Izhaja vsako sredo. C e n • i Letno Dia 33.—, polletno Dia 16.—, Četrt» letno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — PoStno-čekoval račun 10.603, LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvoi Maribor, Koroška cesta 5 Telefon Interurbaa lil, Cena iouritomi cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500-, */« strani Din 250-, Vi. str. Din 125-, Mali ogla-d vsaka beseda Din 1.20. 99 Kmetska zveza" za kmeta. Po naročilu in v imenu načelstva »Kmetske zveze v Mariboru« je njen načelnik I. šerbinek skupno z drugimi člani načelstva v sredo, dne 18. junija, predložil banu dravske banovine g. inž. Sernecu spomenico o stanju in željah kmetov v nekdanji mariborski oblasti ter je tudi z ustmeno besedo raztolma-£il položaj našega kmetskega stanu in njegove upravičene zahteve. Položaj kmetskega stann. Agrarna kriza, tako se izvaja v tej spomenici, je zagrabila več ali manj vse države v celem gospodarsko-kul-turnem območju evropsko-ameriškega ozemlja. Vsepovsodi opažamo stremljenje in trud pristojnih činiteljev, da se dvigne rentabilnost (donosnost) kmetskega gospodarstva. To mora tudi biti naš cilj, ker sedaj te donosnosti v slovenskem malokmetijstvu ni. Dokaz temu so hitro naraščajoči dolgovi našega kmetskega ljudstva pri trgovcih za dnevne življenjske in gospodarske potrebščine, rastoča posojila pri denarnih zavodih ter dvigi obstoječih prihrankov. Vse to pa na v svrho zelo potrebnih novih investicij (denarnih uporab) za zboljšanje in preureditev gospodarstva, temveč za kritje neobhodnih vsakodnevnih potreb ter za kritje javnih dajatev. Takšne razmere morajo navdati z resno skrbjo vsakega državljana. Vzrok velikemu Izseljevanju iz vasi v mesta in indu-Btrijske kraje, posebej pa še izseljevanju kmetskih slojev iz naše države v dru$e države in v druge dele sveta je veliko bolj v omenjeni nedonosnosti kmetijskega gospodarstva, kakor pa v preobljudenosti, v lahkomišljenosti in pohlepu po zaslužku in zabavi. Davščine In carine. Na?e državne, banovinske, občinske in de'oma tudi okrajne dajatve, in to neposredne in posredne, so visoke ter jih je prav težko spraviti v sklad s financie] no močjo malokmetijskih obratov. Ministrski predsednik general Ziv-kovie je pred nekaj časom pri obisku Vojvodine izrazil svoje mnenje o tem, da je treba davščine znižati. Če to velja za bogato iu plodno Vojvodino, velja to tem bolj za naše slovensko ma-lokmetijstvo, ki se ima boriti z večjimi težavami pri obdelovanju svoje zemlje. Pokazati moramo tudi na našo carinsko tarifo, ki je potrebna revizije. Za živ zgled navajamo is obstoječih računov mariborskih trgovcev nekaj podatkov o predmetih, ki so za kmeta bistvene važnosti: Železo v palicah v drobni prodaji stane 1 kg Din 3.80. Od tega odpade na proizvodnjo, prevoz, stroške in zaslužek Din 2.60, carina in carinske pristojbine pa znašajo Din 1.20, torej 32%. Plugi so sicer carine prosti, toda posamezni sestavni deli za nadomestilo so podvrženi carini. Železno kovanje za c>j;na, vrata je s carino obremenjeno, še bolj pa enaki in slični predmeti iz bakra in medenine. Slično je s carino na traverzo, osi, lopate, motlke, krampe, grabile, vile in drugo orodje in železnino. Se težje so carinske postavke za tkanine. Tako stane recimo običajno blago za moške suknje Din 34, carina in carinski stroški pa Din 28, torej 82.4%. Cim preprostejše in cenejše so tkanine, tem večja je sorazmerno carina. Z visoko carino so obremenjeni: porhati, kloti, platna za rjuje, zefiri, oksfordi, platno za preproste srajce, konjske odeje in hlače-vina: torej predmeti, ki jih neobhodno rabi in vsled težkega telesnega dela veliko porabi kmetovalec in njegova rodbina, kmetski dninarji, delavci, hlapci, dekle in viničarjL. Kaj bi bilo treba storiti? Ravnokar smo govorili o davkih, dajatvah in carinah. Kaj bi v tem oziru bilo potrebno storiti, je jasno brez na-daljne pripombe. Spomenica navaja potem razne točke slovenskega kmetijskega programa: zboljšanje strokovne izobrazbe kmetskega ljudstva, in sicer od ljudske šole naprej do tečajev za starejše gospodarje In gospodinje; intenziviranje in racionalizacija malokmetijskega obratovanja, da se dvigne kakovost in množina pridelkov; zboljšanje cest, uravnava hudournikov, potokov in rek; zadružna organizacija proizvodnje in posebej še razprodaje; zboljšanje prevoznih sredstev in znižanje železniške tarife za prevoz in izvoz kmetskih pridelkov itd. Poleg teh načelnih in bolj občih zadev navaja spomenica nekatere točke, ki se posebno tičejo naših krajev, in te so: 1. Naši gc^tlovi se naglo redčijo in premalo strokovno oskrbujejo ter ob- navljajo. Zato nujno potrebujemo strokovnega dela, izobrazbe in praktičnih navodil in ponazoril v gozdarstvu, rabimo dobro gozdarsko šolo ? Mariboru, ki nas bo tudi učila, kater« vrste lesa imajo bodočnost na svetovnem trgu. 2. Naše vinarstvo ne preživlja le težke krize radi zastoja in brezcene vin, temveč ima rešiti prevažno vprašanje obnovitve splošno prestarih in delom» neprimerno izpeljanih obnovitev. — Ustvariti bo treba za obnovo velik fond za podeljevanje posojil na daljši rok ter s tem v zvezi izvesti klasifikacijo zemlje, določiti sorte, napraviti tehnične načrte za dobavo vode in zabra-no plazov, organizirati racijonalno produkcijo in prodajo v obče, rešiti vprašanje zaposlitve viničarjev v dobi, ko vinograd počiva. Kot prvo praktično delo pa bodi, da se prosilcem izplačajo brezobrestna posojila za obnovo vinogradov, dovoljena od bivšega komisarja mariborske oblastne samouprave na podlagi sklepa bivše oblastne skupščine mariborske oblasti. 3. Živinorejski fond, ki ga je nabral bivši veliki župan mariborski ter mariborska obalstna samouprava in ga j« obiastna samouprava izročila banovini, naj pride v dobro krajem, iz katerih je nabran; posebej naj bi se iz njega zadostilo prosilcem za podporo pri preureditvi modernih gnojnih jam in vzornih hlevov, ker smo v tem oziru v slovenskem delu bivše Štajerske bili v nekdanji državi namenoma zapostavljeni in zanemarjeni. 4. Nujno potrebno je, da se pri na» izvršijo regulacije, melijerac je po načrtih in v redu, kakor je to sklenila bivša oblastna skupščina v Mariboru, odnosno za Posavje oblastna skupščina v Ljubljani. Izvršitev bi značila trajno povzdigo in tudi začasno pomo8 v sedanji krizi. Računamo na izvršitev teh del tembolj, ker je bil posebej ta del slovenskega ozemlja notorično zanemarjen od bivše štajerske deželn« in dunajske državne uprave, naša država pa seveda ni mogla koj v prvib letih premagati tehničnih in finančnib težkoč. 5. Vse bivše okrajne ceste naj spre}« me banovina y svoj budžet, odnosn« naj ostanejo v oskrbi okrajnih cestnih odborov. 6. Bremena po občinskih proračunih postajajo za občane pretežka tudi vsled tega, ker je država z novimi zakoni in uredbami prevalila stroške na občine. Davčna moč kmetskih občin In finančna moč prebivalcev kmetskih občin je veliko premajhna, da bi vzdrževala velik del dosedaj okrajnih cest ter izplačevala stanarino, drva in drugo za učiteljstvo Itd. Prosimo, da se tozadevno občine z izpremembo zakonov ali z doprinosi razbremenijo, od-fcosno, da se obremenitev ne Izvrši. 7. Ustanovitev novih naprav in kor- Soracij v osnovni upravi kakor: okraj-i cestni odbori, okrajni kmetijski od- bori ter slično povečuje stroške za upravo ter prinaša nepreglednost; vse to bi bolje in uspešneje zamogla vršiti ena okrajna institucija, kakor so bili to nekdanji naši okrajni zastopL. 8. Iz dolgoletnih izkušenj vemo, da je mesto župana na sedežu okraja (sreza) težko združljivo z mestom načelnika okrajnega zastopa, sedaj načelnika okrajnega cestnega odbora. Interesi kmetskih občin, ki so kajpada v večini, bo često drugi In večkrat nasprotni Interesom mest in trgov. Zato prosimo da se pri izvedbi zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o samoupravnih cestah upoštevajo upravičene želje ljudstva, kar tudi novi zakon omogočuje. V DRUGIH DRŽAVAH. Zunanji ministri Male antante so 10 zborovali v širbskem Plesu. — |s programa, ki je bil objavljen glede inaloantantnih posvetovanj, je razvidno, da so tokrat v ospredju razprave o mednarodnem položaju in o stališču inaloantantnih držav do posameznih važnih mednarodnih vprašanj, ki so &a dnevnem redu, na primer glede Briandove zveze evropskih držav. Ju-foslavijo, Cehoslovaško in Romunijo Sružl £3 posebno zanimanje za početje Madžarske, ki dela na ustoličenje Hahsburžanov. Glede Madžarske bodo državniki Male antante gotovo storili Sklepe, ki bodo zasigurali mir za dr-lave Male antante in za ostalo Evro-Čehoslovaški zunanji minister dr Seneš je ob tej priliki naglasi!, da bo, 5pravila Čehoslovaška v razgovor vpra anje priznanja sovjetske Rusije, a 5ri tem nikakor ne bo zahtevala pri oljenja ne Romunije In ne Jugoslavije. Mala antanta je osvojila Rrian-dov predlog o Zvezi evropskih držav. ga novega nemškega finančnega ministra je bil imenovan demokrat Herman Robert Dietriech, ki je po poklicu pravnik in je bil že enkrat prehranjevalni minister. Iz Španije. Veliko pozornost cele Evrope je vzbudilo nenadno odpotova-ftje španskega kralja Alfonza v Pariz ter London. V Parizu se je sestal kralj * svoj čas znanim španskim politikom Santiagom Albo. O tem možu pišejo, da bo prevzel letošnjo jesen parlamentarno vlado. Že poleti bi se naj Izvršile Svobodne volitve, katere bi še vodila gedajna vlada generala Berenguera. 8e le po volitvah bi sestavil novo vlado Alba, ki zahteva ta položaj: uvedbo demokratične ustave po angleškem vzorcu, tako da bi vsako osebno vme-lavanje krone v politiko bilo izključeno. Kralj bi bil samo vrhovni predstavnik Španije. Za pomirjenje Indije. Angleško ča-»opisje objavlja kot predpripravo na tahozvano Indijsko konferenco poročila v našem listu že omenjene Simonove komisije, ki je prepotovala Indijo !n proučila tamošnje razmere. Na podlagi teh poročil je stavila komisija predloge za pomirjenje razburkane Indije, ki bi naj postala zvezna država z veliko pokrajinsko avtonomijo, toda z od podkralja imenovano osrednjo vlado. V očigled tem predlogom izjavljajo indijski nacijonalisti, da se bodo udeležili konference v Londonu za indijsko ustavo pod pogojem, če se sklene popolna neodvisnost Indije z nekaterimi določbami, ki naj pripravijo prehod iz angleške uprave v indsko. Seveda je čisto izključeno, da bi An glija na to pristala. Voditelj indijske neodvisne stranke je izjavil, da bodo Indijci nadaljevali boj nepokorščine napram Angliji do zadnjega. Na kaka pogajanja ni niti misliti. Simonovo po ročilo o Indiji je popolnoma nespre jemljivo. Poročilo ni nič druzega, kakor svareč nauk. Konferenca zelene mize je mrtva, še preden se je sestala. Nikdar ne bo Indija sprejela nobene odločitve take konference. Položaj v Indiji je še vedno zelo resen. Kljub splošnemu pomirjenju so krajevni izgredi še vedno na dnevnem redu, ker so zgubili voditelji vpliv nad razburkano množico. Ruski komunisti pripravljajo nemire za 1. avgust po celi evropL Predsedstvo komunistične Internacijonale Je poslalo na vse komunistične stranke Evrope in Zedinjenih držav navodila, kako naj organizirajo in postopajo pri demonstracijah 1. avgusta. Komunisti se pozivajo, naj kljub prepovedim vprizore ta dan demonstracije po ulicah. V deželah, kjer se je socijalni boj poostril, naj skličejo strokovne zveze splošno stavko. Posebna navodila so še dobili komunisti v Nemčiji. Pri astmi la bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju fičitne žle-ze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenCice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapreke ponehavajo 8 pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak bolnik boji. »Psanz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kdor si ieli cene in dobre obleke naj se oglasi v konfekcijski in modni trgovini :: ŽIGA Ccfje~£iciherje som jj Lfificr in molitije. Prvemu Luthrovemu nastopu je sledila kmalu doba revolucijonarnega gibanja v Nemčiji na polju verskega In političnega življenja. Pogosti upori koncem 15. in v začetku 16. stoletja dokazujejo, da je moralo biti mnogo kvarnega na socijalnem polju in da niso bile cerkvene novotarije edini vzrok revolucije. Huzitski nazori o zasebni lastnini ter razmerje med podložniki ter predstojniki so bili razširjeni po celi Nemčiji. Množine žlahtnih kovin ln razna druga bogastva iz novo odkrite Amerike so povzročila v Evropi gospodarsko krizo, ki' je silila na revolucijo. Ker je nastopilo gospodarstvo kapitala, so postala posestva brez prave vrednosti, manjši trgovci so bili izrinjeni, z obrtjo je šlo navzdol, zadruge so prenehale. Po mestih &o se porajale trgovske družbe, ki so imele vso trgovino uvoza v rokah in ki so po svoji volji določale ceno. Vse življenji ske potrebščine so poskočile v cenah. K vsemu temu se je še pridružilo glavno zlo tedajnega časa, razkošje — strup mest ter dežele, med plemenitaši tef navadnimi, med obrtniki in kmeti ln za nameček še pijančevanje; obuboža-nje širokih krogov je bila posledica teh pojavov. Kmetski, mestni ln plemeni« taški proletarijat je bil revolucionaren. Povod za revolucijo, revolucionarno vrenje je bil na obzorju že pred Luthrovim nastopom, Vendar on in njegovi tovariši so to kuhanje še podžigali do prekipevanja; da je postala revolucija splošna po Nemčiji, da je prevzela tako nečloveški značaj, je bila posledica verskih novotarij. Luther in njegovi pomagači so zahtevali v govo-i ru ter spisih z vsemi strastmi prevrat cerkvenega reda, zaničevanje papeža,-škofov, ki so bili po največ tudi dežel-j nI knezi, in pa duhovščine; skušali so narod prepričati, da je bil zapeljan skozi stoletja od duševnih voditeljev, ki so ga Izrabljali ter izmozgavali. Zahtevali so nasilno izpeljavo novofarij tamkaj, kjer drugače ni šlo. Luther jo videl v naprej, da mora priti do revolucije, pa je bil mnenja: Evangelij se mora oznanjati, četudi bo uničen radi te ga svet. Organizacije književnikov po pomembnejših mestih so širile Lut-hrove ln njegovih tovarišev spise med narod, pošiljale so razpečevalce na deželo. Priprosti narod se je kar trgal za Lutrhrove spise in poleg teh je še kar mrgolelo letakov, ki so pozivali na odpor ter boj proti obstoječemu redu, družbi In Cerkvi. V nobeni dobi nemške zgodovine ni bila revolucijonarna književnost tako razširjena kakor baš tedaj. Revolucijonarno gibanje je pričelo z nemiri in je doseglo v kmetskem uporu leta 1525 svoj višek ter konec. Vsa ta gibanja so bila ali verska, ali pa odeta s plaščem vere; bila je to po-litično-cerkvena revolucija. Kmetska vojna ni bil le boj za socijalne zahteve, ampak tudi verska vojna, v kateri so se borili za »božjo besedo«, »božjo pra- vico« in »ljubi evangelij«. Posledica poraza puntarskih vitezov in kmetov je bila ta, da se je naslonil Lutber na posvetno oblast in je rešil na ta način svoje novotarije pred razsulom. Kmetski upor leta 1525. Resni možje so vedno povdarjali, da bodo podžgali Luthrovi spisi navadnega človeka do upora. Lutber sam je bil prepričan, da bo gledal Nemčijo v krvi že leta 1522. Pravzaprav je pričela socijalna revolucija že lela 1524, posplošila se je še lota 1525. Več nego 1000 gradov ter samostanov je bilo v Nemčiji tedaj izropanih, porušenih ter požganih, strašni zločini so se dogajali. Slednjič so se le dvignili oboroženi knezi in pobijali uporne kmete od maja do julija leta 1525. S premaganimi so postopali nečloveško, voditelje so pobili, oslepili ali jih pohabili za celo življenje. Nad 150.000 kmetov je bilo ubitih, nad 50.000 jih je pobegnilo iz dežele, njih premoženje je bilo zaplenjeno, hiše ter gospodarska poslopja upepeljena in več tisoč pomorjenih, ko so se vrnili iz prognanstva. Kmetski punti so bili tudi verskega značaja. — Uporniki so uničevali poleg gradov tudi samostane, divjali so proti vsemu, kar je bilo po stari veri in onečaščali Najsvetejše. Pri vsem nepopisno groznem upostošenju ter moriji so se izgovarjali puntarji na evangelij ter božjo besedo. Luther sam je pozival v besedi ter pismu na uničenje samostanov z besedami: »Bog sam je odpravil oblast in moč, kjer je ta proti evangeliju.« Ko so izbruhnili kmetski upori, je pisal za pomirjenje puntarjev na ta način in v tem smislu. Pozneje pa, ko so bili kmetje premagani, potolčeni ter razkropljeni, je pozival zmagovalce, naj pobijejo kmete kakor stekle pse, kajti na ta način si je lahko kakor z molitvijo zaslužiti nebesa. Marsikateri, ko je videl ta grdi prevrat v Luthru, mu je obrnil hrbet in je bilo vse uverjeno, da se je umaknil duh božji iz njega kakor nekoč iz Saula. Luther je pozneje sam beležil besede: »Jaz, Martin Luther, sem ubil v uporu kmete, kajti jaz sem zapove-dal, jih pobiti, vsa njih kri je na mojem vratu. A jaz jo zavračam na gospoda Boga, ki mi je zapovedal tako govoriti.« Humanem m Breje. Romanje na Bresje. Kljub temu, da £a datum 6. julija nismo mogli doseči pravočasne ugodne rešitve naše prošnje za polovično vožnjo, smo poizkusili dobiti to ugodnost za poznejši datum. Te dni je prejel g. dr. Hahnjec Iz Beograda brzojavno bvestilo, da je prošnja ugodno rešena za začetek avgusta. Romanje se bo torej vršilo prvo nedeljo v avgustu, kakor dosedaj vsa leta. Te dni bomo razposlali na vse župne urade prijavne pole. Čas za priglasitev je do 20. julija. Po tej nedelji morajo biti prijave zaključene ter odposlane Prosvetni zvezi, Maribor. Zato se naj vsi, ki mislijo letos na Brezje, pravočasno prijavijo pri domačem Sušnem uradu. ©Irci? prošia flr. MARTINA MAJEMA rodvor je vodil pogreb presv. pomožni škof dr. Ivan Tomažič, ki je omenjal ob odprtem grobu pokojnega prošta obširno delo na cerkvenem polju. Ne-zabnega prošta narodne, gospodarske in organizatorične zasluge je'poklical v spomin zbranim mnogoštevilnim spremljevalcem na zadnji poti bivši oblastni predsednik dr. Leskovar, ki j« delal skupno z dr. Matekom dokaj let v Spodnještajerski posojilnici. Sveži grob zaslužnega in obče priljubljenega prošta smo zapustili v globoki zavesti, da nas je zapustil mož, preizkušeni voditelj v duhovnem, narodnem, kulturnem in gospodarskem oziru. Mož dela, neustrašenosti, odkritega značaja, nesebične požrtvovalnosti in vsestranskega znanja po vzgledu rajnega prošta j« žalibog izza prejšnje dobe še bore malo! Slava dr. Matekovemu spominu t V sredo popoldne se je vržil izpred stolnega kapitlja veličasten pogreb blagopokojnega prošta dr. Martina Mateka. K pogrebu je prihitelo kljub birmi in dekanijskim konferencam nad 100 duhovnikov s proštom iz Ptuja, celjskim opatom in konjiškim arhl-dijakonom. Ljubljanski kapitelj je bil zastopan po dveh kanonikih. Pogreba se je udeležil ban dr. Sernec, inšpektor dr. Schaubach, zastopniki mestne občine in vseh drugih uradov. Pel je pred hišo žalosti, v stolni cerkvi in ob odprtem grobu moški pevski zbor »Maribora«. Med sprevodom je svirala mrtvaške koračnice godba Katoliške omladine. Mrtvaški sprevod je vodil izpred hiše žalosti v stolnico sam vla-dika dr. Karlin, ki se je tudi poslovil od rajnega po opravljenih slovesnih večernicah in liberi v iskreno ganljivih besedah. Od stolne cerkve na mi- V nedeljo, dne 29. junija Je umrl v Mariboru upokojeni bogoslovni profesor g. Josip Zidanšek v starosti 72 let. Pokojni se je rodil 4. marca 1858 v Spitaliču pri Konjicah. V Mariboru je končal bogoslovje in bil posvečen v mašnika 20. julija 1883. Kaplanoval je v Slov. Bistrici, nakar je bil pozvan k škofu Stepišniku za dvornega kaplana. V tej službi je bil od leta 1884 do 1. aprila 1889, ko je postal profesor bogoslovja. Nad 40 let je predaval sveto pismo nove zaveze. V pokoj je stopil novembra 1929. Istočasno, ko je bil bogoslovni profesor, je bil tudi pod-ravnatelj in ravnatelj deškega semenišča od aprila 1889 do avgusta 1923. Rajni Zidanšek se je udeležil kot bogoslovec zasedbe Bosne po Avstrijcih in si je nakopal tamkaj bolezen, ki ga je mučila celo poznejše življenje. Bogoslovcem je rad pripovedoval zanimive doživljaje iz vojaškega življenja. Veliko je potoval tudi v daljne dežele. Dobro znan je njegov mičen opis jeruzalemskega romanja. Glede vede svetega pisma je bil čislan strokovnjak in je izdal tudi prevod sv. pisma nove zaveze I. del, druzega je imel pripravljenega za tisk v rokopisu. Vsi njegovi spisi se odlikujejo po lepi ter čisti slovenščini. Z blagopokojnim Zidanšekom se je poslovil od nas originalen gospod, ki je vzgojil kot profesor bogoslovja in vodja dijaškega semenišča pretežno večino našega izobraženstva na Slov. Štajerskem iz vrst duhovščine in po-svetnjakcv. Užival je ugled ter spoštovanje vseh. lil so biti deležni njego- vega poduka in vzgoje. Z veseljem In ponosom je večkrat kazal na višj« uradništvo in delavne duhovnike, ki so bili njegovi učenci, oziroma gojenci. Bil je pa tudi celemu Mariboru znana osebnost, katero je vsakdo spoštljivo pozdravljal. Rajni je takorekoč tudi živel z usodo vseh bolj znanih mariborskih družin. Vest o Zidanšekovi smrti bo bridko ganila vsacega, ki je poznal blagega pokojnika in prepričani smo, da ga bodo duhovni sobratje in tudi drugi izobraženci Slov. Štajerja ohranili ▼ najboljšem, trajnem in hvaležnem spominu! Blagi profesor in vzgojitelj, bodi ti Vsemogočni plačnik za tvoj trud ter delo na polju izobrazbe in vzgoje slovenskega izobraženstva! Pogreb se je vršil v torek popoldne. Svetovna produkcija Fordov za osebne la tovorna vozov« izkazuje v aprilu tega let« zvišanje za 15.150 komadov proti istemu mesecu prejšnjega leta. Aprilova produkcij» 1930 izkazuje 206.340 enot proti 191.190 v aprilu lanskega leta in proti 169.045 enotam V marcu tekočega leta. Približna dnevna produkcija, obsegajoča pet delavnikov v tednu, znaša 9371 osebnih in tovornih vozov. — V aprilu tekočega leta se je izdalo v tovarnah Združenih držav 179.149 enot; pri tem pa diferenca celotne produkcije odpade na delavnice Fordov v Kanadi in na razne prekomor-ske tovarne. Zgubila se je v pondeljek, dne 23. junij« zvečer večja svota denarja od gostilne Sente Lajtersberg do Sv. Jakoba. Pošten najlit«Q se prosi, da isto odda proti nagradi v uj>r«*l »Slovenskega Gospodarja«. . * . , . Župnik Franc Pečnik umrl. V nedeljo, dne 29. junija je umrl v Podgorju pri Slovenjgradcu tamošnji g. župnik Franc Pečnik. Rajni se je rodil 29. januarja 1860 v Gornjem gradu. Posvečen je bil v mašnika 16. julija 1886. Kaplanoval Je v Podsredi, Slovenjgradcu, Lučah, Ljubnem, na Prihovi in v Braslovčah. Dne 1. aprila 1897 je fiostal župnik v Podgorju, kjer je de-oval do smrti. Blagopokojni je bil vzor duhovnika v cerkvi, a njegovo delovanje je bilo zelo plodonosno tudi Izven cerkve na polju katoliških organizacij in zadružništva. Bil je soustanovitelj in dolgoletni načelnik posojilnice v Slovenjgradcu. Slovel je kot neustrašen narodnjak, ki je imel hude boje s slovenjgraško nemškutarijo pod rajno Avstrijo. Blagemu duhovniku, narodnjaku in požrtvovalnemu javnemu delavcu bodi ohranjen časten in hvaležen spomin in Bog ga nagradi za njegov trud in delo! Zverinski sin pred sodiščem. Dne 19. februarja 1930 je usmrtil 26 letni posestnik Jožef Vilčnik iz Smolincev svojo mater Marijo na Kukavi na ta način, da jo je zadavil z vrvjo okoli vratu. Dne 21. februarja so našli nesrečno mater mrtvo z vrvjo okoli vratu v stanovanju na Kukavi. Dne 25. junija se je zagovarjal nečloveški sin pred mariborskim sodiščem, ki ga je obsodilo na 20 let robije in na trajno izgubo častnih pravic. Otrok zanetil požar. V pondeljek, dne 23. junija je pogorel kozolec posestnika Simona Košica pod Ljubično f»ri Poljčanah. Požar je zanetil osem etni Božakov otrok, ki se je igral z užlgalicami. Ko je izbruhnil požar, je rbežal otrok v bližnji gozd. Ogenj je objel s krmo natrpano poslopje s tako naglico, da je bilo upepeljeno takoj. Zopet svarilen vzgled, kako je treba ekrivati užigalice pred nedoraslo deco. V JSuri utonil. Pri kopanju v Muri je utonil v pondeljek popoldne strojevodja Povše Edvard, uslužben na postaji v Murski Soboti. Pokojnik je bil doma v Dolah pri Litiji. Mladi mož, ki je štel komaj 30 let, se je slekel pri železniškem mostu in se podal nato v vodo. Njegovega trupla do sedaj še niso našli. V pijanosti ga Je zabodel. Po sušenju sena v nedeljo, dne 22. junija pri posestniku V^gl v Gornji Pirošici so krenili fantje sušači v bližnji vinotoč. — Pred polnočjo bo se vračali domov skozi Gornjo Pirošlco in seve ojunače-ni po alkoholu so se drli. Kot kričač se je posebno odlikoval Pečar Lojze. Posestnika Jurja Pavloviča je prebudil krik iz nočnega spanja. Podal se Je ven in opomnil Pečarja, naj pusti speče vaščane pri miru. K redu pozvani pa je potegnil nož in zabodel Pavloviča v desno stran prsi. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico v Bre-lice. Že zopet ponarejevalci bankovcev v roki oravice. .V. Hrastniku bo zasačili orožniki v noči od nedelje na pondeljek od 22. do 23. junija) v Kuštandolu pri Dolu pri Hrastniku družbo ponarejevalcev, ki še z delom ni pričela, ampak je imela že vse pripravljeno za ta posel. Razglas o sprejemu v škofijski zavod sv. Stanislava ▼ Si. Vidu nad Ljubljano za šoL leto 1330/31. V zavod sv. Stanislava se sprejemajo zdravi, nravno nepokvarjeni in dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih, krščanskih staršev, ki so dovršili z odličnim ali prav dobrim uspehom vsaj štirirazredno ljudsko kilo; zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovniškemu poklicu. V zmislu šolskih predpisov ne smejo biti prosilci za 1. gimnazijski razred mlajši kakor deset let in ne starejši kakor 13 let. Prošnje za sprejem se naslove na škofijski ordinarijat v Ljubljani. Prošnji se priloži dečkov krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Starši ali njihovi namestniki naj prineso prošnje s prilogami osebno v zavod sv. Stanislava tekom meseca julija. Z njimi naj se pridejo obenem predstavit njihovi sinovi, za katerih sprejem prosijo. Letno plačilo se določa po izpričevaiu in gmotnih razmerah prosilčevih. Vsa druga pojasnila glede obleVe. knjig itd. se dobe o priliki zglasitve v zavodu. V drugi razred in nadaljnje razrede se sprejemajo samo dobri, pošteni dijaki s humanističnih gimnazij z dobrimi izpričevali, pod nobenim pogojem pa ne repetentje. Čas priglašanja za nadaljnje razrede traja tudi od 1. do 31. julija. Prinesti morajo iste listine kakor prosilci za v 1. gimn. razred. Stoletni jubilej železnice. Letos bodo obhajale evropske države stoletnico železnice. V svrho proslave je že sestavljen mednarodni odbor s sedežem v Parizu. Slavnosti bodo pričele na Angleškem, kjer je bila otvorjena pred 100 leti — dne 6. julija 1830 — prva železniška zveza med mestoma Manchester—Liverpool. Prva Stefenzova lokomotiva, ki je vozila prvič pred 100 leti na omenjeni progi, se bo podala na to pot zopet 6. julija 1930. Zgodovina prve pisemske znamke. Malo ¡je ljudi, katerim bi bila znana zgodovina prve pisemske znamke. Tudi med zbiratelji znamk bo malo takih, ki bi bili o tem poučeni, ker sega zadeva skoro 100 let nazaj. Leta 1836 je potoval po domovini Anglež Rowland Hill in je nekoč prenočil v manjšem prenočišču. Tukaj je spoznal služkinjo, ki je bila zaročena z nekim fantom iz Londona. To je bila za taiste čase velika razdalja in pisanje pisem drago, ker prevoz in vročitev pisma je stala en šiling. Nevesta in ženin pa sta znala celo zadevo tako urediti, da sta si dolgo dopisovala tedensko, a nista za to nič plačala. Kaj je opazil Rowland Hill? Videl je, kako je deklina sukala pri sprejemu pisma kuverto semtenjta in ga vrnila pismonoši s pripombo, da nima šilinga, da bi lahko poravnala pošto. Prebrisana nevesta pa jle dopovedala z raznimi znamenji, Ha je pokopana v njeni bližini njena fiCHtii. Opice so se obnašale nekaj časa fcis*o mirno, a so le opazile ta razgovor, so začele kričati in deklica je od-bi«:ela ter splezala na drevo. Črnec je ilišal še krič opic in glas deklice, ki «e je branila. ; -7- L.eoponrsville skraja zamorčevemu Izpovedovanju sploh niso verjeli, a se Je kmalu izkazalo, da res ni lagal. Vrnil se je iz teh pokrajin tudi lovec na fclone. Ta je bil v krajih človeških opic. Ko je ustrelil necega dne na drevo po opici, ni padla na tla žival, ampak že omenjeno človeško bitje z rujavimi lati. Lovec je prinesel to čudo v Leopoldsville, kjer so začeli s preiskavo, Ki pa. ni rodila kaj zadovoljivega. Še le tedaj, ko je bila ta čudna stvar že davno zakopana in so jo pred zakopom iispaiarsia oftfcslH& Vsem podružnicam in drušiveni- kom! Hmeljarsko društvo javlja vsem svojim podružnicam in drugim svojim članom, da je ministrstvo saobračaja prošnjo Hmeljarskega društva z dne ha srečo" še fotografirali, so se spom-ll4. maja tega leta br.222 za polovično Mlajša sestra se je ustrašila tega načrta. »Predvsem,« je odgovorila, »nama ne bosta dala oče in mati dovoljenja za letanje.« »A kaj,« se je odrezala pogumna Amy, »starši tega tudi nikdar zvedeli ne bodo.« Neopaženo sta se izmuzali sestri iz hiše. Prvi polet je bil za Amy doživljaj, ki jo je napotil, da se je izbrala letalstvo kot žavljenj-ski poklic. Ni marala mirovati poprej, dokler ni bila posestnica lastnega letala. Amy ima železen značaj in neverjetno podjetnost. Za nič druzega se ni več zanimala kakor za letalski šport. Pristopila je kot članica k letalskemu klubu v rojstnem mestu Hull in je izdala ves prislužek za krajše polete. — Strast za letalstvo s« je v njej večala od dneva do dneva. Stavila si je nalogo: naučiti se letanja. Kje vzeti čas za ta nauk, ker Amy je bila navezana na zaslužek kot tajnica? Vsako jutro, predno je morala biti v pisarni, je bila poprej že tudi na letališču, kjer se je vežbala v vodstvu letala. Necega jutra se je zapletla v pogovor z nekim strokovnjakom v letalstvu, ki jje sprevidel, da mlada Angležinja kar gori za ta šport. Začel jo je podučevati in jej je izstavil kmalu tozadevno spričevalo s pripombo: »Ljuba Amy, vi znate sedaj že več nego jaz.« Od sedaj je stre- mela za ciljem, izvršiti na letalskem polju nekaj velikega. Necega dne je razgrnila na mizo, za katero so sedeli njeni starši in sorodniki, veliko karto. Pokazala je s prstom na Avstralijo in rekla resnega glasu: »Poletela bom v Avstralijo.« Akoravno je razložila svoj načrt čisto natančno družini, se jej je oče smejal pri tej razlagi. Amy je odložila karto s pripombo: »Odslej bora gledala, da pridem do lastnega letala.« Druzega dne za tem jo že bila nekam zginila. Odpeljala se je v London, bdfl koder je nadlegovala dnetno očeta S pismi, da bi jej podaril aeroplan, kefj ta žrtev se bo gotovo izplačala. Slednjič se je oče res udal in naložil pri« hranke v nakup letala za svojo hčer« ko. Amy je svoj načrt tudi sijajno izpeljala. Kako se jej je pač to posrečilo?, Po lastni izpovedi je ona deklica brez živcev. Ko jo je nekoč vprašala sestra, kaj bo storila, ako bo prisiljena, pristati kje v puščavi pri kakem prav divjem plemenu, je odgovorila: »Jaz bi smatrala puščavo kot našo stanovanjsko sobo in divjake kot strice in sorodnike. Poleg letalstva Je mlada Amy sijajno izvežbana še v plavanju ter boksanju. Je utelešenje mlade športne dekline današnjih dni v najvišji popolnosti. ftilt izginule ekspedicije Italjana Ber-tellija. Domnevajo, da je zašla razisko-Valfteva žena v ujetništvo opic, kjer je E redila otroka ženskega spola, ki je r&sel med opicami. Popolnoma po-siijena pa ta skrivnost ne bo nikdar! Iz fiilicsifu Mlada angleška letalka Amy John-icn je kot prva ženska letela čisto sama v aeroplanu iz Angleške v Avstralijo. O njenem drzno posrečenem poletu govori ter piše danes in se mu čudi celi svet. Resnično, športno dejanje Amy Johnsonove prekosi vse, kar se 1« doslej posrečilo ženskemu svetu na tsm polju. Do pred kratkem Je še bilo Ime Amy Johnson čisto neznano. Amy Johnson je iz srednje premožno angleške družine; predno je postala svetovno znana letalka, je bila tajnica pri advokatu v mestu Hull. S svojim po-klicom nikakor ni bila zadovoljna. Že Dd otroških let jej je bilo letanje najljubši sen. Z 18 letom je stopila prvič v aeroplan. Necega, dne je prišla k 13 letni sestri in jej zaupala skrivnostno: ►Na letališču so stroji, v katere lahko ftoDive za pet Šilingov. Poskusive?« voznino hmeljskim obiralcem 1930 z odlokom dne 13. junija tega leta br. 11.998/30 z motivacijo odbilo, da zadeva nima zakonite mogočnosti. Koniereisko društvo za Dravsko banovino sporoča, da se vrši letošnje premovanje plemenskih konj po odredbi Kraljevske banske uprave z dne 18. junija tega leta štev. III. L. 0.85-1 in sicer: dne 15. julija ob 10. uri pri Sv. Lenartu v Slov. goricah za sodni okraj Sv. Lenart; dne 16. julija ob 8. uri v Ptuju za sodni okraj Ptuj; dne 17. julija ob 8. uri v Ormožu za sodni okraj Ormož; dne 19. avgusta ob 9. uri v Beltincih za sreze Dolnja Lendava in Murska Sobota; dne 23. avgusta ob 8. uri v Kranju za sreze Kranj, Radovljica, Ljubljana okolica in Litija. — Na ta premovanja so dopuščeni le plemenski konji mrzlokrvnih pasem. Le za toplokrvne pasme so pa določena premovanja: dne 18. avgusta ob 8. uri v Ljutomeru za srez Ljutomer; dne 24. avgusta ob 8. uri pa v Sv. Jerneju na Dolenjskem za sreze Brežice, Krško, Novo mesto in Litija. Slovenjgradec. Seja občinskega kmetijskega odbora v Črni pri Prevaljah se je vršila v pondeljelc, dne 23. junija tega leta. Popravljalo se je najprej o škodi, ki jo povzročajo strupeni plini rudnika v .vsem okolišu na gozdnih kulturah. Kemična preiskava v Zagrebu je ugotovila, da sega škodljivi uničevalni vpliv strupenih plinov predvsem, žveplo na razdaljo 6 km od topilnice v. Žerjavu. Posestnik Mlinar je moral posekati 4000 dreves, ki so vsled škodljivega plina začela hirati, Sirokovnjaki-tehniki so mnenja, da bi se lahko dale izvršiti varnostne naprave za omejitev škodljivega vpliva. Na predlog navzočega kmetijskega referenta g. Wernika se sklene, da se napravijo vloge na merodajna mesta radi vseh potrebnih varnostnih ukrepov. O sestavljanju kmetijske Statistike poroča sres* ki kmetijski referent, ki povdarja, da je glavno, da so osnovni podatki pravilni. Ostale podatke naj zbira občinski kmetijski odbor. Siilepa se dalje o ustanovitvi ohčinske klavnice ter se ugotovi, da bi spričo zmanjšana kapacitete okraja in nazadovanja rudnika trenutno ne bilo umestno ustanavljati klav-. niče. Sklene se pa, da se v okviru občinskega odbora osnuje priprosta vnovčevalnica, oziroma posredovalnica za vse kmetijske proizvode. Tajnik bo zbiral vse priglase glede živine in pridelkov, ki so na prodaj; obratno pa bo tajnik dajal kupcem tudi vsa pojasnila, kjo se ena ali druga stvar lahko kupi. Sklene S9 tudi, da se napravi vloga na bansko upravo, ki naj z ozirom na posebne terenske in krajevne prilike dovoli, da kmetovalci lahko v lastni režiji zakoljejo pri domačem mesarju v Črni živino, za katero pri domačih mesarjih ni odjemalcev. Okr. kmetijski referent poroča nato o potrebi medsebojnega zavarovanja živine v smotreni odbiri živine v domačem okolišu, o eventuelni ustanovitvi živinorejske zadruge ter o veliki potrebi, da občina čimprej izobrazi par domačih fantov T kmetijski in zadružni šoli za vodstvo vseh go-spodarskih poslov občine. Sklene se, da se občinski kmetijski odbor obrne nk kmetijsko šolo v Št. Juriju ob južni železnici radi pogojev za sprejem. H koncu še povdari kmetijski referent, da je spričo krize v lesni trgovini iskati rešitev našemu planinskemu kmetijstvu edino v živinoreji in čimprejšnji organizaciji vzreje in prodaje dobre plemenske živine. Tostvarno so dani vsi naravni pogoji — dobra krma, planinski pašniki — treba je le jasnega načrta in zadružne zavesti med kmetovalci. Kmetovalcem pravaljsko-dravograd-skega in slovenjgraškega okraja, ki gradijo in popravljajo svinjake in druga gospodarska poslopja! Doznava se, da gradijo mnogi kmetovalci v omenjenih okrajih svinjake, vendar jih gradijo mnogi nesmotrno, nepravilno in za zdravje in razvoj živali slabo in Škodljivo. Napako, ki jo napravimo pri takih zgradbah, je le težko ali sploh nemogoče popraviti! Vabimo rad! tega jyse prizadete kmetovalce, ki gradijo In hočejo graditi, da to sporoče z dopisnico na naslov kmetijskega referenta v Slovenjgradcu. Le-ta bo dal zdaj brezplačno vsa navodila in to-stvarne smernice pismeno, ako bodo na razpolago tudi krediti za potovanja, si bo na licu mesta ogledal vse okoliščine In delo gradnje ter bo napravil po možnosti tudi potrebni — načrt. Električno omureZle preko cele Efrope. Zadnje dni se je vršila v Berlinu konferenca, na kateri so bili zastopani znanstveniki vseh evropskih držav in ki so se bavili z vprašanjem: Kako združiti električno sile posameznih držav v Evropi v skupno centralo? Ob tej priliki je razgrnil pred zborovale! generalni ravnatelj dr. Oliven načrt evropskega težko-močnega omrežja, ki bi naj bilo razpeljano na izredne daljave po vseh državah Evrope. Njegov velikopotezni načrt je bil odobren z velikim navdušenjem. Dr. Oliven je obravnaval vprašanje Zveze vseh evropskih držav potom skupnega težko močnega omrežja, da bi bila na ta način omogočena izmenjava ter porazdelitev električne energije. Med prednostmi načrta je podčrtal govornik predvsem boljšo izrabo že obstoječih električnih central, ustvaritev novih naprav in napeljavo elektrike v najbolj oddaljene kraje. Težkoče, ki bi se upirale temu velikemu načrtu, bi bilo mogoče po mnenju dr. Olivena od straniti in premagati. Baš sedaj je napočil čas, ko si moramo biti na jasnem, da je ta izmenjava in izenačenje električne energije eno najvažnejših vprašanj za celo Evropo. Ravno sedaj se je treba pečati a tem načrtom, ker sicer se ne bo ozirala gradba posameznih pokrajinskih omrežij na skupno bodoče evropsko omrežje. Po tem predlogu za evropsko težko-močno omrežje, ki bi naj spajalo z visoko napetimi napeljavami najbolj oddaljene pokrajine Evrope, bi naj vodila ena linija iz Skandinavije preko Alp in proti Italiji, druga iz Calaisa ob morju med Francijo ter Anglijo v Lis-sabono na Portugalskem in tretja iz Varšave na Poljskem proti Balkanu. Od vzhoda proti zapadu bi naj bila zgrajena ena linija iz Poljske v Pariz, druga iz Rostova ob reki Don v južni Rusiji preko Avstrije in Švice v Lyon na Francoskem. Celotno evropsko omrežje bi naj obsegalo 10.000 km. — Električna energija bi se naj pošiljala po tem omrežju v obliki vertečega toka od 380 do 400 tisoč Voltov. Dr. Oliven je preračunal stroške za celo evropsko omrežje na 1.5 milijarde mark. K tej svoti bi bilo treba prišteti stroške za 25 postaj in 20 postaj za spremen j avo toka, da bi dosegli vsi stroški 2 milijardi mark, katere bi bilo mogoče zbrati z evropskim posojilom. Izvršitev tega načrta bi rabila 8 do 10 let. Ob koncu teh velevažnih ter zanimivih izvajanj je dr. Oliven posebno povdarjal, da mora priti pobuda za udejstvitev evropskega električnega načrta ravno od teh svetovnih posvetovanj v Berlinu. AL Mav, REQUIEM za en glas z orgijami Din 16.—. Gotovo bo posameznim organistom zelo dobrodošel ta novi, zelo melodijozen requiem, ki je obenem tudi naše domače delol Priporočamo za naročilo pri TIskarni sv. Cirila t Mariboru. BLAGOSLOVNE PESMI »Jezus, blagoslovi nas«, zbral g. Špindler za ljudsko petje, se še dobijo v Tiskarni sv. Cirila v Maribora. Cena partituri samo Din 5.—. Mariborski trg. Na trg v soboto, dne 28. junija so pripeljali špeharji 22 voz z 29 komadi zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo do 15 do 28 Din, špeh 17 do 19 Din. Stari krompir 0.50 do 1, novi 2.50 do 3, italjanski 5 Din. Čebula 2.50, zeljna glava 1 do 5, 1 kumare» 1 do 8 Din. Pšenica 2.50, rž 2, ječmen 1.50 do 2, oves 1.50, koruza 1.75 do 2, ajda 1.75, proso 2, fižol 2.50 do 3, grah 4 Din. Kokoš 30 no 50, piščanci 25 do 40, rnca 20 do 45, gos S5 do 70 Din. Seno 60 do 05, slama 40 do 50 Din. Crešnje 3 do 4 Din. Časen 16 Din. Suha sliv« 10 do 14 Din. Mleko 2 do 3, smetana 12 do 14 in surovo maslo 36 Din. Jajca 0.55 do 1, med 14 do 16 Din. Mariborski živinjski sejem. Prignanih je bi-18 konj, 15 bikov, 86 volov, 313 krav in 2S telet, skupaj 464 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu, dne 24. junija so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 8 do 9 Din; poldebeli od 7 do 7.50 Din} plemenski veli od 6.50 do 7 Din; biki za klanje od 7.25 do 9 Din; klavne krave debele od 7 do 8 Din; plemenske krave od 6 do 7 Dinj krave za klobasarje od 5.25 do 5.75 Din; molzne krave od 5.50 do 7 Din; breje krave od 5.50 do 7 Din; mlada živina od 7 do 9 Din; teleta od 10 do 12 Din. Prodanih je bilo 2-41 komadov. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski S9jem dne 27. junija 1930 je bilo pripeljanih 170 svinj; cene so bile sledeče: Mladi pr%< šiči 5 do 6 tednov stari lcomad od 200 do 228 Din; 7 do 9 tednov stari od 270 do 300 Dlnj 3 do 4 mesece stari od 350 do 400 Din; 5 d< 7 mesecev stari 480 do 560 Din; 8 do 10 mesecev stari 650 do 850 Din; eno leto stari od 1100 do 1200 Din. 1 kg žive teže od Din 11 d« 13; 1 kg mrtve teže od Din 18 do 18.50. Prodanih je bilo 14 komadov. Mesna cene v Mariboru dne 24. junija se bile sledeče: volovsko meso I. vrste k kg od 18 do 20 Din; volovsko meso II. vrste od 14 do 18 Din; meso od bikov, krav in telic 10 do 12 Din; itelečje meso I. vrste od 20 25 Din; telečje meso II. vrste 16 do 18 Dinj svinjsko meso sveže 15 do 28 Din. NAJDENČEK JOKEC, zelo lepa knjiga z« otroke z več sto slikami. Stane broš. 26 Dis in vez 36 Din ter se naroča v Tiskarni st. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5 in Aleksandrova cesta 6. DR. O. ILÄUNIG: 28 ZGODOVINSKA POVEST. Zdajci dvigne grof Tatenbah glavo in njegov pogled se upre v odkriti, pošteni obraz soproge. V njegovi duši se je očividno začel boj dobrega angela s hudobnim. »Ana,« reče mirno ter jo prime za obe roki, »moja Ana, ti si res moj angel varuh, kako te spoštujem! Gotovo, ti si žena, o kateri se pravi: Dobra žena je desna roka svojega moža. Draga Ana, tvoje besede ne ostanejo brez vtisa. Še ta poljub, ti duša moje duše, potem me pusti samega, kajti grof Tatenbah hoče napraviti red v svoji hiši.« »Če hočeš to storiti, moj soprog,« reče grofica ter ga ljubko pogleda, »moraš, moj Erazem, predvsem zaupati svoji soprogi kot svoji drugi duši. Ti ji moraš vse razkriti, ti ne smeš imeti nobene tajnosti pred svojo Ano Terezijo.« " laifpa gosj^a je teh besedah položila roko na grofovo ramo, mu pogledala srčno v oči ter rekla s prosečim, nežnim glasom: »Erazem, od tvoje zadnje bolezni je tvoje ravnanje zagonetno. Tvoj pogled je nestalen, tvoje vedenje nemirno; zdi se mi, da si v svojem srcu razdvojen. Kar skleneš danes, zavržeš jutri. Ivan, ti si omahljiv v svojih mislih in svojih dejanjih.« »Mogoče,« odvrne grof, a se ne upa pogledati svoji soprogi v oči, »dogodki današnjih dni prinašajo marsikaj s seboj ter zahtevajo od državnika tako različne stvari, da človek večkrat dvomi, česa bi se oprijel, da bi bilo prav.« »Ne, ne,« vzklikne grofica, »to so presplošne besede, ki niso navadne v višji politiki, v kateri rabite take izraze, da prikrijete svoj pravi namen. Velike načrte ima v svoji duši, toda on noče, da bi zvedeli njegovi svojci, kaj namerava, ker bi se mogoče ustrašili, če bi zvedeli, kftko velike, a tudi nevarne načrte ima. Ali ni tako, moj Ivan?« Grof je pogledal svoji soprogi v rosne očM njegov pogled je kazal neodločnost. Ni vedel, ali j bi v tem trenutku govoril ali pa bi svoje načrte | za sedaj Se prikril pred najzvestejšo dušo, ki jo I Lepe Mmis za trgovce, obrt. nike, urade, kakoi tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge ▼ svojo stroko spa. dajoče tiskanice t latinici in cirilici izvršuj e hitro, solidno ia po najnižjih cenah Tmrna s». Sirija g Mariboru Koroški c. S ČeVov.račua S»sv. io.6oa Telefon interuib. št. 2iij tge^mmtm .m Izobraževalno društvo v Krčevini pri Ma- dboru priredi v nedeljo, dne 6. julija ob štirih popoldne v društveni dvorani nabožno (ledališko predstavo »Sv. Alojzij« v treh dejanjih. Igra med odmori godba Katoliške •mladine. Sv. Tomaž pri Ormožu. V nedeljo, dne 6. Cilija praznuje tukajšnja mladeniška in de-liška Marijina družba 25-letnico svojega ob-»toja in ob tej priliki bo mladinski tabor za velikonedeljsko dekanijo in tudi druge obmejne župnije pod vodstvom škofijskega voditelja mil. g kanonika Fr. Časi. Začetek ob 10. uri. Popoldne po večernicah pa je v Dru-Itevenem domu akademija z govori, dekla-macijami, petjem in igra »Otrok Srca Jezusovega« Blagoslovila se bo ta dan tudi nova jubi fina zastava dekliške Marijine družbe. Marijine družbenice in družbeniki ste.vabljeni n:l vseh krajev v obilnem številu! Sv. Eolfenk pri Središču. Dne 15. junija te-|a leta na Trojičko nedeljo je naša dekliška Marijina družba razvila nov krasno izdelan prapor. Isti dan se je vršila slovesna blago-»lovitev praporja, »prejem novih članic in po-tvetitev cele Marijine družbe presv. Srcu Je-lusovemu. Vse slovesne obrede je izvršil č. g. Pavel Zivortnik, profesor iz Maribora. Cela Marijina družba se je najprisrčneje zahvalju- Se vsem darovalcem za novo zastavo. — Na "elovo je naše Katoliško prosvetno društvo priredilo skioptično predavanje s pomočjo lepih slik francoskih mest in znanih božjih poti, kakor: Lurd in Pariz, kakor tudi o De-rici Orleanski. Slike je v lepem obsegu razložil g. dr. Janžekovič, kaplan pri sv. Miklavžu, ki je te kraje sam posetil. G. dr. Jan-lekoviču najlepša zahvala za razlago, udele-lencem pa za obisk. Sv. Križ na Slatini. Tukajšnja dekliška zveza priredi proslavo dne 6. julija tega leta č. g Silvinu Sardenku. Na sporedu so zelo krasne točke. Otroci bodo deklamirali njegove pesmi. Fantje in dekleta bodo igrali njegove pri-lorčke G. Marija Štupca, voditeljica Dekliških zvez, bo živo naslikala njegovo življenje In delovanje. Vstopnine ne bo nič. Mladina Izkaži se, nudil se ti bo lep užitek, ne bo ti tal. — DOPISI CKaife„§l©¥.G®sp©aaria"! Remšaik. Veliko presenečenje nam je napravila v nedeljo, dne 15. in 22. junija, naša šolska nadebudna mladina s prireditvijo: Bra.tovska ljubezen, Kaznovani šaljivec, de-klamacije in Sirota Jerica. Predstave so bile obakrat jako dobro obiskane. Naši mali igralci so napravili na vse obiskovalce globok vtis. Čast našemu učiteljstvu ki nam je priredilo tako lepo poučno zabavo. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo, dne 29. junija tega leta smo izročili v naročje matere zemlje telesne ostanke g. Ivana Finžgerja, gostilničarja in posestnika pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Velika množica ljudstva od blizu in daleč ga je spremljala na njegovi zadnji poti, znamenje, da so ga spoštovali in ljubili. Dočakal je izredno starost 83 let. Svoje dolgo življenje je izpolnil z delom in molitvijo. Ni bil samo skrben gospodar in dober oče svoji družini, ampak zavedal se je. da ne samo »kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan.« Bil je z drugimi vrlimi Šentlovrenčani desna roka žal prerano umrlega nekdanjega našega g. župnika Ozmeca, ko je ta snoval verske, prosvetne in gospodarske organizacije: posojilnico, bikorejsko zadrugo, strojno zadrugo, kmetijsko podružnico, mlekarno itd. Rad je rajni g. Finžger sodeloval in pomagal ter žrtvoval v tistih časih, ko se je na teh poljih ledina orala, ko je bilo veliko ovir in nasprotovanja, nezaupanja, uspehi še v daljavi. — Čast možem, ki se ničesar niso ustrašili in vztrajali! Vrh tega je bil 35 let cerkveni ključar in skrbel za lepoto hiše božje, katero je rad obiskoval. Njegovi obitelji najiskrenejše sožalje. Vrlemu možu ohranimo časten spomin, božje Srce, na katerega praznik se je preselil v večno domovino, mu bodi plačnik ter mu podeli po truda/polnem življenju večni mir in pokoj! StojncI pri Ptuju. V sredo, dne 25. junija je začelo okoli četrte ure popoldan nad vasjo Stojnci grozovito bliskati in grmeti, a dežja ni bilo izdatnega. Strela je udarila v novo hišo kmeta Jožefa Kostanjevec, ravno ko so bili domači pri južni zbrani okoli mize. Vsi so omamljeni popadali po tleh, a so se polagoma zopet zavedli. Le starejši sin se dalje časa ni hotel prebuditi, zavedel se je še le, ko so ga sosedi zanesli na zrak in ga položili na zemljo. Ker je hiša nova in z opeko krita, je strela ni užgala. Ko je drugi dan prišel v šolo osemletni sin, se mu je še poznal prestani strah prejšnjega dne. Na vprašanje, kaj mu je, je odgovoril: Slabo mi je, ker sem bil včeraj mrtev. — Celje. Dne 7. julija ob 8. uri dopoldne vrš« absolventi orglarske šole v prostoru glasbene matice javni izpit pod vodstvom komisarja preč. gosp. Juraka, ravnatelja šole in učiteljskega zbora. Izpit je združen s produkcijo. Ker bo spored zelo zanimiv, opozarjamo prijatelje cerkvene glasbe, posebno gospod« organiste, da prisostvujejo izpitu in pruduk-ciji. Završne izpite polagajo absolventi orglarske šole: Gorenšek S., Hajnžič M., Jur«-tič F., Korpar C., Skok J., Matuša Fr., Potofr nik L., Pinter A. in Ulaga G. Piištanj. Kakor že zadnjič omenjeno, se vrši blagoslovitev našega novega gas. orodja ▼ nedeljo, dne 13. julija tega leta v Pilštanju. Sv. Peter v Sav. dolini. Dne 30. junija jt pretresla zgodaj zjutraj celo občino Sv. Peter i v Sav. dolini pretužna vest, da je nagloma od srčne kapi zadet mirno v Gospodu zaspal naš obče priljubljeni župan, načelnik krajevnega šolskega odbora, odbornik Hranilnice in posojilnice Jernej Novak, posestnik v Podlogu. Načeloval je občini Sv. Peter v Sav. dolini od 5. julija 1920 dalje in sicer eno leto kot gerent in devet let kot župan. Vsled svojega nesebičnega, blagega in dobrotljivega, vsestransko pravičnega značaja je bil v občini zelo priljubljen in bi bil gotovo še mnogo let županoval, če bi ga božja previdnost ne bila poklicala tako nepričakovano k sebi. V nedeljo, dne 29. junija, na god sv. Petra in Pavla jo še prisostvoval kot župan z občinskim odborom procesiji s sv. Rešnjim Telesom in se udeležil tudi še popoldanske službe božje. Značilno je in se občinski odborniki še spominjajo, ko je ob sklepu zadnje občinske seje rekel, da najbrž zadnjikrat predseduje občinski seji. Rojen je bil 18. avgusta, 1870, torej ni dosegel starosti 60 let. Poročen je bil z Jozefo, rojeno Sedminak, s katero j® živel v najlepši zastopnosti, zato žaluje bla/-ga žena z 11 otroci ob preranem grobu skrb* nega moža in očeta. Mi pa, ki smo poznali njegov blagi značaj, mu kličemo: Spavaj mirno v Bogu, saj križ nam sveti govori, da kmalu vid'mo se nad zvezdami! Spodnja Polskava. Dne 22. junija tega leta se. je vršil na Spodnji Polskavi v dvorani g. Siherla javni sestanek vseh občanov radi proglasitve Spodnje Polskave za trg. Pripomniti moramo, da je bil ta sestanek s strani Pol-skavčanov zelo slabo obiskan, dasiravno j» bil posebno za nje največjega pomena. Govo- Eopef m mul gori Mayeyih spisov namreč II. „PO aiHEffl HIMBEST3HU" lussbino: V ieči - iz ¡eče slovo flmadije. Cena 13 Din. Naroča »e pri Cirilov! knjigarni, Maribor »Nikdar,« poseže vmes grofica, razburjena, »o pravični Bog, torej je res, kar se mi je nami-gavalo in česar nisem hotela verjeti, torej je le res, da je grof Tatenbah, visokonadarjeni služabnik svojega vladarja, zaveznik upornikov ter da mu hoče postati nezvest.« »Zakaj verolomen,« reče grof, »gre za to, ka-Ro se stvar imenuje. Ogrski magnatje samo hočejo dobiti nazaj svoje stare pravice, katerih jim na Dunaju ne dajo. Ako smo mi v tem boju ob njih strani, dobimo kot plačilo neodvisnost in dedno pravico vojvodske časti, združene s celjsko grofijo. Le pogumni sme pričakovati zmago, zato hočem iti z njimi.« »Nazadnje prideš na morišče,« pripomni grofica, dvigne proseče roke ter reče: »Poslušaj glas svoje žene, matere svojega otroka, opusti to početje in to zvezo! Ali jih še nisi spoznal, svojih prijateljev, ki so med seboj needini in ki so sposobni, da izdajo drug drugega, ako gre za to, da sami zmagajo ali pa se rešijo. Bojim se, dragi soprog, da boš ti prva žrtev.« Grofu Tatenbahu je zablestela svetla solza v očeh. Očividno so ga ganile te besede, zato reče z mehkim glasom: »Pomiri se, Ana, sedaj veš vse in ne čudim je imel na zemlji; saj je vedel vnaprej, kakšen svarilen odgovor bo dobil. Ko je nekaj časa gledal v jasne oči svoje zveste žene, je dvignil svojo sklonjeno glavo te; rekel: »Ana, prav imaš, veliki načrti zorijo v moji duši. Ta resna ura, v kateri stojiš ti, plemenita, velikodušna, odpuščajoča žena pred ponižanim soprogom, mi daje priliko, da ti jih razkrijem. Vedi torej, da je tako, kakor praviš. Veliki sklepi dozorevajo v moji duši, velike načrte hočem izvesti. Grof Erazem Tatenbah bo povečal sijaj svoje hiše, dodal bo grofovskl kroni še voj-vodsko.« »Ivan,« reče grofica ter postane smrtnobleda. »Ti se čudiš, Ana,« reče grof smehljaje se, »seveda je to razumljivo. Tvoja nežna ženska duša, ki se giblje v ozkem krogu domačnosti, ne more razumeti nenavadno velikih in — rad priznavam — tudi nevarnih načrtov, ki me vlečejo k zvezi z mojimi prijatelji na Ogrskem. Če pa zmagam v tem boju in stopim kot neomejen vladar celjske grofije in morda še kakega večjega dela Štajerske, pred te, da ovenčam glavo sebi, tebi in sinu z vojvodsko krono, potem, draga Ana, mi boš rekla, da sem storil prav, da ...« rilo je več govornikov o pravicah in dolžnostih, oziroma obveznostih trga Tako o zgra-darini, dalje o davku, katerega kmetskim posestnikom v vasi ni treba plačevati, pač pa se plača takoj, ko iz vasi postane trg. Dalje se je razpravljalo o proglasitveni taksi, potem o kanalizaciji, katero trg mora imeti, kakor tudi o vodovodu. Vse to stane danes težke tisočake. In kdo bo te plačal? Velika Nedelja. Posebnih novic ni, katere bi bile vredne, da bi jih omenil. Da se je tu In tam komu zahotelo kurje pečenke, in sicer na tuje stroške, da so nekateri dečki v Drakšlnu po noči črešnje brali in še zraven gospodarja zmerjali, da jim je samo zelene ln črvive pustil, se ne splača, da bi človek bolj obširno pisal in nedolžen papir mučil. — V nekem kraju naše župnije se je pripetil dogodek, o katerem se pač sme le tiho na uho govoriti. Ako bi »Gospodar« kaj takega na svetlo spravil, bi šla dopisnik in urednik po novem tiskovnem zakonu tja, kjer je najmanj prostovoljcev. — Kakor vsako leto, smo imeli tudi letos na Trojičko nedeljo žegnanje. Čudno se nam zdi, da nas letos na naše glavno proščenje niso počastili običajni prodajalci ln ringlšpil. Imeli pa smo za nadomestilo nekaj dosti lepšega. Mladi, komaj 17 let star orga-nist, sin svetinskega organista, nam je oskrbel prav lepo petje. Pa tudi naše častitljive etare orgije so pod njegovimi veščimi prsti pele tako veličastno, da je marsikateri pajek, ki je že več let mirno predel po raznih »žveg-lah«, prišel polukat, kdo Je neki ta, ki ga po dolgem času podi iz skrivališča. Ormož. V Loperčicah je umrl posestnik Sever Ivan, večletni cerkveni ključar pri podružnici sv. Ivana na Humu. Za njim žaluje žena, ki ji je bil rajni zvest sodrug skozi življenje, in deset dobrovzgojenih otrok obžaluje prerano smrt svojega skrbnega in dobrega očeta. Naj mu bo sv. Ivan dober priproš-njik pri božjem prestolu in Bog naj mu poplača posebno v zadnjih mesecih vdano in krščansko prenašano hudo trpljenje. — Izmed 11 mož, zaslužnih za gasilstvo, je bil na zadnjem letnem občnem zboru jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani imenovan za častnega člana tugi g. Hanželič Franc, župan na Hardeku in načelnik okrajnega cestnega odbora. Čestitamo! — V novi cerkveno-konku-renčni odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: Kuharič Ludovik kot načelnik, Skollber Martin, Kirič Ivan, Ivanuša Ivan in Zorjan Matevž kot odborniki. — Podjetni mlinar Je-remic Franc si je dal napeljati v svoj mlin na Dobrovi električni vod, tako da bo lahko obratoval. — če zamudiš prleški vlak ali se hočeš bolj nobel peljati, se lahko vsedeš pri hotelu Rajii na avtobus, ki vozi ob 10. uri proii Lju.omeru ob 4. uri popoldne pa proti VaražJinu. — V nedeljo, dne G. julija bo priredilo društvo lepo igro v domu. Sv. Barbara v Halozah. Dne 24. maja tega leta je umrl vrli krščanski mož, naročnik našega lista g. Mihael Petrovič iz ugledne Hrastinske rodbine. Bil je dober kmet, priden sosed in vzgleden mož in oče svojim otrokom in vnukom. Umrli je bil rojen leta 1862, preminul pa je po kratki bolezni. Gostoljubna hiša Hrastinska bridko občuti izgubo svojega gospodarja Toliko udeležencev pri pogrebu ni imel že dolgo kak faran. Tudi »Slovenski Gospodar« izraža žalujoči rodbini svoje sožalje; rajnemu pa bodi večni mir in pokoj! Sv. Barbara v Halozah. V strahu gledamo vsak dan nič dobrega obetajoče oblake, kateri nam dan za dnem groze uničiti naše ha-loške vinograde, ki so edini vir dohodkov za naš obstanek. Tako so se pripodili na Telovo usodni oblaki s točo, ki je kraje ob hrvaški meji naše župnije deloma pobelila. Hvala Bogu, ni nič občutne škode, ker so zrna bila predrobna. Praznujte praznike in nedelje, ne delajte v goricah, ker šiba božja je trda in parkrat nam Je pokazala, da ni vedno za tramom, ampak zamahnjena proti nam. Griže pri Celju. Nenadna smrt dijaka tretje-šolca Antona Pinter iz Zabukovce. Z dobrim uspehom je dovršil tretji gimnazijski razred v semenišču čč. oo. minoritov v Ptuju; vesel je prihitel 20. junija tega leta domov v naročje drage mamice, vse polno načrtov Je imel za počitnice, pa prinesel Je s seboj kal emrtl, ki mu je v treh dneh končala življenje. Pri Kra$R€ hoire neomejeno trpežne pri vlažnem zraku in potu dosežejo dame in gospodje brez Skar s Hela-Haarkrausel-essenz. Tudi krasna Bubi-glavica se i Hela olepša tako, da ne rabi nobene ondulacije. Veliko časa in denarja se s tem prihrani, pospešuje rast las. Vaša slika v ogledalu Vas bo očarala. Takoj pri oporabljenju polno ondulira-nih kodrov, krasne frizure. Mnogo pohvalnih pisem. Posebno gledališke igralke so izrazile polno hvale. Cena Din 12.—, tri steklenice Din 25.—, lest steklenic Din 40.—. Dr. Nic. Kemčny, Kožice H, Postfach 12/H 14, Oecho-glovakei. 761 neki igri v zavodu se je par dni poprej malo ranil na nogi; v zavodu so mu rano brž razkužili in obvezali in noga je bila kmalu dobra — na videz — in šel je domov. V nedeljo nato so se že začeli kazati znaki zastrupljenja Domači niso slutili kake nevarnosti; v pon-deljek so ga poslali v bolnico, a bilo je že prepozno, med potjo je izdihnil. Hud udarec je bil to za blago mamico, za brate in sestre; vsi so pričakovali, da bo enkrat njihov ljubljeni Tonček dosegel svoji ideal, svoji cilj in postal redovnik-duhovnik; pa Bog ga je prej poklical k sebi; nebeški Vrtnar je lepo cvetočo lilijo presadil v nebeške vrtove. Pogreb rajnega je pričal, kako je bil pri vseh priljubljen. Udeležilo se je pogreba ogromno število domačinov, sorodnikov, bivših tovarišev in znancev. Iz Ptuja je prišel č. p. Mirko in je spregovoril ob odprtem grobu v srce segajoče poslovilne besede. Vsi navzoči so bili do solz ganjeni. Navzoča sta bila tudi oba domača g. duhovnika in nekdanji katehet rajnega. Težko smo se poslovili od svežega groba. Na zemlji ta idealni dijak, vzoren gojenec, zlata duša in plemenit značaj ni dosegal sreče, da bi slovesno zapel: Gloria in excelsi« Deo — naj v nebesih vekomaj prepeva: Slav« Bogu na višavah! Dragi Tonček! Ostal nan boš v neizbrisnem spominu; počivaj v miru; nad zvezdami se zopet vidimo I — Tvoj bivSJ katehet. Teharje. Tombola in velika gasilska veselica na Teharjah, za katero se vrše obsežn« priprave, bo v nedeljo, dne 6. julija v krasnem, hladnem parku za občinsko (bivšo Oa-vatičevo) vilo. Ob 11. uri dopoldne je v park« koncer tamburaškega društva Ob dveh popoldne pričetek tombole. Dobitkov je nad 250 in med temi: Šivalni stroj, moško kolo, kuhinjska kredenca, pol klaftre drv, boks usnje, vreča moke, voz drv in drugi. Po končani tomboli ljudska veselica, pri kateri igra pol-noštevilna železničarska godba. Ponikva ob Južni železnici. Nikjer se pesem »Preljubo veselje« tako lepo ne sliši, kakor pri naa. Ni čuda! Saj jo je «pesnil tukajšnji slavni rojak Slomšek. In zapeli so jo tudi nagi vrli igralci ln jo Se bodo, ko bodo spet nastopili na odru s tako samozavestjo kakor tokrat obakrat. Nič se ne zmenijo, četudi nimajo pred seboj stotine gledalcev, njim je 1< namen izobrazba in pošteno razvedrilo. Pri Stancerju v Slatini po so obhajali ganljiv« domačo slavnost posvetitve preav. Srcu Jezusovemu. Naj bi se našlo v župniji še veliko posnemalcev! — Pripravljamo se za sveto birno na vseh koncih in krajih. — Z življenjem smo zadovoljni, sato se nam ne mu- se, da te je ta novica pretresla. Pozneje boš bolj trezno o tem sodila, moja zvesta duša, in takrat bova o teh načrtih dalje govorila.« Še enkrat objame grof Tatenbah svojo soprogo, jo poljubi na Celo ter jo spremi do stranske sobe, odkoder je prišla v svoje sobane. Po odhodu soproge grof Tatenbah ni bil več to, kar je bil ravnokar: ponižni, skesani grešnik, ki je klečal pred svojo soprogo. Zopet Je zavladal nad njim ponos in izraz nezadovoljstva mu Je zasenčil obraz. Zdajci stopi k vratom male sobe. »Moj sluga Boltažar naj pride takoj,« zagrmi nad strežajem v predsobi. V drugem trenutku je že stal Boltažar Ribi, zaupni sluga grofa Tatenbaha, pred svojim gospodom. »Ali si izročil obe pismi, ki sem Jih pred svojim odhodom v Konjice dal v tvoje roke, moji soprogi in grofici Zrinjski,« vpraša grof ter z jeznim pogledom ošvigne svojega slugo, ki mu Je obraz prebledel. »Da, gospod grof,« odvrne sluga z negotovim glasom. »Ali si Jih sam izročil,« vpraša grof dalje. »Tega mi niste naročili,« odvrne sluga s predrznim poudarkom. »To se Je samo od sebe razumelo,« reče grof, »ln ni bilo treba tega posebej naročati, osobito tebi, ki si tako brihten. Po kom sta bili pismi izročeni?« Boltažar Je molčal nekaj časa kakor bi premišljeval, ali naj pove vse. Čez nekaj trenutkov reče t »Pismo za grofico Zrinjsko Je izročil Laslo Fekete, dobil sem ga v gostilni »Pri slonu«, kjer Je pravil, da odpotuje vsled vašega naročila drugi dan v VaraŽdin. Nisem hotel čakati, da bi prišla grofica Zrinjska v Račje. Drugo pismo za gospo soprogo sem izročil služkinji gospe grofice, ki ga je gotovo izročila.« »Lopov,« zakriči grof, »ali ne veš, da si zamenjal obe pismi, in je dobila moja soproga pismo, naslovljeno na grofico Zrinjsko I« »Bog nas varuj,« zastoče sluga, »to je nesrečna pomota.« »Za katero bi moral dati svojo glavo, če bi bil moj podložnik,« reče grof ves razkačen, »ker to nisi, ne morem drugega storiti, kakor da lahkomišljenega In nezvestega slugo za vedno naženem lz svoje hiše.« najboljša reklama za trgovce, obrtnike in zasebnik« so lepe tiskam, kakor □. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-de, dopisnice, le« taki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri-poročilnice ki jih izvršuje v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenab Tiskarna sv. Cirila «Mariksnu. H o roška c. 5 di na drugi svet, pač pa jo primaha tu pa tam kateri na ta svet. — Na Slomu je hud vihar podrl starodavno lipo. Je pač doslužila, a na njenem prostoru bo zrastla druga. — Dokaj šolskih izletnikov nas je letos posetilo, pa bi 6e bilo za drugi zraka, postrežbe in zanimivosti dovolj. Pridite! Eostrlvnica niže Boča. Letos je Boč dobil razgledni stolp (18 m visok). Na predvečer je bli stolp razsvetljen, v nedeljo, dne 22. junija je nešteto občinstva prihitelo na Boč. Ob 10. uri je bila služba božja v cerkvi sv. Miklavža. Sveto mašo je daroval g. Cilenšok, pridigal pa je g. prof. Rezman, kako je ustanovitelj sv. Cerkve Kristus rad zahajal na gore. Med sveto mašo je igrala godba »Drava«. —-Od cerkve sv. Miklavža do vrha Boča se je vil sprevod ljudstva, nakar se je vršila ob 12. url blagoslovitev in otvoritev stolpa. Govorniki g. Cilenšek, g. Rezman in g. Verk so ,v krasnih besedah poveličevali lepoto naše zemlje, ljudstvo pa je vzklikalo živijo kralju in slovenskemu narodu. Raz stolpa so si potem ljudje tekom dneva ogledovali krasoto spodnje Štajerske. S stolpom je Boč veliko pridobil ter je postal krasna razgledna točka, ki kliče: »Kvišku srca k Bogu!« PRIJATELJ, molitvenik za može je izšel. Zelo prav je, da imajo tudi možje svoj molitvenik. Posebne prošnje in posebne molitve, kakor tudi posebna premišljevanja so za moža potrebna. Želimo, da bi se molitvenik vsem možem prav prikupil. Cena mu je: rdeča obTeza Din 16.—, zlata obreza Din 20,— in se naroča v Titkarni sv. Cirila v HarTlioiu, Koroška casta 5 in Aleksadrova cesta G, si p«iš!i!§ " 1 psl€ i§ prcn§- MifU? Sultan severno afriške pokrajine Maroko, ki se mudi baš sedaj že dalje časa na Francoskem, nima nikakega vpliva na južnem delu svoje dežele. Bolj bolehen mož je in kaže bore malo zanimanja za svoje rodovitne pokrajine, kamor pride zeio redko. Veliko večjo moč, da, največjo v Maroku, s katero mora tudi računati francoska vlada, ima paša v MarakeŠu: Si-Hadš-Thamie Glav/ie, nekronani maročanski kralj. On je odstavil sultana Mulai Habida, katerega je poprej ščitil, in porinil v ospredje Francozom prijaznega očeta sedanjega sultana Mulai Jusufa. Francoska uprava se trudi, da je s tem možem v dobrih odnošajih. Francozi nočejo nalašč videti in ne slišati, kaka nasilja uganja paša, ki govori boljše francoski nego arabski in nastopa vsako leto štiri mesece v evropski obleki "7 Vichy ali v Parizu. Paša Si-Hadš-Thamie Glawie je doma vladar strahu in trepeta. Bogataši se ga bojijo, vsakdo ga sovraži in oprijelo se ga je ime »pes«, vendar nik-do mu ne upa oporekati ali se zoper-staviti njegovim poveljem. Celo njegovo vladanje je pozidano na ropu ter zahrbtnosti. Njegovo ogromno premoženje obstoja iz palač, vrtov, posestev, rudnikov ter bančnih podjetij in vse je nakradel ter naropal. Palača, v kateri prebiva, je obdana od vrta, ki je obsežen kakor celo predmestje. Poslopje je opremljeno kar najbolj razkošno. V sprejemni dvorani j'e koncertriral pred kratkem orhester iz Pari-za, ki se je pripeljal iz Francije v Maroko na stroške paše, pred več nego 1000 poslušalci. Glavni podporni steber paš« je njegov nečak, kajd v Teluwetu, ki živi tudi zelo potratno. Celih šest mesecev je imel zgoraj opisani paša svojega lastnega brata kot ujetnika, ker mu ni hotel »prodati« oljčnega vrta. Še le potem, ko je bila kupna pogodba podpisana, a nikdar Izplačana — je podaril pomilovanja vrednemu svobodo. Necega dne bil poklican k paši neki Musta/a, o katerem so govorili, da ima pet milijonov zlatnikov. Vladar ga je pozval, naj deli z njim zlato premoženje. Nič druzega ni hotel paša od njega. Povabljeni je bil tako nepre-u d aren, da je odklonil ponudbo in prisegel pred nebom ter zemljo, da nikakor nima toliko premoženja. Mustafa se ni vrnil na dom celi dve leti; ostal js celi čas kot gsot pri gostoljubnem paši pri kruhu ter vodi v temni čumnati. Mustafovi sorodniki so S3 obrnili na francosko vlado za od-pomoč in ta je zahtevala od paše to- zadevna pojasnila. Si - Hadš - Tliamle Glawie je odgovoril prostodušno: »Mu-stafa je radevolje pri meni, ker se mu tukaj dopade. Jaz ga bom gospodom pokazal, ako počakate nekoliko.« Kmalu se je pokazal Mustafa, lepo umit, počesan in obrit. Brez obotavljanja je izjavil sorodnikom, da mu niti na misel ne pride, da bi zapustil palačo paše. Dobro je znal, ako bi šel s francoskimi uradniki, bi bil že gotovo drugi dan smrtna žrtev od paše najetih morilcev. Dve leti jo čakal paša, da je Mustafo omehčal. Dosegel je svoj cilj. Sedaj živi Mustafa zopet na svojem domu, občuje s pašo prijazno, a preostalo premoženje je pustil prepisati iz previdnosti na ime mogočnega Angleža. Na tak način bogati paša v Marake-šu, njegovemu vzgledu sledi predvsem nečak v Teluwetu, nato mogočnjaki druge vrste, kalifi in kadiji. Radi izsiljevanj, katera uganja mogočni paša na njih, se skušajo odškodovati z roparskimi pohodi nad bogate trgovce in premožnejše kmete. Nikdo se pa temu roparskemu početju ne upira. Marokanec se pač tolaži s tem, da je vse to določeno v naprej in na usodi človeka je izključena vsaka sprememba. OZDRAVLJENI BOLNIK. Bogati ljudje imajo kjub svojemu bogastvu včasih tudi vse mogoče težave in bolezni, g katerih, hvala Bogu, revež nič ne ve. Kajti mnogo je takih bolezni, ki ne prihajajo od zraka, ampak izvirajo iz polnih kozarcev in skled, iz mehkih naslonjačev in postelj. To je izkusil tudi bogataš, o katerem hočem tu pripovedovati. Celo dopoldne je sedel v na-, slonjaču in je pušil tobak, če ni bil prelen,' ali pa je gledal skozi okno. Opoldne pa je la jedel kakor mlatič in sosedje so često ugibali: »Ali je zunaj veter, ali pa naš sosed tako piha?« Vse popoldne je jedel in pil, zdaj kaj mrzlega, zdaj kaj toplega, brez gladu in brej Ste mrnlrnl no M Izliojo mk iedBti I Prinaša vsakokratni nečlelj-iki evangelij in razlago ter drugo podučile verske članke, razentega pa resničen dogodijaj iz m i 3i j ono v „Mladostni navikanec — postane redovnik" la mlčno zgodbice za deco. Biane mesečno samo 2 Din, celoletno 24 Din. Še danes ti naročite NEDELJO po dopisnici na spodnji naslov: Uprava NEDELJE, ftiarlbor, Slomškov trg 20. »To hočete storiti,« vpraša Ribi z izzivalnim glasom in s predrznostjo v pogledu. »Ti še dvomiš nad tem,« reče grof jezen, »ali naj te ¡¿pomnim na posledice, ki so nastale vsled tvoje nepopisne lahkomiselnosti pri vročitvi obeh pisem. Pojdi, s tem trenutkom si odpuščen iz služba. Moj tajnik ti izplača plačo, ki ti še pripada. Zdaj pa se poberi malopridnež izpred mojih oči, sicer bi se Še mogel spozabiti nad teboj.« »Ne delajte tega, gospod grof,« odvrne Bol-tažar popolnoma mirno, »morda se boste kesali, da ste odslovili slugo, ki je bil stražar in obenem priča, ko ste uživali sladke ure. Sedaj pa me hočete na ta način plačati.« »Glej ga, predrznega,« vzkipi grof ves besen, »ki še hoče groziti. Grom in strela, ali morda misliš na to, da bi izdal moje razmerie do grofice Zrinjske? Prideš prepozno, lopov, Ana Terezija ve ravno vsled zamenjave pisom vse, kar bi sicer ne smela vedeti, pa je odpustila in pozabila vse.« »No, to pa se je zgodilo naglo,« reče Bolta-žar s porogljivim nasmehom ter pripomni: »Sluga Boltažar ve še za druge tajnosti svojega gospoda, ki jih vzame seboj. Ako ostane pri moji odslovitvf, bi mogel riroSntevac. ti te nekdaj hotel spremeniti kamen v kruh, tudi papirje spremeniti v pristne cekine.« Grof Tatenbah ni več slišal teh besed odpuščenega sluge, ki se je hitro odstranil. Grof j« poklical strežaja, da ga sleče, nato pa je šel v stransko sobo h kratkemu počitku. XVI. Pri vedeževalki. V desni roki pa ima Ogledalo iz zlat A, Pred oči mu ga drži, Kaž« v njem pretekle dni Mu v svetlosti jasni spet Kaže čas prihodnjih let Jenko. Ljudje, ki so rojeni za vladanje in se tega zavedajo, se smatrajo, čim bolj se odmikajo od načel poštenosti, tem bolj za poklicane, da poteptajo pod svojimi nogami vse, kar se jim postavi nasproti. Ljudje so jim igrača, ki jo vržejo v stran, če hočejo kaj doseči. Svoboda, moč, čast in slava, to so zadnji cilji, po katerih stremijo. Ako v njihovih srcih ni docela zamrl čut za pravico in krepost,, se pri njih pojavljajo trenut^L ko si morajo sami reCU , /".V.V? , . . V.7/ teka, zgolj iz dolgega časa, do večera. Nikoli se ni moglo prav reči, kje konča obed in kje se začne večerja. Po večerji je zlezel v postelj in je bil tako utrujen, kakor da bi bil ves dan kamenje nakladal ali drva cepil. Dd takega življenja se je silno odebelil. Do |edi in do spanja ni imel pravega veselja In dolgo časa mu je bilo tako, da ni bil ne prav zdrav in ne prav bolan. Če ga je kdo .vprašal, je imel 355 bolezni, namreč vsak dan drugo. Vsi zdravniki v mestu so mu. morali svetovati. Polne čebre zdravil je popil in fcebroj praškov zavžil, tako da so ga za šalo Imenovali dvonogo lekarno. Ali vsa zdravila tau niso nič koristila, ker ni slušal, kar so piu zdravniki naročevali. Rekel je: »Čemu >em bogataS, ako bi moral živeti kakor pes |n zdravnik me za moj denar ne bi hotel Izdraviti?« Nazadnje Je doznal za zdravnika, M je stanoval 100 ur daleč proč. Pravili so B njem, da je tako spreten, da bolniki še ►zdravijo, če jih samo prav pogleda in smrt fce mu izogne, kjer ga le vidi. Do tega zdravnika je dobil zaupanje in mu Ja pismeno opi-|&1 svoje stanje. Zdravnik Je kmalu spoznal, kaj mu manjka, namreč na zdravil, ampak Ciernosti in gibanja. Mislil «1 je: »čakaj, te-bom hitro ozdravil!« Zato mu je pisal: »Dragi prijatelj! Hudo je z vami; ali pomagati Vam morem, le hočete slušati. V trebuhu imate hudo zver, tamreč zmaja s sedmimi gobci. Z zmajem moram govoriti osebno in zato morate priti k meni. Ali ne smete se voziti, niti jahati na drugem konjičku, kakor na tistem, ki Vam ga izdela čevljar. Drugače pretresete zmaja In odgrize Vam čreva, kar sedem hkratu. — Dalje tudi ne smete večkrat jesti ko dvakrat pa dan po en krožnik sočivja, opoldne še pečeno klobasico ter v jutro meseno juho. Če Ijeste več, tedaj se zmaj odebeli, tako da Vam laduši jetra in krojač Vam ne bo imel več bmogo primerjati, pač pa mizar. To je moj nasvet. Ako mu ne sledite, ne boste več spomladi slišali peti kukavice. Napravite sedaj, kar Vam je drago!« Ko je bolnik to čital, si je takoj dal mazati Škornje in še drugo jutro se je podal peš na pot, kakor mu je to zaukazal zdravnik. Prvi dan je šlo bolj počasi; še polž bi ga bil lahko prehitel. Če ga je kdo pozdravil, mu ni od-tdravil, in če je kje lazil kak črviček po poti, tega je pohodil. Pa že drugega in tretjega Jutra se mu je zdelo, kakor da ptički še niso nikoli tako lepo prepevali kakor danes; rosa »e mu je videla tako sveža, trava tako lepo relena in vsi ljudje, ki jih je srečal, so bili tako prijazni in on sam tudi. Vsako jutro, ko je zapustil svoje prenočišče, je bilo lepše In on je hodil lažje in veselejše. Ko je dospel 18. dan v mesto, kjer je bival zdravnik, mu je bilo tako udobno in prijetno pri srcu, da si Je mislil: »Nerodno 'to, da sem baš sedaj ozdravel, ko sem prispel do zdravnika, če bi ml vsaj malce šumelo po ušesih ali kje trgalo po udih!« Ko je stopil pred zdravnika, ga je ta prijel za roko in rekel: »Zdaj mi pa vse natančno povejte, kaj Vara je!« Tedaj je odgovoril: Gospod doktor, meni, hvala Bogu, ne manjka nič, in če ste Vi tako zdravi kakor jaz, me bo veselilo!« Zdravnik Je rekel: »Dober duh Vam je svetoval, da ste se držali mojega na-Iveta. Zmaj je poginil. Imate pa še morda kakega izmed njegovih mladičev v telesu, tato morate spet peš domov ter dajte doma pridno žagati drva, ko tega nihče ne vidi, in ne jejte več, nego Vam zapove glad. Tedaj mladiči ne bodo mogli dorasti in lahko postanete star mož.« Pri teh hesedah se je zdravnik nasmehnil. Bogati tujec pa Je rekel: — »Gospod zdravnik, razumem Vas prav dobro in hvaležen Vam bom.« Pozneje se Je natančno držal nasveta ter živel 87 let, štiri mesece in deset dni zdrav kakor riba v vodi. Vsako leto je poslal zdravniku kot pozdrav kn>o vsoto denarja. ROŽA. 1. Krasno razvita, roža cveteča, v moji gredici rasteš rdeča 2. Ti si najlepša moja cvetica, krasna, dehteča cvetja kraljica. S. Kadar te zjutraj solnce obsije, radosti srce vselej mi bije. 4. Ljuba in draga si mi na svetu, zalo razcvitaj v vsakem se letu. 6. Čuval te bodem vsake nesreče, b da mi le kažeš cvetje rdeče. ODEOD JE LILIJA. D. P. Sveti Jožef, Marija in Jezušček so potovali v Egipet. Pot je bil pust in peščen. Jezuščku pride v čreveljček droben kamen, da se je moral sezuti in stopiti na gola tla. Tam, kjer je stala bela Jezuščkova nožica, jo pognala iz peščene zemlje lepa in neznana cvetlica — bela lilija, znamenje njegove angelske nedolžnosti in čistosti. — Po narodni legendi zapisal Ivan Trdina. IN POTEM? Sveti Filip je nekoč dospel v mesto, kjer Je bila slovita visoka šola. Posetil ga je mladenič, katerega je svetnik poznal že od prej, in mu je pripovedoval z velikim veseljem in prav na dolgo, da so mu starši dovolili študirati. Izbral si je študij prava, prišel v to mesto in sedaj se ne bo strašil nobenega truda, da more svoje učenje prav kmalu in dobro končati. Filip je mladeniča potrpežljivo in prijazno poslušal. Ko je ta končal svoje dolgovezno pripovedovanje, je svetnik vprašal: »No, in potem, ko boš imel študije dokončane, kaj se bo tedaj zgodilo?« — »Tedaj bom postal odvetnik,« je rekel mladenič. »In potem?« je zopet vprašal Filip. »In potem,« je nadaljeval mladi mož, »potem bom vodil razne zamotane in težavne pravde ter bom s svojo zgovornostjo, s svojo marljivostjo in razsodnostjo opozoril ljudi nase. To me bo naredilo slavnim.« — »In potem?« je vprašal svetnik dalje. »In potem,« je rekel mladenič, »in potem mi bodo gotovo poverili kako častno, javno službo. Tudi blaga in denarja mi ne bo manjkalo.« — »In potem?« je hotel vedeti svetnik zopet. »In potem,« je posegel mladenič zopet po besedi, »potem bom v časti in blagostanju imel udobno in čislano življenje: Z mirnostjo bom lahko čakal prijetne in vesele starosti.« — »In potem?« je vprašal svetnik še dalje. »In potem,« je rekel mladenič, »in potem — in potem — potem bom umrl.« Tedaj pa je Filip vprašal s povzdig-njenim glasom: »In potem?« Mladenič ni odgovoril. Molče Jo odšel. Ta zadnji »In potem?« ki mu Je kakor strela segel v dušo, mu ni mogel i t spomina. Kmalu nato je zapustil mesto ln Je sklenil, da bo najprej skrbel za blagor svoje neumrjoče duše. KOPANJE. Kopanje je lepo in zdravo, ali paziti Je treba. Drži se tehle pravil: 1. če ne znaš plavati, ne podaj se v globoko vodo. Ne zanesi se pri tem na to, da te bo že kdo izvlekel. Morda te baS nihče ne vidi, ko se utapljaš, ali pa si ne upajo za tabo. 2. Izogibaj se vrtincev v vodi. Tam tudi dober plavač komaj uspe. 3. če si sit, ne hodi v vodo. Kopanje kar po Jedi škoduje, lahko ti postane slabo in se ti pripeti nesreča. 4. Ne skači v vodo, kjer natančno ne poznaš, da Je dovolj globine. Marsikdo si je že dobil krvavo glavo ali še kaj hujšega. 5. Ne plavaj predolgo, daj si vmes dovolj odmora. 6. Ne bodi predolgo v Vodi. če že Imaš časa dovolj, solnči se vmes, potem pa zopet pojdi za kratko dobo ▼ vodo. 7. Ko nehaš a kopanjem, osuši se dobra Nikar se moker ne obleči, ker si lahko na-koplješ bolezen. SMEŠNICE. Veselo potovanja. Tone, Ivan in Drago so dobili v dar šotor ter so se v počitnicah podali na potovanje. Po noči so spali zunaj na prostem v svojem šotoru. Vse je bilo lepo, samo če bi ne bilo sitnih komarjev. Dečki so od njih zelo trpeli. Neke noči je zbudil Tone tovariše in, kazoč na par kresnic, ki so zašle v šotor, je rekel: »Jutri se vrnem domov. Zdaj letajo komarji že celo s svetiljka-mi, da nas lažje najdejo. — Tega ne pretrpi m. Ve si pomagati. Tik table z napisom »Riba-renje strogo prepovedano« sedi Janezek, ima na trnku črvička ter pridno lovi ribe. Občinski stražar ga prime: »Ali ne vidiš napi« sa, da tu ne smeš loviti rib?« Janezek: »Saj ne lovim rib, učim samo čr« vička plavati!« Ni pomoči. Mihec: »Oče, en deček iz mojeg« razreda je danes rekel, da sem videdi pra* tako neumen kakor ti.« Oče: »No, in kaj si rekel ti?« Mihec: »Nič, bil je prevelik —.« Pojasnilo. Prvi deček: »Čemu neki prid*« jo piščeta iz jajc?« Drugi deček: »To je vendar jasno — k«s sa boje, da jih ne bi z jajci vred skuhali.« REŠITEV NALOG. 1 e S e n b r A n a b i R m a r e D a r 8 t E n a 1 e N u h r 0 K a T s t 0 P a G 0 i 0 b jj R 0 b e c i 0 t i 0 kj B n r i B S NOVE NALOGE. 1. Dopolni prazne prostore s črkami, ki -h Vaše žetve je odvisen cd pogo ev, kako ste obdelali Vaso 2em'jo. Ti pogoji bodo najboljši, če uporabljate novega Fordsona. Vaša vprežna živina je po osemur-nem delu utrujena. Z nov^m traktorjem opravite de'o 3 vpreg, katerih vsaka ima 3 ali 4 konje, ker zamore t!e!a'i drevro 24 ur in se prilagoditi poljedelskim opravilom Ce kupite sedaj takoj novi Ford-son, boste končali Vaša dela i minimalnim časom in trudom in ste že vnaprej zagolovljeni, da bodi zemlja najbolje obrodila. Zahtevajtl predvajanje od Vašega zastopnika ki Vam more ob vsakem časi brezobvezno, predvajati traktor. FORD MOTOR COMPANY — TRST Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni brat, stric, oziroma prastric, gospod Josip ^Maiišek bivši ravnatelj dijaškega semenišča in profesor bogoslovja v pok. v nedeljo, dne 29. junija 1930 ob 10. uri, zjutraj po mučni bolezni previden s tolažili sv. vere v 73. letu svoje dobe boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se je vršil v torek, dne 1. julija 1930 ob 15. uri iz hiše žalosti Badlova ulica 15 na Magdalensko pokopališče. Sv. Requiem bo darovan v sredo, dne 2. Julija 1930 ob 8. uri v stolni in župnl cerkvi. Maribor, dne 29. Junija 1930. Jurij Zidanšek, brat; Marija Krajno, roj. Zidanšek, Ana Mastnab, roj. ZidanSek, sestra; sestra. Ing. Zidanšek Josip Karol, Miha Zidanšek, inšpektor, nečak; oskrbnik, nečak; Jakob Zidanšek, Marija Dr. Pnisova, Jože Krajnc, kaplan, nečak; nečakinja. mag. farmacije, nečak; Rodbine: Kovačljeva, Dr. Prnsova, Komparjeva, ftrengerjeva, Paholetova, P«-tellnškova, Finkova In Deberšek ova. ifeF . •-• ■ M¿2Cj£* : ■■. - -.-, h. .-„«i»; ïoïarua slrofe» In livarna Železa I. PfElf ER ml, Hote prl Mariborta IZDELUJE ... ». _ : mlatilnice ca roko, vitelj la motorno moč, vitelj ta 1 in 2 konja, vejalnice, slamoreznice, sadne mline, brane la travnike, reporeznice, koruzolušnice i. t. d. Popravilo vseh «trojev in motorjev, r»e litvine i« železa ia kovine. 769 Kot speclaliteto t Železno opremo za 2aga venecljaneree, elrkular žage, transtnisije za mline In vodne turbine. Vozni red za Din 2 - (po pošti Din 2.50 poslati v znamkah naprej, •ko se naroči le en Izvod) za vse železniške ln avtobusne proge Slovenije dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. ^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII 6 «ta- Trt, POS€S(VO novanj^veiik «adonosnik, gozd, travnik, ▼ biti kovačija, otiskainica in poslopje sa kuhanje žganja, 20 minut od Maribora le radi itarosti ugodno proda. 828 Naslov pove upravništvo. ME MUCI ZOB tedaj z nekoliko kapljicami Feller-Jevega prijetno dišečega Elsafluida namočimo košček bombaža in dam v piškav zob, a na lice položim obkla-dek z Elsafluidom. Vporabljam ga na «unaj za drgnenje pri revmatizmu, gihtu, prehlajenju, nervoznosti, za zaščito proti gripi — a pri kašlju, »labostih, krčih i. t. d. vzamem nekoliko kapljic na sladkorju. Delajte tudi Vi tako — 692 pomagalo bode tudi Vam! Eellerjev Elsafluid, to ie 83 let znano narodno sredstvo in kozmetikum stane v lekarnah in vseh podobnih trgovinah: fioizkusna «tekleničica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din, specialna «teklenica 26 Din. — Po pošti najmanj za 62 Din pri: EUBEM1FELLEH, lekarnar, Stublca Donja, Elsatrg 341 ZAHVALA. Povodom prebridke izgube naše nadvse ljubljene matere ln žene PIARJETE VAUC bivše posestnlce (prevžltkarice) v Borovcih Je sprevidena z zakramenti sv. vere dne 5. Junija mirno v Goepodu zaspala. Tem potom se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v pomoč v nesreči, za mnoge Izraze sočutja in tolažbe "ter tudi vsem, ki so Jo prišli kropit. Prisrčna hvala č. g. župniku za spremstvo in cenj. pevcem za v srce sega-Jočo žalosttnko, kakor tudi za govor ob odprtem grobu. Najlepša hvala ženam nositeliicam In darovalcem vencev. Prav iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in tnancem ter sploh vsem, ki so nepozabljeno mater spremili na njeni zadnji poti. Borovci, dne 17. junija 1930. T92 Žalujoča rodbina. V ■■ ZAHVALA. Za Itevllne dokaze iskrenega sočustvovanja hi sožalja, ki smo ga prejeli ob izgubi naiega •rčno ljubljenega sinka in brata •e tem potom najiskrenejše zahvaljujemo. Po-•ebna zahvala gospodu župniku Zadravcu za nagrobni govor, g. Jošku Lahu za poslovilne besede na domu, g. upravitelju Meglu in uči-teljstvu za pogrebno spremstvo, kakor tudi vsem součencem in soucenkam, kateri so svojega tovariša spremili na zadnji poti, enako njegovim vrstnikom prisrčna hvala za nagrob-nice. Iskrena hvala vsem in vsakemu. V Osluševcih, dne 83. Junija 1930. S21 Žalujoči ostali. Najcenejše nrezavanje Sip, kakor prirezavanje po meri, velika zaloga modernih okvirjev pri Ivan Klančnlk, steklarna, Maribor, Slovenska ulica 15 (za Ljubljansko kreditno banko). 634 Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat - Lungenheilanstalt) Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina. ___813 Krojaškega vajenca sprejme takoj Niko Furman, krojač, Studenci pri aMriboru. Kralja Petra ceeta £1 809 V prodaji leži Vaia bodočnost! Ako se čutite sposobnega, doseči visok promet naših prvovrstnih predmetov, Vam nudimo tem potom naše zastopstvo ter Vam jamčimo za boljši zaslužek kot v kateremkoli drugem poklicu. Pišite nam in priložite znamko za odgovor. Tehna družba, LJubljana, Mestni trg 25/1. 788 Trgovski ačenee iz dobre hiše, c dvema razredoma meščanske iole se sprejme v trgovini z mešanim blagom Franc Kolleritsch, Apače. 787 Za Nlkropost išče zastopnike povsod Josip Lindifi, Ljubljana, Komenskega ulica 17. Za odgovor pošljite 2 Din v znamkah. 77» Hlapca, kravarja, ki zna dobro dojiti, sprejme takoj grad Fala. Mesečna plača 800 Din. 788 Išče se kuharica In gospodinja v župnišče, poštena, zvesta, vešča vsakega dela na vrtu in na polju. Sprejme se tudi dekla, poštena, stara od 15 do 17 let. Plača po dogovoru. Naslov: Župnišče v Stoprcah, pošta Rogatec. 811 BHBBBEBBBBSsBBBBBiiHiiBHSEBSBBBBBBflBBBBB m ehes33s3s3 Preßno sä saftavüSe goielno mago oDistMe ® 1 1 Največja modna trgovina v Sloveniji, meri 98 V* »tr z 38 veli likimi izložbami. Velikanska Izbira vsakovrstnega blaga nudi m čudovito nizke cene. V konfekciji plašči od 300 Din ® naprej kakor tudi vso blago ceneje kot drugod. 89 ® Modne knjige zastonj. 728 Modne knjige zastonj. BisfflBHfaflssasffiBBBaHSSBasaEBBaBBaHsaBaafflian kupite barve, lake, firneže, terpentin, karbolineum, maže za kolesa, olj© ^a stroje In most, bencin »t i. t. d. pri i. t. d. BRANKO SUČEVIČ, Maribor Telefon št. 2153 Slovenska ulica S Telefon it 2163 Poročne prstane kupita najceneje samo pri tvrdkl MarlDor, dospss&a BL 15 || Ure, zlatnina, očala. Popravila hitro, dobro i in po ceni. 1444 JÜL £ Z 1. julijem 1930. je preteklo 35 let, odkar sem o tvoril svojo trgovino z mešanim blagom v Poštni hiši v Ptuju. Zahvaljujem ea tem potom vsem mojim ceDj. odjemalcem za izkazano zaupanje in prosim tudi v bodoče za njih naklonjenost in poset. Razen ipecorij3kega in galanterijskega blaga imam v zalogi tudi šivalne strojo, možke kakor ženske in dirkalna kolesa znamke „Wattenrad, Puch, Wiltler, Sulfan" itd. za 1.400-—, iS.600'—, 1.800'-, 2C00'— Din. Dobijo se pri meni tudi vsi nadomestni doli za kolesa, kakor tudi vsakovrstni plašči od Din 60'— in zračnice od Din 25'— naprej. Šivalne stroje in kolesa dajem tudi na obroke. Z odličnim spoštovanjem R. Wratschko, trgovec, Ptuj, poštna hiša. Zalila Vsem, ki so nas ob nenadni smrti tolažili, žalovali ter spremili gospo na njeni zadnji poti, prisrčna hvala. Posebna zahvala g. dr. Cernej, ki je rajno zdravil in tolažil v njeni hudi bolezni. Globoka hvala čč. gg. duhovnikom za spremstvo in vsem mnogoštevilnim darovalcem prekrasnih vencev in cvetja. I.epa hvala gosp. Kobale, ki je prevzel vse pote in mi olajšal velike skrbi. Tisočera hvala vsem. Slov. Bistrica, 22. junija 1930. Globoko žalujoči ostali: Juri Schosher, soprog; Ivan ia Kari, sina in njih žene na Dunaju. 808 jn najceneje prt 817 ¿Preproge stori, posteljne odeje. Mar lu ¿Preis posteljnina, vložki, modraei, zastori, posteljne odeje, pohištvena tkanina itd. najboljše Brezplačni ceniki l M A RIB OII, Gosposka ulica 20 0 D'n plačam ako Vaših kurjih očes, bradavic, trde kože, atiščaacev Itd. ne odstranile v treh dneh z Radio Balzamom, brea bolečin. — Hvala Vam za Vaš Balzam, s katerim sem odstranil vrlo stare kurje oči. Spoštovanjem! Mihael Zovr.ik, župnik, Begunj«, pošta Lesce, Bled. Rešite s« tudi VI teh nadlog! Vsaki lonček ima garancijol Lonček za 18 Din (predplačilo) ali 18 Din na povzetje pošlje 812 . COTIC, Ljubljena Vil, HamalSba 10, Vale prlïiranlce naložite popolnoma varno pri HfftVI POSOJILNICI Maribor regtstrovana zadruga z neomejeno zavezo Eeninl tiaveh se vlagateljem ne odtegne. Wr ©fcresItrZa vloge: narezane 6—17«, vezane 1Vi—87®. 05 CeK. zev. v LJubljani rei. si. 14349. Posojila po 9—1$ Nalagajte po položnicah Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pnpiiarno varnem zavodu ki obsioja že 04 let {v lastni palači pri kolodvoru) Za hranil, vloge jamči poleg premoženja hranilnice Prihrankom rojakov ▼ Ameriki, denarja nsdoletnih, ki M vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo. Hranilnica daje pGSOjila na semljiSša po najnižji ctsrest« ni meri, — Vsa prošnjo rešuje brezplačno. 4 s vsem premoženjem in vso davčno močjo, £k Ak* ¿šk ^k Ah. A^ A Ah. Ah. Ah. A^ A^ Ah, €5IlctF naLlOZlte »ajboljSc in najvarnejše pri Spodnješfajersbi ljudshi posojilnici v Mi Gosposka ulica rtznz Ulica 10.oktobra Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. ¡¿M^brcs« nobenega rentnega davka ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja. i QaSBBB3HHBBRDB3 isisaEssaaasisasgsasEHaEeaa atsESBssiaasaiEBEisni IZJAVA. ?odpisani obžalujem, da sem se društveni dvorani nedostojno *edel, preklicujem vse psovke, 8 katerimi sem nepremišljeno žalil domačega g. župnika, ga tem potom javno prosim odpuščanja in le mu zahvalim, da je odstopil od •ožbe. Št. Janž pri Vel., 27. jun. 1930. Zaje Blaž ttO po domače Lešnikov. Glasom uradne statistike požra 50 podgan ali 600 miši toliko k&kor trije močni __delavni konji in razven tega privlečejo (Bdi bolezenske klice t Vaše stanovanje. Podganska smrt — uniče-ttlka množine nniči t treh urah vbo podgane in miši x zalego pri fesa pa je neškodljiva za ljudi in domačo živino. T8 mrtvih podgan lem našel piSe G. veleposestnik. 100 % garantirano, drugače denar nazaj. Cena Din 121—, 3 doza Din 24 —. 761 pr. Nic Xemčny, KoSice A, Postfach 12/A. 4, ČechoslovaVci iPssesivo ca 10 oralov proda Ivan ievšenak, Vosek 8, Sv. Marjeta rt» Pesnici. 819 in porcelanasto po-sodo, okvirje za slike, razne kipe i. i. d. kupite najboljše pri stari Celjski steklarni pi.senci, Celic, S"™«??. Brušena in navadna ogledala po tovarniških cenah. Prevzema steklarska dela pri novih stavbah. 594 Dva mlada licencovana bika marl- jadvorske pasme na prodaj. Naslov v upravi lista. 810 fi|€ilC@ sprejme takoj za mesarsko obrt SEInEKOVIČ V. pri Sv. Ani v Slov. gor. 795 in cerkovnik, samec, se sprejme. Več uprava lista. 79G Oblastna hranilnica mariborske oblasti Cenirala: MARIBOR, Tri Svobode 3. Podružnica: CELJE, Cankarjeva 11, nasproti poste. (Preje: JuznoStalersha hranilnica, Celje). • Dovoljuj* vsakovrstna komunalna, melioracijska in hipotekama posojila, daje posojila na vrednostne papirje in ▼ tekočem računa, eskontira in reeskontira menice, izvršuj« žirovne in kontokorentne posle in vse druge ▼ denarno stroko spadajoče transakcije. Sprejema Vloge na vložne knjižice in tekoči račun od zasebnikov, ustanov in drugih denarnih zavodov ter jih OSr£StU ?€ n9 JU^Ofine Za vse obveze Oblastne hranilnice mariborske oblasti jGillO DrfiVShA bOHOVltlO z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Zafo so naložbe v zavodu pupiiarno varne ■ --— Vlagateljem izven Maribora in Celja pošlje na zahtevo položnice. 681 1466 pSäfesSäSSä fse bar tšieie, bedele našli t novi Ilustrirani domaČi hnjlgl, katero pošlje že čez 32 let znana svetovna razpošiljalna tvrdka Suttner tudi Vam In brezplačno in poštnine prosto, ako jo zahtevate. — Najprimernejših novih izumov, praktičnih predmetov za vporabo, gospodinjskih in oblačilnih potrebščin, glasbil, priprav za britje, oritev, priprav za striženje las, orodja, perila, oblek, čevljev, igrač i. t d. ne kupujete niši fer taho po ceni in taho dobro kakor pri Suttnerju, a poleg tega brez rizika, ker to kar ne ugaja se zamenja, ali pa se vrne denar. Ogromen promet omogočuje tvrdki Suttner, da vso robo ceneje prodaja in da vkljub temu pošilja najboljšo kakovost. Radi tega za<-htevajte takoj sedaj z dopisnico brezplačno veliko ilustrirano domačo knjigo od tvrdke H. SUTTNER, LJUBLJANA STEV. 992. i........... ........................■ n>ytnr f^Miirrr - rMBfffl ozir. zastopnike iščem po - seh štajerskih krajih kjer se nahaja to leto dosti sadja sposobnega za izvoz, pojasnila oziroma čiste dodatke samo od posestnikov ali sinov istih daj tu glede reševanja prosim točno tvrdki, veletrgovina sadja in deželnih pridelkov Ivan Göttlich, Maribor, Koreška o. 126a-128. 794 Zasogd: Stekla Porcelana Svetilik Ogledal Okvirjev Slik Kipov Vsakovrstnih šip i. i. d. fR. STRUPI CILJE Prevzema vsa stavbna in druga steklarska dela. Najnižje cene in solidna postrežba. 23 Potne houčebe in torbe v veliki izbiri od navadne do najfinejše vrste. Kovčeki za auto in kolekcijo vzorcev po naročilu. 790 I. KRAVOS Maribor, niBhsandroya 13 TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA! Ustan. L 1904. die fuse trebušne obveze, proti visečemu trebuhu, potujočim ledvicam in zniženju želodca, gumijeve nogavici in obveze na krčne žile. Umetne noge in roke, korsete, bergle, podloge za ploske noge, suspensorije in vse aparate proti telesnim poškodbam izdeluje staroznana tvrdka po zelo nizkih cenah. 494 Frano Podgoršek naslednik FRANC BELA, bandažist, MARIBOR, Slovenska ulica 7. Pismena naročila se točno izvršujejo tar poSiljeje po povzetju. TRI PREDNOSTI I. Ogromne izbira. II. Izbama ¡roalitetn. III. H zK8 cene in plačilne olaišaue. 65« Blago za moške oblek« in tpomladanske plašče. - Blago za damski kostime, plašče in obleke. • Cefiriy oksfordi in poplini za moške srajce.« Crepe-de-chine, crepe-saten, crept' georgette, crepe-maroehine. - Ben* berg- in umetna svila v modernih barvah in desenih. Vsakovrstno platni za perilo stalno v veliki izbiri. RNIK, MARIBOR KOROŠKA CESTA STEV. 9 Najvarnejše in najboljše naložite denar pri registrovani zadrugi z neomejeno zavezo v Roui lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Sianie hranilnih vlog znaša n