Levo v.	» Mutant, cšite 21- marca 182® .	J 12. štev.
—■— .	—---—. .	..	,	:	' ■	... .-.....- i-a
Naš tožili Korotan.
Karavanke, ali ste res nova meja, ki delite dve državi, ki delite
narode?
Da, da, dve državi delite pač, ali ne narodov. Meja teče na obeh Straneh naše drage slovenske zemlje tako nesrečno, da so nam odsekani najvažnejši deli našega trupla.
Koliko nas je bilo Slovencev pred davnimi leti, kam daleč so segale naše meje? Tam gori na Tirolskem si slišal našo besedo in še danes pričajo imena raz« nih krajev, da je tamkaj bival nekoč slovenski ži* '▼eljf da so tamkaj života« rili naši dedje prav tako kakor ob sinji Adriji, kjer so nosili brodovi naše po« nosno ime.
časi so se spremenili in tujoi so nas stiskali vedno bolj skupaj ter nam jemali našo zemljo. Ali Korotan je bil vendar vedno naš in baš 'tamkaj je tekla zibelj našega naroda. Na Gospo« sverskem polju stoji slavni •kimeniti prestol, kjer so biti Ustoličeni slovenski knezi. Na Gospošvetskem polju so prevzeli tudi Habs* buržani oblast, pa tudi dol« žnosti in prisegli biti dobri M pošteni vladarji našemu narodu.
! Kako so pa svojo prise« go izvrševali, pa imamo priliko videti, odnosno či« tati v zgodovini. Od leta do leta vidimo, kako se krči število našega naroda in kako ga izpodriva tujec in vse to z vednostjo, od* nosno po naročilu in po Volji vladajočih. ; ; Nekdaj čisto slovensko mesto postane nemško sre* dišče, od koder se širi nem« ški duh po vsej okolici. V; Celovcu pričajo o dneh slovenstva pokvarjena po« nemčena imena, ki jih vi* dimo pisane na prodajal« nah in gostilnah, po vseh ccfevških ulicah, v okolici pa govorica starejših ljudi, ki se v skupnem domačem pogovoru še vedno poslu« žujejo naše besede, dočim utihnejo, kadar zapazijo, da jih kdo drugi posluša.
Baš ta mlačnost, ta nezavednost, je bila največ kriva, da so tujci pr^y na lahek način iztrebljavali naš narod. Podobno se žal dogaja dandanes tudi v našem Primorju. Nezavednost večine je bila po* vod, da so bili od nas odrezani tudi tisti slovenski Korošci, ki so upali na plan tudi za časa, nam usiljenega glasovanja, nesrečnega plebiscita.	.
Potegnili so nam mejo po grebenih slovenskih Karavank. Ta meja pa kljub temu, da je državna, ne loči od nas onega dela, ki še vedno
Uospa oveta na vjosposvetskem polju
Slovenski pisatelj in pesnik Meško z družbo, ki mu je pred kratkim poklonila radioaparat, da se kratkočasi v samoti
čuti slovensko in to morda sedaj še mnogo bolj, kakor je to čutil pred glasovanjem, pri katerem zaradi mlačnosti večine, ni uspeL Onstran meje imamo mnogo naših ljudi, imamo cele vasi, ki so ponosne na svojo narodnost. Zavedajo se, da obstoja danes velika, močna država, ki jih bo vedno podpirala v njihovem stremljenju.
V omenjenih vaseh slišiš samo našo govorico in našo prelepo koroško pesem, ki je najlepša med vsemi slovenskimi
Pa tudi kulturno življenje je zelo razvito med našimi brati onstran Karavank, posebno v lepi Rožni doli* ni. Imajo slovenske črtal* niče in prirejajo razne igre. Napredujejo kljub temu, da jim mačehovska Avstri* ja ne da potrebnih sloven* skih šol
Pa tudi ob zeleni Žili od. meva naša pesem. Baš tam« kaj je bival in vzgojeval Slovenski narod naš vele* zaslužni pesnik in pisatelj Fran Ksavčsr « Meško. Kot dolgoletni župnik ga je po* učeval v ljubezni do Boga in'do svojega bližnjega, v s n ost o vanju svetega mate* -tihega jezika kakor uči če« trta božja zapoved
Kakor vsi buditelji naše« ga naroda, tako je imel tudi Meško sovražnike, in to med posvetno gospodo in tudi duhovnimi drugi. Povsod, kjerkoli so mogli, so mu delali neprilike. Toda niso ga uklonili,. Me* ško je pisal razne lepo* slovne knjige, mnogo je na* pisal za »Mohorjevo druž« bo«, najbolj od domoljub* ja pa je prežeta igra »Ma* ti«, ki so jo igrali z velikim uspehom po velikih mest* nih odrih, kakor po manj* šib, na kmetih. Povsod je užigala in marsikomu istis* nila solze iz oči. Vsebina te igre je zajeta pač iz tež* kega, hudega življenja, od* nosno boja, ki ga bije naš narod baš onstran nebotič* nih Karavank, za svoje pravice.
Hudi časi so napočili za našega buditelja po kon* čani vojni. Jele so ga pre* ganjati divje tolpe nemških vojakov, nazvanih »Heirrivvehrovci«, Enkrat ni dosti manjkalo da ga niso pobili. Zatekel se je v Jugo* slavijo ter bival nekaj Časa v Ormožu. Pred plebiscitom je šel nazaj v svoj ljubljeni Korotan. Uverjen je bil, da zmaga pravica. A prišlo je drugače. Žalosten je odšel in se za stalno naselil pri nas.
Sedaj prebiva in župnikuje v vasi Sela, ob vznožju Urške gore nad Slovenjgradcem na Štajerskem. Tamkaj samotari in še vedno dela za narod kot pesnik in pisatelj.
m
f
1 '•Iv
Velika smučarska tekma v Bohinju, pri kateri je zopet zmagal naš prvak Joško Janša, ki ga vidimo
v okviri"
Odbor prostovoljnega gasilnega društva Bled II s svojo novo zastavo, katere kum jc bil mali kraljevič Peter.
Na desni: Huda zima je prisilila ubogo divjad, da je iskala pri člo* veku zavetja. Drugače plahe srni* ce so se približale človeškim do* movom. Tako sta tudi našla orož* nika Fran Potočar in Ivan Iljaž v snegu onemoglega srnjaka in ga ponesla na svojo postajo Hetin v Banatu. Srnjak se je popolno* ma udomačil. Glavo ima okraše* no že s prav lepim rogovjem, ki je še povito v kožo.
Mirko Doiinšek iz Maribora vozi zadnji kilometer, i uu> ta se je kaj dobro odrezal pri nedeljski bohinjski tekmi. Kakor vidimo, bomo imeli v doglednem času nekaj prav izbornih smučarjev, ki nas bodo dobro zastopali
Josip Pogačnik, čevljarski mojster, ugledni obrtnik iz Ljubnega na Gorenj* skem, je praznoval te dni 60*letnico svojega rojstva. Na desni: Ivan Zdolšek, dijak v Zagrebu, ima veliko zaslugo, da se tako lepo razvija jugoslovenska
akademska čitalnica, katere največji podpornik je tudi naš kralj Aleksander.
Na levi: Letošnja zima je nudila mnogo zabave mladim in starej* šim športnikom. Posebno mladi* na po deželi je užila mnogo lepih uric v zimski prirodi. — Tudi ra» dovljiška mladina ni zamudila prilike in se je kaj pridno vežbala na mucih. Na naši sliki vidimo mlade tekmovalce pred hudo bor* bo za prvenstvo.


Salonski voz papeža Pija IX. Ta voz je sicer prav lep, a je že zastarel. Sedaj
dobi papež nov modem salonski voz. Mlad panterček, ki se sedaj še igraje oklepa vratu svojega gospodarja, bo najbrže kmalu pokazal svoje prirodne lastnosti in ne bo dolgo dostopen za tako zabvo, kakor jo sedaj ljubi.
Velika desetnadstropna steklena palača praškega velesejma je ena najzanimivejših stavb Evrope. V njej razstavi lahko naenkrat
okoli 3000 firm.
Bolgarska ima neprestane nesreče. Žrtve zadnje eksplozije v So» fiji. pri kateri je bilo ubitih 25 ljudi. Zgoraj vojaški arzenal pred eksplozijo, predno ga je razneslo.
Pogled na del delavnice Fordovih tvornic.
Angleški kralj Jurij se je že precej oporno* gel, tako da ga že peljejo po mestni okolici.
Zgoraj: V velikih mestih vidimo

Dobro plemensko svinjo una Ivan UnicK, :pusest* nik v Piršenbregu pri Brežicah. V treh leglih mu je odgojila 35 pujskov. Zanje je skupil gospodar 12.300 Din.
Na levi italijanska artiljerija pri vajah visoko X planinah. =■:	:
Poroka na španskem dvoru. Špan» ska princesa Alfonzia se je poro« čila s poljskim grofom Zamoy« skym.
mnogo revščine, ft še več nepotreb« nega razkošja. To nam kaže postni obhod s kraljico lepote po pariških
ulicah. Na sliki vidimo ogromen jez, ki so ga izgradili v de* želi zlata, v Kali* fornijL Jez je vi« sok 130 m. Na vrhu je precej ozek, meri samo 20 m. Stal bo pa 2.500.000 dolarjev. Na desni: Zopet nove vrste letalo, ki ga je iznašel Američan Nai* wurn. Letalo se« stoji iz nebroj kro* gov, obdanih od malih perutnic, po vzorcu majhnih ptic.