UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna L nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : : sprejemajo. : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5"40, mesečna K 1"80; za Nemčijo celoletno K 26’40; za • : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. : : Posamezne številke po 8 vin. Štev. 294. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .* ob pol 11. dopoldne. \ *. UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, H., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije lista so poštnine proste. ' V Ljubljani, v četrtek dne 30. majnika 1912, Leto II. Naš osmi strankin zbor. i- Ponedeljek. — Dopoldne. Nadaljevanje debate o političnem položaju. Zbor je sklenil, da imajo zaradi velike važnosti te točke tudi gostje pravico do debate. Predseduje sodrug dr. Tomšič in otvarja sejo ob pol 9. Prebere resolucije sodruga E. Kristana o političnem položaju in otvarja debato. Milost: Referatu sodruga Kristana nimam nič dodati. V polni meri veljajo Kristanove besede o kaotični avstrijski politiki tudi^za Primorje. Na Goriškem podpira dr. Šušteršič zvezo slovenskega klerikalizma z italijanskim liberalizmom, liberalni Gabršček pa brani nadškofa. V Istri deželni zbor že^ tri leta ne dela [n se najbrže kmalu razpusti. Čeprav je v Istri šestdeset odstotkov analfabetov in je dežela gospodarsko skrajno zanemarjena, vendar se istrski nacionalisti rogajo slehrnemu kulturnemu in gospodarskemu delu. Ker se vse nasprotne stranke v Primorju niti za las ne ločijo druga od druge po svoji hudodelski politiki proti ljudstvu, zategadelj imamo ob volitvah često težko stališče. Na Goriškem imamo hud boj z liberalci, ki pravzaprav niso liberalci, kar nam kaže Gregorinov slučaj. V Istri in Trstu se ruši gnila sloga, kar je zasluga socialne demokracije, ki je povzročila v gospodarskem razvoju utemeljeno delitev Prebivalstva v buržvazijo in proletariat. V tržaški okolici se klerikalci in liberalci boje Napredujoče socialne demokracije, zato ne npajo začeti boja med sabo. Pač pa je zanesel dr. Šušteršič boj tudi v Dalmacijo. Skratka, celoten vtisk te politike je splošna nejasnost in zmedenost. Dr. Tuma: Kristanov referat je bil previsok oziral naj bi se bil v prvi vrsti na domačo' politiko in začrtal potrebne direktive. Najvažnejše je za nas vprašanje, kakšno stališče naj zavzamemo do domačih strank. Na Krasu smo lani ob volitvah nenadno prišli v Položaj, ko je liberalna stranka sprevidita, da brez socialistov ne gre več. Ta uspeh je fra-Piral. In rodilo se je vprašanje, koga naj pošljemo na Dunaj, belega ali črnega gospoda. Enega izmed nasprotnikov imenujem belega samo zaradi razlike od črnega, dasi je časi beli gospod še črnejši od črnega. Na Goriškem smo tako pri volitvah gospodarji položaja in meščanske stranke so tako prisiljene, da računajo s politično organizacijo socialističnega proletariata. Demetrovič (Zagreb): Cenjeni sodrugi! vedno se je vodila na socialno demokratičnih strankinih zborih razprava o vsej avstrijski P°li.tiki. da so se začrtale glavne direktive, ^e pa razpravljamo o splošnem avstro-ogr-skem vprašanju z državnopravnega stališča, sem za to. da razpravljamo o narodnem vprašanju z našega ožjega domačega stališča. Treba je, da se je jugoslovansiki proletariat tesno združi med seboj. V ta namen moramo Predvsem imeti skupno jugoslovansko socialno demokratično stranko; najti moramo °blike skupnega nastopa socialistov v vseh avstrijskih hrvaških in slovenskih deželah. Samo po tej poti bo socialna demokracija na jugu tisti močni faktor, ki bo rešil vse naloge Prav s tega stališča je tudi dr. Šušteršič pri-2nal hrvaško državno pravo, da je s pridobitvijo pravašev ojačil svojo moč. Ne smemo Pripuščati raznih važnih vprašanj reakcionarnim strankam. Zlasti velja to za narodno .vPraŠanje, ki ga potem meščanske stranke ,?-rabljajo za slepilo ljudskih mas. Jugoslovansko vprašanje znači negacijo vsega sedanjega državnega sistema. Zbližati se moramo med sabo! Zbliževanje jugoslovanskega proleta-rjuta se je že vršilo s pomočjo raznih konfe-renc, a zbliževanje je treba postaviti na širšo Podlago. To je naša sedanja najvažnejša zgodovinska naloga, ker se jugoslovanski prole-l^riat ne more razviti do popolne moči, dokler ]*i rešeno to vprašanje. Obenem pa tudi pokažemo sposobnost proletariata, da zna reševati taka vprašanja s socialno demokratična stališča. (Živahno pritrjevanje.) , Dr. Bauer (Dunaj): Dovolite, mi nekaj esed. kako stališče zavzemamo nemški soci-JemoKratio -io tem vprašani. Končnih ide-J°v ne bom razvijal, pojasnil bom le stališče teli vprašanj, ki nam ga narekuje časovni gospodarski razvoj. Dva parlamenta imamo v n°narhiji. avstrijski in ogrski. Ogrski parla-l^nt je politično močnejši od avstrijskega, v ^ateretn besne luidi nacionalistični boji. Av-'j?r'iski narodi so popolnoma izročeni absolu-l2t|ui paragrafa 14. Zakaj če se parlament ga pritisne S 14 na stran in daje dina-ll,ii davek ter vojake. Ogrski parlament je _di enotnejši, ker je v njem odločilno zasto-s|*n samo en razred, razred ogrskega plem-b • ‘ ^sa Rodovina ogrskega parlamenta jc 0] ogrskega plemstva proti dinastiji, in . boj 'Stvi- "“V teh je vodil z vsemi sred trdovratnih, strastnih bo- ij 1 • v teli truovratnm. strasinm oo-sta obedve stranki od časa do časa apeli-na ljudstvo. Končni uspeh pa jc bil vedno i‘v da se je ustvarilo gospodstvo mogotcev za -Koriščanje ljudstva. Tudi v boju za volilno b lormo in v hrvaškem vprašanju se zrcali 1 med dinastijo in magnati. Ko so se v dobi pred letom 1905 postavili ogrski plemenitaši dinastiji po robu. tedaj je dinastija apelirala na ljudstvo s tem. da je obljubila leta 1905 splošno enako volilno pravico. Kakor hitro pa so magnatje dciali. da dovole rajše brambno reformo kakor pa volilno in so se zopet sprijaznili s krono, mahoma je bila krona zadovoljna. Zdaj pa je prevzel del ogrskega plemstva sam boj za volilno reformo, da izigra ljudstvo proti dinastiji. Ampak navsezadnje se je pokazala klavernost ogrskega plemstva in j usthu so pobegnili lastni pristaši. Zdaj se dvignejo delavci in pred parlamentom stoje vojaki dinastije, da branijo trdnjavo plemstva in da pokažejo delavcem, da dinastija z volilno reformo ni mislila tako resno, kakor so sodili delavci po njenih besedah, češ zamorec je storil svojo dolžnost, zamorec lahko gre. Kadar se torej gospodje med sabo razumejo, gre zopet vse po starem tiru in pozabijo na vse obljube in prisege. To nam kaže tudi cu-vajščina na Hrvaškem. Samoprevara bi bila, če bi mislili, da se dado te razmere spremeniti od danes do jutri. Jasni si moramo biti. s katerimi sredstvi moramo poseči vmes, da, rešimo vsa ta pereča vprašanja, da rešimo' narodno vprašanje in torej tudi jugoslovan-j sko vprašanje. Rešitev vseh teh vprašanj je-odvisna v prvi vrsti od vse evropske situacije. Gledati moramo, da bomo v odločilnem trenutku dovolj močni, močni zlasti v tem zmislu. da bomo imeli močan parlament, ki bo s krepko roko uspešno posegel vmes. Samo; ena je pot do nacionalnega miru v Avstriji: proletariat mora biti tako močan, da ga razkosana buržvazija ne bo mogla obvladati. Kadar se to zgodi, tedaj bo stala vsa buržvazija samo proti nam, tedaj ne bo več mogla uganjati demagoške nacionalistične politike med sabo. Vaša naloga obenem z nalogo vsega proletariata v monarhiji je torej, da zbi-čate buržvazijo skupaj in ji s tem odvzamete edino demagoško orodje: nacionalistične spore. (Viharno odobravanje.) Gaspari (Trst): Pri nas imamo ria eni strani slovensko, na drugi italijansko buržvazijo. Italijanska šovinistična stranka goji doma iredentizem, na Dunaju pa je črno rumena; razen tega imamo patriote in rnazzinijance. Stranki slovenske buržvazije pa resnično niti do danes ne vem imena, zakaj danes je to, jutri zopet drugo. Sprva je zbirala obrtnike, potem je postala kapitalistična in navsezadnje je začutila potrebo po delavcih. Ampak vzlic temu nazaduje narodnjaška stranka očividno. Okolica je bila sprva vsa narodnjaška, zadnje volitve pa so pokazale, lep napredek socialne demokracije, in upanje imamo, da v doglednem času osvojimo ta mandat. Kar se tiče taktike pri volitvah, je moje mnenje, naj se prepusti nje določanje izvrševalnemu odboru, ne pa posamičnim deželnim in okrajnim organizacijam. Haramina: V Istri se ni brigala ne italijanska ne slovensko hrvaška narodnjakarija za delavstvo, dokler ni nastopila socialna demokracija. Nc bilo bi N. D. O., če bi ne bilo socialističnega gibartja. Dr. Tuma je omenil, da na« bi se dale direktive za našo domačo politiko. Tudi jaz sem tega mnenja. Priporočal bi. da se to zgodi sporazumno z italijansko bratsko stranko. Najprimernejša pa se mi zdi abstinenca naših volilcev. kadar se borita dva nacionalistična kandidata. ___ I)r. Tomšič: Želeti bi bilo. da bi se v našem strankinem glasilu in drugod več pečali z domačimi razmerami. Dobro bi bilo, da bi se obenem s političnim položajem obravnavalo tudi o taktiki. Potrebno bi bilo določiti strankino taktiko v občinskih zastopih. Edina pot. da bo stranka močna, je samostojno nastopanje. Pri določanju taktike se je v važnejših slučajih vselej obračati na izvrševalni odbor. V tem smislu predlagam resolucijo o taktičnem nastopu in resolucijo za uvedbo starostnega zavarovanja. Dr. Tuma: Veseli me, da so tudi drugi sodrugi za intenzivnejše bavenje z domačo politiko. Treba jc mnogo truda, da spravimo enotnost v te razkropljene dele slovenskih dežel. Resolucija o političnem položaju mora povdarjati le glavno načelo in je namenjena izvrševalnemu odboru. V Kristanovi resoluciji naj bi se povdarjalo, da vrže ogrski parlament ves avstrijski sistem. Nadalje naj bi se zavzelo stališče do trializma. Predsednik: Sodrug dr. Tuma je itak v odseku za pregledovanje resolucij in lahko tam stavi tozadevne nasvete. Kristan: Razprava je pokazala mnogo zanimanja za to točko. Debata je pokazala mnogo zanimivih momentov, samo zdi se mi, da so nekateri govorniki premaknili svoje stališče, ker so govorili o stvareh, ki spadajo deloma v taktik(» in organizacijo. Kar se tiče očitka, da sc je poročevalec premalo dotaknil domačih razmer, odgovarjam tole: Položaj naše domače politike se ni od zadnjega strankinega zbora prav nič bistveno izpremenil, zategadelj se ga nisem dotaknil, ker se nisem hotel ponavljati. Zdelo se mi je torej umest-nejše, da zavzame zbor svoje stališče do tistih velikih vprašanj, ki se mora pečati z njimi. Seveda nimam nič proti temu. če se tudi resolucije o domačih razmerah primerno formulirajo in sprejmo. Pri nas je razmerje med liberalci in klerikalci tako, kakor pred dvema letoma. Vsa liberalna in klerikalna politika obstoji v tem. kako se ena ali druga stranka pririne na dunajsko solnce. Kamorkoli se obrnemo, povsod vidimo ta bizanti-zem, ki se je pokazal v zlasti jarki luči prav zadnje dneve. S tako mizerno politiko vendar ne moremo izgubljati časa. Na Goriškem imamo še vedno znano zvezo med slovenskimi klerikalci in italijanskimi liberalci na eni in med slovenskimi liberalci in italijanskimi klerikalci na drugi strani. Mala epizoda je sklicanje skrajno nepopolnega goriškega deželnega zbora, ki pa vendar tli nikakega epohalnega pomena in je le odsev vse klavrne politike. V tržaški okolici se je opazilo, da poseza narodnjakarija po brutalnejših sredstvih proti nam kakor preje, dokaz, da čvrsto napredujemo. Kar se tiče raznih želja, da bi se določila vnaprei taktika pri volitvah, omenjam, da se taktika nikdar ne da določiti pri volitvah principielno, ampak le od položaja do položaja. Važno je vprašanje o naši občinski politiki, Vendar pa se to vprašanje ne da rešiti na nobenem .strankinem zboru tako. da bi bili lahko vsi zadovoljni. Storiti bi se moglo samo to: Izvrševalnemu odboru naj se naloži, da ugotovi za prihodnji strankin zbor seznam glavnih načel za občinsko politiko. Določevanje taktike pri volitvah je seveda samo stvar izvrševalnega odbora. Jugoslovanskega vprašanja se zato nisem dotikal, ker se od zadnjega zbora ni v njem nič spremenilo. Pač pa je povedano v resoluciji, kako rešimo jugoslovansko vprašanje, in to nalogo smo ravno imeli od zadnjega strankinega zbora. Sodrug dr. Tuma je tudi želel, da razglasimo ogrski parlament za zmožnejši od avstrijskega. To se mi zdi popolnoma zgrešeno. Povedano pa je v moji resoluciji, kako ustvarimo avstrijski parlament dovolj močan. Ker je jugoslovansko vprašanje življensko vprašanje proletariata in ker je to internacionalno vprašanje, je naša naloga, da si priborimo v internacionali dovolj vpliva na rešitev tega vprašanja. V ta namen moramo biti mi sami integralen del internacionale. kar bomo samo po poti ojačenja naših sil. Pomisleki proti resolucijam niso tako tehtni, da bi morali resolucije zavreči. Seveda tudi nisem tako slep. da bi jih smatral za najvišjo modrost. Položaj, v katerem živimo, je tak, da bi bilo treba debele knjige, če bi hoteli ga popolnoma izčrpati. Treba pa se je bilo ozirati na čas. ki nam je odmerjen. Upam pa, da je v resolucijah izraženo vse poglavitno o tem vprašanju, in zato prosim, da jih sprejmete. (Živahno pritrjevanje.) V razpravo pride 3. točka dnevnega reda: Organizacija. Poročevalec Kocmur: Omejil se bom le na utemeljevanje predlogov, ki merijon na izpremembo Statutov. Organizacija je v ^splošnem precej dobro izvedena. samo na Štajerskem in Koroškem bi bilo želeti v marsikaterem oziru drugače. Organizacija »Vzajemnosti« se je na Kranjskem obnesla v vsakem oziru. Da nismo osnovali političnih društev, je merodajen reakcionarni društveni zakon. Organizacija je neobhodno potrebna, zakaj samo tedaj se izvršujejo važni sklepi, če se zavzame zanje organizacija. Na zadnjem strankinem zboru se je naglašala potreba delitve dela. Inteliggnti naj torej izobražujejo, organizirajo pa naj delavci. Socialno demokratična delavska stranka mora ostati delavska stranka, zato sem predlagal toza devno spremembo v naslovu stranke. Poročevalec obširno utemeljuje, oziroma razjasnjuje posamezne predloge o spremembi strankinega štatuta ter priporoča sprejem, oziroma odklonitev posamičnih predlogov. ' " Regent: Glede na objavo dnevnega rčda sej celokupnega izvrševalnega odbora sem izrecno povdarjal v svojem predlogu, da naj se objavi dnevni red po možnosti. Potrebna Ipa je vsaj vsak tretji mesec seja skupnega izvrševalnega odbora in tudi naznani naj se osem dni preje, da se člani lahko pripravijo. Poročilo izvrševalnega odbora naj se objavi vsaj tri tedne pred strankinim zborom zatega-ideij. da pridejo delegatje bolj pripravljeni. Predlagam, da se snide osem tednov pred strankinim zborom tudi izvrševalni odbor. Predsednik; Sodrug A. Kristan je vloži predlog za konec debate. Čobal: Organizacijsko vprašanje je žiM-Ijensko vprašanje stranke, zato je potrebno \da sc o njem temeljito posvetujemo. Zatega [delj sem proti predlogu. A. Kristan zagovarja svoj predlog. Izvoli se contra-govornik proti predlogu sodrug Cobal. Čobal priporoča resno in trezno debato o 'ittako važnem vprašanju. Neobhodno potrebna Je taka debata, če hočemo imeti uspeh v navdahnem delu. < Zbor odkloni konec debate. " Dr. Tomšič: Ker se nekateri vnanji gostje ne morejo udeleževati vseh posvetovanj in morajo preje oditi, predlagam, da se prekine debata o organizaciji in pride popoldan na dnevni red najprej točka o razmerju jugoslovanske socialno demokratične stranke do bratskih strank. (Sprejeto). Predsednik zaključi sejo opoldne. / Ogrske igre. V budimpeštanskem parlamentu je zopet mir in zadnji telegrami govore o spravnih pogajanjih med vlado in opozicijo. Zadnji teden je Lukacs nastopal tako oblastno, kakor da ioče prekosti samega Khuena v ošabnosti in brezobraznosti, ter se je ustil, da je konecy popuščanja in dobrotljivosti. Kakor simbol bru-lalnosti, ki naj bi zavladala v parlamentu, da izsili zmago, do katere ni bilo nobene pravične poti, je stranka njegovih mamelukov posadila vrhovnega biriča Štefana Tiszo, grofa seveda, na predsedniško mesto. Železna pest je imela ugnati opozicijo v kozji rog. In komaj so minili prazniki, pa je Lukacs že zopet sama dobrota in njegova stranka je postala pohlevna, kakor da se je pri ovčicah učila taktike. Opozicija pa je opustila obstrukcijo in niti ne godrnja več, da je protizakonito izvoljeni Tisza predsednik zbornice. Ta idila je sumljiva in posebno dobrega ni od nje pač nič pričakovati. Razumljiva je Lu-kaczeva spravljivost. Diktatorska poza, v kateri je zadnji teden nastopal, se mu itak ne podaja. Ko je završalo po budimpeštanskih ulicah, da je odmevalo kakor revolucija, sta Lukacs in 'isza iztlačila nekoliko inpertinentnih besed iz sebe, ali poznati je bilo tem besedam, da so le besede, katerih ni porodila hrabrost. Zmerjati znajo tudi največji strahopetci, zlasti iz varne daljave. Klic po regimentih iz pokrajine pa je označeval duševno razpoloženje teatralnih junakov vse drugače vse drugače kakor robanta-nje v zbornici. Na Lukacsevo pripravnost za pogajanja so budimpeštanski krvavi dogodki nedvomno blagodejno vplivali. Ljudske množice tudi v ogrskem glavnem mestu niso tako močne, da bi mogle premagati infanterijo, kavalerijo in morda celo artilerijo, dokler res tako strelja in seka, kakor se ji ukazuje.. Ali četudi Lukacz ni tisti izredni veleum, ki bi moral biti, če bi imeli njegovi oprode iz vladne stranke prav, razume vendar še toliko, da dobi o četrtkovih in petkovih dogodkih Evropa in da sodi ta drugače kakor njega ekscelenca. Vlada je s pomočjo policije in cele armade vojaštva premagala budimpeštanski punt, ali še ene take zmage s igo-tovo ne želi. Zaradi tega je Lukacs v parlamentu slekel levjo kožo in pozabil, da še pred par dnevi ni hotel slišati o spravi. Svoje zboljšanje stališča ima opozicija zahvaliti krvi, ki je v četrtek in petek tekla po budimpeštanskih ulicah. Ali ta opozicija! Kakšna klavrna družba je to! Takoj ko se je Justhova stranka začela pajdašiti s Košutovo, je postajala vsa stvar silno sumljiva. Zakaj, glede na volilno reformo so Košutovci skoraj enako reakcionarni kakor Tiszovi; zloglasni nacionalni interesi so tudi Košutovi kategoriji plašč, s katerim zagrinja svoje sovraštvo do ljudstva. Volilna reforma, ki se izdela sporazumno s Košutom. ne more biti ne demokratična, ne poštena. Čim so se Justhovci podali v to družbo, so zatajili svoje nekdanje stališče; v parlamentu ni nikogar več, ki bi pošteno in dosledno zastopal splošno in enako volilno pravico. Kar je slišati o načrtu, ki ga izdeluje združena opozicija, potrjuje to mnenje docela. Tudi ta lepa kompanija misli samo na »razširjenje volilne pravice na širše sloje.« Tudi smoter o-pozicije je le karikatura volilne pravice. Košut Ferencz, sin revolucionarca, republikanca in demokrata Košuta, ponuja delavcem to: v velikih industrijskih središčih naj dobe volilno pravico, če prebivajo vsaj leto dni v dotični občini, če imajo svoje stanovanje in če znajo čitati in pisati. Kdor ima prijazno posestvo ali pa blagajno polno denarja, je seveda tudi brez tega znanja dovolj moder za volilno pravico. — V drugih krajih pa zahtevajo opozicionalni sleparji še več od delavca, ki hoče imeti pravico, da glasuje. Prebivati mora v svoji občini vsaj dve leti in vsaj eno leto mora biti član bolniške blagajne ali pa bratovske skladnice. Tako se pridružuje opozicionalna volilna reforma vladni v tem, da hočeta obe opehariti delavstvo. In oba ponavljata nauk, da bo delavstvo le toliko doseglo, kolikor si pribori s svojo močjo. Tako je z delavskimi pravicami povsod; kar se zgodi kjerkoli po svetu, pridiga delavstvu, da se mora organizirati, da mora zbirati svoje moči, da se mora postaviti na svoje noge. Drugega zveličanja ni za delavsko ljudstvo ne v nebesih ne na zemlji.______________ Osemurni delovnik v nepre-kidnih obratih. Skrajšanje delovnega časa jc glavna prepolna točka v veliki pravdi med delom in kapitalom. Ob tej zahtevi se poostrc nasprotja in' odporna sila podjetništva se poveča. Ampak' tudi moč delavskega gibanja naraste ob stremljenju, da se olajša težko breme muk, ki jih na- laga delavstvu kapitalizem, da se skrčijo dnevne ure njegovega trpljenja, ure njegovega izkoriščanja. Poglavitna vsebina strokovnega boja je borba za skrajšanje delovnega časa. Ampak delavstvo pogosto ne zmore tega boja s strokovnim orožjem in socialistična stranka mora izpremeniti parlament v bojišče za to vrhovno delavsko zahtevo. V avstrijski zbornici so socialni demokratje vložili celo vrsto predlogov, da se skrči zakonito dopustni in nezmerno dolgi delovni čas. Zakonito dopustni enajsturni delavnik se v neprekidnih obratih, ki jih obvladuje najmogočnejša in najbogatejša podjetniška skupina sistematično krši. S težavo in naporom je socialno - demokratična stranka prisilila socialno - politični odsek, da je razpravljal o Adlerjevem predlogu glede na osemurni delavnik v neprekidnih obratih. V sijajnem govoru je socialno demokratični poslanec Seitz dokazal utemeljenost naše zahteve. Paragraf 96. obrtnega reda določuje še zmerom enajsturni maksimalni delavnik, dočim so si delavci v premnogih obrtih z močjo svoje strokovne organizacije izvojevali deseturen in deveturen delavnik. Ampak postava se s tem ne zadovoljuje: vlado pooblašča, da dopušča v obratih, ki teko vsled svojega ustroja noč in dan, dvanajsturno delo. Ob iz-premembi šilita robotajo delavci po osemnajst ur. Podjetniki ne izkoriščajo delavcev le ekonomično, temveč izpodkopavajo tudi njih zdravje in izžemajo njih življenje. Statistika bolezni in nezgod tega delavskega šihta izkazuje naravnost strahotne številke. Predvsem trpe delavci vsled neznosne vročine na protinu in revmatičnih boleznih, vsled sopare trpe sopila, vsled nezadostnih oddihov — južino mečejo vase kar med proizvajalnim procesom — trpi prebava. Strašna utrujenost povečava nevarnost in je število nezgod presegalo povprečno število. Vsi ti nagibi silijo delavstvo, da zahteva z vso silo delitev delavnika v neprekidnih obratih. Podjetniki se tej zahtevi trdovratno upirajo in vlada jih v tem nečloveškem odporu blagohotno podpira. Upravičeno navajajo delavci, da je sedanji položaj neznosen, ker je njih nezmerno izkoriščanje zdrženo z najhujšimi posledicami za vse delavstvo. Obrati, ki delajo v takih morilnih okoliščinah, niso mala podjetja, njih lastniki niso siromaki, temveč za največje industrijske barone gre, za velmože od železarskega kartela, za opekarske magnate, za proizvajalce stekla, za sladkorne fabrikante, za sladarne, elektrarne, papirnice itd. S pomočjo svoje kartelne organizacije izžemajo ti gospodje miljonske dobičke iz konsumentov, s pomočjo obrtne zakonodaje in prizanesljivih šujejo delavstvu, življenje mu zastrupujejo z boleznijo. Delavci nimajo v teh obratih časa za razvedrilo in izobrazbo, za izrejo in vzgojo svojih otrok. Njih življenje je delo in spanje.^ Predlog, ki meri na zakonito uvedbo osemurnega dela v neprekidnih obratih, je bil predmet temeljitih razprav v pododseku. Zastopniki velikega kapitala in vlade so ga pobijali, češ, da bi se s skrajšanjem delovnega časa podražili proizvajalni stroški iti bi trpela konkurenčna sposobnost domače industrije. Nekateri so celo izražali mnenje, da v Avstriji ni zadostnega števila delavcev za uvedbo trojnega delovnega šihta v neprekidnih obratih. Končno so pripominjali, da bi poskočila cena blaga in da bi se povečalo pomanjkanje delavcev v poljedelstvu. Ampak vsi ti ugovori so jalovi. Do malega vse prizadete industrije so kartelirane. Ogromne dobičke spravljajo in brez posledic lahko preneso malo podražitev proizvajalnih stroškov. Te podražitve bi ne mogle prevaliti na ceno blaga, na žepe konsumentov, zakaj cene njih izdelkov ne opredeljujejo proizvajalni stroški, temveč se ravna po svetovni ceni ii? carini in tovornini, ki jo mora plačati tuje blago. Železne in sladkorne cene so tipični vzgled. Tudi steklarska in kemična industrija sta krepko zavarovani s carino. Ker je delavstvo v teh panogah po večini neizučeno, ni govora o pomanjkanju delovnih moči. Na tisoče delavcev se izseljuje iz avstrijskih pokrajin leto za letom v Nemčijo in v Ameriko, Poleg tega izločuje tehnični napredek vsako leto na tisoče delavcev iz obstoječih zavodov. Pri parlamentarnem reševanju te pereče zadeve ne gre za presojo argumentov, temveč se tehta politična moč. Dokler se podjetnikom posreči, da vprežejo celo vrsto poslancev v voziček svojega dobička, zadeva tak predlog na hud odpor. Ampak stranke, ki jim je količkaj na tem, da se uveljavljajo delavske zahteve, morajo gledati, da se zakonski načrt sprejme. Poslanec dr. Licht, zastopnik Rothschildov in Gutmannov, je predlagal, da se dožene poprej dogovor vseh držav, udeleženih na bernski konvenciji in da vlada na podlagi zakonitega pooblastila z naredbami podpiše nedeljski počitek in uravna delovni čas pri premembi nočnega in dnevnega šihta. Zoper pot mednarodnih dogovorov so se oglasili celo vladni zastopniki in vsakomur, kdor le malo pozna mednarodno delavsko zakonodajo, je jasno, da je ta pot nezmerno dolga in da poteče navadno po več let, preden se iz take mednarodne akcije kaj izleže. Delavstvo tolažiti in slepiti z mednarodnimi zakonodajnimi akcijami je nespodobno in je kakor jajce jajcu podobno zasmehovanju utemeljene in opravičene delavske zahteve. Uredba delovnega časa z vladno naredbo pa je nerodovitna, če ne določuje osemurnega delavnika. Drugega izhoda in druge mogočnosti ni: dvojni ali trojni delovni šilit. Vlada sama priznava, da »se dosedanja zakonodaja v zaščito delavstva le malo dotika delavstva v neprekidnih obratih.« Zategadelj je nujno potrebno, da se tudi tem delavcem zagotovi njih pravica in da se sprejme zakonski načrt, sestavljen iz majhnega števila paragrafov. Paragraf 1. določa osemurni delavnik; sledeči paragrafi določajo, da se delovni čas ob premembi šihta, ob nesrečah in obratnih ovirah lahko podaljša. Sklepna določba odreja, da zapade podjetnik, kateri krši zakonite predpise, zaporni kazni. O usodi važnega delavskega zakona bomo Še poročali, ko se bo razprava o njem v socialno - političnem odseku nadaljevala. Delavstvo in drugi sloji. Kako važen je položaj delavstva v gospodarskem oziru, se Jlahko presodi ako se le vpošteva, da je delavski razred tisti široki temelj na katerem sloni poslopje cele sedanje družbe. Delavstvo ni samo tisti sloj, ki mora proizvajati vse potrebščine življenja; vsled svojega ogromnega števila v razmerju s posedujočimi razredi je delavstvo tudi tisti sloj, iz katerega mora največji del obrtništva in trgovstva zajemati svoje dohodke. Vse, kar kupčuje, mora dandanes skrbeti za velik krog odjemalcev in tega se ne najde med malošte-vilnejšimi kapitalisti, pač pa v delavstvu. Vsled tega ie pač umevno, da je blagor naj-raznovrstnejših drugih stanov odvisen od položaja delavcev. Kolikor more izdati delavec, toliko morejo zaslužiti drugi stanovi. Ako se danes v Avstriji vse pritožuje nad mizerijo. tedaj bi moral biti predvsem položaj delavstva slab. Da je to resnica, dokazuje davčna statistika, po kateri se lahko skoraj popolnoma natančo posname, kakšen je gmotni položaj davkoplačevalcev. Zanesljiv je tak račun glede osebnega dohodninskega davka, ker mora vsak delodajalec naznanjati, kakšne dohodke imajo njegovi uradniki, nastavljenci in delavci. V Avstriji velja 1200 za eksistenčni minimum. za najmanjši letni dohodek, ki je potreben za življenje. Dohodki izpod 1200 K so torej uradno priznana revščina, katere sploh ne bi smelo biti v državi, ako bi hotela izvrševati svojo kulturno nalogo. Kakšno je to razmerje v resnici? Po predzadnjem ljudskem štetju (rezultati zadnjega še niso objavljeni) je bilo v Avstriji 6,192.200 ljudi v tuji službi kot uradniki, uslužbenci, delavci, dninarji ali posli. Od vseh teh je bilo pri prvem predpisu osebnega dohodninskega davka samo 356.324 davkoplačevalcev, to se pra- vi saino 356.324 jih je imelo nad 1200 K dohodka izmed 6 miljonov. Izpod eksistenčnega mi nima. torei izpod 1200 K dohodka je imelo 5,835.876 oseb. Od 1200 do 2400 K je zaslužilo 248.124 oseb. od 2400 do 3600 K 60.850, od 3600 do 7200 K 37.865. od 7200 do 12.000 6268. nad 12000. pa 3217 oseb. Te številke govore jasno. Pokazujejo nam, da je ogiotnna večina tistih, ki si morajo z delom zaslužiti svoj kruh, obsojena na življenje v pravi, resnični revščini. Zaslužki ogromne večine izmed njih so tako majhni, da ne dosegajo svote. katere smatra celo država za najskromnejšo potrebo. Izmed 10.000 uradnikov. uslužbencev in delavcev jih je 9425. ki zaslužijo manj kakor 1200 K in samo 575 jih zasluži večji znesek. Ali kaj se vse skriva v tisti množici, ki ne doseže minimalnega zaslužka 1200 K? Koliko jih je med njimi, ki ne zaslužijo celo leto niti 600 K. tega nam ne pove statistika, a lahko se ugane, da jih je največ. Zlasti na Slovenskem jih je nedvomno ogromna večina, ako se le ugleda plače, ki jih imajo celo kvalifirani delavci po naših krajih. Ako pa izločimo iz navedenih številk uradnike in višje nastavljence, tedaj se nam pokaže slika še veliko temnejša. Tedaj vidimo. da ima 5.583.879 delavcev izpod 1200 K letnega zaslužka in samo 163.570 jih ima več. Na 10.000 delavcev jih pride 9715. ki zaslužijo manj kakor 1200 K in samo 285 jih ima dohodke, ki presegajo to svotico. Več kakor 95 odstotkov avstrijskega delavstva nima eksistenčnega minima. nima 600 forintov na leto! S temi številkami pa ni samo povedano, zakaj so avstrijski delavci reveži, temveč tudi, odkod prihaja mizerija naših srednjih stanov. Ako bi motali živeti obrtniki, trgovci, gostilničarji, kmetje, samo od zaslužka, ki ga dobe pri kapitalistih, bi moralo vsaj devet desetin izmed njih takoj obesiti svoj obstanek na klin. Saj je bogatašev peščica v primeri z ogromno maso delavskega ljudstva. Če pa 95 odstotkov delavstva ne zasluži 1200 K na leto, če jih več kakor 90 odstotkov vseh članov delavskega razreda, uradnikov, nastav-ljencev in delavcev ne zasluži, tedaj ta velikanska masa tudi ne more dati zaslužka srednjim stanovom. Mizerijo delavstva spremlja mizerija obrtnije. kmetije in trgovine. Ljubljana in Kranjsko. — Pruska duma — šola za naše liberalce. Do kosti nemški gospod Pammer in od glave do peta liberalna večina ljubljanskega občinskega sveta sta »prepričana« o neizvedljivo-sti mezdne klavzule. Pruska duma, v kateri si složno delita svojo brutalno oblast nemški junker in policijski lajtnant, je drugačnih misli. Zadnjo sredo jc razpravljala o oddaji javnih del. Sprejet je bil kompromisni predlog meščanskih strank, da je oddajati državna dela podjetnikom po »primerni ceni«, katero določijo veščaki. Poprej pa je sodrug Leinert utemeljeval socialno - demokratičen predlog, tla se je pri oddaji javnih del ozirati na tiste podjetnike, ki se drže tarifnih pogodb in ki se zavežejo, da jih bodo tudi v naprej izpolnjevali. Meščanske stranke so se izprva upirale predlogu, češ da sili podjetnike k sklepanju tarifnih pogodb, ampak pod težo Leinertovih argumentov jim je kmalu pošla sapa. Izkazali so se d( stopne besedij da le dobra mezda in odprava akordnega dela zagotavljata dobro delo in pošteno konkurenco, in z večino je obveljal socialno demokratični predlog. Kar pruski policijski parlament priznava delavstvu, to mu »liberalna« občina ljubljanska odreka. Ali ne bi bilo dobro, da bi liberalna večina po-slala nemško - nacionalnega gospoda Pam-merja na kratek pruski izlet, da bi se med jun-kerji izučil za socialno političnega inštruktorja slovenskih liberalcev? — Iz Spodnje Šiške. Neki narodnjakar, ki je izvoljen v občinski odbor v Spodnji Šiški in se ponaša okrog z moralo, je po noči z dne 28. na 29. t. m. živinsko pretepel svojo mlado ženo ter jo spodil iz hiše na pol oblečeno, da si je morala pri tujih ljudeh iskati strehe in seve zdravniške pomoči. Res, morala! Mislimo, da bi ga bilo treba poslati v opazovalnico, ker nor-malni ljudje kaj takega ne delajo. V občinski odbor pa gotovo taki ljudje ne spadajo. — Koroška Bela. Klerikalna »Naša Moč« se zaletava v našo novo konzumno prodajalno, še preden je odprta. Da se poslužuje laži, je pri tako lažnjivem listu čisto umevno. Piše, da smo imeli slavnost ustanovitve, ter da so nam pri tem šli »v slast farji in klerikalci«. Uboga klerikalna duša — kaj misliš, da socialno demokratični konzumarji res nimamo na drugega misliti kot na »farje«; ali menda misliš, da mora biti »far« povsod zraven? — No, pa le delajte reklamo za našo dobro stvar! — Stavbna sezona v Idrji ni tako živahna letos kakor je bila prejšnja leta. Zlasti se pozna to pri zasebnikih, ki gredo na novo le dve majhni hišici, in sicer Josipina Likarjeva na stav-bišču stavbne in kreditne zadruge in Anton Koler. Nekaj posestnikov je svoje hiše popravilo in prezidalo. Krepko se giblje rudniški erar v tem pogledu. Stare naprave se umikajo novim modernim, odgovarjajočim najnovejšim tehniškim pridobitvam. Pri Jožefovemu rovu se napravi dvostopni zračni stiskalnik z električnim obratom. V tovarni bo nova naprava za neprestano odvažanje žgalniškili zaostankov, ki bo obstojala iz 360 m dolge ozkotirne železnice z lokomoti na bencin 10 UP, galerije za varstvo proge proti rušenju kamenja. Pri Francovem jašku se bo izmenjal star lesen oder z novim železnim prostostoječim in na mesto starega parnega stroja za dviganje rude iz jame se po-poslopje za erarično kovačijo, ki se namesti v stavi stroj z električno gonilno močjo. Podre se poslopje zbiralnice. Poveča se tudi rudniška električna centrala. V žgalnici se je postvila nova peč. Poleg rudnika pa gradi tudi gozdni erar na starem šolskem trgu novo upravno poslopje in cestni erar razširi državno cesto v Zali. Tem javnim korporacijam se pridruži tudi občina, ki marljivo popravlja pota in ceste in zboljšuje kanalizacijo. Ob Primožičev! in Trev-novi trgovini se je napravil lep, nov tratoau ki jih Idrija tako nujno pogreša. Za visoko ležeči del mesta »Pront« se je zgradil s precejšnjimi troski nov vodovod, ki bo tudi za slučaj požai a dobro služil. — Uboj v Gornjem Karteljevem. (Izpred novomeške porote.) Novomeška porota je sodila o Jožefu Rožmanu iz Dolnjega Kartelje-vega, obtoženem, da je v nedeljo 10. marca zaklal Franceta Fiorijančiča, kajžarja v Gornjem Karteljevem. Vsled njegovega pričevanja je bil večkrat obsojen iti ga je vzel na piko. Usodnega dne ga je oče poslal po tobak v Mikličevo žganjarno v Gor. Karteljevo. Na povratku trčita vkup s Francetom Florjanči-čem pred Lokarjevo hišo; vname se med njima prepir. Rožman pa potegne iz škorenj dolg nož in ga zasadi svojemu nasprotniku v trebuh. Nato je zbežal domov in ostal vso noč na podu. Naslednji dan so ga aretirali. Ranjenega Fiorijančiča so prepeljali v kandijsko bolnico, kjer je. čez štirinajst dni podlegel smrtni pcškcdbi. Obtoženec se je izgovarjal s pijanostjo, a porotniki so ga spoznali za krivega. na kar mu je sodišče prisodilo dveinpol-letno težko ječo; ženo zaklanega Fiorijančiča ki je na ta dan razprave porodila, je sodišče glede na odškodninski zahtevek v znesku 2000 kron zavrnilo na civilno-pravno pot. Obsojeni Rožman je izjavil, da nastopi odmerjeno kazen takoj. # _ Nesreča pri zgradbi belokranjske zelez- nice. Pri Črnomlju je kopal zemljo na nameravanem železničnem tiru belokranjske železnice Miško Krajnik, ki ima že malodane 70 let. Da bi si kaj prihranil, je zemljo izpodkopaval, tako da bi se mu morala potem sama zrušiti navzdol. Naenkrat mu je stopinja izpodletela in je padel navzdol z glavo naprej in sicer na tračnico tako nesrečno, da si je pobil glavo. Prvo pomoč mu je dal okrožni zdravnik dr. Josip Mal-nerič, ki je poslal ponesrečenca, takoj potem, ko ga je obvezal, v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. Krajnik se je bojda smrtnonevarno poškodoval. — Napaden lovski čuvaj. Janez Potočnik, lovski čuvaj kneza Auersperga, je pil dne 14. aprila t. 1. na Spodnji Straži v gostilni Janeza Čampe. Bil je nekoliko dobre volje in je preveč silil v tam navzočo Terezijo Pelo iz I od-turna. Janez Drganc je zaraditega posvaril Potočnika, ki mu seveda ni bil tih. Navzoči »antje so se začeli na sumljiv in grozeč način zbirati okoli Potočnika, ki je stopil zaradi tega na stol in potegnil revolver. Fantje so odstopih m mu potem niso prišli več blizu. Ko je pa I otocmk zvečer odhajal proti Brezovi rebri, kjer je doma, je šel potihem za njim Janez Oklescan iz Spodnje Straže in je hotel od zadaj napasti Po-to.čnika. Ta je pa Okleščana še pravočasno zapazil,’ se obrnil in oddal v zrak proti zasledovalcu štiri strele. Okleščati je zbežal in pripovedoval bojda ljudem, da je hotel Potočniku vzeti le revolver. — Delavska nezgoda. Brzojavni in telefonski delavec Anton Siberkar, 34 let star, stanujoč na Selu, je 28. t. m. delal pri brzojavnih napravah na južnem kolodvoru. Pri tem je padel z brzojavnega droga na neki plot ter se nataknil na glavo. Poškodoval se je zelo nevarno ter so ga prepeljali v deželno bolnišnico. — Otroka je popustila, kakor smo že poročali, dne 18. t. m. neka neznana ženska ženi železniškega uslužbenca Mariji Samotorčanovi na Cesti na Loko štev. 18. Neznanka je tam prenočevala ter zjutraj ob 4. šla ven in se ni več povrnila. Otrok jc moškega spola in star kake tri mesece. Neusmiljena mati je okoli 20 let stara bolj majhna, suhega podolgastega obraza, plavili las, slabih zgoraj škrbastih zob ter je imela na glavi belorumeno ruto, belo kri-žasto jopo, črno krilo in govori v gorenjskem narečju. Navedenka je Samotorčanovi rekla, da je prišla z otrokom v bolnišnico. Kdor bi vedel o nji kake podatke, naj jih blagovoli sporočiti mestni policiji ljubljanski. — Prijeta vlomilca. Kakor znano, je bil od pondeljka na torek izvršen v Marenčetovo trgovino na Dolenjski cesti vlom. Policiji se je posrečilo, oba vlomilca dobiti v past, ki, kakor čujemo, dejanje priznavata. Oba sta iz Hrvaškega. — Kaznovana revščina. Antonija Janežič, delavca žena iz Tomišlja je dne 11. marca t. 1. zakurila v peči, svojo triletno hčerko, Marijo je pa posodila na prizidek, in šla na to na podstrešje po seno. Deklica je prišla v dotiko z ognjem, vnela se ji je obleka ter se tako opekla, da je dan kasneje umrla. Obdolženka ne more drugega navesti v svojo obrambo, kakor to, da je revna ter si zato ne more držati pestunje. Obsojena je bila na en teden strogega zapora. — Škrlatinka se je pojavila v tednu od 19. maja do 2ž. maja 1912 v mestu štirikrat, vsi ti slučaji so se oddali na infekcijski oddelek de-želne bolnišnice, kamor se je prepeljal tudi en otrok iz Dobrove. Med navedenimi slučaji sta dva, ki zadeneta gojenki uršulinskega internata; vsled tega ostanejo vse notranje uršulinske šole zaprte do vštetega 6. junija. — Prve jedilne gobe so dospele na tukajšnji trg. Kupcev je bilo mnogo, cene srednje visoke. — S trebuhom za kruhom. V torek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 70 Slovencev in 40 Hrvatov, 90 Hrvatov in Slovencev je prišlo pa nazaj. 40 Macedoncev je šlo na Dolenjsko. — Preselitve v Ljubljani. V zadnjem selil-nem roku se je v Ljubljani preselilo 347 strank oziroma družin, ki so štele blizu 1600 oseb. Nanovo je prišlo v Ljubljano 21 strank, izselilo pa se je 16 družin, večinoma ker so bile prestavljene v druge kraje. — Pomankanje malih m srednjih stanovanj je še vedno občutno. — Izgubila je Marija Vrančičeva zlat šci-palnik. — Neki gospod je izgubil črno žepno uro z verižico. — Posestnica Katarina Zupan i® našla zlat uhan. — Kanarček (Harcer) je ušel včeraj Škofji ulici. Kdor ga je ujel. ga blagovoli oddati g. Mateliču tam. — Ujet je bil na Rimski cesti kanarček, katerega dobi lastnik nazaj v Živičevi gostilni na Tržaški cesti št. 4. ^ Štajersko — - Železniške tatvine na Spodnje Staje*-' skem. Pred celjsko poroto se je začela porotna obravnava proti železniškemu tatu Dušanu Stefanoviču, članu večje tatinske in roparske družbe, ki je na progi Zagreb - Cehe izvršila v preteklem letu več tatvin. Dušan Stefanov|c 24 let star, pristojen v Belgrad je obtožen. oa je v noči na 3. julij med vožnjo Zagreb - Zidan most ukradel Nikolaju Gerčiču denarnico ozneje. ko je spoznal, da n