29 Izvleček V prispevku opisujem projekt Razveselimo starejše, ki zajema medgeneracijsko sodelovanje učencev Osnovne šole Muta s stanovalci doma Hmelina Radlje ob Dravi v različnih dejavnostih. V času uče- nja na daljavo ter stroge izolacije so učenci ostali s stanovalci doma v stiku prek videoklica. Učenci so se predloga razveselili in sprejeli izziv. Medsebojno druženje prek videoklica je tako učence kakor stanovalce doma pozitivno presenetilo in obogatilo. Namen projekta je, da v učencih razvijamo občutek in smisel za zdrav odnos in povezanost s starejšo populacijo. Učenci se tako učijo strpnosti, saj te v odnosu do tistih, ki so pomoči potrebni, pogosto primanjkuje. Za izvajanje prostovoljnega dela se učenci opirajo na osebnostne vrednote in osebno rast. Učenci se v projekt vključujejo z velikim veseljem, zanimanjem in interesom. Abstract The article presents the project “Razveselimo starejše” (Bringing Joy to the Elderly), which involves intergenerational cooperation between pupils of the Muta Primary School and residents of the Hmelina Nursing Home in Radlje ob Dravi during various activities. During distance education and strict social isolation, the pupils maintained contact with the nursing home residents via video calls. The pupils were excited by the proposal and accepted the challenge. Socializing with one an- other via video calls was a positive surprise and enriched the lives of both the pupils and the nursing home residents. The purpose of the project is to develop in the pupils a sense of a healthy relationship and connec- tion with the elderly population. The pupils thus learn tolerance, which is often lacking in attitudes towards those in need of help. The pupils rely on their personal values and personal growth when doing volunteer work. The pupils participate in the project with great joy, motivation and interest. Skrb za sočloveka je vrednota Srečanje učencev s stanovalci doma prek videoklica Caring for Others is a Value Pupils Meeting with Nursing Home Residents via Video Call Marija Lisec Osnovna šola Muta Ključne besede: medgeneracijsko sodelovanje, načini pomoči, videoklic, strpnost, vrednote, osebna rast. Keywords: intergenerational cooperation, forms of assistance, video call, tolerance, values, personal growth. Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 30 Projekt Razveselimo starejše na Osnovni šoli Muta Uvod Vedno znova me presenetijo mladostniki in mlada otroška srca, ki imajo še vedno posluh za delo s starimi ljudmi. Ko pogledam utrinke njihovega skupnega dru- ženja in vidim njihove vesele obraze, se vedno znova odločim za nadaljnjo pot in delo na področju medge- neracijskega sodelovanja. Mlade generacije prinašajo v dom za starejše ljudi novo življenje in vir energije stanovalcem doma, za katere so medčloveške povezave temeljnega pomena na soci- alnem področju, nujno jih pot- rebujejo za preživetje, podobno kot na telesnem področju hra- no in zrak. Spoštovanje, strpnost, solidar- nost in druge osnovne social- ne vrednote pomenijo ključni korak v doseganju sožitja med ljudmi in različnimi generaci- jami. Ne razvijejo se čez noč, čeprav bi si to morda včasih želeli. Že zelo zgodaj jih je treba začeti gojiti, jih negovati, spodbujati, ceni- ti, osmišljati in ustvarjati pogoje za njihov razvoj pri malo večjih otrocih ter z njimi ovrednotiti življenje pri najstarejših otrocih v srcu, sicer že starostnikih, navaja Čerče (2010). V projektu Razveselimo starejše smo sledili temeljnim veščinam, kot so spoštovanje, strpnost in solidarnost. Ugotavljam, da se omenjene vrednote pri prostovolj- nem delu mladostnikov zelo pomembne. Domače okolje in šola močno vplivata na so- cialne vrednote, da se začnejo razvijati že pri majhnih otro- cih. Neizmerno vesela sem, da so otroci v vrtcih in učenci v osnovnih šolah sposobni go- jiti spoštljive odnose do starih ljudi, jih spoštovati, se pogovarjati z njimi, se smejati ter ustvarjati čudovita dela, ki so v veselje otrokom in stanovalcem doma. Kot navaja Ramovš (2017, str. 468), je ena ura medgenera- cijskega prostovoljskega druženja tedensko – mlajšega s starejšim človekom, starejšega z mlajšim – dobra na- ložba, ker utrjuje in plemeniti solidarno sožitje. Učinki prostovoljnega dela v osnovni šoli in spoznanja mednarodnih maturantov Prostovoljno delo na šolah ima poleg sedanjih in ne- posrednih učinkov na otroka in njegovo okolje tudi trajne učinke na človeško vedenje in učinke širokih razsežnosti na globalni sceni našega planeta. Tako kot go- vorimo o dolgoročnem in glo- balnem pomenu ekologije, bi lahko govorili o dolgoročni in globalni vrednosti varovanja in gojenja človečnosti. V teh pri- zadevanjih ima prostovoljno delo otrok na šolah gotovo pre- poznavno mesto in vlogo, ugo- tavlja Mikuš Kos (2015). Vsa leta vodenja prostovoljnega dela na šoli smo moč- no poudarjali njegov pomen pri izobraževanju učen- cev. Pomembno je bilo, da so pridobili znanja o značil- nosti staranja, boleznih in spremembah, ki spremljajo starega človeka. Znanje učencem pomaga, da se zna- jo približati starim ljudem in tako vzpostavijo dobre odnose, ki plemenitijo medsebojno razumevanje in spoštovanje. Tako se učenci pri svojem delu počutijo varne, zadovoljne in srečne. V skupini se učenci po- govarjajo o obliki pomoči, ki jo lahko nudijo. Delo prostovoljca poteka pod vodstvom mentorjev, to so šol- ski svetovalni delavci ali učitelji. Pogoj za kakovostno in trajno- stno prostovoljno delo v okviru šole sta dobra organizacija in ustrezno mentorstvo. Prostovoljno delo v okviru šole vpliva pozitivno na psihosocialno vzdušje v šoli, je vir Spoštovanje, strpnost, solidarnost in druge osnovne socialne vrednote pomenijo ključni korak v doseganju sožitja med ljudmi in različnimi generacijami. Domače okolje in šola močno vplivata na socialne vrednote, da se začnejo razvijati že pri majhnih otrocih. 31 Skrb za sočloveka je vrednota človeških energij za pomoč učencem v učnih ali dru- gih težavah, deluje pozitivno na osebni razvoj prosto- voljcev, ima preventivno vrednost pri zmanjševanju psihosocialnih težav v šoli. Če prostovoljci pomagajo osebam zunaj šole, raste ugled šole v okolju. To je tudi investicija v socialni kapital prihodnosti. Raziskave ka- žejo, da osebe, ki so delovale v otroštvu ali mladosti kot prostovoljci, večinoma tudi kot odrasli delujejo proaktivno na področju širjenja in udejanjenja vrednot in praks solidarnosti. Mnogi v svojih poklicnih vlogah (učitelji, psihologi idr.) širijo prostovoljno delo, ugota- vlja Mikuš Kos (2020, str. 4). Tudi na II. gimnaziji Maribor med dijaki aktivno poteka prostovoljno delo, kar bogati socialni kapital V programu mednarodne mature na II. gimnaziji Ma- ribor že več kot trideset let ponujamo predmet CAS, v okviru katerega dijaki opravljajo kreativne, športne in prostovoljske dejavnosti. Dijaki z medgeneracijskim sodelovanjem v obliki pro- stovoljstva pridobijo veliko pozabljenih veščin, novih (spo)znanj s področja zgodovine, antropologije, po- membnih življenjskih modrosti, naučijo se strpnosti, sprejemanja drugačnosti in spoznanja, da je življenje v starosti prav tako zanimivo in (po)polno. Dijaki v svojih refleksijah pišejo, da so starostniki edinstveni in polni življenjskih modrosti, veseli jih, da so pripravlje- ni z njimi deliti svoje izkušnje, modrosti in življenjske zgodbe, dijaki so veseli njihove pozitivne naravnanosti in dobrih nasvetov, presenečeni so nad odprtimi mis- limi starostnikov in širokim pogledom na svet, navaja Cajnko (2017, str. 24–25). Koncept in vizija Osnovne šole Muta in doma Hmelina Radlje ob Dravi, kjer poteka dejavnost Vrednote imajo nedvomno pomembno vlogo v našem življenju. Upravičeno jih označujemo kot življenjska vodila, navaja Musek (2000, str. 329). Na Osnovni šoli Muta se trudimo našim učencem privzgojiti osnovne in nujne vrednote, kot so odgovor- nost ter spoštovanje sebe, drugega in okolja, v katerem živimo, ter jim dati potrebno znanje in kompetence za nadaljevanje šolanja in dosego želenih ciljev. Cilj vzgojnega delovanja je vizija Osnovne šole Muta, ki se glasi: »Skupaj se učimo, vzgajamo, ustvarjamo in sprejemamo drugačnost.« Zavedanje vrednot, kot so pravičnost, poštenost in iskrenost, odgovornost, so- čutnost, strpnost do drugačnosti, prijaznost in spošto- vanje, znanje, izobrazba ter zdravje in delavnost, nam pomaga, da ostanemo osredotočeni na tisto, kar je po- membno za vse sodelujoče in kar imamo zapisano v naših dokumentih. Vizija doma Hmelina, doma za starejše občane, s ka- terim sodelujemo, je postati eden najboljših domov v širšem slovenskem prostoru, prepoznaven po inovativ- nosti, kakovosti storitev, domačnosti bivanja in odpr- tosti za sodelovanje in spremembe. Projekt razveselimo starejše Projekt Razveselimo starejše zajema sodelovanje učen- cev Osnovne šole Muta s stanovalci doma Hmelina Ra- dlje ob Dravi, kjer dejavnost tudi poteka. Da je projekt zaživel, sem se povezala s socialno delav- ko doma Hmelina, ji predstavila svojo idejo in cilje o medgeneracijskem sodelovanju učencev osnovne šole in stanovalcev doma ter jo prosila za sodelovanje. Pro- jekt Razveselimo starejše sedaj poteka že vrsto let kot zelo uspešna oblika medgeneracijskega sodelovanja in povezovanja. Slika 1: Nepozabni trenutki medgeneracijskega sodelovanja učencev Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 32 Učenci se v projekt vključujejo prostovoljno, nekatere izmed njih pa sem povabila osebno, ker sem menila, da imajo posluh za delo s starimi ljudmi. V skupino je vključenih do dvajset učencev v starosti od 11 do 14 let. Nekateri prvič, drugi drugič ali tretjič. Da je pro- jekt zaživel, sem se povezala s socialno delavko doma Hmelina, ji predstavila svojo idejo in cilje o medgene- racijskem sodelovanju učencev in stanovalcev doma ter jo prosila za sodelovanje. V medgeneracijskem sodelovanju so učenci spoznali, da imajo stari ljudje še veliko življenjske energije, prav tako nasmeškov na obrazu in motivacije za delo. Sta- novalci doma pa so ugotovili, da so jim pri tem mlada otroška srca v veliko veselje in pomoč. Da se lahko uresničijo cilji v projektu, je izobraževa- nje in pridobivanje znanja za prostovoljce zelo po- membno. Zaradi nepopolnih informacij o staranju bi se lahko tudi zgodilo, da bi za prostovoljce bila nalo- ga, ki jo opravljajo, pretežka, in bi opustili dejavnost. Zato se mentorji trudimo, da pro- stovoljce primerno izobražu- jemo, saj je pri njihovem delu vztrajnost zelo pomembna. Učence prostovoljno delo bo- gati, jih uči strpnosti v od- nosih, spoštovanja, prijaznosti, sočutnosti in odgo- vornosti. Seveda se zgodi, da posamezniki naletijo na ovire in težave, zato je izobraževanje in delo pod vodstvom mentorja nujno. Le s skupnimi močmi nam bo uspelo, kakor tudi navaja Žorž (2000, str. 18–23), da je za uresničevanje vrednot potrebna tr- dna svobodna odločitev, vsakič znova. Človek se mora vedno znova odločati, ali ji je pripravljen slediti. Potrebna je vzgoja za vrednote, potrebna je osebnost- na rast – treba se zavestno opredeljevati za vrednote, in sicer tako, da jih sprejmemo za svoje, jih postopo- ma »ponotranjimo«. Cilji projekta Razveselimo starejše • Učenci spoznajo značilnosti staranja. • Učenci s pogovorom razveseljujejo stare ljudi v domu in jim tako preženejo trenutke osamljenosti. • Učenci spoznajo potrebe in želje starih ljudi. • Učenci razvijejo občutek in smisel za zdrav odnos in povezanost s starejšo populacijo. • Učenci se zavedajo pomembnosti medgeneracijskih vezi. • Učenci sodelujejo v različnih delavnicah v domu. • Učenci navežejo trajne prijateljske vezi. Izvedba delavnic (tekoče šolsko leto) • Oktober: Delavnica Ličkanje koruze ter pomoč pri hoji in vožnji z invalidskim vozičkom. • November–december: Ustvarjanje v delavnicah Skupaj barvamo, Izdelujemo novoletne okraske, Pe- čemo kekse • December: Sodelovanje v de- lavnici Izdelovanje božičnih okraskov • Januar–februar: Priprava in izvedba kulturnega progra- ma v domu • Marec: Sodelovanje v delav- nici Barvanje pirhov in peka potice • Maj–junij: Zaključek projekta v domu; razstava iz- delkov, plakatov in fotografij skupnega druženja Način spremljanja uspešnosti Vpliv na kakovost življenja otrok • Učenci so s prostovoljnim delom pridobili novo izkušnjo, da lahko s starejšimi ljudmi dobro sode- lujejo. Spoznali so, da stari ljudje zmorejo marsikaj kljub težavam; npr. če lahko delajo samo z eno roko, lahko sodelujejo pri ličkanju koruze, peki potice, igrajo družabne igre, kot je človek ne jezi se. • Druženje starejše populacije z mlajšo vpliva na ka- kovost preživljanja prostega časa mladostnikov. Učenci so povedali, da so bili zadovoljni in srečni, Znanje učencem pomaga, da se znajo približati starim ljudem in tako vzpostavijo dobre odnose, ki plemenitijo medsebojno razumevanje in spoštovanje. 33 Skrb za sočloveka je vrednota ko so skupaj ustvarjali v različnih delavnicah. • Vsi učenci naše šole ne živijo s starimi starši, v domu so imeli priložnost dobiti pozitivne izkušnje dru- ženja s starimi ljudmi. Spoznali so tudi, kakšno je življenje v domu, da je zanimivo in da je na voljo veliko programov, v okviru katerih lahko stari ljudje na različne načine premagajo osamljenost. • Stanovalci so prispevali k izboljšanju kakovosti živ- ljenja otrok tudi tako, da so jih lepo sprejeli, jim povedali svoje zgodbe in skupaj z njimi ustvarjali v različnih delavnicah, kar je otroke presenetilo, saj so spoznali, da imajo stari ljudje še veliko volje in živ- ljenjske energije. • S tem ko so otroci stanovalcem pripravili nastop, so krepili veščine nastopanja in samozavest ter prema- govali strah. • Svoje vtise učenci objavljajo v šolskem in občinskem glasilu. Vpliv na kakovost življenja stanovalcev • Stanovalci doma so povedali, da so se spomnili na svoje vnuke, ko so se srečali z učenci naše šole, in na to, kako lepo so se imeli z njimi. • Druženje mlajše generacije s starejšo prinaša oboga- tene medsebojne odnose, kar prispeva h kakovostni starosti. • Stari ljudje na mlajše prenašajo znanje in izkušnje iz svojega življenja ter jih seznanjajo z veselimi dogod- ki, s katerimi se srečujejo v domu. • Učenci jih prevzamejo s svojo otroško energijo in smehom ter jim pomagajo pri hoji in vožnji z in- validskim vozičkom. Sodelovanje otrok v različnih delavnicah je popestrilo prijetna druženja v domu, ki se jih bosta obe generaciji še dolgo spominjali. Izobraževanje učencev Cilji • Uvajanje prostovoljcev v prostovoljsko delo. • Uvajanje prostovoljcev v aktivnosti. • Motivacija prostovoljcev. • Prednost vrednot. • Poznavanje strokovnega področja: Učence osvešča- mo o značilnosti staranja, bolezni v starosti, da se s svojim znanjem znajo približati starim ljudem. • Socialne veščine: Spodbuda za prijetno in ustrezno komunikacijo, kar pomeni ustvariti dober odnos s stanovalci doma. • Učenci v skupini (v šoli) povejo svoje izkušnje. • Učence informirati in seznaniti o demenci. • Sodelovanje v različnih delavnicah v domu. • Izdelava plakata o pomoči, ki jo potrebujejo stari ljudje. Vsebina • Nujno je, da učenec prostovoljec spozna značilnosti staranja, bolezni v starosti, da se s svojim znanjem zna približati starim ljudem. Znanje, ki ga učenci pridobijo, jim pomaga, da lažje vzpostavijo medse- bojno sodelovanje s starimi ljudmi in jih tudi razu- mejo. • Ustvariti dober odnos s stanovalci doma Hmelina tudi pomeni, da se učenci informirajo o značilno- stih, ki jih prinaša demenca. Tako se lahko razumejo s stanovalci doma Hmelina in se z njimi sproščeno pogovarjajo. • Učenci se v šoli srečujejo v skupini, v kateri jih izob- ražujem o značilnostih staranja. V skupini se učenci pogovarjajo in si delijo izkušnje, ki so jih pridobili Slika 2: Družabne igre in pogovori Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 34 skupaj s starimi ljudmi. Pogovarjajo se tudi o obliki pomoči, ki jo lahko nudijo. • Učenci se zavedajo svoje odgovornosti, ki jo prev- zemajo, zato je srečevanje v skupini (v šoli) nujno. Tako se učenci pri svojem delu počutijo varne, za- dovoljne in srečne. • Namen skupine je, da se v učencu razvijata obču- tek in smisel za zdrav odnos in povezanost s starejšo populacijo. S tem se ohranjajo tudi medgeneracijske vezi. Pomembna pa je tudi strpnost učencev pri nji- hovem delu. Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah. Učne metode: razlaga, demonstracija, pripovedova- nje, poročanje, pogovor, delo z besedilom (intervju), praktično delo, izdelava plakata, nastopanje v domu. Sodelovanje v različnih delavnicah v domu Hmelina Z učenci in s stanovalci doma Hmelina smo skupaj zaznamovali marsikateri dan. Med najaktivnejšimi in najpestrejšimi delavnicami so tako učenci kot stano- valci doma izpostavili ličkanje koruze in peko potice ob posebnih praznikih. Krepitev moči Na področju socialnega dela je krepitev moči pri starih ljudeh temeljna. Usmeri nas k iskanju človeških virov in moči starih ljudi. V domu Hmelina, kjer potekajo različne delavnice, stari ljudje uresničujejo svoje želje in svoje moči. V eni izmed delavnic ličkanja koruze in peke potice, ki so jo stari ljudje v intervjuju uvrstili na prvo mesto, je močno izražena volja in moč starih ljudi. Stari ljudje pri tem uresničijo svoje interese, saj so dobili priložnost, da obudijo spomine na pretek- lost. Preteklost je del njihovega življenja, ko so bili pri različnem delu zelo uspešni in aktivni. V delavnici, v kateri so aktivno vključeni, se jim ponovno ponudi priložnost, da lahko obudijo spomine na te dogodke. Kljub starosti in različnim boleznim jih znova prevza- me življenjska energija ter ličkajo koruzo in pečejo po- tico (čeprav nekaterim peša fizična moč zaradi zdrav- stvenih pomanjkljivosti). V skupini se pogovarjajo, navezujejo stike z otroki in pripovedujejo, kako so to počeli v preteklosti. Nekateri zaradi zdravstvenih pomanjkljivosti (na pri- mer po kapi imajo prizadete prste na rokah) ne morejo sami oluščiti koruze, vendar kljub temu sedijo v krogu in naredijo samo del opravila, na primer držijo skledi- co za ličkanje koruze in ob tem podoživljajo svoje delo iz preteklosti. Čutijo se pomembne (so del skupine), saj skupaj opravijo delo, ter ob tem podoživljajo pretekle dogodke in učencem pripovedujejo različne zgodbe. Stari ljudje se tako počutijo ustvarjalne, saj so avtono- mni na svojem področju. Medgeneracijsko sodelovanje na oddelku za dementne osebe V domu Hmelina vsako leto obiščemo oddelek za de- mentne osebe in z njimi izvedemo delavnice na različ- ne teme, npr. skupaj izdelujemo okraske iz papirja, iz testa izdelujemo različne oblike keksov in tudi rišemo. Z dementnimi osebami se tako neposredno srečujemo in imamo možnost z njimi preživeti ustvarjalen čas na različne načine. Opazili smo, da imajo, čeprav so oboleli za demenco, dobre dneve, ko lahko odlično so- delujejo v ustvarjalnih delavnicah in se pogovarjajo z učenci. Mnoge izgube duševnih ali psihičnih zmogljivosti se dogajajo pri zelo starih ljudeh in ne pri tistih, ki so v Slika 3: Pogovarjamo se. Hvala ker si ob meni. 35 Skrb za sočloveka je vrednota šestdesetih, sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih le- tih življenja. Za to ni odgovorna starost, temveč depre- sije, vplivi zdravil, pomanjkanje vadbe, socialni pogoji življenja in še mnogo drugih dejavnikov, ugotavljajo Hlebec, Kavčič in Počrvina (2013, str. 28). Medgeneracijsko sodelovanje pomaga dementnim osebam ohraniti njihovo samostojnost. Prav tako se med učenci in stanovalci doma Hmelina splete osebni odnos, ki obojim okrepi in obogati socialno mrežo. Izkušnje v evropskih državah kažejo, da svojci oseb z demenco niso deležni ustrezne strokovne podpore, niti kadar je ta na voljo, vse dokler njihove potrebe niso že kritične. To povečuje potrebo po poznejših, dražjih storitvah. Svojci, ki so deležni dobre podpore po di- agnozi, lahko zagotovijo kakovostno življenje osebi z demenco in sebi: oseba z demenco ostane čim dalj časa doma, kar je najbolj humano, etično in za družbo naj- ceneje (Ministrstvo za zdravje RS, 2016). Slika 4: Skupaj zmoremo. Kakovostno preživljanje prostega časa Medgeneracijsko sodelovanje daje priložnost otrokom in stanovalcem doma, da lahko kakovostno preživijo prosti čas. Medsebojno sodelovanje zvišuje kakovost bivanja starih ljudi v domu, širi socialne mreže in je most do kakovostne starosti. Prosti čas je zelo širok pojem. Je čas, ki ni zapolnjen s področji dela, šole, družine in družbe, ki ji pripada posameznik. Je čas svobode, ki ga vsak posameznik oblikuje po svojih željah, kar počne, pa ga osrečuje in izpopolnjuje identiteto ter vpliva na osebnostno rast (Hočevar, 1977). Učenci naše šole, ki so za vrednoto izbrali skrb za sočloveka, z veseljem podarijo svoj prosti čas stanoval- cem doma Hmelina. Kljub temu pa Ule in Kuhar (2002) ugotavljata, da mla- di najpogosteje prosti čas preživljajo tako, da obisku- jejo gledališče in kino, se ukvarjajo s športom ali pa lenarijo. Vesela sem, da učenci naše šole, ki so za vrednoto izbrali skrb za sočloveka, kakovostno preživljajo svoj prosti čas. Prosti čas preživijo kakovostno, in sicer »z roko v roki«, kar pa pusti starim ljudem pečat v njiho- vem srcu in smehljaj na obrazu. Čeprav se je bilo treba naučiti peljati invalidski vozi- ček, je ta naloga za učence ena izmed najaktivnejših in najpriljubljenejših. Učenci so se počutili koristne in so bili veseli, da so lahko pomagali starim ljudem v domu Hmelina. Učenci naše šole so se v času karantene s stanovalci doma Hmelina povezali prek videoklica Tudi v času učenja na daljavo so bili učenci OŠ Muta aktivni na področju prostovoljnega dela. Mojega predloga so se zelo razveselili in takoj spreje- li izziv ter podarili svoj prosti čas tudi v času, ko smo bili daleč drug od drugega. Medgeneracijsko druženje je zaznamovalo tako učence kot stanovalce doma. Na zadnjem srečanju so skupaj aktivno telovadili – poda- jali so si žogice, metali kroge, razgibavali roke ... Oblju- bili smo si, da se kmalu srečamo, vendar nihče od nas ni pričakoval, da bo to srečanje drugačno kot do sedaj. Učenci so zapisali nekaj utrinkov: »Učenci, ki obiskujemo dom starostnikov, smo prek aplikacije Viber poklicali stanovalce doma. Naprej smo se pogovarjali, kako je v domu v času epidemi- je, kaj počnejo, kako se počutijo. Povedali so nam, da tudi njih pokličejo njihovi domači, da se tudi oni učijo, Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 36 kako se lahko povežejo prek računalnika in telefona. Prek videoklica sem se pogovarjala s štirimi starostni- ki. Tudi mene so vprašali, kako poteka pouk na daljavo in kdaj pridemo ponovno v dom. Z veseljem jih bom ponovno poklicala in jim polepšala dan.« Tjaša, 7. r. »Ko me je učiteljica vprašala, ali bi sodeloval pri vide- oklicu v dom Hmelina, sem se zelo razveselil. Sprejel sem izziv, da bom stanovalcem prek videoklica za- igral na harmoniko. Spomnil sem se, da se imamo v domu vedno lepo. Med nami vedno vlada dobra volja.« Enej, 8. r. Slika 5: Pogovori s stanovalci doma prek videoklica. Imamo se radi. Učenci so povedali, da je bilo neposredno prek vide- oklica osebni stik s stanovalci doma težje vzpostavi- ti, saj ni bilo očesnega stika, ki jim veliko pomeni. V preteklosti so si lahko ob srečanju pogledali v oči, si v pozdrav podali roko in se tudi objeli. Posebej so se morali potruditi, da so razvili prijeten pogovor in pri- jetno vzdušje, saj je bil pogovor prek videoklica tudi za učence nekaj novega. Učenci so tudi opazili, da so se nekatere osebe spre- menile zaradi bolezni, zato so se morali potruditi, da je pogovor po videoklicu potekal v prijetnem vzdušju. Kljub temu pa so stanovalci učence presenetili, saj so jih sami povprašali, kako poteka učenje na daljavo. V času epidemije covida-19 je bil videoklic edina mož- nost, da so se lahko pozdravili in slišali. Učenci so povedali, da so ob posrednem stiku od doma s stanovalci v domu imeli več časa za pogovor in spo- znavanje, bilo je več očesnega stika, kar je prineslo pri- jetno vzdušje in dobro komunikacijo. Učenci so tudi opazili, da so jim posredno v domu stanovalci več za- upali, tudi sami so lažje vzpostavili osebne stike in po- govori so potekali v zelo prijetnem vzdušju. Ob posrednem stiku v domu so učenci začutili, da so jih bili stanovalci vedno zelo veseli, začutili so tudi nji- hovo bližino ob rokovanju, kar jih je še posebno pove- zalo. Kritične točke projekta • V času covida-19 so bile velike ovire za medgene- racijsko druženje učencev s stanovalci zunanje raz- mere – omejitve, ki so potekale v državi. Domovi za stare niso sprejemali učencev oziroma šol, da bi lah- ko obiskovali stanovalce, s katerimi so vzpostavili dobre odnose. Učenci so pogrešali stanovalce doma. • Stanovalci doma imajo zaradi bolezni, kot so depre- sija, demenca, različna psihična stanja, različne te- žave s komunikacijo, kar lahko povzroči zavračanje pogovorov stanovalcev z učenci. Tudi težave, kot so prebolela kap, posledice različnih terapij, lahko pov- zročijo, da se težje sporazumevajo. • Nekateri stari ljudje zaradi značajskih sprememb ne zaupajo mladim in odklanjajo pogovore z njimi ozi- roma jih zavračajo. • Zaradi demence pogosto teče komunikacija bolj ote- ženo, v odnosih je veliko nepričakovanih dogodkov, zato je osveščanje o tej bolezni ključno za učence. • Nenadna smrt stanovalcev velikokrat učence prese- neti in jim pusti grenak spomin. Zato je pomembno, da mentor učence o tem obvesti predhodno, saj uče- nec pride v dom z velikim pričakovanjem, da se bo lahko ponovno pozdravil z osebo, ki mu je veliko zaupala. • Težava so tudi odsotni stanovalci doma, ki so na do- govorjeni termin v bolnišnicah zaradi bolezni. 37 Skrb za sočloveka je vrednota • Ovire pri prostovoljcih: Nekateri prostovoljci tudi spoznajo, da je prostovoljstvo težka naloga, in kma- lu opustijo dejavnost. Pomembna je vztrajnost pro- stovoljcev. Primeri dobre prakse z analizo Most do kakovostne starosti Razvijanje projektov tudi v prihodnje Moja velika želja je, da bi se podobni projekti razvijali tudi v prihodnje, zlasti da bi obstoječe projekte dobro podprli ravnatelji osnovnih šol in starši otrok. S skupnimi močmi in dobrim zgledom bomo vplivali na vrednote, ki so za mlade še kako pomembne in so most do kakovostne starosti vsakega posameznika. Priporočila • Glede na uspešnost medgeneracijskega sodelovanja bomo na naši šoli nadaljevali s projektom Razveseli- mo starejše in s tem širili pozitivne vrednote, ki bo- gatijo mlado generacijo. • Zaradi pozitivnega vzdušja, ki se ustvari pri medge- neracijskem sodelovanju, predlagam, da bi medge- neracijsko sodelovanje izvajali pogosteje in v vseh domovih za starejše. • Pogostejše sodelovanje osnovnih šol in vrtcev v do- movih. • Širjenje različnih oblik medgeneracijskega sodelo- vanja na šolah, kot na primer učna pomoč starejših učencev ali skupne igre starejših učencev z mlajšimi pri podaljšanem bivanju. • Medgeneracijsko sodelovanje šol bi lahko potekalo tudi v času poletnih počitnic, saj je pomembno, da mladi kakovostno preživljajo svoj prosti čas. Analiza Medgeneracijsko sodelovanje je bilo koristno za otroke kot za stanovalce, saj so od tega vsi bogatejši za lepo izkušnjo. • Otroci so ob druženju s stanovalci doma pridobili na področju socialnih stikov, spoznali so starost in razlike med generacijami. • Z obliko medsebojnega druženja in povezovanja so stari ljudje na mlajše prenesli izkušnje in znanje, ki so ga pridobili v svojem življenju. • V medsebojnih oblikah sodelovanja so odkrili ve- liko ustvarjalnosti, pozitivne energije in volje. Stari ljudje imajo možnost, da v različnih skupinah, v ka- terih se medgeneracijsko povezujejo, pokažejo svojo ustvarjalnost in identiteto ter tako na mlajše prenaša- jo izkušnje in znanje, ki so ju pridobili v svojem živ- ljenju. • Kljub pestrim programom v domu in oblikam med- generacijskega sodelovanja se stari ljudje v domovih velikokrat počutijo osamljene, velikokrat pogrešajo obiske svojih odraslih otrok in vnukov. Učenci so jim velikokrat s prisrčnim pozdravom, spodbudni- mi in sočutnimi besedami popestrili dan in jim pregnali trenutke osamljenosti. • Projekt spodbuja mlade generacije k prostovoljstvu ter hkrati spodbuja različne oblike solidarnosti in sožitja med generacijami. • Učenci so se naučili biti strpni v medsebojnih odno- sih. • Učenci si s stanovalci doma delijo lepe in žalostne trenutke. Srečanja s stanovalci se vedno razveselijo. • Dom Hmelina Radlje je omogočil, da smo lahko ci- lje, ki smo jih zadali, tudi uresničili. Zaključna spoznanja in sklepi • Projekt Razveselimo starejše spodbuja mlade gene- racije k prostovoljstvu ter hkrati spodbuja različne oblike solidarnosti in sožitja med generacijami. • Izobraževanja o značilnosti staranja in dobri odnosi med učenci in stanovalci doma gradijo dobre prija- teljske vezi in nepozabne trenutke. • Učenci za opravljanje svojega dela potrebujejo pod- poro in spodbudo. Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 38 • Z obliko medsebojnega druženja in povezovanja so stari ljudje na mlajše prenesli izkušnje in znanje, ki so ju pridobili v svojem življenju. • Učenci so spoznali, da imajo stari ljudje še veliko življenjske energije in motivacije za ustvarjanje in skupno delo. • Sklepamo lahko, da imajo učenci posluh za delo s starimi ljudmi, saj znajo poslušati in so potrpežljivi sogovorniki. S poslušanjem in pogovorom razvese- ljujejo stare ljudi v domu in jim tako preženejo tre- nutke osamljenosti. • Sodelovanje učencev v projektu pomembno vpliva na osebnost učencev in hkrati prinaša razvijanje kvalitativnih osebnostnih vrednot posameznika. Sodelovanje daje mladim možnost, da razvijajo spoštljiv odnos do starejše generacije. • Učenec nameni svoj prosti čas za dobrobit drugega, ki potrebuje našo pozornost, da lahko oblaži trenut- ke osamljenosti. • Dejavnosti v različnih delavnicah so otroke in stano- valce doma povezale, saj so se skupaj igrali, ustvarja- li, se sprehajali, telovadili in se pogovarjali. • Izzivi, kot je projekt Razveselimo starejše, pomaga- jo širiti različne oblike prostovoljnega dela, zlasti na področju medgeneracijskega sodelovanja. • Učenci so se naučili biti strpni v medsebojnih odnosih.  Viri in literatura Cajnko, J. (2017). Bilten doma starejših občanov Tezno, 2017. Maribor: Dom starejših občanov Tezno. Čerče, M. (2010). Z roko v roki. Slovenj Gradec: Gimnazija Slovenj Gradec. http://scsg-gim.splet.arnes.si/files/2021/01/Z-roko-v-roki_KV_knjiga.pdf Dom Hmelina. (2008). Letni delovni načrt, 2008 (interno gradivo). Radlje ob Dravi: Dom Hmelina Radlje ob Dravi. Hlebec, V ., Kavčič, M., Počrvina Ogulin, G. (2013). Staranje, izziv za izobraževanje in medgeneracijsko sodelovanje. Učbenik programa za usposabljanje strokovnih delavcev v izobraževanju odraslih. Ljubljana: Zveza ljudskih univerz Slovenije. Hočevar, F. (1977). Prosti čas. Zbirka priročniki. Ljubljana: Zveza kulturno-posvetnih organizacij Slovenije. Mikuš Kos, A. (2020). Prostovoljno delo mladih, državljanska odgovornost in koronavirus. Šolsko svetovalno delo, 24(3), 2–3. Mikuš Kos, A. (2015). Nagovor ob 10. kongresu slovenskega prostovoljstva, Ljubljana, 27. november 2015. Tipkopis. Mikuš Kos, A. (2015). Nagovor ob predstavitvi priročnika ABC prostovoljstva v šolah. http://www.filantropija.org/prostovoljsko-delo-kot-zlata-snov-in-zlata-e- nergija-cloveskega-vesolja/ Miloševič Arnold, V . , Poštrak, M. (2003). Uvod v socialno delo. Ljubljana: Študentska založba. Musek, J. (1993). Osebnost in vrednote. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti. Osnovna šola Muta. (2016). Letni delovni načrt, 2016, Muta, (interno gradivo). Ramovš, J. (2017). Sožitje v družini. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka. Ramovš, J. (2003). Kakovostna starost. Socialna gerontologija in gerontagogika. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka. Ule, M., Kuhar, M. (2002). Sodobna mladina: Izzivi sprememb. V Miheljak, V. (ur.), Mladina 2000. Slovenska mladina v prehodu v tretje tisočletje. Ljubljana: MŠZŠ, Urad za mladino, Založba Aristej. Statistični urad RS. (2015). http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6584 Žorž, B. (2012). Vzgoja za vrednote. Koper: Ognjišče. Slika 6: Na sprehodu