3. številka. Ljubljana, v petek 4. januvarja._XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrijskn-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 "Id., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom račun.. . po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanita plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u p ra v n i S t v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališta stolba". Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vbo administrativne stvari. VVurmbrandov predlog. X. V prvej seji po praznikih ae bode po levičarjev želji, katerej je dr. Smolka ustregel, obravnavalo o predlogu grofa "VVurmbranda, izročenem v seji 10, maja 1880. Omenjeni predlog se glasi: „Vladi se naroča, da v izvršitvi (lena XIX. državnega temeljnega zakona od 21. decembra 1867. 1. o splošnih pravicah državljanov predlaga zakonski načrt, s katerim se raba v deželi navadnih jezikov v uradih, šolah in v javnem življenji ureja tako, da ostane nemški jezik državni jezik." Predlog izročil se je posebuemu odseku, v katerem je grof Taaffe pred obravnavo izjavil, da se ne moro ujemati 8 takim predlogom, dokler se o tem vprašanji neso same mej seboj sporazumele različne narodnosti in politične stranke. Dalje bi se moralo pred vsem natanko določiti, kaj se misli z besedo „državni jezik" (Staatssprache), kajti o uradnem ali slnžbenem jeziku določuje vlada z ozirom na poslovanje, na potrebe dežel in prebivalstva itd. Tedaj bo pod „državnim jezikom" ne more misliti na službeni jezik uradov; pa tudi ne na jezik, ki se govori v različnih izbranih zastopih. Celo v državnem zboru se umejo poslanci tudi druzega jezika, nego nemškega posluževati. Jeden sam jezik določiti za državni jezik, nikakor ni v soglasji s členom XIX. Naposled je g. ministerski predsednik vprašal predlagatelja: Kako si on misli pojem državnega jezika, kako naj bi se spravil v veljavo in na katere korporacije bi se morala njega izvršitev raz-tegovati ? Grof Wurmbrand in pajdaši v odseku na to bistveno vprašanje neso hoteli odgovarjati in tudi v poznejši debati neso hoteli definovati, kaj si vse mislijo pod besedo „državni jeziku. Že iz tega njihovega postopanja se vidi, da jim ni toliko za stvar, nego samo za novo agitacijsko sredstvo proti vladi in večini. Grof VVurinbrand, namesto, da bi na konkretno in dovolj jasno vprašanje g. ministra ravno tako konkretno odgovoril, lovil se je in se izgovarjal, da, ako se ne prizna potreba, da se uredi dr lavni je/ik, tudi definicija o pojmu državnega jezika odpade. Na tem stališči ostala je manjina in živ LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (Dahe.) Kako se po novinarskem uradu širi iu propa-guje vladna politika, ta nam živo kaže volilni shad v Mengiši, o katerem bi se dalo mnogo govoriti in pisati, bodi si s političnega, bodisi s strokovnjaško-učenjaškega stališča. A odkar sem čital izjavo slovenskih poslancev Kranjske dežele in Bem preverjen, da so vsi jeduakega mišljenja, da vsem žila jednako bije, natančno 85 udarcev na minuto, in da, kadar bi kateri bil nekoliko bolj vroče krvi, h krati dobi na Turjaškem trga potrebni „antidotu, tudi jaz nečem delati zgage, temveč pospeševal bodem slogo, kjer koli mi bode možno in makuri podpisal bi tudi omenjeno izjavo, ko bi bila le nekoliko bolj odločna, bolj obširna, bolj „en detail". Pa kakor bi rad, nekaj veuder ne morem za-molčati. Pri omenjenem shodu zagovarjal je strokovnjak znanih 6O0 gld. s strokovnjaškega stališča, češ po onej dovolitvi nodo Be otroci v ljudskej šoli človek še danes ne ve, kakšno veljavo bi moral imeti državni jezik. Odsekova večina, katere poročevalec je dr. M a-dejski, izurjen dialektičen govornik, sklenila je tedaj, da se naj o VVurmbrandovem predlogu preide na dnevni red; kajti posvetovati se in sklepati je nemogoče o predmetu, katerega bistveno jedro in obseg bo ne pozna. O državnem jeziku dozdaj v nobenem zakonu ni govora, pa tudi sicer niti v javnem življenji, uiti z ozirom na vednost se pojem državnega jezika nikakor nc razumeva sam po sebi. Najmenj pa se more iz člena XIX. izvajati taka predpravica nemškemu jeziku. Manjšina je se ve da ostala pri svojem predlogu ter predložila posebno poročilo, v katerem se spet pogreša odgovor na glavno vprašanje o pojmu državnega jezika. Tem več pa se v poročilu, kateremu je oče znani ,gi Under" ponesrečenih bank dr. S t ur m, jeden naj zagrizenoj ših bujskačev, nahaja natolcevanja in Bumničenja na desnico, katerej naravnost očita, da hoče Avstrijo razdreti. Pri sklepanji o členu XIX., pravi poročilo, nikomur ni na misel prišlo, da bi s tem, da se v deželi navadnim jezikom neka načelna prava prizna, nemškemu jeziku kratile njegove stare pravice. Go-Bposka zbornica je tačas iz same sprevidnosti besedo „gewaurleistet* v sklepu poslanske zbornice spremenila v „anerkanot", da se ne bi narodom kaj obljubovalo, kar imajo sicer pravico zahtevati, a ve se že zanaprej, da se ne bode dalo izvršiti. Člen XIX. je tedaj le neka načelna izjava, katera se mora dopolnjevati po izvršilnih zakonih in sicer v tem smislu, da se nemškemu jeziku dado vse pravice, katere je imel že v absolutističnej dobi od cesarja Jožefa II. in Marije Terezije počenši. Po mnenji dr. Sturma bi v Avstriji nikdo ne smel dobiti kake državne službe, kdor se ne izkaže s popolnim znanjem nemškega jezika. Mož se hudo repe uči nad tem, da celo notranji uradni jezik ni več v vsej Avstriji nemški, ampak na GaliŠkem poljski, na južnem Tirolskem in Dalmatinskem italijanski, pozabil je navesti Trst in Istro, kjer je menda tudi italijanski. Le v armadi se je ohranil nemški jezik, pa tudi tam mora izginiti, ako se nemščini ne zajamči zakonita pravica, kot državnemu jeziku. Če se to ne priučili drugemu deželnemu jeziku — namreč nemškemu! Za božjo milost, koliko gioboko je zagazil strokovnjak, da se drzne pred svetom kaj takega ziniti! Strokovnjak zagovarja ono dovolitev, rekoč, potrebna je bila, ker nemščina delti našej učečej se mladini velike težave pri vzprejemmh izpitih v srednje šole. To je tisti „circulus vitiosus", v katerem so se prejšnja leta iu desetletja naši nemšku-tarji s ponemčevalno vlado ueprestano vrtili. Slaba stvar se nik lar ne da zagovarjati z dobrimi razlogi. Zato se je tudi takrat strokovnjak le izmišljal ter nerazsodne volilce varal. Gotovo nikdo ne bode od brhkih naših Gorenjcev pričakoval toliko izvedenosti v šolskih zadevah, zlasti toliko znanja o sedanjih naredah o šolstvu, da bi bil katerikoli izmej njih zavrnil strokovnjaka. Pisatelj teh vrstic se je nekdaj tudi leta in leta ukvarjal s šolstvom, a vender se bi takih stvarij ne upal nikdar trditi pred svetom. Kaj gospod strokovnjak ne pozna določeb o vzpre-jemnih izpitih v naše gimnazije v Ljubljani, Kranji in Novem Mestu. Kdor pri teh izpitih zahteva količkaj nemščine, ta dela nepostavno. In vlada, šolski nadzornik in šolski voditelji so zato, ali bi vsaj morali biti za to, da se postavne vladne na- zgodi, razpada Avstrija po želji federalističnih strank v samostalne narodne deželne skupine, ki pa ne bodo imele državne sposubnosti „ dežel ogerske krone". Manjina odsekova se tedaj Blaga z Wurmbrandovim predlogom in zahteva od vlade, da predlaga zakonski načrt, s katerim se izvršuje Člen XIX. drž. tem. zakona, ter se nemški, kot državni jezik pridržavši, ureduje raba v deželi navadnih jezikov v uradu, šoli in javnem živlienji. O nobenem členu mnogoštevilnih zakonov avstrijskih se ni toliko govorilo in pisalo, nego o XIX. členu in o nobenem ni bilo toliko različnega mnenja, tako da je neki avstrijski minister ta člen po pravici „sfinks-i" primerjal. Vsi nenemški narodi so ga z veseljem pozdravljali, ter se nanj sklicavali, pa morali kmalu spoznati, da jim je s samim priznanjem njihovih narodnih pravic ravno toliko pomagano, kakor stradajočemu z lepo sliko, na kateri bo vsakojaka jedila naslikana. Slovenci bo takoj spoznali, da s samim Členom XIX. ne pridejo na zeleno vejico in že na prvem slovenskem taboru v Ljutomera dne 9. avgusta 1868 so v/.prejeli resolucijo, da naj vlada k členu XIX. izda izvršilne naredbe. A tekom časa in zlasti pod sedanjo vlado smo se prepričali, da izvršilne nan-dbe za glavni del adov, to je za sodnije, ne zadoste, ker sodni/ nikdo ne more siliti, da bi se ravnale po tacih ministerijal-nib naredhab. Pa tudi v drugem oziru bi nam zakonito urejeoje jezikovega vprašanja ljubše bilo, nego vse še tako dobre naredbe in ukazi. Zakon, ako je postal pravnomočen, se ne da tako čez noč odstraniti, kakor kaka naredba, katero ukazuje jedno ministerstvo, drugo jo pa lehko prekliče. Ko bi tedaj Wurmbrandov predlog druzega ne zahteval, nego da se člen XIX. popolni s speci-jalnimi zakoni in tako reši narodno vprašanje, ki je res neusahljivi vir vednim prepirom v Avstriji, bi mi tacrmu nasvetu le pritrdili. A tistej stranki, ki podpira ta predlog, nikdar ni bilo in ne bode za pravico vsem drugim narodnostim. Da, ko bi se danes jim reklo: Dobro, izdelajte narodnostni zakon in če prav se nemškemu jeziku v Avstriji daje nekaj več prav ce, le da se tudi drugim narodom v smislu člena XIX. pri/.na njihovo pravo v uradu, šoli in javnem življenji — našli bi ti možje tisoč redbe izvršujejo. Za take nemške ali ntrnskutarake otroke, ki bi le radi v nemške oddelke naših srednjih šol ustopili, pa neso naše ljudske šole. Naše ljudske šole uemajo slovenskih dečkov pripravljati za kočevsko mžo gimuazijo. Strokovnjak mi bode ugovarjal — „pa za realko:" ne boš Jaka! Tudi tukaj ne velja tvoj razlog. Ne bodem te pobijal s tem, da tako malo naših slovenskih dečkov bodi v realko. Ztlibog, da je realka še nemška, naši mladini, slovenskemu narodu, slovenskemu prebivalBtvu na Kranjskem (in kaka peščica je Nemcev in nem-škutarjev na Kranjskem v primeri z ogromnim številom nas Slovencev!) popolnem neprimerna, ne ugodna. Tukaj, tukaj je pravo stališče, na to se postavi ter zahtevaj, da se tudi le.ka toliko pre-stroji, da hud ■ po osnovi ugajala slovenskemu narodu. Pač le temu je namenjena, le za tega je ustanovljena ne pa za peščico Nemcev v deželi. Zato drugikat bolj premišljeno: „8oyez plutflt macon — si c'est votre metier". Gospodine urednik, ne mislite, da zadnji odstavek ni v nobeuej zvezi z mojim predmetom! To sem moral napisati, ker občinstvo le proradu misli, da so strokovujaki nezmotljivi. Pa saj izgovorov in ovir, kajti njihov cilj je: germaui-zacija in njihova sredstva: sirova sila. Jasno je tedaj, da levičarji b svojim predlogom nemajo druzega namena, nego avstrijske Nemce hujskati na Slovane, ter jih plašiti z izmišljenimi strašili. Zlasti pa nameravajo, pritiskati na neunke konservativce in jih ločiti od avtonotnistične stranke. Naj se še tako blinijo, da jih vodi le avstrijska državna ideja, in da se le potegujejo za celokupnost armade in uprave, vsakdo ve, da jim ni za druzega, nego za vlado in za nemško hego notnije. In konec avstro-nemške hegonomije bi bila — pruska „pickel-haube". K srečj drevesa ne rasto v nebesa. Avtonomistični večini državnog* zbora pa moramo vender na srce polagati, da ne ostane pri sa.tfej golej negaciji, temveč pristopi k pozitivnim sklepom glede jezikovnih vprašanj. V peto leto že zboruje sedanja večina, pa izimši mali zakon za Dalmacijo, ni uiti jednega zakona sklenila, ki bi skušal urejati narodne pravice in lih jedenkrat za vselej pragmatizovati. Najbrž bode temu zboru nit življeuja še tekom tega leta prerezana in ako še tega ne bode stori), da zakonito utrdi narodno pravo za vse narodnosti, ostal bode narodom v spominu le po uovih bremenili in novih davkih. K statistiki dolenje Štajerske. (Dalje.) Sodnijski okraj Vranski je že bolj mej gorami, zato se v njem nahaja razmerno prav malo Nemcev. Ves okraj broji 1903 hiš« s D9G6 prebivalci, m j katerimi je 4800 moških iu 51 06 žensk. Nemcev ali bolje rečeno nemški govorečih prebivalcev je 85, Žida nobenega. Nemški občevalni jezik je najbolj zastopan na Vranskem samem (55), kjer v tem oziru uplivajo ružni uradniki inBruslovčab. z 11 nemiri govorečimi prebivalci. Posamične občine tega okraja so: Grajska vas 280, Vransko 1712, Braslovče 2526, Sv. Jurij na Tabru 1866, Goinilako 605, Polzela 1174, Tabor 1302, Reka 501 prebivalec. Manj ugoden je sodnijski okraj Konjiški, ki je sestavljen iz naslednjih občin: Ogoška gora 531), Sent Jaruej 034, Spodnji Dolic 013, Tolsti vrh 823, Loče 1413, Konjice 3272, Grušovja 693, Kozjak 318, Kot 819, Sv. Jungert 4G2, Laže 570, Ledenice 582, Oplotnica 2223, Paka G24, Padežki vrh 64G, Zbelovo 627, Zreče 1128, Žiče 791, Skomarje 1033, Stranica 768, Vrhole 720, Vitanje 543, Be-zovica 442, Rezina 510, Brezje 389, vkupe 22 07 2 prebivalcev v 4174 hišah. Ženski spol prevaguje skoro za 714, nemški govorečih pa je v tem okra|i 995 osob, ki bivajo večinoma v Konjiškem trgu, v Ločah, v Oplotnici in v Vitanji, kar se da razlagati po tem, da so v zadnjih dveh krajih tažine in druga pod)etja, ki povsodi privabljajo nekoliko tujcev. Zanimljivi sti gorski občini Kozjak in Kot zaradi tega, ker v njih znatno prevaguje možki spol v prvej je namreč 201 možkih, 257 žensk, v Kotu pa celo 430 moških, a le 389 žensk. Isto velja tudi o Padežkem vrhu in o Slomarjib, tedaj v obče hribovskih okrajih. Sicer so pa razmere v Konjiškem okraji v narodnem oziru dosti dobre, viden je neprestan na- predek in pri nekoliko boljšej organizaciji bode ta okraj eminentno naroden. (Dalj« prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 4. januvarja Nemci na Ci»»Iic»iii izdali so novo parolo ; njih listi zda] zahtevajo, da ne bi ni k do smel postati uradnik v nemških okrajih na Oesk.em, kdor ni študiral na nemškem vsem il ači v Pragi, ali ka kem drugem nemškem vseučilišč: v Avstriji. Ker »ti pa obe narodnosti ti | (kem tako pomešani, kakor nmlokje, se to ne da izpeljati če se hoče zadostiti jezikovne j jeduakopravnosti. J udi no pravi pot je, da se od vsakega uradnika zahteva znanje obeh deželnih jezikov; će se Č .i uče nemščine, zakaj bi se pa Nemci češ ine ne. Jednakih mislij, kakor nemški takeijo/.i na Oeskern |e baje Lieubacher, ker je v katoliško političnem društvu v Solnogradu se i/rekel proti teinu, da bi se znanje česHne zahtevalo od vseh uradnikov na Češkem, in to zahttvo imenoval neopravičeuo. Odsek za varstvo ustava lirv»t*lie$r<» sabora sklenil je povabiti buna, da se udelez« posve-tovauj m zahtevati vse akte, ki so se menjali mej deželno vlado, rinančuim ravnateljem Davidom in centralno vlado, za časa nemirov zaradi grbov, in povabiti tudi ministra Bede1 KO vi ča in bivseg.i b.ma grofa Pejačevića. da bosta dala potrebne pojasnila. — Naotopilo je Novo leto, hrvatski .-sabor pa e m dovolil budgetuega provizorija. Budgetai odsek je s.cer priporočil indemuiteto za šest mesecev, pa deželni zbor je se nI potrdil. Te laj Bo zdaj zo-pet na hrvatskem nezakonite razmere, kajti ban bi formalno ne smel ničesar /.a upravo potrositi. Pa te nezakonite razmere tra:aie bodo samj nekaj dai;, kajti kmalu se bo.le dovol la iudemniteta, a karakteristično je za Hrvatske razmere, di Hrvatje ulka-kor ne morejo priti iz izjemnega stanja. — Iz Pešte se demeutira vest, katero so iz hudobnega namena raztrosili dunajski liberalni listi, da mislijo avstrijski fevdalci prihiteti ojyrrakuni na pomoč, da vržejo Tisziuo vlado. — Odgovor uii-Oisterskega predsednika na čestitko liberalne stranke tolmačijo razni listi jako različno. Nekateri hočejo vedeti, da je Tisza vsaj indirektno priznal, danjega vlada ne stoji več trdno, ko je rekel, da ministri hočejo tudi potem delati v tem smislu (to je proti antisemitizmu), ko ne bi imeli več vlade v rokah. Drugi pa zopet trdijo, da še nikdar razmere mej miuisterskim predseduikom in liberalno stranko neso bile tako prijazne in jasne kakor zdaj. — Najvažnejše točke vladuega načrta o reformi ^ospo.ske zbornice so: Nova gosposka zbornica bo sestavljena iz dednih iu imenovanih članov; dedni člani sestavljali bodo dve tret|ini, imenovani k ve.jemu jedno tretjino vseh članov zbornice, katerih število še ni določeno. Kdor je zdaj dedni član zbornice, ostal bo, če plačuje najmanj 3O00 goldinarjev davka. Ti-tularni škofje in veliai Kupani i/.ključijo se. Vsi katoliški škofje iu nekateri vifijj protestantovski cerkveni dostojanstveniki bodo člani gosposke zbornice. Y iiaiijc države. Pri novoletnem vzpreiemu diplomatov je luški kralj dulje čase razgovarjul se z avstrijskim poslanikom grofom Ludolfom in izjavil v presičnih besedah svoje simpatije do avstrijske cesarska hiše in do poslanika samega, Ruskega poslanika barona d' Uexkiilla pbpraSeval je kralj po zdravji carja Aleksandra 111 , na kar je prišla telegrafiiua za-hvaa kralju od poslednjega. — Kralj je vzprejel grel. Orepptja, kateri od.di* kon c tedna na svoje mesto v Petrograd (■ of La Tour odide takoj v Lelgrad in baron Blauc konci jauuviirja na svoje mesto v Madrid. Kiiftkl car vzprejel je torek v Gačii francoskega poslanika, kateri mu j pod«l 'gvoj poverilno pismo. — Veliko senzacijo po časopisi: napravil je najnovejši rusk« atentat. l":r>orjeni na c-!nik skrivna peticije Sudeikin bil jej se le trideset let star, a po vuanjosti prisojal bi mu jih bn vsak 50. On seje večkrat v zasledovanji nih listov jako odlikoval, zato se je tudi r \ko hitro popenjal kvtnku. Ko je odkril vojaško zaroto v P^ter-Paulo-vej trdnjavi podaril mu je Alel.sindai III. alato žepno uro z dragocenimi kamni in 10 »>Oo moljev v zlatu. Na njegovo prizadevanje bdu je tako imenovana ,.Sveta Družina" odpravljena. Su 1 "jkin, pravijo, imel je nič manj kakor 24 i agentov obojega »pola. Svoje agente nabiral si jo mej revn mi izobraženimi ljudmi, mej izključenimi dijiki in dijakinjami. Men takih agentov mu je zdaj baje pomagal i/pihati luč življenia. To .je bil neki bivši lopni „raki častnik J.iblotisk), katere.'t pravo ime je baje Bogirov. Bogirov bilje pri sodoijl obsojen nihilist. Mej sodnijsko o\ an . spoznal je Subejkin, da je zatoženec r človek, in skleni! gA j« zase pridobiti. Kako je izvel svoj Damen, m znano, a to se ve, da je Jablonski odstopil od svojih tovarišev in poslal skriven policist iu bil je izvrstno orodje Subejkinu. S tem, da je prestopil k skrivnej policiji se je Jahhuski silm sameril nihilistom, in sklenili so ga umoriti. Zat< je on večkrat prosil Sudejkina, da ga odpusti u službe; slednji pa o tem ni nič hotel vedeti; tud. potem ne, ko mu je povedal, da tudi oj"ga, Sudejkina, mislijo s pota spra vid. V petek dopoludno dobi j.' Sulejkin od Jablouskaga povabilo, da naj zve Cer pride k njemu, kajti ima mu jako važne stva> povedati, Sudejkin se je podal s svojim bratrancei k njemu, ta ga je vzprejel v svojem kabinetu. \ druzih sobah bila je tema in njih duri bile so v^-odprte. Jedva se je začel pogovor, kar nekdo ustre' iz stranske sobe, in planili so iz sobe štirje možj-bboroz mi z revolveri in težkimi železnimi drogovi iu ubili »0 Suhe,kina, njegovega bratranca ija tak težko ranili, da je pal v nezavest. Ko je čez jedo« uro prišla policija, so že moriici z Jablanskim vret izginili. Poslednji najbrž ni bil nikdar prav zvest svojemu gospodu, in nikdar se še popolnem ni izneveril svojim prejšnjim tovarišem. Morilcev Sudej-kinovih še neso zasledili. — „Germani*1* dokazuje, da je carjeva nezgoda na lovu v resnici bil atentat ndiilistov. Glavni dokaz jej je, da zdravniki rabijo sredstva, katerih se sicer poslužujejo samo za rane, ki prihajajo od krogelj. V Petrogradu nahajajoči se bol garali i častniki, ki so dovršili artlerijsko šolo, in so ostali še jedtio leto v ruskej službi, da se praktično iz-vežbajo, dobili so od svoje vlade ukaz, da se imajo vrniti do Novega Leta po pravoslavnem koledarji. -Temna" poroča o števiiu fVuiieoMkc vojske v Tonkingu sledeče: Vsej vojakov bilo je v začetku meseca decembra v Tonkingu 8845 mož. Če Be od teh odštejejo oni, ki so padli pri Soutay-ju, imel bi admiral Coubert zdaj k večjemu kakih 8000 mož. Podkrepljeuja odšla so že 25. decembra iz ! Algiera : 1 polk s tremi bataljoni, brojei 52 častnikov in 2452 mož Razen tega 000 mož, da se že v Tonkingu uahu)ajoči poljski polk poviša ua 2800 mož. V dan 10. januvarja odide iz štirih bataljonov 23., 11). in 143. polka in prostovoljcev sestavljeni polj ki polk z 252 častniki in 2500 možmi, potem topn.čaratvo, sanitetni oddelki itd Ko dojdejo vsa ta podkrepljenja, imel bode general Mdlot 375 časr nikov in kakih 15 000 mož redne vojske na razpt laganje. Iz Kajire se poroča 3 januvarja, da /tbistiicš mar širijo dalje proti Massooauu. Biker pa4a ustavil je Suakim, da se bode pogajal z abisinskimi vodji in si zavaroval iz Cliartumi ovratni pot čez Kas-salo. Mihdijev položaj je vedno ugodnejši; upor se širi proti severu in do nasproti Džiddah. poznate izrek Ciceronov: Haruspex......Kdor v j javnosti išče časti in slave, kdor z javnim političnim delovanjem išče dobička, ta se ne more, ta se ne sme odtegniti javnemu presojevanju. Njegova oseba je erušljivo zvezana s pametnimi načeli pa tudi z manj prikladnimi dejanji, katera pred občinstvom, v davnem življenji zastopa. Me as ure s, and not men, pisal je glasoviti Juuius v minolem stoletji, is the common cant of affected moderation; a base »ounteri'eit lauguage, f a brica t e d by kna-vesandmadecurrent among foolsu. Rečeni shod, pravim, je tesno zvezan z mojim predmetom. Ka li niste čitali št. 32G dunajske stare „Presse" v katerej je na drugej strani n'officiosusa prijavil obširni (dva predela obsegajoč) dopis z naslovom „Zwei interessante Reden". Pred vsem „ofticiosus" hvalisa našo deželno vi .do, nje spravljivo postopanje, dregne parknt dosledne naše poslance iu dr. Schieya, ter per longtun I latum navaja doti ena govora. Gospod uiednik, vi kot opasni časnikar Kte bili pri shodu; ali oeste bili zapazili nofficiosusau za vratmi, ki je steuog afovul govora? Morebiti je uj ravništvo stare „Presse' -tudi doticao številkjo r.zpo iljalo našim slovenskim veljakom in možakom. Malokateri pa je zapazil, da so tudi drugi dunajski časopisi {»o rečenem „Pr.>f članku prinesli posnetke ravno onih odstavkov, ki ugajajo u j i li politiki. Nov dokaz, kako se dela javno mnenje, kuko preobraća novinarski urad ljudsko mnenje. Njj.š Peter, ne mislim Petra Radiesa ali kako se že piše mož, kateremu je neki leposloviu list odprl celo svoje predale, če prav ne zna vrstice slovenski pisati, še svojega imena ne! Slovenci, slovenski uredniki, ne bodimo tak!) od „Laibelnr Zeitunge", ampak mislim onega Petra, ki je nekaj časa tudi „Slovenski N&rod" urednval; naš Peter, pravim, bi vedel tudi marsikateri članek in dopis celo v nekem slovenskem časopisu navesti, ki ga je spisal „< tu sem postavim vsd jedeu Izgled. Sprva sem bil omeuil na kako različne strani pisarijo bajetulki hovinarakega nradii cislitavskega. I/.mej iodBtranskib !ist>v pisarijo pred vsena v ogerske in nemške v „ra.hu", pisarijo pa tudi v angleške, i ancoske, i to 1 i j a n s k e in druge časopise. To delajo m kolino, de zagovarjajo poli- tiko tostranskega ministerstva pred tujim svetom. Večkrat obsega ta politika pač take stvari, ki se dotikajo zunanjih držav, zlasti pa ogerskega kraljestva. Navadno se pa dejanje in nebanje tostranskega ministarstva zagovarja v inostranskih časopisih iz nekega druzega razloga. Da novinarski urad po svojej nalogi ložje moti javno mnenj* mnenje ra/nih avstrijskih narodov, piše najprej one inostran ske časopise, potem pa na te kuže iu opominja v vseh v Avstriji njemu odprtih uradnih, napoluradnih in nezavisnih novinah. Avstriji ki narodje! glejte in občudujte modrost in skrbno?.' tostranske vlade, celo inostranski listi jo priznavajo in odobravajo. Na to hvalisanje pa sledi ali posnetek dotičnega clunka v inostran>kein Časopisu ali pa c;d članek od besede do besede. Tako romajo članki, pisani v dunajski novinarski pisarni, na pr. v pariški „Figuro* ali v „Debata*, s tema ča dopisoma se vrnejo v Avstrijo, kjer jih razni listi ali sami prestavijo ali j.m jih pa prestavljene po šilja novinarski urad. In mnogo čitateljev je par takih, da so jim ravno ti inostranski članki prava nezmotnu rei niča. U'aljo prib.) Dopisi. 1% HIc)«lj za napiavo obleke ubogim učencem in učenkam tukajšnj h šol si šteje v prijetno dolžnost, slalomu vodstvu Kranjske hran Ince v Ljubljani za velikodušno darilo 250 gld. javno hreei najtoplejo hvalo. —■ (Umrl) je včeraj v Kranj i g. J. Ogrinec, c. kr okrožne sodoije umirovljeni svetnik. — (Vojak vojaka ustrelil.) Včeraj je jeden vojak Ljubljanske gaini/ije, misleč, da v puški ni prave patrone, v šali pomeril na svojega druga ter sprož'1 in slednji se je smrtno zadet zgrudil na tla in bode danes pokopan. — (Na videz mrtev.) Iz Gorice se nam 3. jan. piše: Na Silvestrov o in novega leta dan raz siril-a se je po mestu pravljica, da je sedemletni sin tukajšnjega kruho-peka, kije umrl vsled bolezni v grli (di-fteritis) in je bil po ukazu takoj na pokopališče prenesen, zopet oživel. Nekateri pripovedujejo, da so oni, kateri so rakev s p remije vali po potu čuli neko praskanje po rakve krovu, a da ne bi prouzročili hrupa, so rakev še le na pokopališči odprli, ter dečka vsega opraska nega in preobrojenega našli, ki je potem še štiri ure živel. Drugi zopet pravijo, da ni več živel, temveč da so ga le preobrnjenega in v obrazu opraskanega mrtvega našli. Tretji zopet vedo povedati, da je bil že fant v zaprti rakvi v mrtvašnici in da je čuvaj opozorjen po močnem ro po tanji rakev odprl in fanta živega notri našel. Dečka so potem, tako se govori, domov na očetov dom nesli ter je tu po štirih urah umrl. — Urudno sicer ni še dognano, ali in kaj je resnica ua teh ve stih, a čudno je, da se ta strašanska vest, ki dela velikansko senzacijo po me&tu, ne prekliče. Tokaže, da je nekaj resnice na tem. Po naših informacijah se strinja zadnja vt it najbolj z istinitostjo. Sicer pa vederemo: magistrat bo moral gotovo v tem oziru z resnico na dan. Bog daj, da bi bilo vse izmišljeno I — („Sloboda") izhaja počenši od 2. dne t. m. kot dnevnik v obliki Agramerice, Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik jej je poslanec Senjski Fran FolnegoviČ. Tiska dr. David Starčević iu drugovi. — V 15. dan t. m. prične, kakor poroča Pozor, izhajati gle silo samostalnega srbskega kluba, deloma v cirilici. Uredn;k bode baie dr. Medaj *murojstnemu mi itu Djrpatu. Odstotki tega premoženja imajo s^ porabiti za ustanove dijakom na Dirpatskej gimuazi]i in vse-učiišči. * (Potres) Kakor poroča ruski čas lik „S biru bilo je v Kovskem Selu na B ikalsicem jezeru (Sve-toje morje) v Sibiriji v mes jI septeinbu devet po- I treaov, iu sicer 3 , 7., 1., 11., 17., 20., 24, 27. in 30. sppt^mbra pravoslavnega koledaija. Prebivalci to se bali, da ne hi jih zadela podobna nezgoda, kakor pri potresu 1801. 1., ko je Bukalsko jezero poplavilo vse koče nomadov. Vroči vrelci, ki so do-zdaj bili tam, so popolnem usahn'li. Ta prikazen nastopila je tud; dve leti pred veliko katastrofo 1801. leto. * (Tuji delale! v Franciji.) Diufiba francoske severne teleznice je kikor „National" z veli ho z» do vol j nosijo poroča, sklenila odpustiti v »-kega de'nlca iu službujočega, ki se ne more izka* ti da je Francoz. Ravno tako so sklenili tudi gospodje Scbneider in Comp odpu-titi vse tuje delalce v veliko veselje vsi :-\ CreUjOtskega prebivalstva. „Poznati mor. vsak, da je ta reforma jako važna," — sklepa omenjeni list, — „če se pomisli da je v mestu Creu; »t samem 1500 laških nemških, angleških in š le rekih delalcev." Creuzot je na glasu zaradi tega, ker se orulukaj nahajajo najvažneje tovarne in livarne za vojno namene. * (Čudna slute v.) Nedavno se je v Golja kih, Vin cke«a okraja na Ruskem pripeti' sh leči čudni dogodek. Mu kmet Oirfrij Bloh, na vid(iz popolnem zdrav, v lel je naprej za svojo srn1 ^. 1. decembra je objavil svojim stariš-m, da bo Še živel sumo kaki dve ali tri ure, proa I je svojeea očeta, da naj mu gre po spovednika. Ote pa, ne zapazivši nikake nevarnosti, ni hotel iti po noči p .-dlegovat duho/nika. Tedaj se je Onuf ij oblekel n roke! je, da gro k svojemu tastu, ter mahnil jo je naravnost — pi I pokopališči. Drugi dan so ga res našli na pokopališč- mrtvega. Poslano. Vsem gospodom pri davkarijah, kateri so prosili že pred jednim letom za podelitev od c. 1 f, ljubljanskega finančnega predsedništva ra"pis»»nih služeb; zakMčem tem potom znar" finančnega .oi-nistra izrek za novo leto: „E:; vrird sel >n bes ser \verden." K ij hočemo, tako je. Tisti, kateri imajo dv.sti dela in majheno službo morajo kompetirati že v zi« beli, — da dobijo dekret v sivi st .rost' ! S spoštovanjem Starček z devizo: „Ćlovek ne jezi se". AvHtrljMkn «tpt>vi)nlitf>tu. Tridesetletna izknvsi so dokazala, da so je „Mollov Sei d I i t z - prašo k" p' vsakeršnem slabem prebavljen j i in zaprtji kot jedino usp Sen lek Izkazal. Cena ikattjici z navodom 1 glii. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnk ;a Dunaji, Taohlanbea 9. V lekarni'* po deželi zahtevaj se Izredno Moll-ov preparat z nj -ovo varstveno znamko in podpisom. (690—1) t mu r I i so v I Ju hI. j it u i: 1. jamtvirja: Leo llrannseis, železniškega višjega kondnkterja sin, L Vi leta, Sv. Petni cesta št. 59, za otrp-nenjem firev. —Jane« Golob, krojače v sin, 14 dnij, Sv. Jakoba trg st. 7. za akutnim katarom — Gašper Urbančič, branjevec, 54 let, Rimska testa št. 18, za vodeuico. V deželne; bolnici: 81. decembra: Urša Kokalj, gostija, 80 1., za oslabljen) um. Meteorologično poročilo« «• O Čas opazovanja S Unijo barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo -kriaa V mm. d 17. zjutraj A | 9. pop. j 9. zvečer r45'06 mm. 7 1 t 'IS mm. i 1 P22 mm. —12 1 »0 — 8-8'C — 13-4nC brezv. si sv: . brezv. megla jas. megla 0-00 mm. .'in - .i. Srednja temperatura — 11*5°, za 8'ti0 pod normalom. St. 18102. Razglas. (7- 1) Visoka c. kr. deželna vlada je z dopisom z < »6 l d ■ mbra m. 1. št. 10.100 določila, da se b \o 19. d;»n januvarja 1884 pregledovali domači žrehci i2 političnih okrajev mesta Ljub'|ane in okolice ljubljanske, i i se hočejo rabiti za pleme. To se lastnikom žrebcev ii omenjenih političnih okrajev naznanja z dostavkom, da se pregled v določeni dan ob 0. uri dopoludne v tukajSrdej > -vinozdraviln ;i na Poljaoskej ce.ti prične, in da se dotične tiskovine za /r pisnike in izkaze kakor do • sehmal dobivajo v tukajšnjej tiskarni Kleiu it Kova Mestni magistrat v Ljubljani, v 21. dau decembra 1883. Župan: G ras seli i. e Priznano nepokvarjena, izvrstne voščene sveče s izdelujejo («52—15) P. & R. Seemann v Ljubljani. \ m*>»♦♦♦♦♦♦♦T^ "»♦»♦»♦»♦♦♦♦ 7360 dne 4. jnnuvaija t. i. (Izviru« i tftlegrafičiio p >ro<*ilo. Papirna rent* . . . ......79 *ld. M ......80 , 10 Zlata renta .... ......99 , 75 5°,'0 marčna renta. . ....... 93 , 86 .......P44 , — Kreditne akcije ...... 296 , 40 IlllClllI mi>K9 121 187 99 120 88 85 59«/, 72 35 50 75 35 50 55 95 5°/0 štajerske lemljiSć. od/ez. oblig. . . Dunava reg. srećke 5*/, . . 100 gld. Zemlj. obč. avatr. 41/**/, zlati zast. listi . Prior, oolig. Elizabetiue zapad, železi. i Pri-m*, oblig. Ferdinandove sev. ielesBiei Kreditne srećke......100 gld. Kudolfove srećke .... 10 „ Akt i je anglo-avstr. banke . . 120 , I'i;immway-druSt. volj. 170 gld. a. v. :04 VA — kr. U4 75 m n 75 104 , 25 104 „ 75 n ■ 75 A 109 , 75 220 , — n Meteorologičao porodilo. (Pregled čez leto 1883.) Barometar v mm. Srednje stanje Stanje sploh .2, S -o 2 Temperaturi v "c Srednja — 3 % ti str = 1 - B rs o "3 'e? m a \ 3 O. -111 11 — 20 — 2f> 24 l 3 — 5-6 H- 2 + 41 12- 18 + 9-H 18 — ia + 141 + 12-5 17 18 Ki 1 1 1 + 110 12 1 18 + 11-7 + 7-5 17 13 11 - 30 — 2 2 l G — 7-4 lo- 21 Sploh 9« I S .# I o I hs " I T3 O O - 1 O. Vetrovi V J 5 > = -2 &l*li§ S .2,! 3 1 S i Nebo Mokrina s« . J a o 3 Jan n v arij Feliruvarij Marci j . April . Maj ■ I unij . Julij Avgust September Oktober . November December 738-63 742-01 730 84 788 nT ir>:i 75 7.'J i "98 84*74 7i7 O I 734-91 V.tT 71 737 71 87-47 7nO-04 730O8 749 811 727-82 717 OB 71814 <41-74 720 03 740*39 738*61 740-12 726-42 \ 9 84 781*91 740*56 789 i:< 747 :i 732-30) 72 c.'.» 797*86 riS 91 729 42 74904 71907 22 27 9 13 11 11 ia 36 16 19 20 20 730 749 747 748 740 741 7 ;o 712 740 748 719 749 ;3:i 728-80 18 726-46 97 71700 87 718*46 66 «20'88 26 72.') 82 48 728-97 .i l 78116 62 726*67 511 796*06 95 727 171 77 Tli! 93 60 2-8+ 7-4 + 2-3 + 7-6 + 1-3 + 6-7 + 8-7 +13-7 + 14 S 4-20*4 + 8 2 +20-7 97 +25 8 + 18-6 +22-1 14*9 4-20*1 4-10*4 +14-9 + 41 +11-5 3*5 +2-3 + 10 1 —14-6 +18*6 — 4-8 + 11 o -13-4 + 18-8'+ 0-1 +26-4|+ 5-6 +27-2+11-4 +32-2 + 90 + 28-5 +24-9 + 17-8 +12-4 + 4-6 + 10 8 + 7-0 — 4-4 — 3*4 —10-6 40 65 28 37 16 89 41 88 44 37 89 35 1 1 1 —I 47 1 60 — 51 4l 54 II 1 24 12 iu „ 6 19 26 9 - 15 27 8 — 10 12 4 8 18 4 1 1* 38 1 — 16 13 a 4 22 21 16 20 4 — 18 10 m 7 23 22 18 10 2 — 37 7 5 14 41 16 — 13 14 4 c 22 16 3 18 34 21 8 12 13 3 2 21 10 8 16 ;>4 1 t 10 24 14 1 8 7 5 3 21 57 12 2 24 21 5 — 14 3 8 13 33 11 1 29 16 — — 7 10 11 16 17 18 8 19 12 — — 11 2 21 19 29 6 -» 30 16 3 — 10 1 3 20 36 4 45 238 1 21341 1 10 186 95 03 175 389152 i 59 62 50 45 37 86 26 2 46 63 65 16 68 6 41-60 41-10 112-50 67-80 84-92 76-03 143-70 34-04 150*25' 98-80* 184-94 61-10 Splon . 736 06 75O-01 718 14 207 158 750-33 7181)2 616 1791+ 9-0 +25 8 -11 168 3 191 +32-2 —14-6 485112 598 138 1096-58 Bsroiin. IVAH HOFF, c kr. dvorni fabrikant sladniii preparatov na Dunaji. St. Peterburg. r> (D -H •a -M (D rH O ti (D rH i> O ti (o (fl k i \ jiiui i inir.i Zdravilno pivo iz sladnega izlecka. Proti občnemu (».slabljenju, holečinam v (»sih in želoden, .sit.šiei, red-kij lervi in nerednim opra rilom spodnjttelesnih organov, izkuieno krepilo M okrevajoče po vsakej bolezni. Cena steklenici 66 kr. Ivan« E*Xol >i Bonboni iz dadaega ' -'čka za prsi. Proti kaplju, hripa , u nepresegljivo. Zaradi mnogoterih posnemanj naj s« pazi na v n:k in varstveno znamko pristnih slad- nih bonbonom sllfi v Izumit« V vifinjevih zavitkih po 60, 30, 15 in IU kr. Zaslužni diplom mej narodno zdravstvene razstave v Londonu 1881. leta za medicinske tvariue in aparate v pospeševanje zdravja. Podpisi: Nj. veličastvo kraljica Viktorija angleška. — Nj. kr. visokost vojvodu Edinburški. — Spencer, predsednik razstave. — John Erlc Erichsert, načelnik odbora. ■■— Mark. H. Judge, tajnik. Koncentrirani sladni izloček. Za bolne na prsih in plačah, za-tnvi;! k< i'olezni r grlu. — Sigurnega uspeha in zelo prijeti uživati. V I.iuonih po 1 gld. 12 kr. in po 70 kr. I N O 11 I Iltllt) VII Sladna čokolada. Jako rediln:i in krepilna za osebe slabotnega telesa in živcev. Zelo okusna in posebno priporočati, kjer je zanživanje kave ker vzburjajoče zabranjeno. Zavoj '/4 klg. po 1-80 g]., 90 in 60 kr.; zavjj Vi klg. 2'40 gl., 1 60 gl. in 1 gl. Proti kašlju, lir;;*a»osti. bolečinam v prsih in želodcu, oslabljenju, sušici, slabej prebavljivosti, najuspešnejše krepilno sredstvo za okrevajoče po vsakej bolezni. 58 krat odlikovano. Ustanovljeno 1847. Izumitelju iu jedinemu izdelovatelju pristnih preparatov iz sladnega izlečka, gospodu IVANU HOFF-u, c. kr. dvornemu založniku, c. kr. svetniku, dvornemu enlošulkn akoru vseli ft ropskih laverSnOVf I>uuh| 1.« Tovarniška zaloga: tirubeu. BriiuiierstrasHe »., tovarna: Ciraben- liol". UrUuiit'rMtrnHHe Priznavanja in naročila visocih in najvišiih oseb leta 1882.: Cesarski visoko3ti nadvojvoda Karol Ljudovik, nadvojvoda Friedrich, kr. visokoBt princ Wales-ki, princesa do Ugne, vojvodinja Olilcnlmrška, princesa Renss, gč. pl Fercnczv, čitateljica Nj. veličanstva nase presvetlo cesarice, angleška Donne (varuhinja) Nj. cesarsko visokosti princese Marije Valerije, obitelj Metternieh, Clam-Gallas, Karacsonyi, Uatthyanyi, Kommer, nj. vzviš. fcm. Fibpovie, grof Wurmbrand itd. itd. — Priporočano po zdravniških prvakih, profesorjih dr. Uamberger, Sehrotter, Sehnitzler, Graniehstiitten in mnogo drugih Dunajskih. Pet najnovejših poročil in zahval za ozdravljenje meseca septembra 1883. z Dunaja in z dežele. Stotisočeri, ki so že nad vsem obupali, bili so rešeni po Ivan Hoffovih sladnih preparatih (zdravilno pivo iz sladnega izlećka), da so zadobili nazaj ljubo zdravje ter se ga le zdaj vesele. iSamolastno izrečene besede ozdravljenih.) Vaše blagorodje! Celo leto sem trpel na mučnem želotlčuem kataru in kašlji: zaman h<> bili vsi leki, dokler neeem rabil Vaših izvrstnih Ivan Hoffovih sladnih preparatov. C'e/. nekaj me.se ev izostane kašelj, tek 8c v ur, in moje zdravj i je bilo po Vašem Ivan lloftbvem zravileem pivu iz sladnih izločkov popolnem popravljeno. Vzprejmito mojo iskreno zahvalo. Ob jednein pdloiim zalivalo v ogerskem jeziku, razglasite jo po širnem svetu. Meziikovacshaza. I»r. Alojzij župnik. Vaie visok orodje I Prosim Vas, da mi takoj kakor hitro možno pošljete 13 steklenic Vašega Ivan [lotfovcga zdravilnega piva iz slad.tih izločkov in dva zavoja sladnih bonbonov po poštnem povzetji. Z veseljem konštatujein, da Vaše fabrikate prav rad rabini, ter da mi Ugajajo in koristijo. Z visokim spoštovanjem St Andrej pri Beljaku, 5. septembra 1883. M. |»1. 1'eichl, vodje »'a soproga. !Zca.ra,-vrLišls:o priznanje. Častno mi je Vam naznanjati, da so se Ivan Hollovi sladni preparati doslej pri vseh mojih bolnikih, kateri BO že dolgo trpeli na težkem sopenji, slabem teku in prebavljenji, prav dobro obnesli; zatorej Vas vnovič prosim, da pošljeta s poštnim povzetjem in naslovom: „G. Ivanu Gusehallu v Urnu-28 steklenic zdravilnega piva iz sladnih izlečkov in % zavoje sladnih bonbonov. Spi »s ovan jem Grottava, 9. septembra 1883. Dr. Josip Frode9 prakt. zdravnik. Dunajsko poročilo o ozdravljenji. Dunaj II. Bcptembra 1883. Ne morem si kaj, da bi se Vam iskreno ne zahvalila za čudovito ozdravljenje želodčnega katara, kateri je mojega moža že štiri mesece pestil. Mož moj je rabil razna sredstva, a žal brez uspeha, dokler slučajno ne čita v listih pohvalo Vaših čudovito delujočih Ivan Hoffovih sladnih preparatov. Poskusil je ž njimi, in že po kratkem zauživanji Vašega Ivan Hoffb"oga zdravilnega piva iz sladnih izlečkov mu je odleglo, in sedaj, po jedenindvajseti steklenici je moj mož popolnem ozdravel. Vzprejmite mojo in mojega soproga srčno zahvalo ter prosim, da to pismo objavite v blagor jednako bolujočih. Z visokim spoštovanjem Franja IMatenik, Neufiiuihaus, Goldschlaggasse 28. Najnovejša Dunajska zahvala s 7. dne septembra 1883. Prosim zopet za 13 steklenic Ivan tloflovega zdravilnega piva iz sladnih izlečkov, kajti, če ga le osem dnij ne zauživam, imam poželjenje do njega. Uživam ga zdaj že dve leti ter sem so prepričal, da mi ugaja, zatorej se ne bi protivil, ako se to tudi javno oznani. Dunaj v 7. dan septembra 1883. Spoštovanjem Fran Bargelzi. konditor, Mariahilferstrasse 62. ^ Zahtevajo naj se samo prvi pristni Ivan Iloffovi sladni preparati z varstveno zna ako, katera je po c. kr. trgovinskem sodišči na Av-SVARI 0 strijskem in Ogerskem registrovana (slika izumiteljeva. Nepristnim izdelkom drugih nedostaje zdravilnih sokov zelišč in pravilno izde-* letanje Ivan Hoffovih sladnih preparatov ter po izjava'; zdravnikov uiogo celo škodljivo uplivati na zdr.»vje. Prvi, pristni, sli/.o razsnujool Ivan lloflbvi starini bonboni za -si zaviti so v višnjev papir. Naj se izrecno le taki zahtevajo. Ivan Hoffovi bonboni iz sladnega izlečka v višnjevih zavojih po 60. 30, 15 in 10 kr. Glavno zalogo v Ljubljani ima: Peter Lassnigg, trgovec s špecerijami. . (158—13. Nadalje imajo zaloge: V Reki: Nic. Pavaiič, drogu i st; v Gorlell O, ChriatofoUtti; v Mariboru: /-'. /'. llolasek, na glavnem trgu; v I* t uji: J. Kasitnir, lekarnar-, v «VI|i : J. Kupfer.se/imidt, lekarn .r; v Krauji: Fran Dolenec, tigovee. < B 3 < Se ti w o i s ui *—» p p* P *-*• i 0d o CJt 00 *-t p o o cd 0q p f 9 p o M- o p Pari*. I JLondou. | KnJiiii|»^šla. | Gfradec. | Blamhm.i. | Frankobrod na | \rw-VorK Lastnina in tiuk „Narodne Tiakarut