Pavlami franko v drfavi SHS.
95. Stev.
ts&aja ratan potttfeljka fc* dneva po prazniku Vsak dan opoldan.
Beadništvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica st.6/L, Učiteljska tiskarna.
Dtrp)se frankirati in pod-fkati, šifer se jih ne pri-
*bči. T?. pjge se ne vrača.
Oglasil Enostolpna petit-vrstica K 1*50, osmrtnice ta cahvale po K 2'50, raz-aai ha poslano vrstica po _ S; večkratne objave po 4opovoru primeren popust.
V LlubUanl, v soboto 31. Januarja 1920.
Leto IV.
c^&siio lugoslov. sociialno • demokratične sir&svke,
Potamema itev. stane —— 60 vinarjev. —•
N aročn i n a : Po po&d sli z doslavlianjem na dom za celn e o k 96, za pol leta 48 za četrt iets K 24, za mesec H 8. Za Nemčijo celo leto K 114, za ostalo tujino in Ameriko K 120. — Heklamsc je zs Us! so pošinine proste.
Upravni&tvo ie v L|Ubi}ani, Frančiškanska ulica št.8 L, Učiteliska tiskarna.
Telefonska It. 312.
Pomožna akcija za otroke iz Nemške
Avstrije.
Mariborski sodrugi so organizirali tvojem delokrogu akcijo, ki je Vfedna, da }o vsa naša javnost vneto godpira ta ki se mora razširiti na vso Slovenijo, na vso Jugoslavijo, Obja-tiii smo že svoječasno tozadevni bkiic, ki ga je izdala ljubljanska stro-SBovna komisija delavskih organizacij na slovenskem ozemlju, temu •klicu se sedaj pridružujejo tudi mariborski sodnici s posebnim pozivom, » Sta prinašamo spodaj. Gre za plemenito taicijativo. ki naj pomaga revnim otrokom iz Nemške Avstrije, rroletarijat v Nemčiji, na Švedskem,
V	Italiji, itd. je že pokazal, kako zna plemenito razumeti človeško solidarnost. V Italijo je šlo v zadnjem času j&a tisoče, in tisoče revnih otrok iz Nemške Avstrije, zlasti pa iz Dunaja. Od Trsta, do Bologne, Milana in Genove so raztreseni. Pokazala se je vsa plemenita velikodušnost delav-6kih mas, ki ne poznajo sovraštva, ki fs čutijo solidarne in ljubijo vse tiste, ki trpe. Tudi v Italiji so prevzele to akcijo delavske organizacije in jo Izvedle z največjim uspehom. Prijavilo ie je takoj na tisoče italijanskih družin, ki so prevzele vsaka po enega ali ?eč dunajskih otrok v svoje varstvo In oskrbo. Pomagale so pri temu tudi •bčine, ki so dale na razpolago sanatorije in zavetišča. In našlo se je čelo nemalo imovitih ljudi, ki so dali v to fvrho na razpolago celo svoje vile. Prepričani smo, da bo našla ta pomožna akcila tudi pri nas najglobo-kejši odmev. Poziv, ki so ga izdali mariborski sodrugij se glasi:
»Delavstvo vsega sveta se je odločilo pomagati ubogi deci avstrijskega proletarijata, ki dobesedno Strada, umira tuberkuloze, poginja brez krivde, s tem, da ga hoče rešiti ®mrti, smrti vsled lakote!
Ne samo na Dunaju, tudi v Grad-in v drugih mestih le dosti otrok, trpe in umirajo ob isti usodi
&
Potom tihotapstva so si doslej opomogli samo oni premožnejši sloji, ki lahko plačujejo oderuške cene onim. ki utihotapljalo živila v sosednjo republiko.
Mi pa hočemo pomagati, ta sicer odkritim in poštenim pntom. nedolžnim žrtvam volne in njenih posledic s tem. da jim damo košček od našega, sicer tudi pičlo odmerjenega kruha.
Delavstvo, združeno v lugoslo-vanski sociialno-demokratični stranki, bo v ta namen delalo nadurno in ob nedeljah ter dalo svoj zaslužek v ta velikodušni blagi namen.
Ta in oni delavec bo tudi lahko vzel otroka svojega avstrijskega sotrpina za par mesecev v oskrbo. Ali dolžnost, da pomagamo, ne zadene samo delavca, temveč vsakega ki človeško čuti. Zato pozivamo vse. tako delavce, kakor tudi druge sodržavljane, da nam pomagajo pri tem človekoljubnem delu, bodisi s tem. da prevzamejo otroke v oskrbo ali pa da po svojih močeh oddajo svoj delež v denarju ali Jestvinah.
Ne bomo govorili o hvaležnosti sestradanih otrok, ki se po dolgem času posmeje ob koščku belega kruha, apeliramo samo na plemenitost tistih, ki človeško čutilo.
Te dni se bodo oglasili naši zaupniki ori rodbinah in no trgovinah, s polami, da zabeležijo eventuelne prijave in pobirajo darove.
Živila se lahko oddajo v konsunmi trgovini proti potrdilu, denarne prispevke pa bo sprejemala pisarna Zveze delavskih zadrug. Oba urada se nahajata v »Ljudskem domu« v Mariboru. Bergova ulica 4.
Prijave za sprejem otrok v oskrbo sprelema tudi pisarna Zveze delavskih zadrug.
Ker je pomoč nulno potrebna, se akcija zaključi 12. februarja 1920.
Akcijski odbor.«
Pismo iz Berlina.
(Od našega poročevalca).
Pri Karlu Kautskem!
25. jan. 1920.
Razum« sc, da sem med drugimi politiki obiskal tudi Karla Kautskega.
Kaj vse pomeni Karl Kautsky v focijalističnem gibanju ni treba da »Naprejevim« čitateljem 5« posebej frovdarjam.
Po Karhi Marksu je Karl Kautsky IKtlbistrejša glava znanstvene soci-*um demokracije v Nemčiji! Rodom m Prage, vživel se le popolnoma v ttemško politično življenje. V Ber-Stou se je uveljavil kot mislec in po-ftofltik ta še posebej kot urednik
W ~T111T1 J ilTTi MB—
znanstvene soc. dem. revije »FMe Neue Zeit«, ki jo ie urejeval do leta 1917. — do dobe, ko se je nemška soc. dem. stranka razcepila v dvole. Kautskv le Šel med »neodvisne« ali rekel bi — Kautskv ni pravzaprav niti »neodvisenjak«, on stoli v sredini. Po volji mu niso ne eni ne drugi!
Kautskv le silno martiiv pisatelj. V letu 1919. je izdal oz. napisal celo vrsto knjig, ki so vzbudile kar največjo pozornost. Na| omenim naprej 4 de-hčle knjige pod naslovom: *Pfe deut-
schen Dokumente rum Kriegsaus-bruch« Prva knjiga (obsega 268 str.) obravnava dogodke od atentata v Sarajevu do srbskega odgovora, druga (198 str.) razpravlja dogodke od srbskega odgovora do ruske mobilizacije. tret1a‘(188 str.) prikazuje dokumente od početka ruske mobilizacije do vojne napovedi od strani Francoske, četrta Knjiga (220 str.) oodaia dokumente od francoske vojne napovedi do avstro-ogrske vojne napovedi Rusiji.
Karl Kautskv je 9. nov. 1918. vstopil v nernško vlado kot državni tajnik za zunanje posle. Kot eno prvih svo-lih nalog ie smatral, da prikaže svetu točno, vestno, povsem resnično, kdo je pravzaprav zakrivil svetovno vojno. Plod tega dela so označene 4 knjige, ki vsebujejo nad vse dragoceni politični in zgodovinski materijah Kautskv le bil tu le zgodovinar, ki uporablja zgolj dokumente, sodbo, pa prepušča čitatellem.
Zato t a ie v posebni knjigi kot so-cilalist m politik orisal: »Wie der Včeltkrieg entstand« (1S2 str.) Ta kniiea dnpolnuje gornjih četvero In te mojsterski proizvod bistrega duha
Ko ie ex-kaiser NVfJchelm dobil Kaufskvjeve knjige v roKe ie bil silno ogorčen: dobil ie »NVutanfall«. Ko se le pomiril, le pa sklenil, da napiše posebni »obramb ni spis« . Vsaj tako so poročali nemški časopisi.
Znamenite so tudi nieeove v letu 1919. izišle študije:	»Deinokratie
oder Diktatur« — »Habšburgs Gliick und Ende« — In »Snzialisierung der Landwirtshaft«. Poslednjo označuje javnost kot kniigo, ki obravnava naj-važnelši problem Nemčije. A. Hofer je dodal h Kautskega spisu o socija-liziranju kmetije še članek »Kmet kot vzgoievatelj«.
Ko sem se oglasil , ori Kautskem, je bil silno vesel moiega prihoda-Mož Je danes star 65 let, ves siv Se že. ali živahen: — ako bi ga človek le slišal m ne videl, bi nikdar ne ver-lel. da ie to veteran ho let! Bil je zao-nie čase precej bolan. Ko sem ga po-setil. je po dolgi bolezni prvič zapustil posteljo. Živo se ie zanimal za vse. kar se pri nas godi in bil ie za-dovohen z razvojem stvari.
Vprašal me je: »in vaši komunisti?«
Razložil sem mu ves položaj. Videlo se mu ie. da mu je hudo. da ni delavsko gibanie pri nas enotno. Dejal mi le:
»Tudi ta bolezen mora ozdraveti Mi smo v Nemčiji bridko občutili nesrečne posledice delavskega razdora«.
Njegova soproga in zvesta so-trudniea pozna precej razmere pri nas.Parkrat je Že bila v Jugoslaviji.S ponosom mu le pripovedovala, da se čuti skoro — Slovenka. Začuden sem
jo gledal: »Kako to?« Smejala se le
—	v tem so se pa odi ria vrata . . . Večja družba vstopi. Gospa Kautskv-jeva me predstavi. Ko se poklonim iept. vitki gospel, čuiem do naše, po slovensko: »dober dan. gospod — midva sva rojaka« — in gosna Kautskv mi razlaga, da sta se dva njena nečaka poročila s Slovenkama, doma iz naše Gorenjske — eno nečakinjo t>a je poročil Slovenec, doma lz Volč pri Tolminu . ..
Lahko si mislite: v Charlotten-burgu kraj Berlina najdem Slovenko in še z rodbini, ki je nam socllalistom tako draga .. .
V	veselem razgovoru nam le tekel čas. Kautskv le odšel v posteljo, da se odpočije. Mi smo pa kramljali dalje o bodočnosti sociializma, o delu, ki ga imamo izvršiti — o boljševizmu. o sindikalizmu, o vsem. — Ko »etn se vračal v Berlin po dolgih le-
pih ulicah, ki vežejo Charlottenburg z Berlinom, bil sem ves prerojen, ves uverien o bodočnosti sociializma . . .
Po glavi so mi šumeli verzi pesnika Gotmanna:
»Jeder Tag. der kommt. soli ein Tag unsrer Sehnsucht sein.
Ein reicher Tag, der uns Fiille der Freiheit gibt.
Jede Stunde. die kommt, soli eine Stunde der Gilte sein.
Eine reiche Stunde. in der der Mensch seinen Bruder Ilebt.
Wir wissen: nichts ist getan vvenn man klagt.
Oliicklich das Volk. das nie dea Olauben an seine Zukunft verliert.
Der Ar beit zur Freiheit und Glflck, bleibt der Lohn nicht versagt...«
Slovenski zadružni kongres.
Občni zbor Zveze delavskih zadrug.
Popoldan se Je vršil najprej ustanovni občni zbor Zveze delavskilt zadrug. Na tem občnem zboru so bile zastopane po svojih zastopnikih vse socijalistične zadruge v Slovenili. Občni zbor je otvorit v imenu pripravljalnega odbora sodrng Albin Prepeluh, ki je pozdravil zborovalce in spregovoril par besed o namenu In pomenu Zveze, koje ustanovni zbor se danes vrši. Naj ponovimo na kratko njegove misli!
Vsaka velika vojska potrebuje svoj generalni štab, odkoder se vodi gibanie čet In kjer se deiaio m pretresajo načrti za boj. Tak generalni štab nai bi dobile naše gospodarske organizacije v svoji Zvezi.
Dosedaj so mislili za nas drugi. Odkar pa ie postala naša država samostojna. bomo morali gledati sami, da si dobimo pregled čez naše gospodarsko delo in da bomo naše zadruge smotreno vodili in nadzorovali.
Nato je referiral sodrug Filip Urat-nik o pravilih in ustroju novo ustanovljene Zveze.
Duša Zveze mora biti do načrtu Zvezina pisarna s stalno nastavljenim tajnikom. To pisarno smo Že odprli in sicer z ozirom na to, da Imamo v Llubljani že Kak več pisarn, ki morejo iti našim ljudem v slučaiu potrebe na roko. ne v Ljubljani, ampak v Mariboru. Pisarna posluje v »Ljudskem domu«. Berggasse 4. vodi pa to kot tajnik sodrug Alojzij Slanovec.
Naloga te pisarne bo, da zbira statistične podatke o zadružnem gibanju sploh in med slovenskim delavstvom posebej. Da dobi Zveza po-Dolen vpogled v poslovanje naših Zadrug, mora dobiti nad njimi revizijsko pravico.
Pisarna Zveze mora zbrati in zbC rati vso zadružno literaturo, da bo mogla dajati članicam navodila, odgovarjajoča vsakokratnemu stanju zadružne teorije in prakse.
Tajništvo naj misli tudi na to, da prične izdajati Zveza čirn najprej svoje strokovno glasilo, ki nai poštar ne duševna vez med njo in članicami To glasilo bo namenjeno v prvi vrsti za naše upravne svete, krajevne odbore. poslovodje ta druge funkcijo-narje. zanimalo pa bo gotovo tudi vse druge zadružnike.
Na čelu Zveze bo stalo iz 5 članov sestoječe načelstvo.
Tainik Zveze m ravnatelj Nakupovalne zadruge imata v načelstvu ie vsled svoje funkcije sedež in glas. Načelnika ta ostala dva odbornika pa voli občni zbor.
Načelstvu stoii ob strani kot posvetovalen organ Zadružni svet. Zar družni svet obstola iz zadružnih strokovnjakov In se deli v oddelek za konsumne. v oddelek za denarne in v oddelek za produktivne zadruge.
Iz zastopnikov posameznih zadrug sestoječe nadzorstvo ima pravico predlagati občnemu zboru kandidate za načelstvo in Zadružni svet in kontrolira Zvezin proračun.
Zveza ie do pravilih društvo, ustanovljeno na podlagi zakona z leta 1867.
Nato se Je razvila živahna debata, v kojo je posegalo več zadružnikov. Sodrug Anton Kristan je povdarjal v debati, da bo ena najvažnejših nalog Zveze ta, da nam organizira zadružne šole in tečaje, v kojih bodo pod-učevall zadružni praktiki. Povdarll te tudi. da bodo morale zadruge Zvezo tudi denarno dovoli podpreti, ako naj
LISTEK.
GLAD.
1 frtaj Ko ut H a m s ?• n. — Poslovenil Eran Albrecht.
(Dalle.)
In dolgo sem govoril o opeklinah, kj jih moja duša. Ampak čim deli sem govoril, tem nemirnejša te postajala; navsezadnje ie trtkllknlla parkrat brezupno: »Mol bog!« in je ligi tem vila roke. Dobro sem videl, da '° rmi-fcbn, nisem je hotel mučiti, a vendar sem delal Slednjič sem menil, da sem ii v grobih potezah povedal najnujnejše, kar sem H bil ime! povedati; njen obupani pogled me te ganil in »•kliknil sem:
»Zdaj grem! Zdaj grem! Kaj mar ne vidite, 8? leži moja roka že na kljuki? Zdravstvujte! pozdravljeni, vam pravimi Saj bi mi pač lahko fcM odvrnili, ako vam dvakrat pravim pozdravljeni in sem čisto pripravljen, da odidem. Saj **** tati ne prosim, da bi vas smel še kdaj videti. ker bi vas to mučilo; ampak recite mi: Cemui me niste pustili pri miru? Kaj sem vam storil? Jaz vam vendar nisem prišel na pot. kal? Cemu se hipoma obračate od mene, ko
da ine še ne poznate ne več? Zdaj ste me tako čisto raztrgali, da sem bednejši nego kdaj preI* Veliki bog. sal jaz vendar nisem blazen, to veste prav dobro, ako pomislite, da rni prav nič ne manjka. Tak pridite vendar in dajte mi roko! Ali pa ml dovolite, da pridem jaz k vam! Ali smem? Nič žalega vam ne storim, samo za hip bi rad pokleknil pred vas, tja na tia pokleknil pred vas. samo za hip; ali smem? Ne. ne. potem ne storim tega. saj vidim, da vas ie strah: ne bom storil tega. ne bom storil, ali slišite? Moj bog, čemu ste tako prestrašeni? Saj stojim čisto pri miru. še ne ganem se ne. Samo za hip bi pokleknil na preprogo, ravno tamle, na rdečo rožo pri vaših nogah. Amnak prestrašili ste se; zato sem obstal tu. Ne koraka nisem napravil, ko sem vas to prosil, kajne? Ravno tako nepremično sem stal kot zdaj, ko vam kažem mesto, kamor bi bil pokleknil, tamkajle na rdeči roži na preprogi. Še s prstom le ne pokažem, že pokazati ne maram nanjo; opustil sem to, da bi vas ne prestrašil, samo pokimam in pogledam tja — tako! In prav dobro veste, katero rožo mislim, a mi nočete dovoliti, da bi pokleknil tam, strah vas je pred mano in zato se mi ne upate blizu. Ne razumem, kako vam je moglo dopustiti srce, da ste me nazvali blaznega! Kajne? Ali mar več ne mislite tako? Nekoč poleti — zdaj je že davno temu — tedaj sem bil blazen; delal sem preveč naporno m
Pozabil hoditi opoldne pravočasno k obedu, ako sem imel preveč misliti. To se je dogajalo dan za dnem; saj bi bil moral misliti na to, toda vedno sem spet pozabil. Bog nebeški vedi, da je reš! Živ ne grem odtod z mesta. Če lažem! Tu torej vidite, kakšno krivico mi delate Ni se zgodilo tz pomanjkanja, saj imam kredit pri Ingebretu ta Gravesenu, večkrat sem imel tudi dokaj denarja v žepu in sl vzllc temu nisem kupil hrane, ker sem pozabil. Ali me slišite? Ničesar ne pravite, ne odgovorite, ne stopite stran od kamina, kar »tojite ta čakate, da odidem...«
Prišla Je hlastno k meni in mi ponudila roko. Poln nezaupanja sem se ozrl nanjo. Jeli Pa tudi storila to z lahkim srcem? Ali it storita samo, da bi se me iznebila? Ovila mi je roke k reg vratu, v očeh so ji »tale solze. Stal sem nepremično in zrl nanjo. Ponudila ml je svoja usta; nisem ji mogel verovati; čisto gotovo se ie žrtvovala — to je bilo samo sredstvo, da bi pospešila konec.
Dejala je nekaj, kar je zvenelo nekako kot: »Saj vas imam vseeno rada!« Zelo tiho in ne-raziočno je dejala to, nemara nisem prav slišal. m (.v čc da ni rekla baš teh hesed: a vrgla se mi je s silo na prsa, objela me za kratek hip z obema rekama krog vratu, stopila na prste, da trie ie lahko dosegla in je ostala tako nemara celo minulo.
Bal sem se, da se morda sili, da mi pokaže to nežnost in sem rekel le:
»Kako ste zdajle lepa!«
Drugega nisem rekel. Z vso silo sem jo objel, stopil razaj in še! od vzad ven. Ona pa le ostala notri.
ČETRTI DEL. '
Prišla je zima, ostra, vlažna zima skoro brez snega, meglena, mrka, vekovečna noč, brez slehernega sunka vetra ves ta dolgi teden. M,alone ves dan je gorel po cestah plin In vendar so se ljudje v megli zadevali drug v drugega. Vsi glasovi, zvonenje cerkvenih zvonov, kraguljčk' fijakarskih konj, človeški glasovi, udarci kopit — vse je zvenelo tako .počeno in rezko v tem gostem zraku, ki le legal med vse in preko vsega. Teden za tednom je minil, vreme pa je bilo In ostalo isto.
Sc vedno sem bival tam doli v Domovini.
Vse tesneje sem bi! privezan na to gostilno, to prenočišče za potnike, kjer sem našel pribežališče vziic svoji propalosti. Moj denar je bil že da.J časa pozabljen in vendar sem ostal na tem mestu, kot da imam kako pravico do tega Iti spadam tja. Gospodinja ni Še nič rekla, a vendar me je mučilo, da ii nisem mogel plačati. Tako so minuli trije tedni.
(Dalie nrih.)
nam postane v resnici to. kar od n}e
pričakujemo.
Kot članarina se le določilo za prvo leto enoglasno: za denarne zadrege 1% kosmatega dobička, za zadruge. ki imajo blagovni promet. p« l%n vrednosti prodanega hlača.
V vodstvo Zveze so bili voljeni na predlog sodrnga Kristana enoglasno:
V načelstvo: Sodr. Albin Prepe-luh. kot predsednik (Llubljana): sodr. Ivan Podlesnik, kot podpredsednik (Ljubljana); sodr. Alojzij Slanovec. kot tainik (Maribor); sodr. Filip Uratr.ik. kot odbornik (Ljubljana); sodr MelhiJor Čobal. kot odbornik (Zagorje).
V uadzorstvo: Ivan Tokan. strokovni tainik (Ljubljana); ss. Lojk (Ljubljana): Jeretfn (TrbovHeh-Malovrh (Hrastnik): Hojnik (Maribor); Dobav (MarbiorV: Zore (Ltabljana): Čeh (Maribor); Rožanc (Ljubljana);
O	sami demokraciji so govorili.
Takoj so nam Jo pričeH vkapatl
Sijajna razlika prvih dni je bil« pri sodnikih znamenita. Izprevrien je bil takt m ion občevanja. Nekateri so v svojih novih časteh kar pr*-terno govorili z mlajšimi hv pretkano so izbirah' besede, ki naj N ranile. Kdor je tako naletel, vsak ti Je razodel svoj ressentiment, da so bili Manci nepravični, a taktni da 90 bili zmerom. Duha nove demokracije v pravosodstvu le predstavljal gospod. poln uradne oblasti. AncienuJ-teta le pričela svoje orgije. Kal porečeš n. pr., če ti povem* da sta okrajna sodnika, kf sta se avskul-tanta tikala, pa ti Je pisal nekolike starejši mlajšemu; »Velecenjeni go-tpou okrajni sodnik in. sodni predstojnik! Oprosti mi, da Te nadlegi* Jem proseč Te ttcL** Je-D za novo dobo res že ba|ka, da so najvifB nemški funkcijonarjj pisarili svojim In tudi našrm najmlajšim sodnikom: ..Ljttbi gospod kolega r? Pravijo, da takrat ni bilo demokracije pri sodnikih. Sedaj pa Je demokracija, ko visoke glave naroče najmlajšemu od štaba, naj tf pHe. da Je on prf nekf prilikr spozna« domneval, da bi go-spod radi govorili s teboj. Zvezde la uniforme so sicer minite, a nastali so plotovi ne samo med čfnovnimi razredi, ampak ob vsakem letnika vsakega razreda. To je bila nov« demokracija v prvem teta našega pravosou&tva.
Kadar si govorit a gospodi, at zadel ob plot višje modrosti, kf jfe druga stopnja nove demokracije. Bog ne da), da si povedal resnico tn kar naravnost. Ce si tako storil, sl Ml neprijeten. Gospod so najbolje vedeli vse in treba Je bilo, pritegniti Jim. Ce pa nisi pritegnil, potem sft moral tako govoriti, da so imeli gospod lahko prav, Jedva da so ti odgovoriti en sam stavek modrosti.
tfcsebne račune si moral dobre lačati z debelo kožo. Ako se ti J* daj prej namerila nesreča, da si prf kompetenci po bodel ali t čim drugim omrzil takega gospoda, ki Je ob preobrata v Ljubljani zatriumviroval si kaj brzo izprevidel da v svobodni domovini obdržiš svoje staro mesto sodnika, ako bi se dal premestiti in partes initdellum ah pa iztiova pričel svojo podeželsko karijero. Oblika )* bila originalna. Na tepem so ti napravili poklon, da rabijo na tem in tem mestu strumnega, energičnega sodnikra. Mesta pa. ki so ti bila še v Avstriji zagotovljena, so dobili prijatelji triumvirov. Čutili so. da demokratično načelo terja, da se službe razpisujejo. To pa Že ui btlo voč demokratično-, da je treba službe z razpisom p o d e I i t i. Demol '•anj* se neha, kadar so službe razpisane, na službena mesta pa se vpokličejo prijatelji in sicer „začasno“. Potem čakaj imenovanj, čakaj in zopet čakaj. Končno izveS tudi hrez okolišev, da je beseda „začasno“ brez po-’ mena. Hudomušen smehljaj oči tule, da Je treba narodu, da se začasnosti privadi. Ta še višja stopnja nove demokracije nam }e podarila čisto nov ustroj koadjutorjev in rem suam cum jure successionis samega sebe. Začasnost se izpremeni z imenovanjem v trajnost. Da Je mir besedi. Niti uradnega termina »Službenih Novin": „pd službeno} potrebi** ni treba za to reč. In še to je tudi gotovo, da le »preostrovijeno“ društvo slovenskih sodnikov vso dobo tega početja Imelo namen* da goji in pospešuje neodvisno pravosodje. Ce rojde tako dalje, bo to društvo novo demokracijo javalnc do vrha dognalo.
Nekoč sem srečal v Ljubljani prazniško oblečeno gosuo nekega
Grčar (Maribor); Zo*wttz (Ljubljana) ; Tomc (Ljubljana).
V	Zadružni svet:
a) za skupino konsttmnlh zadrugi Ss. Svetlin (Ljubljana); Jurčič
(Ljubljana); Topolovec (Prevalje);
Petek (Celie); Vrhunec (Tržič): Dražit (Ljubljana).
b) za skupino denarnih zadrug: Ss. Vilhar (Splošno kred. društvo
Ljubllana); Skrlep (Nakupovalna!; Berghaus (Maribor): Radovič (Kamnik); Ivan K rali ^Ljubljana)
c) za skupino produktivnih za-dra«;
Ss. Mea (Maribor); Prevec (Ljubljana); Jese (Ljubljana):	Lenasl
(Llubllana): Olešnik (Ma-ibor)
Po volitvah ie zaključil predsed-nik sodrug Albin Prepeluh pomembno zborovanje- kf le postavilo nov mejnik za razvoj In napredek naše gospodarske organizacije
(Konec prih.)
sodnika. „U ne,- mJ Je odvrnila, „ntoJ Qti/ž Je že dosegel, kar Je hotel. Seri nj utiram pot v Ljubljano njegovemu prijatelju, linam že zagotovilo, da pojde." Aha. pritiskanje kljuk. Ali |e to mogoče, ali je to res? V Avstriji grajani sistem kurijalij da se Je v svobodi tako in kar čez noč razpasel? Tam je bilo treba, da si s frakom in klakom počakava! na hodnikih pri gospodih osebnih referentih v Ljubljani, v Gradcu In na Dunaju, tako po vrsti, kakor sem zapisat. Dandanes obavljajo ta poset naše dame. Kolikšen napredek 1 Caf zgodbo, kf se |e v Ljubljani dogodila v drugem mesecu naše sa-(nestalnosti, natančno dne 17. decembra 1918. Ko sem pri gospodu svoj uradni posel opravi), me odhajajočega vpraša: .Kaj pa VI kam si telite?** Jsl si ne žeto ničesar, motite se. če mislite, da sem zaradi te stvari prišel. „No, no. ampak gotovo željo za bodočnost imate. Kakšna Je ta?'* Stojim na stališču, da Je pri sodnikih nedopustno, potegovati se sa službe po talcem potu. Kadar bo razpis, bom kompetlraL »tn kam nameravate kompetlrati? Mislil sem na Vas, sposobni ste za mesto okrajnega sodnika v Celovcu.** Hvala Vam (epa, toda ca to mesto ne poprosim. 2e v stari državi sem z resnim delom dosegel, da so trn 1 >KT:o upoštevali, da bi bil o prvi priliki v Ljubljano prišel. „Tako torej? V Ljubljano sl želite? Potem pa Je bolje. da neugodno vest takoj izveste, da si ne bi delali neutemeljenih r»a-dej. V Ljubljano že pridete, toda čez kakih 4 do 5 let 1“ Mislil sem. da dosežem vsa) to v svobodni domovini, kar M bil dosegel pod tujek „Danes Je stvar druga I Gremo po starosti. Starejši od Vas so, kakor imam kar precej v spominu, svetniki A, B. C. med temi smo A-ju že obljubili, da pride prav kmalu tnsem, potem so Se D» E. i» morda Se kateri Izjemo bi napravili le, ako bi imeli Vi za šoto godne stroke, starejši Vaš tekmec pa ne. Na primeri Gospod E ima odrasle sinove, ki imajo tole za seboj.
V	takem primeru bi Imenovali Vas, ne E-ja. Tako je pravi*' Da starost upoštevate, se mi ne vidi napačno, toda m is til sem, da v sodniškem poklica v prvi vrsti odločujeta zmožnost in sposobnost „Ne. motite sel Ali poznate gospoda A-a?“ Poznam ga površno, toda on je mlajši od mene in še ni svetnik. Z njim bom po Vašem novem načelu uspešno tekmoval. „V tem primeru bo odločevalo, kdo od Vaju Ima starejše otroke." Tako? »A tudi tu poznamo Izjemo. Kdo ima starejšega dečka. Vi ali on?“ Tega ne vem. ker njegove rodbine ne poznam- JPrvr je, kakor sem rekel službena starost Drugo je starost šoloobveznih otrok. Te pa zopet razločujemo, ali so dečki ali deklice. In prednost damo temu. ki hrta starejšega dečka. Prosivee z mlajšim dečkom se mu umakne, čeprav ima starejšo deklico.** — Erupi, evasi, effugi. Ko sem poln teh prevratnih vtiskov domov prišel, sta se ml moja dečka zelo čudila, ko sem Ju, jamstvi svoje sija/ne karijere, potrepljal po rami. Premajhna sta, da bi bila »noje besede razumela. Polomil sem Jo bil, tp karijero. ker sera se"bil 34 let star prekasno oženil. Svobodna domovina mi Je odlašek zamerila. Čakal sem potem tri mesece in o tem nisem govoriL Ko je pa prišel mesec marec 1919 v deželo, sem zaprosil za eno od dveh razpisanih svetniških služb v Ljubljani. Ko sem tole poglavje svoje razprave v mesecu septembru 1919 "Isal so mi pravili, da Je moja prošnja e na poverjeništvu za pravosodstvo, ki je
v Isti hiši par vrat naprej od tistega
gospoda, k novi red ..organizira** * tem, da je v razvid privzel vse dečke in oeklice slovenskih sodnikov. Oj verne slike naših s’1l 'o je bila moja prošnja vložena, sem — bog naj mi ta greh odpusti — priti nii za kljuku vrat pri gospodu, ki ie bil takrat začasno prav nad gospodom, ki mi je bit pred tremi meseci tako govoril Oprosti) sem se, d* nisem prišel svoji prošnji pot w utirat, a, -«iik da bi i? e'!el. tli je tudi nadrej-. i gospod glede vprašanja o dečkih in deklicah istega mnenja kot gospod namestnik. Gospod J« bil izprva zelo prijaven In se je srčno smejal. Rekel mi le. da njegovega namestnika	jemljejo več
jut resnega**, ilkonci mr je rekel d* »zaradi te reči nl bilo treba k men; hoditi.** Impl sem veliko zadoščenje So še sodniki v Sloveniji.
(Diilk’ fr t Hod n H'.)
Ministrski svet
LDU. Belgrad. 28. Danes dopot dne Je bifa seja ministrskega svet* klrr se le razpravljalo o obnovi zem fje in preskrbi prebivalstva. Izvoljen fe komite ministrov, ki bo rešil tn vprašanje. Podvzell se bodo energični koraki za pobiiante draeinle.
ROK JUGOSLAVIJI PODALJŠA*
LDU. Pariz. 28. (DunKU. — Bre* žično.) V Pariz fe sedaf dospela nota angleške vlade glede podaljšanja roka. ki ga ie prosila Jugoslavija za od govor na predlog entente Zato so zavezniške vlade dovolite, da se rot podaljša za sedem dni. Odtiovoi mata priti do prihodnje sobote.
JUGOSLAVI JA IZROČILA
ODGOVOR.
LDU. Pariz, 28. (DunKU.) Agenc« Havas poroča- Pašič rn Trumbič su izročila ministrstvu za zunanie stvau Jugoslovanski odgovor glecte uredn-ve jadranskega vprašanja I er le brw brzojavka deloma pokvarjena, bo Jo goslovanska delegacija popolno besedilo oblavila poznete.
DRŽAVNO RAČUNOVODSTVO.
LDtJ. Belgrad. 28. Ministrski svet te sklenil. L da se zakon o državnem računovodstva z dne 6. marca 191U tzim§» člen 15. odstavek 2. in člen« 66. 68, 73, 81 do 105 in 116 do 130 razširi na vse kraljestvo. — 2. Fi nančni minister ie pooblaščen, da prepiše potrebna navodila in pojasnila za pravilno izvrševanje zakona • dt žavnem računovodstva v vsej kraljevini, oziratr>č se pri tem na preriše, ki že obstajajo v ooedinih tsokraHnah. Na predlog finančnega ministta je gospodarski in finančni odsek sklenS. da se veljavnost zakona VI. Iz leta 1915. in zakona, kf govori o »Vojnem odpremnem porezu«. podališa za nedoločen čas. tn da se finančni minister pooblasti, da izda potrebne nared be.
D* ANNUNZIO MOBILIZIRA. *
LDU. Pariz. 28. (DunKU — Brezžično.) Po došlih poročilih mobilizira d’ Annunzio na Reki pet letnikov.
Avstriia ne Izdelule Btunfclle.
LDU. Dunai, 29. (DunPU.) V današnji seji ministrskega sveta te lajavi! dr. Renner. da Je brez vsak* pcdlage poročilo »Reiehsposte«. da so v Bhimauu zopet začeli izdelovati municijo, ter da se ne nameiava zopetno Izdelovanje m uničile, posebno pa ne v kaki zvezi s praškimi dogovori. Državni tajnik za voisko te tud* izfavj). da se v Bfumauu sploh ne izdeluje nikaka municija ter da se tudi ne bodo sprejeli nikakf delavci za bivše munlcijske tvormce- Tudi v Wo!!ersdorfske tovarne se ne sprejemajo delavci.
Nezaposlenost v Berlinu.
LDU. Nauen, 23. (Brezžično.) Število nezaposlenih v Berlinu le zna-Salo po vojni izprva 62.000; leta 1919 je onraslu na 187.300 in se le znižalo sredi meseca januarja 1920 an 59.000.
Kriza v Angleški vladt
LDU. Berlin, 29. (DunKU.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča tz Haaga. Uu si Liuvd George prizadeva, da bi preprečil Baruesov izstop iz vlade. Ako le-ta izstopi, bi s« stališče angleškega koalicijskega kabineta zelo oslabilo, kor bi potem tmoziciia delovne stranke postat* osueiža.
ZAHTEVA SOVJETSKE RUSIJE OD ANTANTE.
LDU. Berlin. 29 (DunKU.) Llstt poročajo xi Kodania: Po augleškiu poročilih je Izjavil Litvinov. da zahteva sovjetska vlada lamstvo zaveznikov, da Rusije ne bodo napadli, *
kot pogoj za vzpostavitev trgovskih
ortnošajev. Predioa. naf bi se Izmenjava blaga vršila potom azdrug. da te absurden; mednarodni trgovski promet, da bi se mogel uvesti s sodelovanjem sovjetske vlade.
IzročUtev Viljema.
LDU. Amsterdam. 28. (DunKU.) »Dailv Express< javlja, da bo prihodnji korak zaveznikov proti Nizozemski največieea pomena. Vprašali b>>do namreč ni/.o'/eiFf>kn vlado te-lf z cztrtiiii na svoi 'ntktomim »Jgovot pripravljena iamčitt za to. da bo bivšega nemškega cesarja na Nizozemskem pniela in ga tratno internirala, da bi nreoreč*la. da hi Viljem ne mogel [ riti v Nemčijo ako bi se notoža; v Nemčiji tako razvita!, da bi nudh cesarju povod, iznova poizkušati svoio srečo.
Dfc&vjtka Izobraž. organizacija »Svoboda« v Liut)fj»nl priredi Om 2. svečana L 1. v veliki dvorani hotela »Union«
PLES.
Svira »odba dravske divfzffe pod
vodstvom dr. Cerrna Začetek oh 19 uri Vstopnina 10 K. za člane »Svo bode« 6 K. Vstopnice v predprodaji se dobivajo v tajništvu »Svobode« Selerburtrovi ulici št. 6. II. nadstr.
Novice.
— Cestni železničarji v Zagreb« so stopili v mezdno gibanie. Poga tar:ja so v teku. Direkcija obllublja delavcem iz remize od 50 od sto ie 30 od sto poviška plače. Cene voznih listkov namerava direkcija zvišati do 2 K.
— Influenca v Zagrebu se fe zelo
razširila. Bolnice so prenapolnjene Influenca se pojavlja tudi v okolici in v bližniih vaseh.
— Sedem železniških delavnic Je nakupila naša država v Avstriji ter lih v kratkem namesti po glavnih železniških centrih naše kraljevine.
— Velika moderna tvornlca za steklo se osnuje v Zaiečariu v Srbiji.
— Pomanjkanje premoga v Nem 6i|l. V Frankfurtu stoji vsled pomanjkanja premoga že nekai dni celoten promet električnih železnic. Istotako stoje tudi drugi obratf in tovarne. V Wurtemtergu te Isto. Pomanjkanje premega v Nemčiji narašča katastrofalno.
— Dima) in amerikanski uslužbenci Ameriški dolar velja na Dunaju 100 K. Ameriški državni uslužbenci. kr so nameščeni na Dunaju, ter prejemajo plačo kakor v Ameriki, imajo naravnost pravljično plačo.
I	ako Ima navadna konzularna strojepiska 500 dolarjev mesečno, kar znaša v avstrijskih kronah 50.000 K. Častnik ameriške armade, ki Ima 15 dolariev na dan. zasluži v avstrijski valuti 1500 K dnevno. Srečni Ame-rikanct
— Smrt češkega iurnalista. Dne
7. t. n*, le umrl v Pragi znani češki Žurnalist, urednik »Narodr.y Politike« Vaclav Hiibner.
— Slikar Kattlbach umrl. V Mo-nakovem ie umrl znani slikar Friderik August Kanibali.
— Širjenje legaria na Estonskega. Pt> poročilih iz Estonske, se Je legar med estonskimi četami močno razširil DosedaJ Je obolelo nad 6000 mož.
— PoStna služba x letali na progi
Rim-Pisa-Milan in z zrakoplovi na progah Milan-Turin hi Milan-Benet-ke je btia otvorjena 24. L tn.
— Vodja Slnlajnovcev Devalera te b3 v nev/vorskem mestnem domu oficljelno izvoljen za častnega meščana. Zupan Je Devalero Imenoval predsednika irske republike.
— Število milijonar lev Je vzrast-k> v Ameriki na 22.000. Zanimivi bi bili podatki o jugoslovanskih milijonarjih. k o Jih število gotovo ni majhno.
— Steklena Industrila poseda danes v Danski sedem tovaren. V njih se izdeluj* o glavno steklenice Iz zelenega In belega stekla, krogle za svetilke tn nekaj drugega stekla. Celotna produkcija se krije popt laom* a domačo potrebo,
— Časnikarski magnat. It Frankfurta poročalo, d# te kuofl Frank Mronsev, že lastnik lista *New York Ewening Post« in drugih časopisov, še list »Ne\v York Herald« z njega pariškim tedanjem in Ust »New York Ewening Telegram«. Lastnik lista *New York Cwcning Telegram« Je bil Gordon Bennet, kf |e pred kratkim umrl,
— Neodvisnost kavkaških republik: Gruzinske. Aserbeidžana io Armenije Je priznal najvišJl enteotni svet.
— Pil boksarski tekati Carpcn* tier-Beckct v Londonu je stal naj-držižj! prostor ?,a gledui&e uu.000 kron (100 funtovk
O povem občinskem Volilnem redu.
Zauonlkom kralevnlft nofltfčnOl crganhscli Javljamo, 'da od deželne vlade Izdelani načrt občinskega ve-livn-sra itda Še ni nzakemien in tor«| še ni v veljavi. Kadar izkle. Vas bomo o njega vsebini pravočasno obvestili tn Vam dali vsa potrebna navodila. Zaenkrat priporočamo, da m naš-i sotnišHeniki oblaštvenira pozivom za vpis v volilne imenike odzovejo. ker si s tern prihranilo poznej?« rriiave. Strankino vodstvo ie napela vse sile. da bo občinski volilni red odgovarial vsem provramatičntn* zahtevam na«e <ttrai?ke m da ne bo osleparil delavstva, posebno pa. da bo skrajšana d»>ha bivanla te razšir-lena ženska volilna pravica.
Tajništvo ISDS.
Dnevne ves;i.
Proti Italijanskim imoerHaflstom.
Včera! popoldne se ie zbrale ffuhfJan.ska akademska otnladina pred »Unionom«, odkoder te odšle pred deželno vlado. Protestirala ki vnovič proti italijanskemu Imperij** lizmu in manifestirala za tugoslovas-sko Primorje Pred deželno vlado M Bletweisovj cesti le nastoollo ve£ govornikov. Izpred deželne vlade ta odšel orotesmi sprevod ored deželni dvorcc-vseučillšče. kfer fe manife-star.te v fmenu vseučiliškega prote. morskega zbora nagovoril reetor de. Plemelj. Nato so se manifestantja rczšH.
Klerikalna dobrodelnost.,.
V	naslednjem prinašamo oklic. IV ga pcSilja klerikalna »Dobrodelne efektna loterija« v Ljubljani svojim kalir.tm. Preieli smo ga m vrst duhovnikov samih z opazko, ki Jo spodaj prlopčujemo. Vsak komentar M bil odveč:. Glasi se:
»Pišemo Vam zato. ker tega * Javnosti, vsaj v »Slovencu« ne moremo povedati. Zakai nadlegujem« s nrošmami duhovnike in ljudstvo? Vzrok fe ta: Država .ki lo imajo sedat v rokah ffberalcj In socialisti, hoč? podržaviti vso dobrodelnost » lo lafeiratf. profani r ati. Sod jal isti. ki Ima to v rokah socilalno skrbstvo Is s tem tudi Itaso, so prlndtptjetai nasprotn«ki vsake privatne dobro* deli.osti. Vse naj stori država, vse dobrodelne zavode sama vodi mladino sama vzgaja, seveda v svojem brezverskem duhu. Ali naj se krščan* ska karitas da res ubiti? Ali naj M cerkev »es> odpove dobrodelnosti, tf Je bila rjena hčerka od nekdaj? AM nai vera res ne sme roditi dobri* del ? Ne— to bi ne bifa več krščanska vera, o kateri pravi apostol, dc lo brez dobrih del mrtval — To M razlogi, zakal prosimo za to malen« kr>»t, da bi hoteli potom dobrih ki požrtvovalnih ljudi pomagati razpoa čatl nekai s^-čk v krščansko-kariU** tivne namene. Gojili bomo odslel M tako d<>brt>delnost ki pospešuje vet«* sko prepričal:ie In življenje. Ne za* htevamo nobenih težav, samo mafal dobrohotnega posredovanja. Dobn Uudfe. Irf so pripravljeni za dobr# stvar žrtvovati se. se še povsod dot bs. D*« ne bomo preveč nadležni ati pcšiljamc srečk naravnost, ampafll prosimo, da M Jih hoteli z eno doptaa tifc<» narečitr. kolikor jih upate ral* pečati (naslov: Dobrodelna efekta* loterija. Ljubljana). Žrebanje se.vda že 3 februarja.
Obračani n se sicer do vseh jcttv spodov. a v prvi vrsti do onih. ki a* doslej temu povabil« niso odzvali !■ s-ečke nazat poslali. Za prjfazno^(| ki jo boste izkazali -— Bo« plačali
Ljubljana. 17. januarja 1920. Odbor Dobrodelne efektne loterijejl
Duhovniki ki so nam poslali Mii oklic, m dostavljajo: Tsko zlobn% strankarsko kupčijsko »dobrodehf nost« tul pt,rfenl dniiovaikl obsoi« t mo! Ta škandal r .r-a priti v )amf nost!	Duhovnik,	*
Proti vladni »uredbi t» df&covoH«;
c!U«.	=
Odbor dr užit v«« hikosbviuisklft
dobrovoljcev v Ljublimd v toemk vseh slovenskih dobrovollcev: p r testira pmti izdani »uredbi o dc*. brovoljcih«. ker fe ista v stvarne«! oziru neutemeljena in netuavična. tk v formalnem n;;popp!na: ker Je stavljena brez razumevanja dobrav vo!fskek:a vnraSania ter lirez sodelcN; vards dobrovolicev in ker ne oogog varla obveznostim, kj jih ie sprete^, svoiečasno vladg napfam dobravo#* cem: obsoja poskus, ukratltl nm slov in svojstvo tdobrovollca« prati cejšttjem delu borcev, ki so na raa* nih bojiščih prelivali svojo kri za mw ge tiIdinjenje: Izjavlja, da dpi venski »dobrovoljci* uredbe o »m
Dr. Franc« Goršfff:
Prvo leto našega pravosodstva.
(Dalje.)
UL Povest e dečkih b deklicah.
Btev. 25.
U APUE J,
Stran &
brovollcih« v njeni sedanji obliki ae
pr*?r.tto: zahteva, da se sestavi t ».»drlovaniem dobrovollcev novi »redha. ki na! odgovarja opravičenim zahtevam in težnlam Jugoslovanski!) dobrovollcev. ki so se e d I-ti J zastavili z or,>?iem in žrtvovali po ra/nih bolečih za svobodo in uje* dkijenje Jugoslovanskega naroda.
Naša gostilničarska obrt.
Preteli snru : Opozorimo deželno viado na sledeče deistvc: Gostilničarsko obrt izvršuljo v mnogih krajih in mnogih slučaiih ljudje brez vsakega strokovnega znania. Nepravilno |e torej, da se takim Hudem podeljuje koncesi5e za izvrševanje gostilničarske obrti. V Cetiu n. pr. se ie podelilo koncesije za hotele in kavarne raznim vojnim miliionariem in dobičkarjem. ki poleg svoiih raznih poslov. vinske in lesne trgovine, vele-posestništva. veletrgovine, usnlar-*tva itd. izvršuiek) še gostilničarsko In kavarniško obrt za postranski zaslužek. ki lim pomnožuic njihove že Itak velikanske dobičke. S tem pa sc Kostilničarlem po poklicu in gostilničarskemu pomožnemu osobiu ietnlje vsaka možnost, da se kle etahllralo. Nastane vprašanle, kako da more knjigovez Istočasno dobiti koncesijo za hotel, med tem ko strokovničarji. ki so brez vsakega drugega zaslužka. ne dobe nobenega mesta. Nasprotno pa: Ali se dobi natakarja, ks bi imel dovoljenje za izvrševanje recimo kake trgovine s papirjem ali mešanim blagom? Ceron nam torej vsposobnostno ali učno izpričevalo, če dobivaio gostilničarske koncesije navadno liudie brez vsakega strokovnega znania? Iz Trsta. Opatije. Reke in Oorice se ie zateklo v svojo domovino mnotio natakarjev. Dolžnost vlade bi torej bila da napravi v gostilničarski ohrti potreben red. da se omeii brezposelnost v natakarski!) krogih. Kako nai vendar žive ti brezposelni liudie. še dobivaio mesto njih koncesiie dresi Eiudie? Mnogt se pečajo z verižništvom. drugi pa pošteno stradalo. ati oa tudi sicer propadajo. Ali so torei občine voline revidirati vse konceriie. hb odvzeti vsem nestrr.kovničai lem ter iih Dodeliti Upravičencem? Ali bo deželna vlada v tem oziru kai okrenila?Kai bi n. p». rekel gremii trgovcev, če bi odprt kak natakar manufak turno trgovino, ali kal bi se reklo k temu. če bi kak drug zgovorni natakar začel z advokaturo? Ker se sre za blagobit mnogih družin, nai se v gostilničarski obrti napravi prepotreben red.
•
Gosoodie zauonikl polit, strank.
ki so določeni za pregledovanje vprašalnih pol za cenejšo prehrano, se vabilo, da se zanesljivo zglase v soboto, dne 31. januarja 192(k ob 6.
uri zvečer v mestni posvetovalnici radi pregleda pol in vloženih pritožb.
Umrla ie v Vodmatu pri Ljubljani v sredo nopoldne mati našega delavnega sodruga ga. Lucija Svetek. Pogreb se bo vršil v petek, dne 30. t. m. ob do! 2. uri popoldne iz hiše žalosti. Vodmat št. 57. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje. Nat v miru nočiva’
Nesreča or! drsanju. Deček Karl Urbančič iz Olinc št. 43 se le drsal na ledu na zelo globokem bajerju pod Rožnikom in Rožno dolino. Pn drsaniu se mu le udrl led in te padel
v	v°dc. Skušal se le rešiti, toda led se mu je vedno dalje lomil. Nahajal se le v smrtnonevarnem ooložaiu. iz katerega so ga rešili niegovl tovariši. ki so ga izvlekli iz vode s pomočjo velikega droga.
Z icujo granato n! šala. Janez Zupančič. drvar iz Bohinjske Bele, stamiioč na Savi. ie dne 7. t. m. v pijanosti in razkačenosti vrgel v kuhl-njo, kier stanuie niecova mati. ob 11. Uri ponoči ročno granato, katero je imel že od prevrata sem shranjeno v drvarnici. Granata ie vo sreči zadela ob železni okenski križ in odletela na?a» na tla kier ie eksplodirala z velikanskim'pokom. V kuhinji so se tedal nahaiaii nšegova mati. njegov oče in mlad slaboumen deček. Kazenski senat ljubljanskega deželnega sodišča bi ga imel včeraj soditi, a seje izrekel za nepristojnega. Zupančič pride pred poroto.
V	bedi vzela iz zapuščine obe-fienke — mast in meso. Sivolasi starec Jože Pristov, rodom Ljubljančan, sedaj krojač na Vrbi na Gorenjskem, le skusil svet kot »vandro-Vec«. Leta 1918. le živel s svojo ženo v sktaJni bedi. Tedaf se le obesila stara skopulja Katra Legat. Jože Pristov in nfegov sotrpin Štefan ®"vn*k sta šla k zakienfeni zapuščini obešenke ter odnesla nekal suhega
m xfa ,n i™astJ* Slivnik Je- dalje na paši z nekim drugim vzel larca ter ga doma spekel, pri čemur mu ie pomagala njegova žena. Oba tmata kopi-
co otrok. Zaradi tatvine oziroma de-
ležnosti so bili včeral povabljeni na zagovor pred deželno sodišče. Prišel p* le samo Jože Pristov. Stefan Slivnik in niegova žena Mina pa sta pisala, da ne moreta uriti, ker sta bnsa. Pristov pripoveduje sodnikom: »Katra Legat se je obesila. Mi smo bili takrat v veliki bedi in lakoti. Ta ženska pa ie tmela vsega nakopičenega: Žita. mesa. masti. . Pa sva šla s Slivnikom in vzela malo mesa »n masti Vzel bi bil oa lahko še mnogo več?« Obsoieni sc bili: Jože Pristov na šest. Stefan Slivnik na sedem mesecev težke leče in Mi na Slivnik na štiri tedne navadne leče.
Obsojen hazardist. Konjski mesar Rudolf Pušnik iz Ljubljane je bil včera; obsojen pred okrajnim sodiščem ljubljanskim na 10*kron globe zaradi hazardiranja. ker ie igral »21« s posestnikom lužemm Skaijo. ki je pri tej igri izgubil nad 25.000 kron denarja.
Zepnl tat. Prožnemu delavcu južne železnice Antonu GaJeti ie neznanec na Vodnikovem trgu pri mesarskih' stojnicah izmaknil iz žepa denarnico s 3ttu kronami, pri sodr. F. Mlinarju Nakupovalna gova C. Lušinu je nekdo odnese! iz kavarne »Zvezda* volnena zeleno karirano zimsko suknjo, vredno 2(MMi K
Popravek. Glede notice ood naslovom »Odkritosrčna baseda« v 19. številki »Napreta« le pripomniti da dotičnega dopisp v »Učit Tovarišu« ni priobčila učiteftica. ampak no izja-
vi	uredništva samega, dolgoleten so-trudnik »Učit Tovariša«. Res Pa le da učiteljski vnofeotenci zaenkrat ne dobe niti predulma. krivica, ki le mogoča le v sedanfH- časih.
Plesničar Rafael iz Trnova prt Gorici nai Posredovalnemu uradu za begunce v LjublJani nemudoma spo roč! svoi naslov da mu zamoremn dati odgovor glede njegove«* 'Irmi rte.
fz stran U e.
LJUBLJANSKIM SODRI OOM!
Danes ob pof 29. nrl diskusijski večer.	—
Podružnica političnega društva Vodmat* Mocte naznania. da se bo vršila redna seia dnr 1. februarja i I točno ob 9. uri dopoldne v društvenem prostoru. Vsled važnosti dnevnega reda se žeH polnoštevilne in točne udeležbe.
Podružnica Izobraževalnega društva »Svobode« Vodmat-Moste n» znania. da se bo vršila redna seJa dne 2. februarla t. I. ob 2. uri popoldne. Vsled procvita izobraževalnega društva »-Svobode« se želi polnoštevilne in točne udeležbe.
Narodno gospodarska šola. So-drugi, ki se interesirajo za narodno gospodarstvo, na? se javijo pismeno pri sodr. E, Mlinar-ju, Nakupovalna zadruga Ljubljana. Osnovati se namerava šola o narodnem gospodarstvu. v kateri bodo poučevali sodrn-gi strokovnjaki. Nihče naj ne Izostane.
Delavska predstava »Hlapci« v dramskem gledališču se vrši v nede-Ho. dne 1. februarja. Vstopnice se že dobe v tajništvu »Svobode«. Selen-burgova ulica 6. II. nadstroole.
Društveni shod »Svobode« se vrši v petek, dne 30. t. m. v Mahrovi šoli bo 6. uri zvečer. Dnevni red: Ustanovitev podružnice za Ljubljano; volitev delegatov za izredni ohčrJ zbor. SodrugL sodružice, udeležite se shoda zanesliivo.
Podružica pekovskih In mlinarskih delavcev v Celiu priredi v soboto. dne 31. t. m. v gostilni »Pri Jelenu« v Celju veselico v prid revnih članov. Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnina 3 K za osebo.
Vič-GIlnce. Vsem sodrugom. so družicam In priiateliem delavstva se naznania. da se vrši zabavni večer, katerega priredi krajevna politična crganizacila za Vič-Glince in Rožno dolino v nedeljo, dne 1. februarja ob 4- uri popoldne v salonu gostilne pri iravnu na Glincah poleg gostilne »Amerika«. — Odbor.
ici*Ta,ev.na politična organizacija Jstib za I iuhlfano in okolico sklicu-ie vse pododbore In zeunnike Iz mesta hi bllžnie okolice na važen sestanek. M se vrši v soboto. dne 31. t m. točno ob 6. url zvečer v Mahrovi hiši. Krekov (rg 10. I. nadstropje. — Načelniki pododborov nai prlneso s seboj Imenik svojega pododbora In zaupnikov svojega okrožja. — Odbor.
V	OttncHah pri šent Vid« nad
Ljubljano se vrši v nedeljo, dne 1. fe-bruaria ob 2. uri popoldne v gostilni Hruška »hod politične organizacije J SDS.	.____
lan p
MINISTRSKI SVET.
LDU. Belgrad. 29. Ministrski svet ie sklenil, da se ministrstvo za soci-ialno politiko odslej irrienuie ministrstvo za socijalno politiko in invalide.
LDU Belgrad. 29. Predvideno Je. da se razen aktivnim uradnikom In orraMm nameščencem povišajo dravinjske doklnde tudi vpokojencem. kakor le to minister za finance ob-liubil odposlancem udruženja vpoko-lencev.
N4RODNA BANKA SHS.
LDU. Bclcrad. 29 Dne 26. t m opoldne ie bil .podpisan dogovor nied vlado krallevlne Srbov. Hrvatov to Slovencev in PrtviligJrano Narodno banko kraljevine SrbiJe. s katerim se ta banka pretvarja v Narodno banko kraljevine Srbov. Hrvatov ta Slovencev počenši od 1. februarja t Irta.
STAVKA NA TJMOSKIH ŽELEZNICAH.
LDU. Belgrad. 29. Vlada Je odre-d'la. da se zapro povzročitelji stavke n« timoških železnicah, ker so do> vedli delavstvo do tega. da le na nezakonit način prevzelo upravo že Inznic v svole roke. NalstrožJe se b<> postopalo tudi proti uradnikom, ki so s svolo malomarnostjo zakrivili da mora delavstvo čakati na svo^e plače.
PREKMURJE PRIPADE JUGOSLAVIJI.
LDU. l.lubljana. 29 Povodom fiasni&kih vesti, da pripada po mirovnih povojih, vročenih v Parizu madžarski mirovni detegacili. Prekmurje Madžarski, se uradno ugotav-lia no mirovnih pogojih, ki so bili izročeni Madžarski mirovni delegaciji, pripada državi SHS celo Prekmurje in Medlimurie ter ozetnlle Gole ta Ždale v Baranji.
SOVJETSKA RUSIJA POLISKL
LDU. Moskva. 29. (DunKU. — Prezžičnr,.) Ruska sovjetska vlatf* ie naslovila na polisko vlado izjavu kier otavi med drugim: Poljska sc mora odločiti za sklep čigar odklr*-nirev bi Imela za živllenie obeh nart .dov za več let nalpogobneiše posledice. Vsi znaki kažeio. da hočejo imperiialisti entente siliti Poljsko W rerrrvtčnt vojni protj sovietski Rusiji. Z odkrito želio. preprečiti številne žrt\ e in opustošenia, iziavlJa svet findskih komisarjev, da vodi sov-ietika Rušila svojo politiko proti Poljski vedno fe na nespremenljivi podlagi pravice vsakega naroda, da «;:m odloča o svoi? usodi. Vlada sov-irtske Rusije ne namerava nobene napadalne politike proti Poliskv Svet Jiudskih komisarlev izjavlja, da ni ne z Nemčijo ne s kako drugo silo sklenil pogodbe, ki bi bila naperjen* i roti Poljski in da ni nobenega gospodarskega ali teritoritalnega vprašanja. ki se ne bi mogel rešiti priia-teliskim potom. Svet ljudskih kom»-sariev upa. da se bodo vsa sporna vprašania rešila med Rusijo in PoH-sko v prijateljskem sporazumu.
ITALIJANSKA ZBORNICA.
LDU. Rim. 29. (DunKU.) Agen-zla Stefani poroča: Zbornica se bo
sestala dne 3. februarja.
MJLLERAND ODSTOPI.
LDU. Belgrad. 29. Iz Pariza fav-
flalo. da pričaleufefo nadca Mifleran-dovega kabineta- in da Pride na njegovo mesto Briand, o katerem se govori. da bo nastopal koncilijantnejše naprain naši državi.
PRED SPLOŠNO ZDRAVNIŠKO STAVKO V NEMČIJI.
LDU. Monakovo. 28. (CTU.) Zdravniki bolnišnic in bolniških bia-galen se pripravllajo na stavko. Pripravlja se splošna stavka zdravnikov.
ZA ENAKOPRAVNOST OBEH SPOLOV.
LDU. Pariz. 29. (DunKU.) Jule« Gnesde fe na včeraišnli seii zbornice vložil zakonski predlog, ki zahtev* enako stališče žensk t moškimi v vsej zakonodaji.
ŽELEZNIŠKA nesreča.
LDU. Berlin. 29. (DunKU.) Kakor doznava NVolffov urad. Je davi D-vlak št. 4, ki vozi med Berlinom in Kraljevcem, ne daleč od postale Ko-nitz zavozil v voiaškt transportni vlak. Tri osebe so Mie ubite, pet-naist pa težko ranjenih.
mm Jate Zasislil
Iz Slovenile,
Šmarje pri Jelšah.
Po vsem spodnjem Štajerskem vlada silno oeorčenie nad voditelji SKZ in nad klerikalnim časopisjem.
Posebno od takrat, odkar klerikalni poslanci ne sedijo več na ministrskih stolčkih, ie pisanje njihovih listov tako ogabno, njihova laž tako očitna, nastop duhovnikov Jn njihovih podrepnikov tako predrzen, da se na.l klerikalno nesramnostjo zgraža vse kmečko liudstvo. Da ie temu res tako. se ie Jasno pokazalo na shodu SKZ dne 22. t. m. v gostilni g. Habjana. Glavni govornik, g. Zebot. Je po st;>ri klerikalni navadi poveličeval SKZ. Ko pa ie opaizl. da njegove besede padalo na pesek in kamen. Je začel kmete psovati s »šnousavji«. kar je kmete silno razburilo. In ko je na to kaolan iz Sladke gore začel udrihal po socijalno demokratični stranki in ie nekdo drugi tema dve ma gospodoma povedal v obraz, da so klerikalci veliki hinavci, ker so pred vojno in med vo*no ljudi hujskali na vojsko proti Srbom, navduševali liudi za pod> »sovanie vohlir posojil, da so s tem i 'daljšali vojno in so liudie izgubili > t n vse. kar so Imeli. Je zborujoče Hudstvo klerikalne govornike, ki so mogli zbežati samo skozi okna. med splošnun pretepom spodilo raz govorniški oder. Kaplan iz Sladke gore ftf občutil nal-več ljudske leze. ker je grozil z revolverjem in s steklenico, ki io to držal > drugi roki. — Ta dan le fav: no pokazal, kako sc dobro plačuje in hudo kaznuje... To naj služi klerikalcem na Kranjskem v svarilo, da ne naneniaio strun lludske potrpežljivosti tako dolgo, da počijo...
Zidani most
»Jugoslavija« se v eni izmed svojih zadnjih številk spodtiče nad lovsko veselico Jn pravi, da so to veselico priredili sociialni demokrati ki so pa vabili le »boljše« ljudi. Dopisnik naj vzame torej na znanle. da se omenjena veselica stranke prav nič ne tiče. ter da se naša stranka peča z važnejšimi stvarmi hakor dopisnik »Jugoslavije«, katerema ml rade volje prepuSčamo neslano premlevanje raznih »duhovitostic
Crootnelk
V	našem kraju zelo primanjkuje sladkorja, čeprav ga trgovci gotovo ne stradalo. Nekatere stranke so ga sicer dobile nakazanega od okrajnega glavarstva, vendar pa večinoma ta! e. ki ga naJmanl potrebujejo. Ko še ie za tc izvedelo po Črnomlju, so liudie iz kraia Jn okolice več dni Jjo-dfli na glavarstvo po nakazila za sladkor. Okrainetra glavarja oa vse te dni nf bilo doma. da bi ljudem pojasnil zadevo. Ko se le vmfl. fe pa postavil pred svoje stanovanje stražnika, da niso stranke mogle do nieea. Stranke, ki so prinesle zahtevana zdravniška potrdila o bolezni, so bile s5cer vpisane v seznam, ali sladkorja še sedaj niso dobile, in tudi župimstva. kolikor nam le znano, niso še prejela nobenih odredb za delitev sladkorja. Nai se torej pri glavarstvu napravi potreben red fn naj se že vendar enkrat odpravi vsako pristransko uradovanje? Ljudska potrpežljivost se da namreč Izrabljati samo do gotove ntele. Če bo treba, povemo drugič še kal več.
Prevalle.
Za lavno izobrazbo ljudstva se naši klerikalci prav nič ne brigajo. Prirelaio rajše veselice in svete igre v zvezi s plesnimi zabavami, kjer pa seveda nikoli ne pozabilo aeitirati cbenem tudi za svoJo stranko. Prevalje ima šestrazTedno šolo z dvo-razredno podružnico na Lešah. Ta šola Ima vodlo. ki po našem mnenin za resno vzgojo 500 otrok ne more več priti vpoštev. Zato naj bi merodajni krogi nastavili na to važno mesto drugega res energičnega nadučitelja. ki bo res kazal pravo vnt.no za ljudsko izobrazbo. SJcer pa razumemo: Gotovi krogi se boie. da bi to mesto zavzel učitelj. Irt bi imei svojo vollo in svoje nazore...
Spodaff Dravograd.
Naša železniška postaja Ima za načelnika moža. ki menda še ne pozna odredbe o osemurnem delavniku. Tako moramo n. pr. premikači delati navadno od 6. are zjutraj do 6. ur£ zvečer, nakladati jn razkladati vozove in tudi sicer opravljati razna druga skladiščna opravila, za katera pa nismo morda posebej plačani. Zdi se oam. da se s premikači in postajnim ushižbenstvom nikjer tako ne postopa, kakor se to dela na naši postaji. Vsled tega se obračamo na obratno ravnateljstvo v Ljubljani, da v tem oairu napravi ua naši postaji primeren red.
Slovenska BtstHca.
Slišal* smo o nekih nerednostftk. ki *e tičejo naše železničarske apro-vlzaclje. Ker tega nemoremo trpeti bo dobro, če sc stvar sama kmai* zopet spravi v red. Sicer pa bi pro» sili Gospodarsko poslovalnico v Ljubllam in tudi obratno ravnatelj, stvo. za tozadvne natančne preiskave. Morda o tem še izpregovoriraet če to ne bo pomagalo.
šoštanl.
V	nedeljo, dne 18. t. m. se Je vršil tukaj dobro obiskan lavni ljudski shod t dnevnim redom: L Politični polfžaj. 2. Predstoieče volitve. & Ra'/no. Za predsednika Je bH Izvoljen ;odrug Ivan šmigovc. za zapisnikarja sodruc Ivan Novak. Predsednik le pozdravil navzoče in ds! besedo poročevalcu sodr. Leskov« šeko Jz Cella ki le v znešenih bes»* dah razpravljal o odnošallh pol. položaja in o prihodnjih občinskih volitvah. Sodru* 1-eskovšem nam ?e vse natanko razjasnil In posebno m* vdarjal. da naS delavci, obrtniki i* mafj kmetJp gredo no poti katera nam le začrtala ideja in naf ne noslo-*b Jr. l'u'?oati)t ki bi k zoce* mr s okoristila in podaljšala živllenie s delavskimi glasovi Ob skleou shoda so vsi zborovalci enoglasno sprejeli resolucijo, da zahtevalo splošno t« enako volilno pravico za oba spol* pri ?1. leta naprel.
Prireditve.
Tovarlšl-modroslovd! Sestanek modmslovcev v svrho ustanovitve mod rosi ovne strokovne organizacij se vrši v petek. 30. januarja t. J. oft
11. url v zbornici deželnega dvorca.
»Slovensko planinsko društvo«
priredi v Ljubljani svoi Vlil. planla« skl ples v nettelk). dae I. februarla v vseh prostorih »Narodnga doma« — Prirejen bo kot velika planinska veselica. pri kateri bo oskrbelo dre« štvo v svoji režiU za okrepčila. Postrežbo pri pavlllonih Je prevzel, k*, kor pri prelšnjih planinskih plesih, mnogoštevilni damski odbor Ponov* no se prosi, (to prineso gostje kožar, ce za vino s seboj. — Sploh pa ho tudi gostilničar »Narodnega doma« v svoiih prostorih skrbel za vsakoršn* okrepčila. Ples sam se bo vršil v v$. liki dvorani ta sokolski telovadnici.
V	prvi bode svlrala vojaška godba, v drugi pa zasebni orkester: poskrbljeno pa bo- tudi za domačo godbo, kf bo spremHala nastope planincev.
Občni zbor Narodna čitalnice v Ribnici se ne bo vršil 2. februarla* ampak 8. februarja ob 3. url popoldne v društvenih prostorih. — Od« bor.
ObCesfoveasko obrtno društvo v Celju sklicule svoj redni letni občni zbor na nedeljo, dne L februarts t. L ob 9. uri dopoldne v »Narodni dom« v Cellu s sledečim dnevnim redom f L Poročilo društvenih funkciionar« lev. 2. Volitev cospodarskega sveta (15 članov na tri leta) in dveh pr*, glednikov (na eno leto). 3. Ustanav» Ijanle in ustrof obrtniških gospodarskih zadrug (predavanle). 4. Enoti « organizacija slovenskega obrtništva (predavanje). 5. Slučahiostl. Občni zbor le sklepčen ob vsakem Štcviia navzočih.
Dva planinska plesa se vršita v nedeljo, dne 1. februarja. V »Narodnem domu* v Ljubljani ga prtmH osrednje društvo, v Borovljah »a Koroškem pa novoustanovljena podružnica. — V pondeljck rendei> vous udeležencev obeh plesov nc Jedn bFelfkega jezera.
Veliki Dustnl korzo pevskc-.a društva »Slavec« bo na pustno nedeljo. dne 15. februarja v veliki d\ >> rani hotela »Union«. Vstop bo splošen; le maske bodo dobile vstopnic* proti prijavi svolega imena.
Izvanredn) občni zbor Invalidom se Je vršil dne 18. t m. Otvoril ga M predsednik, ki je poroča/ o defova-nju centralnega odbora v časn o4
12. oktobra 1919 do 17. t m. V ter« časn so se ustanovile Štiri podružnice. Po blagajnikovem poročilu )■ bilo dohodkov 11.508 K 48 vin_ it« datkov pa 9455 K 64 vin. Na zbern* s; Je sklenilo, da se nstanovt poseben odsek za vdove in sirote v vojni padlih očetov. Izvollen le bi! sledeh centralni odbor: Predsednik Podrae-nik Franc: podpreasednik Štrukelj Fr, nadzornika: Starič Jožel. Metlika Ivo: tajnfik Premelc Jožef; pott-tajnik Sattler Anton; blagajnik Ser-nec Miha:	podblaealnik Marinko Ivo: zaupniki: Roš Edvard. Can! ?.r Anton. Osana Slavko. Špan Fra^ c; odborniki' Ušan Anton. Goričan Uta« ko. Koželj Jožel. Mertli Jožef. Beline Franc. Saimlč Fr.. Puhar F<=’ .li* nami. Manser Jakob in Fevc Ivo
Izdajatelj ivau Mlinar.
Odgovorni urednik: Rudoll Oo!- :ft Tisk »Učit. tiskarne* v Ljubljani.
KUJ© DELIČ,!
A.Fuchs. Ljubljana,
Selenburgova ulica t. 6.
Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, demante po uajvisjih dnevnih cenah. Priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov Itd. Popravila in nova dela se sujejo ▼ lastni delavnici točno in solidno.
raznoSilja razi čno špecerijsko blago p<» celem kralj »tvii od t kg »aurej poStnlne pronto.
Anton Černe ju vaRAVir-u’ * ^
OVO
Dobro idočo 147
M po roda m trgovina % železnino in poljedelskimi at roji
Z ALTA & ŽILIC
Ljubljana, Marije Terezije e. 10
(Go*porv«Uka ee*ta.)
katere oddamo v za bojih po 1440 komadov (10 gros) po zmt rni ceni. 152
dober delavec za mešano delo, se sprejme takoj pri tvrtki
j J. Arnšek, Hrastnik.
BALKAN
na vodne sile vzamem v najem. Karl KranČan, kovač
» Tomaiovi mi, petU Siovtnjijrtdec.
a posebnim uhodom. Poizve se v 8p. Siškl, Kauškova ulica 256 1« pri Petru Čare.
trn. h- ed. in kom. del. dr. 1 Ljubljani, Dunajska cesta 33.
Vabilo
Dne 15. svečana t. 1. ob pol 10. uri dopoldne se bo šfglla naj'emo- oziroma zakupodaja posestva hišne št. 2 t Lanilah In prostovoljna sodna dražba 2 krav, telice, ifelička in 2 konj pod pogoji, ki se bodo ustanovili pri
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd, VlIL,
—		dne 27. januarja 1920._______________________________
d. d. v Ljubljani
naznanja, da je kar najmoderaeje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela.
— Izvršuje: ——...................
knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni aii več barvah od najfinejše do ::	najpreprostejše vrste. ::
Vse lično in po zmernih cenah.
Konsuinaa diuštva, zavodi, organizacije, razna drnšlva, trgovci In obrtniki! Priporočamo Vam, da se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru.
02
ki se vrši
dne 31. januarja 1920
v Ljudskem domu e=
(Staro strelišče)
ob 19. uri (7. zvečer).
Spored:
Godba na pihala.	Srečolov.
Deklamacije.	Šaljiva pošta.
PLES pod nadzorstvom plesnega učitelja. Sodeluje železničarska godba iz Zidanega mosta.
Vstopnina za osebo 5 kron.
Čisti dobiček je namenjen v prid železničarskemu domu. Predplačila se hvaležno sprejemajo.
Veselični odbor.
Prosi »« kozarce seboj prinesti!
samostojnega delavca s primerno štajgarsko prakso ter rudarsko-šolsko izobrazbo za rudo-i»p rjavega premoga sprejme premogokop ______________Rogatec,	Jugoslavija.
Sarko
Iščemo	191
strugarske mojstre
d naj bo vešč knjigovodstva in vsaj deloma glasbeno
izobražen.
Otrojne tovarne In livarne d, d., Ljubljana.
j^L	Priznano	fini
fgjl|y	kranjski
butni Izdelek mpoSilja
Ivan Premeri, Waiia. Mrinrcta mita ti. 18.
C -■■■■-	zzzB	Eri B ....................  ■	cs
Naznanilo.	I
Vljudno nasnanjava, da ava prevzela staroznano galanterijsko trgovino
V. SIRK NASL. v PTUJU.
Proeive, da m doaedaj Izkazano zaupanje ohrani tudi nama ter zagotavljava obenem, da ae bova potrudila aL občinstvo z aolidno In točno postrežbo kar •*fbofye zadovoljiti.
S odličnim »pož to vanj era
V. SIRK NASL. SNOJ • 'JttBANftt. n*l, <«. Januarja 1920.	141
Dfrecteur
Ravnatelj
Zagreb
PGMGmt h taft ii PKfraftka h UrBm a |i prralfli POZORI T Ljubljano v Reber št. 11 (Stari trg)
Gl ffliri t EJublJana
avec un vagon da
|8 im\ v Llubllano
s vagonom
PRANA MAUS.
£9» fel Smeti bp« fa elegantno napravljene obleke po vsako-tHtnfe hi aajmodernejših vzorcih naj Jo obišče, kjer bo najtož-najla hi najceneje postrežen.
^	se	vsem	svojim	starim klijentom ter vaem Jugo-
/	■	odličnim	spoštovanjem
m	FRAN MAUS, iigfcmlru k»J*
nojtinojlos«* tvaneoakoga ladelka.
d« Mi borni« fbbrl«atlon francalae
fteffl:	DROGUERIE	ADRIA,	tolpa	ilita	5.
V	A PREJ.
Stev. 25.