za živo mejo, motokultivatorje in še vse ostalo za delo v gozdu in na vrtu, itd...
Oglasite se pri nas.
SLOVENJ GRADEC,
Cesta na Stibuh 1 ■a 88/21 620, faks 88/42 684 RADLJE (Dvorec),
Koroška cesta 68 ir 88/71 423, faks 88/71 239
koroška banka
Koroška banka d. d. Slovenj Gradec, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
KARTICE KOROŠKE BANKE SO PRILOŽNOST VEČ!
Plačevanja s plastičnim denarjem smo se že dodobra navadili; je preprosto ter varno in gotovo tudi za vas dobrodošlo nadomestilo plačevanja z gotovino.
Z eno kartico lahko plačujete in dvigujete gotovino tako doma kot v tujini, kar je še razlog več za vse pogostejšo uporabo kartic.
Uvajamo nov, varnejši način plačevanja s kartico BA/Maestro
Koroška banka je v začetku letošnjega leta začela na prodajnih mestih uvajati spremembo pri plačevanju s kartico tekočega račun BA/Maestro. Namesto podpisa na potrdilu o plačilu boste v posebno napravo vtipkali svojo osebno številko; to je štirimestno številko, ki jo uporabljate tudi za opravljanje storitev pri bančnih avtomatih. Nov način potrjevanja nakupov bo na posodobljeno opremljenih prodajnih mestih veljal tako pri plačevanju doma kot v tujini.
Nov način plačevanja s kartico BA/Maestro bo še bolj varen in preprost kot doslej. Odpadlo bo podpisovanje potrdil, možnost zlorabe vaše kartice ob morebitni izgubi pa bo postala tako rekoč nemogoča.
Sodobno opremljenih prodajnih mest bo čedalje več, zato smo prepričani, da se boste novemu načinu plačevanja s svojo kartico tekočega računa hitro privadili.
Koroška banka d.d.,
Slovenj Gradec, Glavni trg 30 Bančna skupina NLB