Poitofa* plaita* * goiovU. Leto LJDL šc 162 Ltafetlasa. tank lft. MOfmifcra lm Cena Din l*-~ Izhaja vaaH dan popoian«, izvzemai oedelje m praznike — inaaratl do 80 petit vrsi a Dio 2, do 100 vrat a Din 2.60, od 100 do 800 vrat a Din S. vefiH inaeratt petit vrsta Din *.—. Popuat po dogovoru, tnaeratiti davek poaebej — »Slovenski Narod« veija meaećDo v Jugoslaviji Din 12.—* za Inozemstvo Dtn 25.—. Rokoptal ee ne vraćajo. UKEDN1ATVO IN PPKAVNlftTVO LJUBLJANA, &MflJev» iHa ttev. A Telefon: 81-32, 31-23, 31-3% 81-25 tn 81-86 Podrutniee: MARIBOR, 8treaamayerjeva Sb — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon tt 26 — CELJU, ctJJafco uredništvo: Stroasma]rerjeva ulica 1. telefon it 63; podružnica uprave: Kooasovm oL 2, telefon dt, 190 — JESENICE; Ob Kolodvora 2.04* Pofttna hranĐnlca v Ljubljani At 10.351 Razšir}en}e protikottunističiiega bloka: Ribbentrop — specialist za komuniste Njegova glavna naloga obsto}a v pridobivan}« novih članov protjkotmttiirtiž-neea bloka — Prva ie na vrati Poljska Horlin, 16. nov b V upadnih krogih za-nikajo da tv jim bilo kaj znano o bližnji snrememb: funkcije londonskega poslanika Rihbentropa Obenem opozarjajo. da se je Ribbentrop takoi po svojem povratku iz Rima kjcr je podpisal trojni pakt, in po razgovoru s Hitlerjem vrnil na svoje poslanišiko mesto v London. S tem ho-čcjo tu demantirati govonce o &premem-bi v nemškem diplomatskem zboru, ki jih ie registriralo inozemsko časoptsje. Isrtoča-*no v dobro poučenih krogih poudarjajo. da se ie delovno ohmočje poslanika Rib-bentropa po podpisu nemsko-japonske pro-tikomunistične pogodbe zelo povečalo in pristiivljajo. da Hitler se prav posebno ce-ni nekatere njegove zasluge; zato ni iz-kl;učeno, da ne bi na kak način popi a cal Ribbcntropovtga dela s tem, ć?. bi se bolj razširi! okvir misije, ki mu je zaupana. Dasi se iz uradnega vira ne more zvede-ti ničesar pozitivnega, se vendar z vztraj-nostjo razširjajo govonec o verjetnem »napredovanju« poslanika Ribbentropa. Zabe-lcžili smo že verzijo o morebitnem njego-vem imenovanju za zuminjega ministra. Ta verzija je nastala predvsem zaradi tega, ker je »plošno znano, da se bile že doslej zali pa ne Ribbentropu pomembne zunanjepo-litidne funkcije. Nasprotno mislijo nekatc-ri. da bi želei Hitler povesti Ribbentropu kako posebno funkcijo v protikormimstični borbi, za katero se je Ribbentrop v zvezi s svojim »odelovanjem v londonskem odboru za nevmeiavanje takorekoČ specializi-ral. Nova Ribbentropova misija bi torej ne presegala tega ideološkega okvira. Konkretno se med drugim navaja »izredrm diplomatska misija v borbi proti kominter-ni«, ki naj bi v glavnem obstcjala v tem. da bi Kibbentrop z diplomatskim! po&re-dovanji zbiral nove pndpn»nike protLkomu-nistične pogodbe. V tem smislu naj bi Ribbentrop v tej svoji novi funkciji posvetil posebno pozornost zlasti Poljski, ki bi jo bilo po mnenju Berlina se najiaije pridobiti za sodelovanje v protikomunistidnem bloku. Nemčija bo povećala svojo armađo LONDON, 16. nov. o. »Daily Telegraph« poroća, da bodo v kratkem v Nemčiji mobilizirani vsi moški od 37. do 45. leta starosti. Vsi so bili že uradno obveščenl, da bodo v kratkem zd ravni ško pregledani in da morajo biti pripravljeni na vpoklic. Po nadaljnjih informacijah omenjenega, li- sta namerava Nemftija potrojitl svojo se-danjo vojsko, ki obsega 39 divizij. Ustanovljeni bosta Se dve rezervni diviziji. Nemčija bo v tem primeru razpolagala s 13 armijskim! zbori in skupno 2,400.000 vojakov. Italijanske napovedi RIM, 16. nov. o. Italijanslri listi nagla-šajo, da se bodo Halifaxovi razgovori s Hitlerjem nanaSar3 na nemdke zahteve po kolonijah. Raspravljala bosta tuđi o ared-njeevrop^kih vp-raSanjih, zlasti o konćni uređitvi avstrijakegra vpradanja in o av-tonomiji, ki naj sev Cedkoslovađki zago-tovi sudetakim Nemcem. Hitler bo pri teh razgrovorih postopal povaem v skladu z dogovorom, ki je bil aklenjen ob priliki Museotinijevega oblaka v Nemćdjl. Tatarescu sestavlja homogeno vlado Liberalni disidenti in narodni zaranisti so odklonili sodelovanie v novi vladi BUKARESTA, 16. nov. Vodstvo stranke liberalnih disidentov in pa skupina Vajde Voevoda sta odklonili sodelovanje v Tatarescovi vladi. Tatarescu bo danes vrnil mandat in predlagal, naj se sestavi vlada iz vrst bivše vladne većine. Sirijo fe vesti, da bo danes predsedstvo nacionalne kmečke stranke izročilo vodstvo stranke zopet Juliju Maniuju. Tataresco-va misija je ostala brezuspešna, predvsem zaradi tega, ker je voditelj radikalne kmečke stranke odklonil. da bi bil v vladi skupaj z liberalnimi disidenti, ti pa so stavili velike zahteve v upravnem in vo-lilnem oziru. V političnih krogih prevladuje prepriča- ' nje, da bo sedaj Tatarescu dobil mandat ' za sestavo homogene liberalne vlade, ki se ne bo mnogo razlikovala od prejšnie. Ta vlada bo izvedla volitve in tako prevzela vodstvo države za nadaljna §tiri leta. Zve-čer se je Tatarescu §e enkrat sestal z Vajdo Voevodom, da bi z niim dosegel volilni sporazum. Z njegovo »rumunfjko fronto« bi vlada dobila 40*/« glasov, ki so potrebni zato, da dobi večino vseh mandatov. Na Kitajskem se ne bo miru Japonci zahtevajo popolno kapitulacijo TOKiu, 16. nov. Predsednik vlade princ Konoje je izjavil dopisniku Havasa, da ni pričakovati, da bi se sovražnosti na Ki-taiskem kmalu ustavile. To tuđi ni odvi-sno od iaponske vlade, ampak od vlade v Nankingu, ki še nič noče pokazati, da bi se hotela ukloniti. Japonska pa tuđi zahte-va. da se Kitajska uradno nr-'ključi k pro-tikomunističnemu bloku Vendar pa Ja-pon^ka želi. da se zatre vpliv komunistov na vlado spttio in v vladi sami. O posredovanju drug:h držav je princ Konoje rekel. da JsDonska te£{a posredovanja ne želi. vendar pa ne bi take^a posredovanja odbila. Če bi tuje velesile računale z dejan-skim stanjem. \VASHTNGTON, 16. nov. Tukaj krožijo vesti, da se bo USA odločila za posredo-vanie v sporu na Daljnem vzhodu. toda ne v sodelovanju z drusimi demokratskimi dr/avami, ampak v stiku 7 DN. ki mora sedai obravnavati sklepe tihomorske kon-ference v B^uslju. Do tedaj pa USA ne mf^'ijo na r.iknke sankcije proti Japon«;ki. zlasti ne na prepoved uvoza v Japonsko ali pa na notranji bojkot japonskega blaga. Delbosovo potovanje PARIZ, 16. nov. Zunanji minister Yvo-ne Delbos bo odpotoval na svoje potovanje po srednji Evropi iz Pariza dne 2. ali 3. decembra in sicer bo šel najprej v Var-šavo. Po sestanku s člani poljske vlade bo šel Delbos v Krakov. kjer se bo zadržal en dan. Iz Poljske bo Delbos odšel v Bu-karešto in od tam v Beograd, nazadnje pa v Prago, kjer se bo udeležil slovesnosti ob priliki 20-letnice obstoja češkoslovaške armade. V vsaki izmed prijateljskih držav bo Delbo« ostal dva do tri dni. Na poti bo vsega kakih 17 dni in se bo vrnil v Pariz verietno oko!: 19 d^r-embra Zlato se vrača v Francijo RAVRE, 16. nov. Veleparnik »Nor-mandie« je včeraj pripeljal iz USA za 300 miljonov frankov zlata. Naše učiteljstvo dosledno in neomajno V nećeljo je bil v Celju dobro obiskan predsedniški zbor .TUU I Cei je. 15. novembra Na pred^edniSk?m zboru JUU v Celju, v nedel.jo, v prostorih I. deške sole &o *e rhra-li predstavnik! 34 JniMev JUU iz dravske banovine. Zbor je pokaza! soirlnsno in ©no-dušnn srledanje sloven^k??a učiteljstva na staiiovske, kakor tuđi na šolt?ko prosvetne probleme- 7,\?oni so prisostvovall ludi člani upravneffa in naoudarjajoc, da ho vodi 1 udruženje po smern:cah, ki so zacrtane JUU v njegovi deklaraciji in po potih svojega za-tiliižnesa ;>red:iika g. Ivana Dimnika. V splo-^aem poročilu je najilašal potreto. da se po- vrne med učit^ljetvo mir in zadovo^jnost, kar pa fio doseženo Ie. aho bodo izpolniene te-melioe težnje uciteljskesra stanu: Stalnost. Tvioniatično napredovanje, ločitev prosv?tne uprave od politične itd. Učitelji hofenio biti čuvarn narodnih svetinj, odklanjjamo pa ka-kršnokoli verdeo ali narodnosLno nestrp- nost JUU ie biio v stalnih stikih s prosvvt-nim oddelkom banske uprave in se zlasti de'a na reparaciji vseb r>o službeni jjotrebi preme^Čeni-h. Brez razpisa nai se ne odda nobeno službeno mesto, a napredovanja mo-rajo biti objektivna. Drasiinja sama govori Iza zvišanje prejemkov, ki p« nai se del? po načelu: Za ©nako delo — enako plačilo. Ideologija JUU je astafa V6e od leta 1926 ista, v&teljatvo uptrntiimo nUni iPOboAp pri obravnavanju svojih pedagoških in pro-sv?tnih vpra^anj, kajti ono hoće 5čititi moralne, pravne in niaterialne pravice • Z enominutnim inolkom «k> počastili pri- ^otni seomin umrlih tovarišev. zaslule-nih učiteljtkih borcev jrg. GrmoJia, Lukmana, Tonfiča in d'rektorja Marolta, a brzojavke *o bile odpois'ane ?£f. Dihiniku. JUU-Beo-^rad. upravi sekcija v moravski b«inovini in prof. Kneževiću. S toplim nagovorom eo bila izrečena dolgoletnim. zaslužnim orga-nizatoriem in učiteljskim pionirjem gg. Mavriču. Selu, Lebarju in Bucarju odličja v obliki di:>lom, poteni pa je podal obzirno tajnisko porobio g. Drairo Supanfič. 0 seji centralne uprave je poročal ». Kumelj, o MlauMnski Matici ?. Ribičič, o blagajni g-Gmm, za uredništvo UT g. KocjanJS?, za Gospodarski svet g- Oman in za Učiteljsko tiskamo g. Potfacnik. V^a porobila so bila sprejeta z velikim ta ni manje m in debato, ki }e pokazala, da [e današnji u£itel}5&i rtxj odložen delovati tako. kakor zabtavajo zdravi interesi sole. stanu in narodne prosvete. Zbor, ki je pričel ob 9, f° trajal nepretr-?ano do 14.30, ^ dimer sta dovo-Ij poudartena id&stlir^m in borbenost v delu za blagor in napredek stanu kn Solstva. V globoki zave-^ti. da fp slovensko učiteljstvo tuđi najtežje preizJ^uiiije prestalo Žaetno in značajno, je bil zbor zaključen, a plodovi se bodo pokazali pri poaajDesmh druStvanib edinicah in Nemci se boje kritike Berlinska vlada je začela izganjati tuje BERLIN, 16. nov. Ponoći je bilo izdano uradno poročilo, da je nemška vlada bila i prisiljena izgnati Paula Ravauda. zastopni-ka agencije Havas v Berlinu. Ravaud mora zapustiti Berlin v treh dneh. Ta ukrep se utemeljuje «? tem, če? da je Ravaud stalno pošiljal zlohotne vesti proti Nemčiji. Nem*ka vlada je Je prej izgnala dopisnika »Timesa« iz Berlina, sedaj ds je izgnala tuđi dopisnika Havasa. Ravaud je prevzel vodstvo berlinskega urada Havasa ob začetku narodnosocialističnega režima v marcu 1933. V Nemčiji je bi val že od leta 1919. Od leta 1930 do 1933 je bil tajnik frćmcosko-nemškee:a odbora. Spremi ial je tako ves razvoj NemČije po svetovni vojni In je bil eden izmed najboljših po-znavalcev sedanje Nemčije. Prve posledice sovjetskega nenspeha Celo poslanlžtvo v Lonđotra pozvano na odgovor v Moskvo LoTMlon, 16. đovjo >T>aSty Mlrorc porooa, da je bil ruski poslanik Maj«ki nepn^ako-vano pozvan v Mo»kr-o in d« se bržkone ne bo več vrnil v London. Baje §*» je nnpletel v afero niekih vojaSkih ata&ejev v I^ondo-nu. V«i trlje ata^eji eo ^nli ž© pred dn*»vi pozvani, naj se vrnpjo v Moskvo, in 6o Redaj že na poti v Rusijo. PoslaniSki kroiri 7ntTJujejo n«s:frotno. f'a pripravlja ruska vlada 1« nove diplomatike rsemestitve in d* bodo do^edanji vojaSki ataSeji v Londonn premc^Čeni v dru^a poslaniStva. Ne srlede na ta zatrjevanja e« Širijo po Londonu ero-vori-ce. da je usoda v#eh treh ataJojev že znpfčn+ena. Sami ao se <*Uočili, da se vr-nejo v Ri76?jo Ie zaradi teca. ker f»o .ireti-rali ve.e člane njihovih rodbin v Rueiji in jih imajo sedaj za talce. V Palestini zapirajo tuđi Žide Prve sankeiie oroli iidovskim izcređidkoi» Jeruzalem, 16. novembra. w. Preteklo noč so v raznih krajih v Palestini aretimli 30 voditeljev židovskih revizio*n»tov. To je v tukajšnji javnosti /budilo veliko senzacijo. Smoči so v Jaffi in Jeruzalemu izvrfili celo vrsto bombnih atentatov. Nastale škode še nišo magli ugotoviti. Zaradi zadnjih d~><*ođkov v Tel Avivu m v Jeruzalemu ie bilo danes popoldne aretiranih nad 40 Židov. Obenem so v obeh židovskih okrajrh v Jeruzalemu postavili a.ng)eške straže po 10 vojakov. Stroške za straže morajo plaćati 2idje. Kairo, 15. nov. w. Dočim je narodni praznik 13. novembra potektrl popolnoma mirno, 9O bili zadnja dva dni n* univerzi veliki nemiri. Dcfmonstranti so pretepli de-karm filozofske fakultete in poveljnika organizacije »Modrih 9» je«. Već dijakov je bilo hudo ranjenih, večje število izgredtii-Icov pa so aretirali. Neznani storilci so ra-tietili požar na kolodvoru v židovskem delu mesta Ainharod. Fran Levstik Ljubljana. 16. novembra. Pred 50 leti je umri v Ljubljani Fran Levstik, pesnik. pisatelj, s'ovstveni kritik, novinar, jezikoslovce... Ce bi hoteli biti odkriti, bi morali reći: ubile so ga naše, značimo slovenske tesne razmere. Umri je. ko so ga uničili. onecjogočili v naši vedno tako moralni družbi V boju za pošteno stvar, proti slovenskerrru licemerstvu, laž-njivosti in lažni morali je podlegel. ko ni mogel već /m ago vati rtaporov za eksisten-co in težko, nehvaležno duševno delo. Levstik ni v naši zgodovini sam. ki je poU-gal temelje naš* kulturi proti volji tistih, ki »vedre in oblačijo« slovensko nebo; vsi naši veliki možje pretekle in polpretekie dobe so morali uživati oficielno prcklet-stvo zastopnikov laži-kulture. Morda se je v zadnjem pol rtoletju kaj spremenilo v slovenski deželi. V resnici izda ja jo Levstikova Zbrana dela. Levstikovo delo ne spada več na indeks kakor tuđi ne n. pr. Cankarjevo in Gregorčićcvo. Takšaa dela imajo dandanes tuđi trgovsko vred-nost. In kjer se kulturni interesi lahko STvravijo v sklad s kupćijskimi. radi deltjo kulturi globoke poklone. Da, morda se je kaj »prcracnilo pri nas v zadnjih 5O letih, vendar tega ne morei tako Whko opazili. ReČi fe treba, da je pred 50 leti umri Fran Levstik. vdaj smo pa na to že pozabili. Ob raznih prilikah ima pri nas marsikdo poina usta kulture. Toda kako malo prave* na tradiciji slone-će kulture, ki je zr*«Ja iz zdravih «il našega ljudstva, je še med naitm meSčanstvom. se pokaže ob tafcšnih prilikah. Kdo se n. pr. spomni na taksen jubilej, na MMetnico Levstikove smrti? Saj ne gre zgolj za ofi-cielne proaamvc in boboeće beaede ob tak- šnih prilikah; gre za nekaj več: ali se pokaže kulturna zrelost ter zavest naše sredine, ali ne. Ni se mnogo »p remen ilo od tedaj. Mor-! da prav danes kdo med nami hira ter se J duši s tesnimi razmerami, kakor se je pred 50 leti Fran Levstik. Kralj Boris v Parizu PARIZ, 16. nov. AA. Predsednik republike Lebrun in njegova gospa sta bila danes o gosteh pri bolgarekem vladarskem j i-aru. ki je njima na čest priredil intimno ; kosilo v bolgarskem paviljonu na msdnarod- ni pariški raz^tavi. Na kosilu so bili tuđi predsednik vlade Chautemps, predsedJlik senata Jenajiev. zunanii minieter Yvon Delbos in več drugih ministrov. Na obi^ku, ki ea je zunanji nrnteter Delbos napravil pri bol^ar-skam kralju Borisu danee popoldne, sta bol-garski vladar in franeoski zunanji minister v daljsem razgovoru prouče vala med na rodne nroblemp. ki *o zdaj na dnpvnem redu. MedAarodal fc4wigres SclesaiCar|cr ATENE, 15. nov. AA. Prometni minister Spiridonos je včeraj predsedoval prvi seji mednarodnega 2elezni£a.rakeg^ kon-prresa. ki se vrši v Atenah in se ga udele- žujejo skora] v»e evropske države. Kongres se bo bavil zlasti z voznimi redi, ki so vsdfcni s trgrovskeg^a In »ploSiiogospodar-skegra stalli^a. ter bo skušal zboljAatl po-goje za mednarođno trgovino. ČUVAJMO JUGOSLAVLMO! politični oigotniA Glasilo JRZ, dve fronti in urađnlhi »5amotrpr»v*a«, gltnfto glasilo JRZ in pol-sluzbeni organ vlade, u&otavlja' »Danes te že lahko točno spoznajo bodoče borbe in že je čutiti dve veliki fronti: unitaristična (nacionalna) s temeljem narodnoga in dr-za\mega eđinstva in jederalističnu ali kon-federalistična proti narodnemu edmstvu za razrušenje Jugoslavije prav po načelu: tu svobodna Hrvatsku, tu svobodna Srbiju/ Ta borba se je že pričela Ona te že v začetku prekoračila vse me je in mere in postala po zaslugi naših nasprotnikov surova m z jasno težnjo, da pov/roči nerede in prefivanje fcrvi I 'siljuje fe nadalje vpra-sanje, morejo-li državni uradniki, ki so položili prsego rvestobe sodein\-ati no strani onih. ki ne spnštufejo ublemih, lahko imajo pristaši hr\' narodnega pokreta, ki nišo člani HSS, svoje subjektivno stal'šče, oziroma se lahko bore za ono pojmovunje, ki ga za-stopa njihova skupina. To praktično pome-ni, da lahko imajo organizirani hrxmatski k&-toliki, pristaši bivše samostalne demokratske stranke, bivše hrvatske federalistične stranke in bivše hrv stranke prar\'a s\moje posebno stalisče o aktualnih kulturnih, *o-cialnih in gospodarskih vprašanjih, pa tuđi o političnih, ki nišo v nerazdruini z\*zi s sptošnim našim narodnim programom . . . Organizirani hrvatski katoliki imajo na pri-mer v kulturnih vprašnjih s\*oje posebno stttlišče, ki ni samo v nasprot'u s programom bivše samostojne demokratske stranke, marveč se tuđi ne strinja v mnogih točkah s pojmo\anjem liberalne hrvatske inteligence, a tuđi ni v skladu s kulturno ideologijo HSS. O sociafnih in gospodarskih vprašanjih sodobne*ga življenja obst<>-jajo takisto različna mišljenja v ok\-iru hr-vatskega narodnega pokreta. . I'se to so znana dejstva . . . Za pravi I en razvoj poli-tičnega življenja je potrebno, da se da svo-boda zastopanju posebnih sociafnih, kulturnih in drugih nazorov. Bistveno je samo to, da nikdar ti posebni nazori ne prevlada jo in ne priđe jo v nasprotje ^splošnimi narodnimi interesi.* — Si še dmgo od tega, ko je »Obzor* čisto drugače go\'oril! Oznanjeval je javnosti, da vladu \" vsefi vrsiah hrvatskega narodnega pokreta naj-popolnejše in najidealnejše soglasje v vseh, prav v vseh vprašanjih, sedaj pa priznava, da tega softfasja nikdar ni bilo. N«f stroifa hazen za novinaria Vestnik Sindikata češkoslovaških nmi-narjev je priobčil v s\'oji zadnji števlki zanimivo službeno objavo, ki se glasi; \a predlog podružnice v Brnu je bil izbrisan iz članstva v sindikatu Josip ik rabat, urednik redakcije dnevnika »Poledni listu v ftr- rtu, ki je bil v smislu zakona policijsko kaznovan s 14-dnevnim zapororn radi mote-nja miru in reda na dan pogreba preziJen- ta Osvoboditelja dr Mu%aryka, S tem je grobo žalil novinarsko ču$t in škodovul ugledu in interesom s ndikatu in noviner-skega stanu. Ta sodba je bila izrečena so-gtasno in se za izključenega novinar ja ni zavzel niti eden nje&ovih tovarilev. — Tako postopaio češkoslovaški novinarji s svo- jimi nevrednim' tm'ar'ši Pri nas v Jugo-sla\'ifi v tem pogfed'i nismo posebno stro-fii. V Jugo&taviii lahko izd;iiutelj in urednik v tvojem listu s nreiirnm preideta preko rojstnega dne kralja in cblefnice tragične smrti kralja Uedinitetia. pa se nfti ene mu, niti drugernti ne skrivi lasu! Drugi narodi, druge nravi! Sorzna noročšfs. Curili. 16. novembra. Beograd 10.— Pari« 14.65. London 21.60. New York 432.25. Bruaelj 73.575, Milan 22.775. Amsterdarr 339.425, Berlin 174.50, Dunaj 79.30 -81.70 PMf* 15.20, Vajiava. 8L30, Đuk&reata 2 25. ^Sfnm2K »SLOVENSKI NAROD*, to«*, 1«. nev«n*ra 1*37. SfeV. 202 MHH^H KINO UNION MHHHHI I DANXa<»Ii4«UBI KB1HIKBA »rta—ega flliggjraneodf Mgtyrti I 1 li Cfe ■■) £fe VB flfl ŠP^ "■• £fc Maroku, ki najde vrojo I ■ aoCtakl, katgfopvttit**- I ■ (Zastava) t* p?***** ***££** I Iz zemljiške knjige Nafve«)« ▼ ofctobm inflmllnma vsota Je saalal« x.žoo.ooo dla Ljubljana, 16. novembra. Posestnik v Stoticah at. 12 Ivan Jernejec je prodal zajebniku Alojzu Gorjancu, Ljubljana, Einspilerjeva 21. dve parceli v kat. obClni Kapucinsko predmestje v lzmeri 964 kv. m za 30.550 din. Velcposestnik v Zgornji ŠiSki Ernest Gal-le je prodal Ini. Engelbertu Hribernlku In njegovi ženi Mari, sedaj oba v Kaštel Su-ćuracu v primorski banovini, od svojega zamljISča v kat. občini Zg. ftiika stavbtfće v itmeri 815 kv. m za 77.000 din. Zasebni uradnik Lajovic Janko, Koryt-kova ulica 7, je kupil tri parcele, ki pred-stavljajo v zemljiSki knjigi vložek 5t. 1418, v kat. občini Karlovsko predmestje v skupni izmeri 647 kv. m za ceno 280.000 din. Mestno poglavarstvo je dalo Kuratoriju alepcev v Izubijani dovoljenje za parcelacijo zemljišča v kat. občini Sv. Petra predmestje pod pogojem, da je kuratorij od-atopil mestni občini ves svet, katerega ob-čina potrebuje za regulacijo v tem delu mesta. Kuratorij je odstopil dve parceli v skupni izmeri 1477 kv. m. Posestnik Saksida Franc. Mala Colnar-ska ulica 4, je prodal posestnici Kučič Anki, Pot na Rakovo jelšo St. 32, parcelo v kat. obftini Trnovsko predmestje za ceno 30.000 din. V preteklem mesecu so se posojilodaial-ci vknjiiili na posestva v Ljubljani in okolici za okrog 15 nailijonov din. Izbrisanih sastavnih pravic Je bilo v oktobru v pri« meri z vpisanimi zelo malo, in sicer za okrog 2 miiijoiia dinarjev. Za velika poso-jila si denami zavodi navadno zaznamujejo vrstni red v zemljiSki knjigi in si na ta naCin zagotove prvenstvo pri morebitni kasnejši intabulaciji. Neki denami zavod je vpisala na neko posestvo v kat. občini Kapucinsko predmestje vratni red za 2 mi-lijona 200.000 din. To je bila tuđi najvecja na ta način intabulirana vsota v oktobru. Isti zavod si je pridržal na drugih po-sestvih vrstni red za vsote od 200.000 do 800.000 din. Neka zadruga j« vpittla na neko posestvo vrstni red za 1,800.000 din. V oktobru je bilo vpisanih tuđi precej prisilnih zastavnih pravic. Okrožni urad za zavarovanje delavcev se je prisilno in-tabulim.1 za najmanjši znesek v oktobru, in sicer za dolg 37 in pol dinarja. Zanimivo je, da najdemo v zemljiški knjigi Se vedno izbriše za predvojno valuto, torej za krone in golđinarje. V oktobru je bil izbrisan rknjiženi dol!? za 14 kron in dol°r za 600 g-oMinarjev. Najmanjši izbris je pa znašal 32 din. Že štiri tedne ne obratuje jo strojne fovarne Mnogi delavci so že brez najnujnejSih življenjskih potrebščin Ljubljana, 16. novembra. Včcrtj je miniio žc 4 tedne, odkar se je ufrtaviJo delo v Strojnih tova mah in livnr-nah. Kriza Strojnih tovarn tn livarn je zna-dilna &a slovenske razinere; v Sloveniji se za pira tov&rna za tovarno, medtem ko se 2&£enja /u mnoga podjetja v drugih pokna-jin*h drž«ve doba procvita. Kriia Strojnih tovarn in livam traja že delj čaea, vendjtr menda ni bila se nikdar tako oštra, ^aj duslej delavcem s^ ni biio treba zapušoati dela delj ča&a, ker ni dubilo ixpUnLnnih m«zd. Lani se je akoraj redno dogajaio. da delavci nišo prejemali povscm izpldčanih mezd. Navadno so dobivali le m-anjše v&ote na račun mezd. Po- i sebno zna.ćilno je, da je bilo delavstvo po- ! goMo postavljeno pred vprašanje: AM prepustite podjetju denar, ki bi vam ga moralo iz-pfačati danes, /a tnateri-jl, da bos te Lahko delali? Zato se je dogujalo, da se je 4eLavstvo pogosto odreklo skromnih mezd — samo po sebi ^c razume, da ne brez arrtev —. da je tov a mu lahko obratovala vaaj do naslednjega piačilnega dneva. Letos o veliki noći se je kriza posebno zflastriLa. Podjetje je bilo dolžno mezde xa 9 tednov. Dclav&tvo je želeio in zahts-valo. naj bi inu podjetje lzpbčalu mezde pred pmzniki. Toda prejelo je samo manj-šo vsoto aa račun, posamez-ni delavci so pa ostali brez slehernega dinarja. Vendar je ! podjetje spomladi premagalo največje tež-koče. Nekaj časa je delavstvo prejemalo redno mezdo, prejinji mesec se je pa kriza ropet zelo zaoštrila Plačilni dan bi moral biti v petek 15. oktobra, a delavstvo ni prejelo mezde. Denar-jii ni bilo tuđi naslednji da^i, *ato 't delavstvo sklcniio, da zapusti delo, dokler ne dobi demarja. \r poncdeljek 18. oktobra se ju delu ustavilo. Ostalo je zaposlenih samo 9 delavcev v špediciji in siiladišla ter delavci. ki delajo zuimj nn montažah. Ki» &o nehali delati, je bil stalež osebja to-varnc naslednji: 304 delavci, 42 pisarm^klh moči in 45 vajencev K ^04 delavcem je treba pristeti okro^ 400 druiin>kih č'anov, ki je njih eksistenui odvisna od obrato\M-nja tovarnc. Pisarnico osebje ima 58 ne-prcskrbljenih družinskih članov. Cire torej za eksistenco okrog 750 ljudi. To vama je delala v &krčenem obsegu že pred mesecem. V livarnj &o dcUli tiamo po en dan v tednu, ker ni bilo matenala. To-varna dolguie de'avstvu 8-i.0O() din aa račun mezd.Vhn sicer za dva tedna. Ko &o de-lali normalno, s(» znasale me/de okroj* 62.000 do 64.0»H) dm na teden. Ker je delavstvo zapustilo delo. je nastal v smislu naredbe o minimalnih mezdah. sklepan ju kolektivnih pogodb in ra/sodni-štvu spor in mestno poglavarstvo je prc-vzelo naiosio posrcdovalea. Sklicani so bili že trije sestanki zastopnikov delavstva in podjetja. Zadnji sestanek je bil 30 oktobra. Do spora/uma ni prišlo, ker podjetje ni moglo izplačati delavstvu me/d. Delavstvo je Ziibtevalo. naj mu podjetje takoj izplača vse. kar je dolžno, in naj mu zago-tovi mezde vselej /a teden dni naprej, to se pravi za čas, ko delavstvo ^aupa podjetju svoj delovno silo (ker je preiemalo mezde po opravljcnem delu in ne vnaprej). Z^stopnik podjetja se je izgovarjal na velike finančne tcžkoče, ki je vanje zašlo podjetje ne po svoji krivdi. Dokazoval je, e vsote, da bi zbrali vsoto za skupno naroćilo premoga. Pri vsem tem je najhujša negotovost. Dan za dnem jih muči vprašanje, kaj bo s tovarno. Voz obvisel nad prepadom Ki-anj, 15. noveanbra Na Hujali v blizini novega niostu se j« danes pripetile. nesreća, ki se je le shi-ćajno komćala brez hujžjh posledic. Hla-pec prevoznika Krča Ivana s Klanca je s parom konj pripeljaJ s kolodvora voz sa-, lonita. a katorlni bo pokrits. streha, nove-gv. lesenegu mostu 6e^ Kokro. Že je bil skorsj na cilju, ko se mu je pripetila ne-vama nezgoda. Par metrov pred hiSo po-SAstnika Joža Bitenea na Hujah je zavo-zil preved h kr.ju ceste na desna »tranl podrl ograjo in naenikrat Je vojz zo^rknil po mehki zemlji, ki se je pod težo vdria, navzdot. Velrlta srefta v nesreči je bila, da se je voz ujel na drevje, kd raste ob vrhu 30 m grloboke Kokrinc?- soteake, taico da sta konja ostala na cesti in ju \-oz ni po-tegnil seboj. Naiprej so izpregJi kenje, potem pa ao položili plošče, ld so dođg-e več kot en me-ter, široke pa nekoliko manj, stane pa ena sama 120 din, na drug- voz, vendar bo se razeri devetih vse pcSkodovel^ pri ud!;T-cu ob drevo fcn je vprašanje, če bodo Ae uporabne. Potem pa so še voz zvlekli na cesto z vrvmi. Će bd bil voz zdrknil na rob ceste samo sekundo prej, bi se vse skrpaj žvalilo v diK> struje, ker pov«od ni drevja. Cesta je na tem kraju rea ae-lo oa'.ia, slabo a:»varovana in "vsled t^ffa zelo neA-arna . Narodno obrambna matinefa Kranj, 15. novembra Ob lepi udeležbi kraniskegra otoftinstva se je včeraj dopoldn« \*ršila v gleda li Ski dvorani Narod!neg-a doma^ narođoo-obrainfc-na matineja, PriredKl jo je mddruitv^ui o8o£l< tako odlićao \gx S drejnatić©lm poudailCOfn dii(laniixml, kot zna to n«pff«viti le OO. V konottteem delu progratna ao peli; g-a. Tink% MmSičeva. koneaKna p«vka ta Ljubljane (pri kiavirju pu Fakinovai. >pevski abor sokolsH^a društva« pođ vodstvom g. Maula. tnoški abor piiaior-skega druitva Slog«« pod vodstvom ?-Lasica, n* harmonik« «ta pa zaigTala mala narmootturja NiUta Fsktoova kl Er- win wLm-±%-i— Ob&nstvo. ki je bOo p«4-reditev posetilo v prav lepem številu, je bdio z lepim in pestrim programom prav zadovoljBo. VfltaFcuna** ni pototnti* in tiiko nibće ni imel vsroiui. pttlo4«f«tt at, da r* mort prtti. Pnwr je in lepo. da »• naše IjudatfO vsaj «nlorat v fetu O*m>** kik-u uiji i Jua i*.......1wH» druAtev in da ob tej priliki tev« sa poioi»j 3k**ncerv v Ita-Uji ia na Kopotfkem, da se iMPrzame W>* ga borbenega duha i» m*otf««tira m »a-ravn« pravice zasužnjiGih bf^tov to ••-^ter v tujtoi, katerim mol* prej aH ^J zasijati aolnoe lepše bodočnoBti- GttfUva Hađelborga »Simkovi« Stara komedija je občinstvo izvrstno zabavala Ljubljana. 16. noverabra Humoriat in komik ata bi-a v^vino m. srta dandaoes po^ebjio dot»txxlo$la dobrot-nHca 61oveStva. Talto recikokdaj imamo po-vod, da ae od srca na&mejexuo, ZjLo srao hvaleini, ako nam pledališki avtor postavi na oder kos življenja, ki nudi isrral-cem priliko, da nam vsaj par kratkih ur žgećkajo že dokaj okoreio trebožno pre-pono. Tak avtor je berliaeki draraatik Gu*ta.v Kadetbursr, ki je navadno v družbi Oskar- ja Bnimentha!a aH Fr. Scho'nthan.^ ali pm tuđi mm ceiOi sadjijih trkte«et Ut • vladal s svojimi burkami. veso-loisrrami in komodi jami na netn-šlcih, pa tuđi drugih odrih. Tuđi naš cxler je vprisoril že vrsto njegovih lahkih, smerom prijetnih in res-Tiičnegra humorja polnih tn iz življenja crpanih ig^r. Erich MUhsam pravio Ka-dett>urgu: >Nikakor ni njegov n:\men, da bd ustvarjal literarne vrtjdnosti, nego hoće le publika par ur z nedolžno neuninofitjo zabavati. Le s tegra staUšča želi biti pre-sojac in g"a smemo presojatl.« Tuda »Simkovi«, komedija v treh de-janjan, ao Ubka MieUolžns. neumno?n iz maikmieftSa&skegra življenja, g'ledaneg'a s staližća humorista, realista in napisane?.a v obliki krotke in optimistične ljudske j igxe. Osnovni domislek bi bilo prav liihko j preokreniti v resno dramo s ćelo tra&ić- j niml peripetijami. Toda Kađelburg je raj-ši napisal veselo komedijo o sdabih, kori-stolov$kih in poštefnih, nesebičnih jero*xh ali vanihih ter ustvaril s pristao hun;or-noetjo netkaj komičnih oseb iz okolja so-drg-e. pagrlavstva in m-ilocrieščanstva, ld ao komikom aahvalne vlog^. Vrlina Ka-delburgova je. da ne karikira in ne pre-tirava. t^rnveč ostaja v realističnih m^-jah verjetuosti g"lede deianj?, in oseb ter se r£ izvi ja vse doga janje ob v>čkrat priznani njegovi tehaii^ni spretnosti naravno. Brez duhovitosti, a tuđi brez raz-burljivib. banalnosti in le na efekt vreza-nih. presaii&?eiij te^e njegov živi dia'ogr. Pole^ iokalizr.cije dojanja v Ljublja^o daje nanovo vprizorieni veseli 'gri delo-ma uporabijani dialekt in še posebno sme-Sni tržaški latovski jemk =clidxio dofnaač značaj. He&im&c in stenograf ing. Stmpica je komedijo poatarvi.1 realističaao iia oder in ji dai priviletn urem potak. Predstava je bila prav dobra in je publiko zadovoljila, ( ker je z*>pet enkrat g-ledala prilj-ubljerie-?:a, a vse premalo izkariščenes-a igrale a Daaaeia v v«4SM vlcsi, pa ig-r:3ca Sanci-na kot tržasko pristno figuro izvime in moćne komike E>oneš a svojo fino ka-i-ftkteriaacijo m nevsiljivo tor nikoli pre-tirano komedijo zna ddjati svojini ustvarit-vam zanarom živo, tapio srce. Sancin pa se uveljavlj«. s svojo temperaraeatno^tjo in izrazito sgo\'OrmcK.i?tjo, s katerima po-ia-ja nearamnegra parasit*1 Zop«t je opow>ril na«s St. Sw«5r ■ prww naravno in atmpatićmo po*Uatrn MoK-^Nstn, J. Vertia in B. atatič pa at* bil* dtva pristn* pAg^Lavca natumliati&ie rjen^oje- | nos ti. MoOne Upe iz Sudske sreGleaaKMd list« o>oje ten-tnili dramatskih del, Bourdetove *-Sved-ro>\-ceT in p« fte pre v Mariboru Ze oc'igrano senzacionalno diramo >Be&a bo-lc-zar^ Karla tapka. F. G. Zlata Gjuttgjenac gostu)e V nedeljo je bik* opeomo gfledaMdČe kaikoi-g^omazeče mraviikžce. Nal>ito polno od stropa do tal, po v«eh lotah grlave pri glavi, a dija&ko stojidče naitlaćeno in vro-če do ognedlevfinja. In navdutaii, od ra-doati zaredi obrazi voepovsod. Ljubljenka ljuhljaiiakega o»peff»ie-ga oJ> ćdnatva Zlatu Gjun^jenae-Oavollo\a je goatovvia v »voji sijajni partiji Traviata, a ž njo naii sampatibni J®s. G«*ti^. Snoe* je pokazala naša pu*>iik*, kaito oeai mo£-no umetoO(3t odlitne pevke in mojstrske igralke, pa kako ji je isl, da jo lahko uživa, le Se kot gosta. Kar je podala ga. Gjumg-jencerva snoM { v prvih treh dejanjih, je bilo rosrvićno vi-šek najg lobije g>a znaiinvanja Violetine tra-glke. Pevski posebno učinkovito prvo de-janje je bilo nepreapfcamo p>r<»kin>atto m mpe-cialr:mi ;/!plavzi za ari jami in dvospevi z Goetićem. po vsakaoi deranju se jo dAigai zastor neStetokrat, a po zakljii£k.u predstave publika, slasti pla.mteOa mLai.tizia &ploh ni hotela pustiti pevke. & se ttmak-ne v s\"ojo garderobo. Bik> je peveda tuđi cve-tja. po vseh dejanjih. pa vzklikanja. samih iarazov zveatobe in ljubezni za umet-nico, ki ima <>bčiKk>valce v vseh siojth na-šeg^i občinstva. Ckilićen, glasovno zmagrovit mladi Ger-inont je bil tuđi Gostič. Svojo partijo je igračko n& nažo posebno radost obogatil in izspeatrii z mnogimi novimi poteaami in finimi detajli, tako da je njegova kreacija psihološki Se polnejiša. Tuđi Goetić je bal opetovano odlikovan zn sp\roje lep© p>et-je med dejanjcan. i Vae priznanje zb. o^eta Cierinonta je žel Janko, zmerom pevec iskren« pribranosti in igraiec neprisiljene naravnosti. Orkcster. zbor in male partije ao pol-no ustre^ali ali vsaj zi.davoljevaii, le oprema odra na^a^"no^t izzivm s avojo bomostjo, zastarek>»tjo tn \jar*iaiza.nostio kulis. Predstavo je vodil o«rnjev-ito in ue&nlca-vito kapelnik Stritof, Fr. G. Koncert Glasbe?is Matice Ljubl>mi. 16. novembra. V okviru prošlav itolctnice rojstva skladatelja Focirsterja je priredila sno-Zii Glas-hisn& Matica koncert, na katerem so sodelo-vali poleg pevskega zbora G. M. in ojačc-nega opernegii orkestra prof. M. Lipovick in ga. Bemot-Golobova. Na sporedu so bile večje skladbe za Tnešani zbor, dve kla-virski parafrazi na narodne pesmi. samo-spevi in kantaU »Turkl na Slevici« w sole, zbor in orkester. Izvedba pod vodstvom g. Polica je bila namenu primerna, saj je bila v«a prireditev i/raz pietete in priz-nanja možu, ki je položil temelje naši glasbi. Koncertni del proslav je s to priren bo to tuđi ostal toliko ča«a, dokler bodo konserva-tivci le nazadn'aki ne rva resnični ču var j i preteklosti. Fr. Šturm Iz Maribora — Iz earinake daibe. Carin&ki arhivar g. Gjoruie Apoatolović je pr?me5čen iz Skoplja k carinarnici v Dravogradu. — Spielmann : Pire — neodloien«. V oapredju zanimanja je bil nedelj^ki šahovski droboj med austrijskim Saho^^kim vele-moistrom Sf>i©lmaHnom in domačim moj-etram Vasjo Pirvem^Partila je bila odigrana v okviru medna rodne Kahovdk«» bitke med MfiK in >Blau-Wei9e-omc ii Oraza. Po 29 potesi sta ae mojatrji tedintla na ramte S tnrmrja «o i rili mariborski šfthisti kot zma-U&mleu saJ so dosegli 834 točk, medtem ko Gračani samo 3J/». Po turoirju je bil prire-ieu m ffoete svečan bank«** — Seliiivki \4omilcc aretiraB. Pred dnevi smo poročali, da je bilo vloiuljcno v občin-eko pišamo v Seliiico ob Dravi. Sum ie od vc>*^a početka padel na 26-letnega brezpo-selnej^a kljufaMii^arja Ivana Wuntaro, ki je usodnega dne pobegnil v A^^strijo. Toda ereča mu ni bila naklonjena, ker eo ga are-tiraJi in izročili našim oblastem. — Gtedališfe. Drevi Lo prva repriza pri neđeljski premieri xek> uspelega odrske^a de-la vPesem s C38te<. Predstava je za red C. — Ne«re*a z oroij«m- V mariborsko bolnico so pripeljali *Jl-letnegia vini^arja .Turi-ja Arzen^ka iz Poljčan, ki d^ je po lie^T^-nem nakljueju ustrelil s fsaniokresom v l^vo roko. Strel mu je roko [»opolnoma ra*m>eea-ril. — Nesreeen padee i «idar>*ke|fa odra. Med delom pri ueki novi zizradb: je včeraj padel z aidarsksga odra 49-letni zidarski niojster Franc Lepenik in ei zlomil obe i»ogi. Siro-mak je strmoglavil z visine 6 metrom. Pone-ereoenea so prepeljali v mariborsko bolnico. Mraz je pritisnil Ljubljana, 16. novembra. Letos nas je začelo nekoliko prezgodaj zebsti. Mraz se nam zdi tem bolj obću-ten, ker ni bilo poča.smega prelioda med m'io jesenjo in sedanjim 2unskim vremenom. Davi je kazal termometer v mestu že — 4° C. Včeraj je ozračje zelo shladila burja in nekateri so napovedovali, da bo zopet ane-žilo. Toda papoldne se je zjasnilo, solnee je bilo ie precej toplo, da je sneg naglo kopnel, vendar se idaj zemlja ne more več toliko ogreti, da bi ponoći, ko je jasno, ne zmrzovalo. Nedvomrno so nekatera ljudska vremerska opazovanja prav tako zani-miva, kakor dozdevno vreme po fctoletnem koledarju; ljudje trde, da je ob sćipu navadno bolj hladno ter da je pogoMo tedaj iaano vreme. Sčip bo y četriek in »tol»toi koledar nam napoveduje vae te dni dežev-no vreme. Nad mestom je davi ležala zelo goota megla. Najgostejia je bila vzdoU Ljublja-nice od Trnovega do letališča, medtem ko je bila pod Rožnikom in v &evero©m delu mesta mnogo redkejša. Megla »teče« prav tako. kakor voda; najgostej&a je, kjer je teren najnižji. Seveda je megla bolj redka tuđi na odprtih krajih zaradi vetra. Do-poldne je naš tramvaj »rtmil« »kozi meglo s prižganimi reflektorji. Seveda pri nas promet ne zastane tako zelo zaradi megie, kakor v Londonu, taj lahko avtornobile, ti jih vdimo dopoldne na ce&tah v sredBču mesta. preštejemo na prste. Z mrazom naMopajo za melčane tuđi nove skrbi Cim začno snirzovati. ae podraši z^lenjav* in tad je, k+r je dovoa živil MbU in piodaia —i mrsi/ ' untiiivth / vtl Vmi'| tvefiaiML Odkar je zapadel Mieg, je na, /i-vilaci trg nekoliko slab Se založen z /dc-n^vo. To BO »eveda nekoliko pomom pri cc-t^h. Vendar bi bilo n*prodaj jetenike Tt\e* »jave I« vod tednov. će bi &e nekaj Časa ne zmnovalo. Zduj mraz ie ne more vphvati rm oeoe sadja. Jabottca *a£no zinraovati nm i prostem. ko je —6 do —o« c mra^a. Danes je bil trg se z^ek) dobro založen s jj*-bolki. Naprodaj }e bilo rudi nekaj lep ih zmufcib jabotk. kanadk In knsmaćev. \a na^i »tržnici«, pod lopami na Por»a^arjeveni trgu, a*6no proda jak i kuriti (■/ ugljein) oh s'o: predavanje dr. Ljudevit Kušćerja o s Zidar jih in nrhiUk-Uh v ž;\*alstvu ob 1S.15 v predavalnici mineraleJkegra instituta na imivorzi DE2CHNELKKAKNK Da&eti: Mr. Sušnik. Marijin tr<^ 5, Ku-ralt, Gosposvetaka cesta 10, Bohinec <**M. Cesta 29. oktobra 31. sti pod \'iado Kerenskega v Rusiji je vam gotovo zntma Trmatt driiti'tjon $i je \'tepel v Petrry£ntdu v* gl*n>o, da bo ox-irn! promet ceitne ieleznice. Sedet je na tračnice m obsedel na njih. Sobeno prigovor janje >>i nič pomm}ttlo. Zamtm je bilo vse d<*kazo\u-n/ef Ja njego\r sklep ni v intervsu rtrv•*•>/«-čije. Za v»e prošnje in grorn/e je bil gluh Doiakniti .<*» j*a pa mso rriog/j, ker je bil. proglasila WaJ» kot svoje vrhovno načeo nedoiitkljh'ost člaveške osebnosti. Ćelo gr> vorniški oder so posttn*iti v blizini in antn Ktretiski se je pavzpel nanj, da je posku*'1 v ognie\'item govoru pregervoriti trmasf ga đrža\{Janu, da bi se umaknil s trač;} ce$tne ieleznice. Toda tuđi /<> ni nič tu* magalo. Moi je mirno sedef na tračnicah in s* ttrnejal \*sem v brk. Suziidnje je pa prišel mimo muzik. L'st.i-vil se je v mnoiici tiudvtva okrog trmjste gn mexć:tnn in \wprašal, kni se je zgiMuiltt Ko ao mu poveditli. je zmu-jitl z g/avo, re koć: »Eh, vi neumneži. že davno bi bili ta-hko položili tračnice po sosedni utici m ttamvaji bi bili te po mirno vozili proti kolodvoru.« Tuko so tuđi stvriti in vrhin-nt* načelo vlade je bilo rečeno. Ta zgoT\ sneg ie v sredo ponoći. Siemuca boda po trgane se teden dni, če jih bodo pobirati in privezovali nazi*j tako hitro, kakor jih zdaj. Kaj če bi Sli vprašat našega kmet9, kako si pomn%a, ko mu natrese nebo na sad no drevje mokre ga sneg/a? Ali mislite, da čitka, kdni mu bo sneg polomit vse drev-je na vrtu? Kaj ie! Urno vzame preklfo in sproti otepa sneg, z drevja, pa se obva-ruje vsakc škode. Poniaga mu družinu* jvj drugoga dete ob tem čntu itak nima. V Ljubljani je toliko brezposelnih, da bi v eni uri otepli ves sneg z brzoimmih žic. Za mat denar bi to siorili in nobenu žica bi ne bilm pretrgitna. Todu za tako pometen nj-sv#f bi morati iti vprašat na$ega kmeta V mestu smo pre\*eč pametni, da hi r*riš!i na to. Naše gledališče DRA M A Zaćetek ob 20. uri Torek, 16 novembra: zaprto. (Gostovanje v Celju). Sreda, 17. novembra: Firma. Red Sreda. Cetrtek, 18. novembra: Julij Ceaar. Red C'e- trtek. Petek, 19. novembra: ob 15. uri: Peseni ■ ceste. Ljudska predstava po globoko zniianih cenah od 14 din navziiol. Sobcta, 20. novembra: ftimkovi. Izven. ZnW žane cene od 22 din navadoi. OPRRA Zaćetek ob 20. uri Torek, 16. novembra: Madarne Buttorfly. Izvea. Gostovanje ge Zlate Gjungje- nac. Znižane cene od 30 din nav^Jol. Sreda. 17. novembra: Seviljski brivec. Red A. Oetrtek, 18. novembra: Mlnda di Chamou- nbc. Red B. Petek, 19. novembra: zaprLo (generalka). Sobo ta, 20. novembra: Gorenjski slavćek. Sla\iiostna predstava v proslavo 100 letnice rojstva skladatelja Antona Foerster ja. Izven. Proelava 100 letnice rojfetva »kkuU*-telja Antona Fo« kole^arjenje po trotoar ju pretK>\ eotrom! (Jo hitro od-kuri). Tuđi mi bi rmii veddi, kje je meja med t-etto m trotorirjeml StoaovAifii ob lMoii^i oe*tL ' Stev. 262______ ... _J____. . »SLOVENSKI NAtOlk. ton*, 1* MremVrt 193T. ' ______________________Stran 3 DNEVNE VESTI — Prizncaje naAenm ametnlteu. D«n»~ Snji zagrebški »Jutarnji Itotc priobđuje «Ja!i£e pismo o banjaludkem gtođaliAču v novi sezoni, v katerem pi3ec ugotavija velik napredek gledaliSća, a na koncu pohvali tuđi scenogrsifa, naćeg«. rojaka, mlađega Bruna Vavpotiča, kl je bll leto« angažiran v Banja luki in samoatoj&o vodi alikarno. Med drugim pdše kritik: Zdi se. aa so tuđi tehnični rekviziti tetos is-popolnjeni, a ziasti je treba podcrtati spremembo v dekoru. Zdaj ima vsaka premio ra svoj poseben dekor in hvel&bogn ne vidimo već enega in tstega na drugri pre-lnieii. To je tuđi tehnični ph» in uspeh g. Bruna VavpoUća, katereg* slike so mnogo pripomogle k uispehu nekatorth ieL — Predavanje o Triglavu in Sloveniji v Samohoru. Samoborska podružnica HPD >Japetičc priredi jutri rvečer drugo predavanje pod naslovom »Triglav in Slovenija.. Preda val bo g. Grieasbach. iz Zagreba. N'jegmo predavanje bo pojasnjevalo 176 skioptićnih slik. — Pird 695 leti je bil Zagreb proglaSen za kraJje-vttko svoboilno metrto. V 1. stolet-ju po imela kraljevska svobodna mesta razne posebne pravice. Zagreb je po prihodu Hrvatov v pokrajino med Dravo in Savo kmalu postal zaradi svojega ugod-negB. položaja središče slavonske župe, iz-prtmenjcne pozneje v županijo. Leta 1094 je ustanovil kralj Ladislav v Zagrebu ško-fijo, 16. novembra 1242. je bil pa Zagreb proglašen za kraljevsko in svobodno me-sto. Samo še danes in jutri! Prekrasni velefilm v naravnih barvah »R A M O N A« prekrasna ljubavna epopeja. Film v naravnih barvah! Nemški dialog! Nemški đialog! flHEjQBHrv~flFT^E ^k M fcVTVH Kpolialno filmsko delo iz zgodovine cloveštva VKST ČLOVK£TVA — fcmile ZOLA Paul Muni Ob 16. i;i 10.15 uri zadnjikrat duhoviti film v nemškem jeziku z Joan Craw- ford in Clark Oable LJLBEZJEN NA BEGU " OB 1*1^5 UBI P R E M I E~rTa prlznanega filma francoske umetnosti LA BANDĆRA (Zastava) Film obravnava življenje vojaka tujske legije v Maroku, ki najde svojo ljube-zen v vročekrvni domaćinki, katero I predstavlja priznana francoska umetni- ca ANNA BELLA Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri — Znatne izjiremembe v našem turiuiiu. V našem turizmu so nastale letos znatne izpremembe in iz Ceškoslovaške in Avstri-je je bilo letovišćarjev prečej manj. Na drugi strani jih je bilo pa veC iz Nemčije. An^lijo Francije in Amerike. Po uraclnih podatkih turističnega odaeka v trgoviii-skem ministrstvu je posetilo letos do 1. novembra našo državo 204.506 tujcev, noć-nin je bik> pa 1,206.490. Lani je bilo ino-zemskih gostov v naSi državi 107.293, noč-nin pa 1.256.422. Največ je bilo letoa Nem-oev in sicer 52.411. dočlm jih je bilo lani samo 26.277. Cehoalovakov je bilo lani f>5.155, letos pa samo 45.703, Avstrijcev lani 46.221, letos pa 37.432. — Riidio-B^ograd bo oddajal danes o-b 22. letošnji \1T. koncert komorne pla&be. Na sporedn je troje mcKleniih del: O«ter-^eva socaata za sa^ssotfoo in klavir, Hin-tiemithov II. trio in VVeillova gLasbci iz >Beraške opere* za pihalni orkester. — - Velik čežkoslovaiki paviljon na za-Rrehškera vclesejmu. V kratkem zatno jrraot»a-i!iexno, Slovenci, Hi vati iu Srbi pa skupno ^ot Juirt>?]ovani. Sioveoci in Srbi to takoj ?>revzoli tretjino stroSkov, Hrvati se pa še itieo odzvali vabilu. Tako 80 ir.orali Slovenci prev7.pti K.-i8t^!io. star 4." let. doma iz Treftmjeg'a in Milui Metež, star ^7 let, rojen v Ameriki. V Mulann je \xnr) Franc I^arar. ?tar 42 Ie*. u. — Poprari. Vceraf se nam je vrinila v porocilu o obenem zboru lekamiške zbornice po mota. V Jugoslaviji je 972 in ne 272 lekam- — Orožnova k«if« pod ČTno prstjo je ure-jena tuđi za liui^ko bivanje. V pritličju te }x*stoianka ie kurijivo skupno ležišč« ter Že dve sobi. Smuški tereni v okolici kofe 80 izborni. Prostrani pašniki nudijo smučarju najlepSi razmah. Za božične praznike naj se ©mučarji planinci odločijo za bivanje v tei koči. Oskrbnica je pripravljena oskrbovati Orožnovo koćo sa boži&ae prasnike. ako «e prijavi nekai interssentov. ki morajo &pow>-citi svoj obvezen poeet naikasneje do 10. I decembra t. 1. piša mi SPD, Ljubljana, Alek- I sandrova ceeta 4/1. — II. \lbom plaoin^ih slik bo icdak> Slovensko planinsko drultvo prve dni mee^ca decembra t. 1. 90 izbranih posnetkov, ki 90 Uh napravili nali najboljSi loto amaterji, bo objavljenih v tej zbirki, ki bo služila v okras vsaki planinski rodbini in ki bo razveselila sleherne^a ljubitelja nade ptaDimke priroda. Slike bodo tiskana na prvovrstnem umetni-Skem p^pirju formata 21 z 96 cm ter bodo vezane v ličen album. Album planinskih alik, ki prikazuje lepoto naših gora v pol?t-nem in zimskem Času je najprimernejše da-rilo planinskim prijateljemi za Miklavža, Bo-aic in Novo leto. V subskripciji, ki traja le do 1. decembra t. L je cena nižja od kafinejS* prodajne cene. Ljubitelji Jepe planinske prirode hitite z n&ročilom albuma pri Slovenske m planin«kem društvu, Ljubljana, Alak-sandrova ceeta 4T. — Lepe lovske trofej«. Neda\rno je bil v občini Creftnovci v Prekmurju velik lov, kjer je padlo 50 zajcev in srnjakov. kar je lepo Stevilo in kaže, da se v tem lovlttu divjaćina v redu goji. Teden dni pozneje pa je ustrelil v iatem loviSfiu neki učitelj mlado srno 3 Sibraml. kar pač ni v skladu s sklepi lovskih druStev. — Vrenae. Vremenska napoved pravi, da bo jutranja megla, čes dan lepo vreme. Včeraj je snežilo v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu, v Splitu in na Rabu pa deževalo. NajviSja temperatura je zna Sala v Splitu XI. v Skoplju 9. v Zagrebu 6. v Ljubljani 4.9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.7. temperatura je znadala —3.3. — Zadavljena in oropana starka. V ne* deljo zvečer so naSli na SuSaku umorieno in oropano 71 let staro babico Tvko Milo-Sević. Komisija je ugotovila. da je bila umorjena že pred dvema dnevoma. Morilec je ukradel iz njene omare 50.000 din, zlatnino je pa pustil nedotaknjeno. Policija je aretirala sina umorjene babice Milana, ker je osumljen umora. — Vagoni zmeckali deklico. Na indu-■trijskem tiru Elektro Bosne blizu Jajja se je pripetila v nedeljo težka nesreća. 11 letna ućenka Katica Nežgec, hčerka to-varniškega vratarja je šla po železniškem tiru in prišla je pod vlak. Vag"oni so jo razmegarili tako. da je bila takoj po pre-vozu v bolnico izdihnila. — Tragedija mlade Slovenke v Zagrebu. ZagrebSka policija je odkrila včeraj deto-mor. V zaboju so našli mrtvega novorojen-čka, ki ga je bila mati takoj po porodu še živega stlaCIla vanj. Policija je kmalu na- šla otrokovo mater in sicer 19-Ietno služ-kinjo Katico Rozman iz Metlike. Nesretno dekle je služilo pri neki zagTebški groape. Vćeraj zjutraj je odšla Katica v drvarnico, kjer je porodila ter stlaćila otročička v za-boj pod papir in drva. — Lorbekova je umrla naravne smrti. Včeraj smo poroćali, da je umria v Za-grebu mlada vzgojiteljica Rozalija Lorbek iz Slovenjgradca. Prvotno so mislili, da je bila zastrupljena in zato so oblasii odredile obdukcijo njenoga trupla. Obdukcija je pa pokazala, da je umrla Lorbekova zaradi notranje izkrvavitve, torej naravne bmrti. Ce bi bila takoj pri rokah zdravnićka pomoć, bi najbrž ne bila umrla. — V Bosni sneil. Iz Sarajeva poročajo, da je v nedeljo in včeraj po vsej Srednji Bosni snožilo. Zapaiilo je okrog pol metra snega, ki je v nižinah moker, na planinah pa suh. Temperatura je padla na 2 do 7 sto-pinj pod nićlo, in po bosanskih planinah se je že pričela smuka. Prvi letožnji sneg je zupađel vćeraj tuđi v Beogradu. — Za3leT z baritonskim stilom na beeedilo Ivana Albrehta. Založilo in izdalo ilieži- t»raj*ko pevsko društvoc v Ljubljani, fena Piirtituri 2 din. Melodijozna, m izvajanje lahka &kiadba ee iiaroča pri >Bež:^rajskeni pev^k^m dru^H'iii Tyr»eva c. 71T dobiva i>e pa tuđi v ljubljanskih knjigaruah. Iz Ljubljane —lj Novinarski konrert 1. decembra bo ludi leto^, kakor vsa prej^nja leta. izredno pe^t^r in zanirniv. Prire*liteijem ?e je ^josre-čilo pridobiti odlidne umetniSke moM in au-samble za svoj koncert. Sodeloval bo niladin-ski orkeste^r »Cilairi>ene Matice-i na godala pod voistvom prof. Karla -Jeraja, ki bo j-z-vajal med drugim krasno in zanimivo Hav.l-novo otro^ko simfonijo. Nii»toi>ila bo pa ludi harmonija na f^ihala, ki Vo sproniljaia virtuoza na klarinet, tore] točka, ki ja za Ljub-liano čisto nova. Nadalje boJo uastopili tri-je odlični j>evski solisti, operna solictka, gospa Vida lijeva, liričen sopran, odli^iia kolo-raturka ^Č-na. Nollyjeva in sijajen basist 11. Luffcša- Vsi trije se bodo prvlč predstavili na koneertnem odru tako veliki publiki. ka-Kor je obioajno zhrana na novinar^kam koncertu. Noviuarji ^.kušajo pridobiti za bvoj koncert ae [Josebno privlačno tovko, o kateri pa ilane^ Še ni moso'e govoriti. Zakfjučil \k> spored dobro solani pevski zhor 'Sava<, ki bo izvajal med drugim dve čisto novi, izvirni cikiadl»i; ma teh je primerna prilož-nostna >klae-eter, zajikniv in privlačan. V ftrihodnjih ilneh oljavimo sjx>red. —lj Sneg in blato na tovarnem Koio-d\-oru. Podjetniki in prevozraki se te dni pritožujejo nad železniSko upravo, ki ni poskrbela za odsstraaatev snega na tovor-aem kolodvoru, kjer $e bil zaradi brooge skoraj onemoffoćem odvoz bla^a. Pri od-vaianju tovora 80 trpeli tako Ijudje kakor živina, vendar so ostale vse pritožbe zanian. Zelcusnica je pridobitno podjetje in bd uprava pač morala poskrbeti za red tuđi okrog svojih poslopij. —lj O razvoju Ljubljane in njene bo-dočnosti bo predavat g. ing. arh. Fr. To-mažič v sredo, dne 17. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Filharmoničnega društva (Kino Matica). Doslej smo bili navajeni spoznavati mesta po znamenitih zgradbah. cerkvah, palacah, trgih, spomenikih itd! Toda to so le podrobnosti v velikem organizmu mesta, ki živi svoje posebno doslej malo raziskano življenje. Narava je ustva-rila pogoje za nastanek mesta, človek pa ga je gpadil v teku tisočletij —včasih po zrelem preudarku, včasih pa tuđi mimo-grede. T»ko se inesta rode in rast ej o, žive in tuđi propadajo. Kako se je to odigravalo v nafti Ljubljani, bo predavatelj po- 1 kazal s sfflearoi in žiro basedo. Ncbote se bo razgrnilo tuđi vpraJaitfe ljubManakega kolodvora, katerega pravilna reStar Je živijenjske važnosti za bođotnoit našega mesta. ^lj Predaraai« $PD bo v četrt^k 18. t m, ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice, predavali bodo nekateri udalefenei letoiDje eksurrije SPĐ v francoake AJp? gg. H^aatja, dr. Mrak in dr. Potočnik bletniki ao santi napravili &t»vilne poanetke a svojih tor ter bo okrug 100 diapozitivov pokazalo lepote Daupbineje in t«ikoče, ki ao jih iioeli aio-venski pljzalci v snegu in ledu. Vefopniee po oirJČajni c^oi 90 ie na razpolago v dm-štveni pi«i!rni SPD, Aleksandrova c. 4/1. Za predavanje je nmogo nntianja ter se prtpo-roia v%em planincem, da m pvavofaoDo r** mejo vetopnice. —lj ReierTnim olieirjem. Vabimo rezervne oficirje: pežadijske, artilerijake, konje-BiSške in inženjerske poručnike, ki žele oblikovati vei'erne tefeije 2a priprave h ka-piUuikkainu izpitu, da m zglaee v tofek 16. t m- od 18. do 19. ure v dmStveni 9obi pododbora Udruženja rezervnih oficirjev v Ljut»-Ijani, Kongresni trg VII.. Uprava. u— Slovesna izro«te\ na^rad in pohvai is »KnUJevega fonda«. VceraJ opolđne je tte»tni župan v maglstratni dvorani na aioveseo nažla izroćU na^mde io poiival-ne đipiome >Kraljevoga fonda« na^rajeo-cem oziroma pohvaljencem, katerfh imena smo že objavili. S čestitkami je izrazil prepri^anje, da bo priznanje 2 najvisjega mesta gotovo mogoćna vapodbud* am na-daijnje pk>dno delo. Nagovor je saldjućil s pozivom, naj v«i priaotni vaklUcneJo Nj. Vel. kralju Petru II. trlkratnl: »fthrio!« —lj StrelcJ! Vsak četitek od 90. ure na-prej se vrli malokalibersko sobno itreljanje v vrtnem Balonu restavracije pH »Le-vu -. GospotfveUka c. 16. Strelska druiina v Ljubljani. I Danes ob 20. uri po je I JAfti KIEPUmA I PE8EM ZA TEBE I Znižane cene Din 2.50. 3.50, 4.50. | u— VI«tiWc q« Ijubljaaiken niafi»tr«tu *e preseli. Starinsko magistratno po*k>pje, kjer so nastanjeni nekateri mestni uradi, prizadeva strankain 8 svoji mi laMrintnimi tHKlniki in etopnicdnii prečej ^re^jlavic, Največ iinajo etrauk? Ofvravka z vloži*čem, ki £O era dobici rerto i»»kale |*o vsetu iiLa£ri»*tra-tu. Z daiiuaiijim dneiu &e preseli iiiaj*iitrat-:io v loži sce iz II. nadstropja v prizomljt* in bo ura-jeni aodižća, kjer je imel apravka. Ko pa se js vrnil, je pogrešii rjavo uanjato torbico, v kateri je imel 1500 din, razna, pisma in nekaj dokumentov. Kot tat, torbd-ce priđe v poštev ueki mlactetiić. ki je po-^topal nekaj časa okrog voza. — V hi5o št. i© v Aleaevčevi ulici v ftiški stfe prišla v petek bera*dt dva mlajća postx>pa-6a in eden je ukradel Jortpu Pileju par 300 dan vređnih Crnih Skorojev. — Ic stanovanja Mirka Nairdina v Kolodvorald ulici 31 je nekdo odneael 150 din vredno, cdnkasto k-sd. — Iz siirajnbe Ivana Bojana y Rožni dolini pa je tat, ki mu je policija te na. slmlu, ukrađel par moSklh čevljev, mlinček, dve vreći ter neđcaj ja-bolk in koštanja, v skupni vrednosti 200 din. Kupujte domaće blago! Tckmovalni yrogram GZSP za Utt» 1*37-5* V Mdćlio te Mla na Jesenicali seia iiriesa odbora GZSP ' V Mdd^D Je bila na Jmoicah aeja *ir-fega odbaim Ooivm&dko zamako aporUM podrveae, kj«r je b0 dotoćen program za tetotojo AiMko aportno »eaono. PilrecMt-re bo. 19. decembra: Mladlnska tekma v t«*cu v ivradfei SK Jezerako. 26. decembra: Međklubaka tekma na 12 km in «koki v Planici, isveđba SK Rate- 2. januaj-ja 1938: MLadinsko prvesstvo 6. Januar ja: Medkhibaka tcknia v amu-ku v Izvedbi SPD Kranjska gora. 9. januarja: ^^tt^Ki *ian za vae Hifcube <3ZSP, * •odekjvao.jetn mladlaskega. odaeka. 16. januar ja: ifladinako klaaično pr-retmturo GZSP v Mojetrani. 22- in 23. januar^a: Klasično pr\en^Lvo GZSP (v Bohinju ali Mojetram.i 29. in 90 januar ja: Državno prvenstvo T aipaki kombinaciji na Pustom rovtai. 2. febniarja: štafetni tek rut 10 kn: v wveđbt SK Dovje-Moj&trana, ki prazDujt; Sa. ta dan 10. letnico uapeSne^a dolovanja pri razvoju jugoslove«iek^a ainifikogu •porta. 5. in 6. fetaruarja; Državno prvenstvo v klaaićni kombinaciji. 12. in 13. februarja: Alpako prv*matvo CZSK na Jezerrfcem v ixveruarja: Medkiubaka tekma na 12 km to ata*t v^ v aif^đbl 8K fa]je ae je na toj aejl anglaaiiu' akksu-k>. da. naj OZSP ponovno aa|iniai, đa. ac mu .poviri izvedba drfta.vn«aju amt*kepa izleta na occemlju podAaveea. (F Jinalri Lz-let j%? bil v Sarajevu in n& Jahorini.) 8ain ia^et naj bi se vrM\ po naćrtih in predio-g-ih GZSP na Jeaeni^ah x u*K»ddAAnimi toOlcami: Krtnjaka grotu.—«atoće- Planica. Ble\1 in Bu*vinj. ainuk naj bi ae izvodel na ptanlni Ra&ci. anr.i'ki itJu h*l P^J»tiTn rov-t\i. klaaićiiii kuanbuut. ija pa v Mojertrani. SOKOL Lep sokolski praznik Vii*, 10. iiovenuUra Na skromen, a pri^r^en in zaret? bratski na-fin je proslavil v necialjo »retirni juh-ilej t*ivdi doigoletni elan drauvsko^a i>iseka Sokola na VhHi, brat Srećko Staiit. l'ro^lava je bil« v zvezi z postova njeni c-okol*keea o vei' let reža-*e»r in tajnik društva. Za jubileino predstavo si je izhral vt^eloiuiro «Jr. Uohovišdia Kotio-liui» iz Amerike--, v kiiteri [ura vioffo kupana in gOBlilnifiiria Martiaa Koroupka. ViC-ani «0 pokazali *a gostovanje bratske diružinic« uinujo zanimanja in je biLa dvorana dobro zavedena. Pred predstavo *o priredili *jos!je inajben koncert, natopaj^ obfir^tvo v imenu njihove družina jx>z»lravil l>rat Rojnik, ki »e je luij-prei zahvalil za j>ri5r5en e*preie«n in profil za hlaeohotno Uritiko. M, na.i «e obeiiu^tvo laveda, da iijrajo le preprosti Ijudje iz de-Žele- Kljub i«niu |c trel>a priznat:, «.ia je l»ila prddiitava vt*; čas na višku in Jii je tlost-^la popoln uspeh. VT spretni režiji brata šlauta je pn-iUtava tekla uhutko in vsi i^ralci eo se jH>triKlili ler dovrr-rno polali svoje vlo-^e. Slavljeoer brat štaut je bii vcdkrut pri vd-prti eceni na^TOien 7. navduS^ni-m priznanjem. Ni treba, da vsiiketfa po?elM»j om^uja-nio. [K>itJariti horenu* K\ evske »Inott? s^remljal ftokoUki jar.7. in «BWtvo jt- veaeloipro sprejelo z veli kini oo-'iolii je ^oste i-ozdravil jx>ddtaror;ta in pro-»vfstar Rudi Marineii tt*r inu izroČil lep vonec s trotojko, a ^o^potliefia Binca Talarjeva bratu itautu srebra v^neo. i'o xah\ali »lav-Ijenca je ol^inetvo Aap^lo IVsnn sokolskih l^iiU^« \*o končani predstavi *♦» \? \f& sokolska družina zl>rala v uoštilni ^okokketia tJo-111:1. kjer jo je [ozdravil starosta Pavle BorSt-nik. Iz Celja — c Strindl»erj?ovo dramo >JuUjU< bo vpri-zorila ljubljanska sekcija Udruženja »jleda-liSkih i^ralcev dre vi ob pol osinih v oelj- <5kem giedaliSču v proslavo 25-!etn3ga jubileja utnetniškega dela 3-letni preužitkar Aleko gotovo eeU» napeto in zanjiujvo. Atletikom *{re na to, da rti pribonjo druf^o me^to v r^li^kem okružju. To pa tK*to do-#e?ii Asnio, £* botk> zrnairali v n^Skatlni klati«. P'rvo 1 ne«to v celjski fMKtsavtmii ftkupiru ai \e pnt«oril SK (Vije. ki u- že va« im \eki\*>-vanja voiiil im tabeli. Z« druifo mesto pn-dejo v Tioštev Atlt*tiki ali p* trbovul^ka Amater. Z Ježiće — Občni rbar JNS V nedeljo je bi! »Pri AnjicJci« usranovni obč>ni /1>ot cwtiWlin*Jce JNS /a občino Jelica fttevilnim udeiežon-cem !*ta toimačila sedanji |x>liti6rt položaj gg. po!*lanca Koman in Mravlje, o »mrrni-cah omtadinske organizacije pa je poroĆal g. IVriič. Za prcdsedr.ika je bil i*\x»tjtn g. Kuiar Peter, za tajnika g Kot Jjtf*e_. Zho-rovaTiju je prist>5tvov«l tu.-vv JcaJcor n. pr. pred !eti, ko smo voli!! rtj^ega fio-■spoda župana. — Esperantski tečaj )t» dobre obi«k«ii. Kale, da bodo teC*jnUti zLthJca s>!edili pouku tc^a mednarodnega jeztluL TeĆAJ je Viako sredo od 20. dc 22. v Gasilsftcem domu na Kžici. UČriina /3ia>^a meecCno samo din 8. Zanrudniki m r^Cotn#ci »e spprejem«-jo &ain4^ 5c do 17. t. m. n* te£a.fa. ktotmim se dobe ujfne knjige in zveeki. Iz Trbovel] — Prvi »neg. V ćetrtek zjutwij jepobaHI zneg hrl"bc tn doline. Preko ctoeva J^ v dolini 33vO5wi^. v hjfbđi in pđaziinaji pn. )e aoe*ilf> ves dasi, proti v»5eni )e pet saćaio sneiiti trudi v dolini, tatoo ČitL hud mraz, zdaati loer piha aedAj h>ud aever. <5tin 96 zjacsnd, bo pri6ek> anar-2»vati. Letoe »e naon potom.take(m obeta zgodnejša tn ostrejta 2±na>, kakor ao bile sadnja, ki ao fatte 01a leta 1829 vw*fl&«si \"ec ali manj mJie. — Naći smučArJl so v na) p«*vlekll 3\x>jia i>dilee«i: iz sfliramft> Ju poćs6^eM^ ter icrenili že 2gtKlaj zjRitmj v oikotlđtae planine, kjer je na Uelfcito zz poded aoeg I>riđ4-ravno planiae Se nima. jo atstre podla^gpo sne^a, je ^jila sznuka vaeeaio ugodna. Ta^ ko je na Mrzlici, KrifikS le Sv. PTnrttai okrog pol metra ane^a & kor je *ac©l ^«^-daj p-1-itLska.ti mrče., v&egne aedacji stiog ostali dobra podlagB. &ez zimo. SmuAar-ska *.'2o:ia v zasavskih planinah ae je torej že s ćela. — pretne*tlt*-v in imenovanje. Prometni uradnik Uikajšnje postaje g. FVajac« RnamAD j^ irrifioovan za. defa postaje Planina pri Rakeku. SinapatlfinPTnu utradnl-kn k napi-edovanju ćeetitanio: MALI OGLASI rfeaecta 60 par, dave** poaeHc). Pr«lUlct, ir)av« oeaeda Ota I*—> dAveli poaeto#) ^a pismene odgovore gieoe matlli o^laao« ]e treoe prllodt] CDAjnko • — Hopuatov sa male oglase oc prlzmuno. Beseda ST) par. đavek poaeb«) Najmanjai meaek 9 Din STROJEPISN'l P0UK Večeru i tečaji, oddelki od pol 7. do S. in od po' ^ đ° ^- ure zvečer. Vpisovanje dnevno od r*ol 7. do 8. ure. Na razpolago 25 najrazlienejših oiealnih stro-iev- Ćhristofov učni zavod, Do-motranska c. 15. Boeeđa «10 pmr. d»vek popttKj Najmanju «n«ae* 9 01» PRILIKA ttffodnega nakupa tren#kotoT, h«bertas9v, »birkf, pt-rila itd. PRESK£R S». Petra cesta 14. Beaeda 50 pmr. đaveb poacbej. Najmanji anesek 8 Dtn KUPIM moike filcaste škornje takoj. Naslov v upravi Slov. Naroda. 2662 Baaeda 1.— Dta. đavek poacbcj. NajDum j*J saoMk 15 Din VILA V ROGAftKI SLATINI na lepem meatu, naprodaj. 3 sobe, 4 sobice, kopalnica, pri-Ukline, lep vrt. Cena 164.000 dip ^. lalorm^eiie Foto Pelikan, Celje — Rogaška Slatina. 2659 Beaeda 50 par. davek poa«bej. Najmanjdi zneaek 9 Din KADI, sode, steklenice, ugodno prodam. Naslov v upravi Slov Naroda. 2660 ZARADI OPUSTITVE KMETU E bo na dražbi prodana živina v sredo 17. XI. Graš&na Ko-deljevo, Ljubljana. 2654 FI2OL, LEĆO, Iu3ćeni ffrah, mak, orehova jederca in krompir nudi naj-ceneje Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. 2055 ŠTAJERSKA JABOLKA kanada. bobovce. mošan^ke, earabo^^ke dobavlja v^ako množino tu<1i franko Ljubljana Martin Sumer, eksjort aadja, Slov. Konjice. 2634 NAPODNA IiSKARNA L3UBUANA KMAPUeVA • 12VRŠUJE VSB VRSTE TJSKOVIB PBBPBOSTB iH NAJF1NBJŠ* • • • ■ • r Slrsn 9 - »SLOVBNSKI MXEODc tor*, tt. MMDbn aMT. Stev. 202 Zlatorog bo povećan in moderniziran To Je bilo »oglasno sklen}eao na saočoje« izredam občnem zbora oondnteoa društva SPD Ljubljana, 16. novembra. V dvorani Trgovskega doma je bil sno£i Izredni občni zbor osrednjega SPD, na ka-terem se je obravnavalo vprašanje povećanja in modernizacije hotela »Zlatorog« ob Bohinjskem Jezeru. Predseđnik g. dr. Josip Pretnar je otvoril občni zbor s toplim pozdravom prisotnih, med katerlmi je bil tuđi zastopnik banske uprave g. Rudolf Badjura, ki ga je predsednik §e posebej pozdravil. Odbor je čutil dolžnost obmiti se na Članstvo, ki naj bo v tako važnih zadevah, kakor je povećanje in modernizacija »Zlatoroga«, točno poučeno, nosi naj pa tuđi odgovornost. Gradbeno in gospodarsko delo osrednjega SPD gre po točno določenem sistemu. Gradbeni odsek je izdelal nacrt za več let vnaprej. Naiprej so prišle na vrsto posto ja nke v visokih planinah. Popravljene, preureiene in deloma tuđi povečane so bile planinske koče na Veliki planini, na Kamniškem in Kokrškem sedlu, na Vrši-ču, pri Sedmerih jezerih. Češka in Orožno-va koča in še neknj drugih. Potem so pri-Sle na vrsto nove gradnje in prva ie bila ponosni dom na Komni, kier se je nnjlep-Se pokazalo, da je gospodarstvo osrednjega SPD na pravi poti Oglašali so se pesimisti, če5, z domom na Komni ne bo nič. investicije so nrcvelike. dom ne bo dobro ©biskan itd. 2e prvi dve leti ?ta pa noka-zali, da so imeli prav oni. ki so trdili. da je dom na Komni živa potreba našega pla-ninskega smučarstva in da bo tuđi čez poletje v polni meri služil svojemu name-nu. SPD je imelo dolga leta v najetnu hotel Sv. Janez v Bohinju, ki ga je moralo zadnja leta popravljati in je investiralo v popravila lepe tisočake Najemnina je bila pa zdaj tako visoka, da se je moralo dru-stvo temu hotelu odpovedati. Zato se pa tem bolj kaže potreba povećanja in modernizacije »Zlatoroga«. Ta priljubljena planinska postojanka ob vstopu v Triglav-sko pogorje je zdaj v takem stanju, da se je gostje izogibljejo in nočejo prenočeva-ti v nji, če se le dobi kje v Bohinju soba. Glavno poslopje in depandansa že davno več ne ustrezata zahtevam našega časa in zato je nujno potrebno, da se »Zlatoroge poveča in modernizira ali pa proda, če bi se sploh našel kupee zanj. Odbor je to vpra§anje temeljito proufcil, strokovniaki so šli na delo. ogledali so si sedanja poslopja, napravili nacrte in se-staviH proračun tako. da je v tehničnem in gospodarskem pogledu vse dobro pripravljeno. Zdaj ima Zlatorog 21 sob in 41 postelj, toda od tega je polovica skoraj neporabna. Po povečanju bo imel 42 sob in 84 postelj, vse seveda moderno urejeno. Odbor je pretehtel in dobro premlslil vse v pošfev prihajajoče Činitelje in stopa pred izredni občni zbor z zrelim nacrtom. Govorilo se je tuđi o tem, ali bi morda ne kazalo starega poslopja podreti in sezidatl novo. toda gradbeni podjetniki sami so prišli do spoznanja, da bo znatno cenejše, če se sedanje poslopje poveća in modernizira. Najprei bo nekoliko podaljSano in dvignieno tako, da dobi Še drugo nadstrop-je in sobe tuđi v t>odstrešju, pozneje pa priđe na vrsto razS'"r:?rne dependanse in končno bosta obe poslopji združeni z vmesnim traktom. Pri tem se je strogo pazilo, da bo bodoči »Zlatorog« zgraien v lepem. našemu plikovitemu bohinjskemu kotu odeovanajorem slogu. Razvila se je živahna deb ta, v katero ie pose^lo več sovo*rnkov. Proti povečanju *n modernizacoi »Zlatoroga-« ni bilo nobe-nega stvarneffa pomisleka in po nekaterih predsednikovih poiasnilih ie bil pred^og soglasno sorejet. S tem 1e storilo naSe osrednje SPD v svojem smotrnem gosr>o-darskem delu ropet važen korak naorei in vsi t>ravi planinci se morajo tega iskreno veseliti. Gvido Birolia se je poslovil od Zagorja Prisrčno slovo je pokazalo, kako radi so ga imeli Ifttđje in kake težko ga bodo pogreiali Zagorje, 15. nevembra V sredo se je naša nacionalna javnost po svojih zastopnikih hi pređstavnikih šte-vilnih organizacij in društev, prisrčno po-Blovila od najvidnejše osebnosti našega kraja sploh. od industrijalca g. Gvidona Bi-rolle in njegove gospe Marije, ki odhajata v Ljubljane. Na povabilo Sokolskega dru-fttva so prihiteli stevilni njegovi prijatelji, ćestilci in znanci, da v intimnem krogu prežive še nekaj trenukov, da na kolikor je aploh niogoče zgovoren način izpričajo svoje globoko spoštovanje možu, ki je pol-nih 27 let žrtvoval svoje najboljše moči za socialni in duhovni napredek in obo-gatitev napredne tradicije proletarskega Zagorja. Ob tem slovesu, katerega smo doživi jali krvave čin src, je bilo izprićano, da smo z njim izgubili ne samo neumor-nega izpolnjevalca naukov, ki so nam jih oznanjali naši najboljši sinovi, temveč tuđi Človeka v polnem smislu besede, bla-gega. vse lasumevajočega človekoljuba, svetovalca, prijatelja, očeta. skratka, svojega vodnika. Mimo smemo trditi, da ni nikogar med nami. ki bi gojil mržnjo do njega, če pa jo. bi mogel biti to samo tišti, ki ie ob pogledu nanj spoznal. kako nialenkosten, nizkoten in sebičen je sam. Govornik! so izčrpno osvetlili njegovo ogromno delo v kraju. Tako ga šteje So* kolsko društvo laed svoje prve mecene in pobornike sokolsko ideje. Koliko je bilo tega dela, ki ga skoraj nihče ni opazil! V svoji preveliki skromnosti je odkkinjal vsako zahvalo. Posleunje delo, s katerim je zapustil sleherniku viđen spomin, je obnovljena sokolska dvorana, kateii je dal lice s svojim umetnišhim čutom. On in njegova gospa sta bila vedno med prvimi, kadar je bilo treba društvu priskočiti na pomoć. G. Birolia je pa tuđi v politiCnem življenju zavzemal odlično mesto. Bil je hrbtenicii političnoga gibanja in mentor inlajši generaciji. Kot banski svetnik je odločno in tehtna zastopal interese našega OKraja. uovorniKi so iziaziu skjiiu ^.eijvj, da bi tuđi v bodoće obdržal duhovno zvezo s svojimi uCenci in sodelavci. Pa tucii kot industrijalce je pokazal višek socalnosti do svojih delavcev s tem, da je onemoglim prostovoljno piiznal pokojnino, kar je men-da edini primer pri nas. že s tem bi bilo mogoOe na kratko prikazati njegov člo-večanski lik. številni njegovi delavci mu bodo ohranili najlepši spomin in toplo hva-ležnost. Globoko so se dojmile zaključne besede govornika, ki je orisal še Biroliovo narodno obrambno delo, ko je navzoče po-zval, naj skusamo slediti njegovim svetlim zgledom. Zagorsko Kolo jugosloveskih sester je poklonilo prekrasen šopek rdečih nagelj-nov njegovu soprogi Mariji. Bila je večletna predsednica Kola in kasneje odbomica. Za svoje človekoljubno delo je prejela priznanje z najvišjega mesta. Oba, gospod Gvido in gospa Marija, Uha in skromna njegova življenjska tovariSica, sta v vzgled nem seglasju izpolnjevala svoje dolžnosti do družbe in naroda. Iz vseh občutenih besed srovornikov je odmevala bol nad iz-gnbo, a tuđi upanje, da bodo vsaj duhovne vezi v bod oče povezale Zagorjane z ljubljenim prijateljem in gospo Marijo, ki je v svojem Olovekoljubju otrla marsikatero bridko solzo zatiranim in na dnu tavajo-čim sirotam. Ko se je vea ganjen zahvalil g. Gvido, je s polnim srcem pritrdil izrečenim že-ljam. kajti 27 let življenja ni mogoče niti pozabiti niti mu presekati vezi v bodoč-nost. Vse. prav vse, srecno, bridko in zrna-govito bo za vse čaše ohranil v svojem srcu. Kolikor mu bodo dopuščaJe moći, bo vedno rad priskočil tuđi z dejarji, na vsak način pa, če ga borno potrebovali, bo tu med nami tako ali tako. Pozval je navzoče k brezkompromisnemu delu za boljšo bodočnost vsega naroda. Zahvalil se je za nepričakovano počastitev, kakršne se ni nadejal, saj je storil pač samo fvojo sledilo rađostso prltrjevsnje in hdiko me je do krmja uveril, kako radi gm. imamo. V prijetnem kramljanju je poteklo še nekaj uric, nakar je sledilo slovo od ugledne dvojice. Gvido Birolla, ki se je v mlađih letita posvetil slikarstvu, postal ugleden, mnogo obetajoc akademski slikar, je zamenjal Co-pifi in paleto s krampom in apnenično pecjo. Življenje je bilo pać moteejae od umetnikovega hrepenenja. (Toda niti v teh letih ni opustil svoje stare ljubesii in ustvarja, seveda tiho in skromno Se tn Se, sralo in popomo, toda ▼ — oklepaju!) Tetka kriza ni ala bres sledu mimo kade* ah se apnenic. Konkurenca je poaegala v najgloblje organizme, pretresla je rudi Biroliovo podjetje. Toda vztrajen in neuklon-Ijiv je prebrodil tuđi te poslednje težave. Že pred leti si je zgradil z Kresnicah moderno apneno pe£. Zdaj pa vstajata isto« tam še dve, podjetje se Siri, raste in vse to je dalo povoda dovolj. da se je bilo treba, preseliti v Ljubljano. Gospodu Gvidu In gospe želimo mnogo poslovnih uspehov ter jima kličemo: — Na svidenje Se in Je! Za stratosfero še morsko dno Novi đrzai nacrti bcbđtakcca n nad na CeSkoelovaSko, kjer se je že več-krat mudil. Zadnjih je bil na češkoslovaškem leta 1988; ko je praživel v Lan eh s preziden- tom Ma**arykom nekaj %ek> prijetnih ur v prijatelj&kcm pogovoru. Pa tuđi sicer je prof. Picoard tesno zvezan 8 Ce§kosla\aško. Njegova žen3 je namre? hči profesor ja pariške Sorbonne ter enega najve^jih prijateljev po-kojne^a Maearvka, prezidenta dr. Beneša i a Ceho&lovak trel>a več dolino čakati. ko bodo poleti čez ocean v Ameriko nekaj v^akdanjejja in ko ton»o rabili za to dolgo pot wmo nekaj ur. Morske globi ne hoae Piccard proučiti v veliki jeklt^ni ohli, opremljeni r moćnim steklom proti pritisku vode- V obli «^e namerava spustiti urom jak n»k|e med Azijo in Avsfalijo grloboko v morje, kjer bo e pomoojo otrromne^ra reflek-torja razsvetlil morsko dno. Tako bi bilo prvič v zsjodovini flove.^tva mo?ioie posne ti za film živijenje na dnu Tih^Tc, orpj\na. Dolgi in kratki morski valovi V pomorstvu ći že dolpa Uta prizadevajo izdelati r^s praktičen parni.2ki stabilizator, ki bi držal ladjo v ra\iiotež]u, tako da bi &e potnikom ne bilo treba bati morske i>oloz-ni. Pri teh po>kosih se je namreč pokazala fotreba u^totoviti dolžino morskih valcv pri razlienih jtilah vetra. Tako €?e j* izlcazalo, da merijo morski valovi med viharjem, ko zna-ša bitro=.t vetra 20 c!o 23 metrov v sekundi ali 80 do 90 km na uro, merjeno od vrha do vrha G0 do 180 m. Med orkanom, ko znaiša hitro«?t vetra okro«; 30 m v sekundi ali nad 100 km na uro, so morski valovi 4ol«i do 300 m. Na en kilometar pridejo tor?] med orkanom samo tri je valovi. Da bi se proti smeri valov vozeča ladia ne giik,:ila, bi morala stalno ^loneti vsaj na treh valevnih grebenih. Iz to^a je razvidno, da be niti najve-T-j? ladje. k-ikor je recimo i'Qureu Miry-, dol^a nad 300 ni. med orkanom ne morejo izogniti szuganju. ker priđe io najver na dva valovna ereb'ma isto-jasno in to sunio za neka i trenutkov. Po-skusi &o tuđi pokazali, da povz.rcoa med ee-boj povezana vrsta dolgih \-alov mnogo v?č-je guganje, nego en ^am izredno doU? in visok val. Letalo za 1S0 potnikov Uspehi, doseženi v zračnem prometu čez Tihi ocean, so prepričali ameriške kon-struktorje letal, da bi se dalo licnstruirati letalo za 150 ali pa Se več potnikov. S tem bi se približal London. New Yorku tako, da bi trajalo potovanje tja ali nazaj samo 24 ur. Konstrukterji imajo že pripravljene nacrte, po katerih bi merila krila letala v razpetini približno 100 m, dolgo bi bilo lctalo 60 m in opremljeno tako razkošno, kakor najmodernejši prekooceanski par-niki. 50 potnikov I. razreda bi imeio svoje udobne kabine v ogromnih krilih. Pred ka binarni na sprednji strani kril bi bil poseben krov z razgledom čez trup K-tala. Kabine bi bile urejene kakor sobe s postelja mi, oddeiek I. razreda bi pa imel 5e posebno kuhinjo. Potniki U. in HI. razreda bi imeli svoje prostore v trupu letala. Konstrukterji meni jo, da bi bilo treba.za vsak polet pol tone pogonskih snovi za polno obsedeno letalo 3 posadko vred. Polno obsedeno letalo bi tehtalo 120 ton in namestu propelerjev, ki bi ga. vlo-kli naprej, bi imelo kakor većina modernih letal 8 do 12 motorjev na zadnji strani kril in ti motorji bi letalo gonili, čim bi se letalo dvigalo, bi pilot nekaj motorjev ustavil, da bi ne potrosil toliko pogonskih snovi. Pa tuđi v tem pri-n'eru bi letelo letalo s hitrostjo 240 km na uro. Bivši milijonar vrtnar V začetku tekoćega atolttja je bil eden najbogratajših mož v Ameriki kralj želez-nic Edvard Henry Harrinian. Njegovo pretnozenje je znažalo nad 100 mifijonorv dolarjev. Pododoval ga je njegov edknj sin VVrihgt, ki je ustanevil HaoTim ^ novx> Narodno banko in industrijsko družbo pod svojim, pre^lseclstvom. Ob borzn,.m krahu v Ameriki leta 19£9 je bila pa prizaJeta tuđi Harri/manova baiika in morpla je ustaviti ir^lačila. H'-rrirnan je bil taJcrat obtožetn, da je porabil vloge svx>jih vla-gatedjev v zneaku več mil:jono\- ciolarjev protizaJ^onito v banćne svrhe in o-bsojen je bil na štiri leta in pol joče. Letos v ave^istu so ga pa lz-pustili, če-prav je odsedel sele deve leti svoje kazni, ker se je lepo veciel. Zdaj je star mož že 70 lert in mor^l je aprejeti mesto vrtnar-ja, ker Se dru gaće ne more preživljati. Ironija a£Ovle je hotela, da je dobil mesto vrtnarja v blizini L»ivSe svoje raskošne palače, da mu je življenja na stara leta 5e bolj zagTenj.cno. Princ Burtin umri V resnici to m bil noben princ, ta slavni hote'ir in eden najboljših kuharjev Franci-je, ki se je oni dan za vedno poslovil od svoje umetnosti in bele čepiće. Toda tako so ga klicali, kajti kakor v Fovotovo re-stavracijo v Luksemburški palači v Parizu, nedavno za vedno zaprto. so hodili kralji in princi vsega sveta tuđi na sloveče obede in večer je k staremu Burtinu v Ma-con. Ta princ franc&ske kuhinje, kakor se je glasi 1 njegov oficiciri naslov, pa ni po!a-gal to4Uce važnosti na visok položaj in na- aioT* svojih gastov, kakor na njihov Izbran oku« in temeljito poznavanje dobre kuhinje. Sicer p* je tuđi znal vzbuditi spošto-vanje do svoje umetnosti Se nedavno se mu je pripetilo, da je prišla nmk-a kronaita glav« na obed v Macon in da se ji je zelo mudilo. Princ Burtin je pa ne o/iraje se aa kraljevskega jjosta zm-pustil v belem predpasniku in visoki £«*-pici svojo kuhinjo in pri^el v dvorano vpra- t iat, kateremu go«tu se tako mudi. Stopil je k njemu, se priklonil komaj vidno in dejal: — Kdor ne zna jesti, rmj ne hodi v mojo restavracijo. — Imel je prav, kajti gostje iz njegove restavracije kar nišo hoteli, tako dobro »o se pomutili v nji m tako imenifrno »o jedli. Z Jesenic — Porok*. V ne^ieijo tetteai 9^ je v mestni župni cerkvi na Jeftenicah poro-čil g. Karol Zvezda z gfdč. Miči Kreuho-vo. Kot priči »ta bila &g. Cufar Andrej, veletrgovec in g. Erzar Jartko, delovocrja. KID z Jesenic. Bilo sretno! — Brexpo«©lno»t po^nia. Od novela leta je bilo pri KID sprejttih okoti tiaofr nameSćencev ia delavcov v aluibo. Od teh jih je skoraj polovica dorwE£ino*r. V nekaterih družinaai »o zaposleni vai odrasli otroci. pa so tud i Se družine, kjer je zaposle« samo o^-e. ki z veliko teiavo vTSdržuje odrasle otroke. — Na jpn»l»o>ih. Na praznik Vs?h wv»etih •*o se proti i>oWo|*ali?*'u |x>niikale neif»re jHK'astili spomin hvo iih rajukili, itolozili rvetie in priznali lu^kr na urot>ovih Skorai V8i grot>ovi so bili lepo okrašeni s krasnim jt^enskini cvetjein, kar iziirt:a je bil postavljen i*kronn*»n Irsen kril z i meni orala-dincev. ki so dali življenje za svoje pr^pri-fanje. Na križu je viisel trnjev \enec, ovit z državno trol>ojnico- I »ost ih množio, ki so se tu ustavljaU*, se je ni-/ ;u> dojmila ta skromna gomila in p« preprost križ, ki je lovedal V5Č. kot 5p lako dolgi govori iu i'lanki. Na novrm delu rH>kopaliSi*ji je bilo leto^ ftoe-tavlknih nekaj zelo l*r»ih na^jroh-nih spouvenikov. ki po >voji preprti»tosti in tihi uhraniti ulolvoko ixprK'UJei<> ljubezeu Živih dO njih, >i »H> dotrpeli. Veliko (»ozor-nost je /.bujala krasna ^rolmioa St'karjt-ve rodbine. Na desni strani »rrobnii'e je na ka-menitem podstavku bronasi kip |x>kojnika v naravni velikosti, ki ie tako dovršeno iz-delan. kot bi bil živ. Izi'*Hlrio !e|>a i*ta tuđi spomenika Copove in Kaz.;04!arjeve rodbina. Po opravijenih žalnih veT^kih ot>re4lih so pevci utrrano zapeli žalosti.'ike, oakar so se nepregledne množiee ljudi z»**Če¥e |>o-m i ka ti naz^ij v me«?to. — Nov grob. Po «ioljiotJajni liole't^'i ja v 70 letu »ULTuati preniiiiul fr. Pai-nrk ^\n- drej, biv^i delovodja KU) na JavomK'^n. Pokojna }e pred dol^iou leti prišli iz ZpA r-nje Štajerske v na^e kraje, kjer s<; je hitA^ v/.ivel v naše ra/mere. V politi^nt* l*ort»o i>e ni vmešaval nikoh", foiđ pa je tnlloOcn naprednjak in kot tak je v^?!«<> *it*nri 1 svojo dolžnodt. kadar je bilo treba. Bil X' or" jak kakršnih dane« ni dale-C naoko 1'. TiKla, dol^rotrajna holezen je j?lotlala eiineia mo-ža, dokler rav ni pretrpala nit žhlj<»nja. Bodi mu ohrAnjtvi lep siHumin. — Gradnja velike stanovanjsk* hJ»Q Po-kojninakega za*»da na«rlo aaipreduje. Cf ne-\*o vreme delalo ležav. bo nio^očna at:iNi\a že v zametku . __ Velik promet. V zadnjem ćaeu, je po naših '^stah «iino živahtn o-sehfti. vozovni in avtomovi;«kx prmnet. 'Ka Lukmanovem tr-euRe v opoldanskih urah kar tare ljiuli.<>troci hite iz šol. delavske io*n^ "os j° *»voj**oni v tovanno k<^i!o, iz tovarne pa f • \>cš in 6 kolegi vsipljejo mno?*1« n:im*'šr<"ncev in (telavoev, da je življejije tako. kot pred pošfo ali na Mariji nem tr?ru v Ljubljani. Čudno je. da *p v \*m veUk«ni vrvežn Ac ni pripeti-la nol»ena večja nesreća, ko no-kateri kole«arji z najve^jo na ulico vo/ij«> po ^rmem klancu navz*iol proti v&'ikim lju je nekako ob dveh ponoći, ko sem prispel na Bubbiing Welll Road. Prišel sem pes, da bd ne vabucfil pozornosti svojih zaaleđovailoev, kajti adelo se mi je povsem logično, da je Hawkstone ukrenil vse potrebno. V svoje veliko presenečeoije sem pa našel vrata njegove palače nezastražena. Park in poalc^pje sta se zdela zapuščena, luči so bile ugaa-njane. In vendar je ema gorela 2a zaveso enega okna... Psi so cvilili in tulili v svojih hi&cah. Po prstih sem atopal n«f)rej m ko sem se naakwiil na vrata, se je eno krilo ocirjrto... Naglo san adakočil... Nikcgar ni bilo ... Vrata nišo bila zaklenjena, Ko sem stopil na vrt, so jeli psi srdito rea-čati in lajati. Tucfi vezna vrata nišo bila zakUenjena. To pot sean se bal pasti.. Pripiravil seci samokres, predno bi bil ubit sam. Tuđi na hodn&kih ni bilo nikogar. Hisa se je aiela prazna in bila je narav-nost stTahotna praznota taan, kjer sem bil pripravljen na boj. Steđnjič sem zagiedal sfrezi zaveso luč, ki sem jo bil opazil že z dnrorišča. Gorčao je v sobd, kjer me je bil Hawk&tone neikoč sprejed. Na^lo S€an od-gTnil zaveso in pogledlađ, na koga bo treba namc-riti samokres ... Toda v sobi ni bilo nikogar. Grof de Branoelin si je obrisal potno čeio. — Vsaj na prvi pogled ureem nikogar opazil... In še'e ko sem stopil netkaj korakov naprej... Z iztegnjenimi prsti je risa! nekaj po zraku. — Bil je tam... seaeden na divami__Njegove cći so bile široko odprte, izbuljene in že ateikle-ne ... Roke krčevito stisnjeoe na grlu... Niti njegovo teio, niti njegov obraz ništa kazala zoakov ranjenosti. Toda ofcrog njegovega grla, stisnjene-ga in opuhJega, je bida žoita, tenka svilena vrvi. ca... prav taka, s katkrano so davili ljudi nokoč v-dobi cesarjev po tajnih hodnikih Tsien-Men-Vei, prepovedfenega mesta, sredi Pekinga... Topo se je zaamejaL Potem se je pa naenkrat vzravnal, kakor da je apregovoril. — L«o ? Ah, da, Lo. .. No torej, nikoli se ni našla n'cbeno. sded niti po Ha^n)cstonovem tolmaču, niti po Ha^vkstonoviih kita jakih shižarboikih .. . Zopet je jel puhati dfim iz svoje pipe... Zbežal se«n ... * Pustil sem svoj naslov Bourjalu. Mesec dni po tem tragičnem razgovoru me je pokiica'a brzojav-^ca z njegovim podpis^m v Monte Carlo. Grof Robert de Brancelin je bil ko>nčal počasno ubijanje samega sebe. Zapustil je bi pismo, v ka-terem je prosil, naj prevzamem skrb za njegovo oporoko in presil je, naj njegovo baizamirano tru-pio pofeljem očetu Didieru. Ražen tega naj bi za-gotovii lepo rento njegovemu zvestemu Bourjalu, ostali demar pa posla] fr«jncc«ski Tmsi5i v Zi-Ki-Wei z naročilom, naj položi oče Didier njegovo trupio v grobnico k trup&u Stase Symianove in naj skrbi za oba groba. Izpclnii sem njegovo zadnjo voljo. Bourjal je spremijai zemske osstanke svojega gospodarja do Šazvghaja. Oče Didier je izpoinil grofovo zadnjo žeijo, se-žgai je kip budhe in zazSdal tajni vhod v grobnico. Jb tako pečivata zdaj ti dve bitji, ki sta se v živijeoju tako vroče ljubili, skupaj v grobnici na otoku jezera Ta-Hu ... K O N £ C Naš novi roman bo pusfolovski Naslov mu bo „Svel v rtin ^ Ur^juje Joatp ZnpanCK — Za »Narodno tiakmnicK FTui Jeran — Za opravo tn InaeratnS