Letnik 2. Maribor, Četrtek"8. maja 191 »i Št .v. 103. Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5‘50 mesečno. j. . četrtletno i< 16’50. si pride naročnik sam v upravništvo po list: Me-- lnserati po dogovoru. sečno K 5'- -•»tor. -r * List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. Uredništvo in uprava: dni dom (vhod iz Kdpallškl ulice) Telefon št. 242. (* r.-IMSBCTPC-CTC. w eiK«wsKioee.'r.’«ei inO Ne bilo bi prav, če bi hoteli vlepševati, ali pa celo tajiti dogodke,- ki so se odigrali na naši koroški meji. Danes moramo računati z dej: Ivi. Morali smo premakniti demarkacijsko črto in pri tem smo izgubili mnogo slovenske zemlje. Izgubili pa smo tudi mnogo naših mož in mladeničev, mnogo premoženja je uničenega. In zadovoljni moramo biti, c!a se ni nič hujšega zgodilo. Za nas, ki smo na skrajni severni meji in ki smo zelo odvisni od razmer na Koroškem, so prišli dogodki popolnoma nepričakovano. Vsled tega n islimo, da je bila stvar vendarle započeta v Ljubljani. In v tem oziru sta značilna izjava poverjenika Kristana in vprašanje poverjenika Prepeluha na gospoda predsednika deželne vlade za Slovenijo. Prvi izjavlja, da se v nobeni seji deželne vlade ni razpravljalo o tej vstaji na koroškem ter o tem, da posežejo v boj tudi naše čete, in da se o tem tudi ni nič sklepalo. Prepeluh pa vprašuje gospoda predsednika: 1. Ali mu je kaj natančnejšega znano o teh dogodkih in njih poteku ? 2. Kaj je bil vzrok, da se je premirje kršilo, kdo je vodil vojaške operacije in kdo je za nje odgovoren ? in 3. Ali je gospodu predsedniku znano, da obstoji dogovor med takozvano koroško dežeir.o vlado iri italijansko okupacijsko oblastjo, po katerem bodo Italijani Pomagali Nemcem z municijo in drugimi Danes smo v demokratični državi in 1 vs-ed trga smemo pač zahtevati, da se jasno vojnimi potrebščinami za slučaj, ako bi hoteli1 položaj ra Koroškem morda precej dru-■Jugoslovani kršiti sedaj veljavno premirje ns grč n. Koroškem ? Dobro poznamo barbarske razmere, kiiVL " 1 1 amcim vv,>‘. "7 so zavladale v onih slovenskih krajih, odkar! odgovori na zgorajšnje vprašanje, kajti nam so jih zasedle nemške nedisciplirane roparske 'e n Povsod pred cčmt c h n le bla- ; tolpe. Kradli, ropali in požigali so. In le na-'^ naše2a naroda, naše domovine, nikdar ! ravna posledica tega bi bila, če bi se naši ^ nc in{eres posameznika, slovenski kmetje uprli. Ker pa vemo, da , - nomžbo nicn nnhnoln 1 n iki mogui. Angleški spisala A. K. G r e e n. D r v o poglavje. Ono n- č so se m, d Vscmi dekleti morda najmanj na me o,irali, ver,dar pa sem bila nai vS:?ut.o7o£or r «*> - udarec Kako in .a kaj se je to ‘‘J^odilo''' povedati. *boclUO, hočem _ Nisem imela lastnosti, s katerimi se dekle pnjubi moša-m. io sem si čestokrat mislila prav čestokrat v zadnjem času. Postave s« m prenernatne in moje poteze so prenavadne, da bi mogla kaj pričakovati od' svoje zunanjosti. h tako se je zgodilo, da v svojih načrtih glede bn, "1S'in n,k':::r i,;‘ ,0 mislila, da se ii kedaj p ročila. Tudi zdaj mi že ni do-»H-ak diploma bolniške strežnice, ki sem si Po triletnem težke-m študiju in trdem delu °r:l k misliti na ljubezen- bila N cm J'!la roitlia za 'jubezen. Toda če bi v ’ ^-e hi le|ise postave, boljših potez ali c bi imela v aj oni izraz, ki z*klije vse ne- vema" e rT‘\J rThC t,daj dobro em, komu tu h o,d-, ugajati, čigavo srce bi “kusala s ponosom m priboriti. To jo spoznalo moje srce prvi hip, ko sem pregled. TV nemške tolpe niso pobrale le živeža, živin, in obleke, marveč tudi orožje, tedaj je pač več nego dvomljivo, da bi šli naši kmetje z Kor« ka fronta. LDU. Celovec, 6. maja. gorjačo ali pa s pestjo nad nemške tolpe, hi (DKU). (N -mšk o poročilo). Tiskovni urad so dobro oborožene s puškami, strojnicam; k° c Škage< deželnega odbo poroča o polo-in topovi, že ta okoliščina tudi nas sili kž;i ho roški fronti nastopno; 5. maja ob vprašanju: kdo je započel ta eksperiment,:t'Vc;L-'tih: Dasiravno se je sovražnik ojačil z ki bi postal za nas prav kmalu katastrofalen, rez,, vami, so na S: čete zavzele Piiberk in da ni posegla vmes krepka pest našega ob-1? ; :ao Kaplo. — 6. maja opc . . : V sploš-mejnega poveljnika? ,h ■1 le položaj ostal neizprfemenjen. Naše m: ~ „ »y , j c-: to* se bojujejo v hribovju med Piiberkom Mi popolnoma dobro vemo, da že zdav-: • V, , . , , naj obstoji zveza med Lahi in Nemci, vsaj i tVP"?5im P^v°gradom/ ,n so prodrle do je morda ravno Maribor zibelka te zveze. To IZ'" L “! , 1°5?'! PreVaJ!?* -smo konstatirali že pred meseci. In zato smo L,.. V' . . ; -C'*' , .U' tudi svarili pred vscKim nepremišljenim ko- V !" ■ ' 1V ; *?jf' rakom, kajti računati moramo vedno in k ez- jnegn poveljnika je dosedaj odšlo povsod z razmerami, ki faktično vladajo. j na ;i gos!'vansko mejo pc-t bataljonov na- ,, . . . rodite brambe in sicer 3 z Dtlnaia in 2 z f,rMm°k tu na severni meji, pred 'Nižje Avstrijskega, (To priznajo.' Koliko je vsem v Mariboru precej dobro podučeni o!po ros?) teh faktičnih razmerah, smo mnenja, da bi j' Nemška Avstrija in mirovno poga-se brez posvetovanja z našimi merodajnimi j. ..o. Geneve, 5. maja. V m :..ško-avstrij-čmttel). in brez njihovega soglasa ne smelo s', vprašanju so se na mirovni konferenci pričeti tako ravno za nas lahko usodepolne. odločili, da bo ta država lievtrui-a republika stvari. In če bi se to storilo, bi bil danes!pod varstvom zveze narodov, d ziv avstrij- koncem prvega plesa stala sredi skupine mladih j hipni i. p i,.,-nv i. Le eno ču v v človeškem deklet ter So ozirala po dvorani. Ko sem; srcu daje ol-ičju L .o toph f , 1,i i. raz Kako namreč slučajno pogledala tja, kjer sta n š j lep jo bil zdaj. kako dosto on, i mor — z gostitelj in njegova soproga sprejemela nanovo j eno besedo. vse one lastnosti j,- i-i ki jih jaz došle goste, sem zapazila, da oni gospod, s nisem im-razen — katerim sta se ravnokar zabavala, ni bil nihče] T..-da J. j! Kaj pomeni t,.? ' Š.-l je mimo 1 Hiiratlfl • ! I • N C.............. • . drugi nego Anson Dur and. -Ig. -dč> •• Sperry Z-telo se je, da se navzlic svoje -zabavo;'.: ; . ■ -------------- ni'a»A«.....u~1............(O Z n . . se j: n asm«’hi;-T ter rekel ~ *v,w j— — T" , . • • , —....| ••• > 1 ' *n zd: j g«v-; i z menoj, ozira po c« lej dvorani. In iz njegovega obnašanja i srn z : noj t r pomili mini svojo roko! sem sklepala, da napeto nekoga skuša videti, j Sm. hlja m slnehlja se na r..Giu, kakor' se ni Koga je iskal? Gotovo eno izmed številnih V- j - .- c: ;i g-spodičui Sperry: toplejšo, osebneiše selih in živahnih deklic poleg mene. Skoro | bi r. km. ' neprenehoma se je oziral proti nam. Toda ka-j V a srečna sem spre j. •. nj > ponudbo tero od teh je iskal? ]Lu; i :-o : e mi medi-.iši ih go prej. Nič Menila sem, da to vem. Spomnila sem sv.; dru a ri več žarelo v -vora i nego njegov pri kom sem ga prvič videla, pri kom sem se | muc ijaj In zdelo e jo, kakor hi njegov od tedaj več nego enkrat i njim sešla. Bib.;. m.: j ■ j upremei-il ves svet. Nič v. č nisem je krasno dekle, duhovita in živahna. V oi.cm jjm -;«la na svojo n- zii-.tno-t. Pozabila sem, da V l ie", “ biki piemajl'na, in da uT-et-- Imela*onih oko t iem : sem trenutku je stala ravno poleg mene . ■. ... K -. mai mt, m ua m ci;-. imela oml lepoti je bila ona moč, ona naravna mo©* ki je čarov, ki bi mogli ličinko- ti na i--ovo' oki morala ravno na moža take nadarjenosti in take:ali srce. Pustila sem, da me odvidoi in ni prikupljive nadarjenosti kar najbolj učinkovati, česar ga nisem v- -tikala \ iy -i «em trenotek i Ce sem ga še nadalje opazovala, tedaj s< m mo- in nisem na to klj s b , z„odilo rala pač opaziti, da se bo razvedrilo njegovo naslednjih minutah, dok er i cm s d da ž njim obličje kakor hitro bo Videl, da ga je ona icp-a v n J :.. ,j ,. A0 „ ji jd ječ ’od ;spoznala, h) do tega je moralo kmah p,iu Ni- vseli d: h. Jn aeiioh-č.. y. , godbe, ki sem se motila' Takoj na to se je Uresničilo so j na n ii„-t so',spominjali moje mnenje. Njegovo obličje se je tako raz- na prizor, ki sva ga ravnokar zapustila, jasnilo, da se nisem mogla motiti Q vzroku tej (Daije prihodnjič.) skim delegatom je huda presija proti Italijanom. — Mesto Salandre in Barzilaja pojdeta v Pariz najbrže Luzzatti in Tittoni. Od včeraj naprej štrajka v Italiji osobje vseh železnic. — 80 kolovodij pariških demonstracij 1. maja pride pred vojaško sodišče.— Privatne vesti iz Amerike pravijo, da name- Dnevne novice. r Zahvala kralja vladnemu komisarju dr. Pfeiferju na udanostni brzojav povodoma slavlja polletnice zavzetja Maribora. Vladni komisar dr. Pfeifer je sprejel na uda- nostni brzojav povodom slavlja polletnice od-rava VVilson odpotovati 25. maja in da je1 rešitve Maribora iz tujega jarma, sledeči od- kongres vpoklican za 1. junija. — V Bostonu govor: »Iskrena hvala Vama i stanovništvu in Chikagu je došlo do nemirov. Maribora na pozdravu prilikom ovogodišnje svetkovine oslobodjenja i moja želja za sreču in napredak toga kraja u krugu ostale brade. — Kabinet Nj. Veličanstva kralja, službeno Aleksander". Izredni občni zbor Tiskovne zad.uge V Mariboru se vrši, kakor smo že včeraj objavili, 15. t. m., in sicer ob 8. uri zvečer v posvetovalnici Posojilnice v Mariboru (Narodni dom) Na sporedu je: 1. izprememba pravil in 2. slučajnosti. V.birno vse člane k udeležbi. Nemške lumparije. Po Koroškem mečejo nemški letalci med naše jugoslovanske vojake letake, s katerimi jih hujskajo proti državi in Jadranski spor. Orlando je že dal odgovor na predloge, ki mu jih je v soboto izročil poslanik Barrere. V Parizu je predlagal kompromis, po katerem bo Reko deset let upravljala Zveza narodov in se bo medtem časom Jugoslaviji zgradila druga pomorska luka. Ostala pogajanja v Parizu so ostala doslej brezuspešna Mirovni preliminarji bodo do torka dotiskani. Za zadnji termin, da se predlože konferenci, Velja piihodnji petek. »Daily Mail« izjavlja, da se Italija ne more sklicevati na londonsko pogodbo, ker se je sama ni držala, ker ni Nemčiji pravočasno napovedala vojne. Jugoslovanska delegacija. Gen e v e, 4. maja. Zelo se opaža, da se udeležuje jugoslo- n J Otekline. Na vseh koncih in krajih se bliščijo nemški napisi — mi pa pravimo, da je Maiibor stovenski. Velika malomarnost je, da imata celo 2 slovenska odvetnika še vedno nemške napise. Isto velja za slovenskega notarja. Kako pa po- L stopajo Nemci in Lahi v tistih mest h, ki jih smatrajo za svoje? Niti najmanjšega sledu ni po kakem slovenskem napisu, pa tudi ne po kakem slovenskem človeku. Vse je izginilo črez noč. Tuje misije dobijo tudi od zunanje oblike dotičnih krajev primeren utis Zato v slovenskem Mariboru dol z nemškimi napisi in ven z avstrijskimi državljani — pa takoj ! Mobilizacija se vrši v najlepšem redu in z najboljšim uspehom. V resnici občudujemo v teh časih disciplino našega ljudstva. Na nekaj pa moramo naše oblasti opomniti. Na noben način se ne smejo delati izjeme pri oprostitvah. Kdor je glasom poziva primoran iti k orožnim vajam, mora to dolžnost brez vsake izjeme storiti, naj bo to kdorkoli. Mi bomo z vso strogostjo na to pazili in vsako tako izjemo brez ozira na desno ih levo zabelježili. Da bi se gospodje v lepših suknjah vojaški službi odtegovali, mesto da bi dajali dober vzgled tistim našim ljudem, ki morajo zapustiti plug, to se ne sme na upor. Na letakih je podpisan »slovenski vo-jaški svet v Ljubljani, Št. Peterska kasarna. ? z90v-‘jn* v.etovodja OblaK“. Obenem pa je pripomba,! Bodimo predvsem narodni. Politični da je letak natisnila Učiteljska tiskarna v Ljub- i boj, ki sta ga pričeli zadnji čas Slovenska Ijani Seveda je to nesramna laž in sleparstvo, ljudska stranka in pa Jugoslovanska socialna vanska delegacija razgovorov z Nemci v imenu m ”'e ie uorodilo v Celovcu V Ljubliani sploh demokratska stranka, rodi žalostne posledice. ni nobenega vojaškega sveta in tu ii Učiteljska j Nemci so se pričeli družiti posebno s social-tiskarna tega letaka tudi ni natisnila. Kdor po-nimi demokrat), ne morda iz prepričanja, zna našega jugoslovanskega vojaka, ta dobro, marveč edtnole vsled tega, ker vidijo v naši Kraljevine Slovencev, Hrvatov in Srbov, ne pa v imenu Srbije, in da se Črnagora pogajanj ne udeležuje več. Priznanje naše države. LDU Bern, 6. maja. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča : Svet trojice bo razpravljal v petek o priznanju Jugoslavije. »Rappel« piše, da sta se Francija in Anglija odločili, posnemati zgled Zedinjenih držav. Oficijelno priznanje kialjestva Srbov, Hrvatov in Slovencev se mora izvršiti pred podpisom mirovnih preliminarijev, da bodo mdgli jugoslovanski delegatje podpisati mirovno pogodbo že v svojem novem svojstvu in ne samo Kot delegatje Srbije. Čehi na Dunaju. LDU. Dunaj, 5. maja. (ČTU) Končnoveljavno ugotovoljen izid včerajšnjih volitev daje Čehoslovakom osem glasov v občinskem svetu, štiri v deželnem zboru in 41 v okrajnem svetu. Nevtralizacija Avstrije? LDU. Dunaj, 5. maja. (ČTU.) Sklep sveta trojice, po katerem bi se Nemška Avstrija nevtralizirala in stavila pod varstvo zveze narodov, je vzbudil v vseh političnih krogih veliko pozornost.. Vladni krogi so izjavili, da niso razen poročila Ageuce Havas dobili nobene vesti in da hočejo počakati s svojo sodbo. Vendai se lahko z gotovostjo sklepa, da je bil včerajšnji komunike držaynega urada za zunanje posle glede vprašanja nemške južne Tirolske sklenjen pod vplivom vsak čas pričakoyanih sklepov antante. V merodajnih političnih krogih menijo, da bo prva posledica takega sklepa antante odstop državnega tajnika za zunanje posle dr. Bauerja, ki se vsled svoje politike brezpogojne priklopitve Nemške Avstrije k Nemčiji ne more pogajati glede nevtralizacije. Razmotrivali so tudi že vprašanje naslednika. Naravno je, da je to vprašanje v sedanjem času zelo težavno. Menijo pa, da bo po odstopu dr. Bauerja njegov namestnik dr. Klein vodil pogajanja. Dr. Klein se do sedaj v zunanjih političnih zadevah še ni izpostavil. ve, da ga take laži ne bodo zapeljale v mreže, j socialni demokraciji nekako braniteljico ki jih nastavljajo koroški Nemci in nemškutarji, j nemštva in nemškutarstva na naših severnih bratci naših štajerskih Ornig vcev. Slaba mora j mejah. Socialni demokrati so nastopili na presti nemškim roparskim tolpam na Koroškem, i primer svojčas za talce, ki jih je vzel general če se morajo posluževati takih nizkih sredstev, j Maister, zavzeli so se tudi za odpuščene če morajo zapeljevati naše domovini zveste! nemške nastavljence. In to rodi slab _ sad. ....................... ■ Dokaz temu je, da kličejo nemškutarji na fante k izdajstvu, da dosežejo hipne uspehe. Naši vojaki dobro vedo, zakaj se morajo še danes vojskovati, čeprav bi mi vsi prav iz srca želili, da nastopi že enkrat tako zaželjeni mir, Mi se bojujemo danes proti nemškim roparskim tolpam, ki ropajo in požigajo po naših slovenskih krajih na Koroškem Nam gre za življenje letaku, s katerim zapeljujejo jtaše vojake na koroški fronti k izdajstvu »Živeli slovenski socijalni demokrati!« Odpustnice legije prostovoljcev za Koroško. Opozarja se legijonarje, ki so dobili odpustnice od bivšega poveljstva legije naših slovenskih kmetovalcev, za njih lastnino 1 prostovoljcev za Koroško, da vzamejo na in dobrobit, nam gre za«našo slovensko Koro- i znanje, da jih te odpustnice nikakor ne ško In če bi naši vojaki ubogali zapeljive,! oproščajo od aktivnega službovanja v voj-obenem pa lažnjlve besede koroških Nemcev! ski Kr. oHS. Oni so, v slučaju vpoklica njih ter pometali proč orožje, bi te nemške ropar-! letnikov, obvezani odzvati se pozivu ter se ske tolpe, ki so se nateple skupaj iz cele lačne v nasprotnem slučaju kaznujejo, kot vsak Nemške Avstrije, udrle v našo zeleno Štajersko in na Kranjsko ter tam delaie ravnoisto, kakor delajo zdaj na Koroškem. Ropale, požigale in morile bi. Našemu kmetu bi vzeli zadnji živež, odpeljali mu zadnji rep iz hleva, požgali hišo in hlev. Naši vojaki na koroški fronti varujejo torej tudi življenje in lastnino celokupne naše ožje domovine, naše Slovenije. drug vojni obveznik, po obstoječem vojnem zakonu. — Referat legije prostovoljcev za Koroško. Cvetlična veselica, kr se namerava vršiti V nedeljo, 1L. 5.1919, bi se v očigled nesrečnim dogodkom na Koroškem^ morala na vsak način preložiti na poznejši čas. Pri tej jiriliki naj bo dovoljeno opozoriti na to, da se .'•prispevki naj pobirajo izključno pri piemožnih sUfSSŠs Podpisujte drž. posojilo! HS5I; jenci. S koroške fronte so pripeljan ranjenca, ki je dobil strel v trebuh. Ko je ležal težko ranjen na tleh, ga je nemški ropar v vojaški obleki dvakrat ranil z bajonetom. Prav lahko so Nemci ponosni na svojo kulturo. Nemške grozovitosti na Koroškem. Nemška kultura se kaže na Koroškem v j>ravi luči. ■ Nemške vojaške m roparske tolpe prav tako divjajo, kakor so svojčas divjali nemški vojaki po Belgiji in Franciji. Ujete slovenske kmete obešajo in streljajo. V Velikovcu so umorili dve slovenski šolski sestri z ondotne slovenske šole. In prav tako bi te nemške čete divjale, če bi prodirale naprej na Štajersko in Kranjsko. Vsled tega je pač dolžnost vsakega Slovenca, ki ga kliče do žuost pod orožje, da se odlove temu pozivu in da prepreči namere nemških roparskih tolp. Ne bodimo pretolerantni. Na Koroškem more in obešajo naše kmete, naše šolske sestre. Po Mariboru pa hodijo m se šopirijo nemški hujskači, se zbirajo po ra/.nih gostilnicah, kjer sklepajo razne zarote z* vsa*j s*ucaj. Med temi je pretežna večina odpuščenih nemških uradnikov in nastavijencev. Morda bi bilo vendar le dobro, da bi se t-. elementi spravili čez mejo. Slovensko lice Maribora še ima vsepo- večji reveži. Nekaj se mora nabrati. Moralično dolžnost pa imajo v teh za naše uradništvo neizmerno težavnih časih premožni slovenski sloji, da priskočijo naši mladini z dvojnimi prispevki in razbremenijo uradništvo. Zato tisto bolj športu p'od"bno pobiranje po ulicah nikakor ni namestno, ker bi se tam spravilo marsikoga v zadrego in konečno v nevojjo. Blago iz Amerike za Jugoslavijo. V Solun je dospela večja množina vsakovrstnega blaga iz Amerike, največ manufaktura, platna, čevljev in sličnega blaga. Interesenti naj se obrnejo na beogradsko trgovsko zbornico glede informacij o ceni in drugih okoliščinah. Vzorci so tudi tam na razpolaganje. Nov slovenski notar v Mariboru. Za notars ega namestnika odslovljenega dr. Hermana Wiesthalerja je imenovan Franjo Krisper. Premogokopi y Trbovljah in Hrastniku rezervirani za naše železnice. Beo- gradska vlada je s denila. da re. eni a velik del produkcije premegokopov v Trbovljah in Hrastniku za poirebe železničarjev. Od dosedanje produkeje bodo v bodoče dobivale železnice v S oveni ji 30 odst., na Hrvaškem _____________ 28 odst., a železnice v bivši Srbiji 12 odst. :1 |v$od~temne"pege^n "jištije, da celo kozaste!Razdelitev tega premoga bo poverjena poseb* Jasa Mariborski delavec. tm StaaaMHM ■ ty» mBSBmmSk nemu komisarju ministrstva za promet. Ostanek 30 odst. dosedanje produkcije bo. ostal za privatne potrebe v Sloveniji in na Hrvaškem. S produkcijo nad 200 vagonov dnevno razpolaga ljubljanska vlada po svoji previdnosti. PoviSanje službenih prejemkov okrožnih zdravnikov na Sloy. štajerskem. Spre-ieme se načrt naredbe celokupne vlade za Slovenijo v Ljubljani o začasnem povišanju službenih prejemkov okrožnih zdravnikov na Slov. Štajerskem: I. Do preklica, dokler trajajo sedanje izredne razmere, se okrožnim zdravnikom na Slov. Štajerskem od 1. januarja 1919 dalje dovoli draginjska doklada v izmeri 100% vseh službenih prejemkov, t j. osnovne plače, starost-n,,) doklad in krajevne doklade. 2. V pokritje fega povišanja se podvojijo prispevki, ki jih imajo po določilih § 11 zakona z dne 28. aprila l ,Sta'erski dež. zak. štev 40, prispevati okraji in občine. Ti ptispevki, ki se odmerijo v odstotkih v okraju, ozir. občini predpisanih, dokladam podvrženih direktnih državnih davkov, znagajo torej od 1. januarja 1919 dalje do preklica : a) za vs; k okraj 2%. b) za one občine, v katerih se pobirajo občinske doklade nad 23%, za dobo te dokladne višine 3%, c) za one občine, v katerih se pobirajo občinske doklade do 25%, za dobo te dokladne višine 3%, c) za one občine, v katerih se pobirajo občinske doklade do 25%, za dobo te dokladne višine 5%. Ostala določila § U imenovanega zakona veljajo nespremenjeno dalje. Nezdrave razmere v rez. bolnišnici. Prijeli smo ter priobčujemo: Popravek v smislu § 19 tisk. zak. k notici »Nezdrave razmere v rez. bolnišnici« štev. 94 »Mariborskega delavca« od 26. aprila 1919: R.es je, da je v rezervni bolnici nastavljeno še nekaj nemških sester, toda le takih, ki imajo vse izpite, so dobro izvežbane in ki vrše tudi strogo svojo dolžnost, tfse te sestre se uče slovenski in jim je stfogo zaukazano, da se poslužujejo kolikor mogoče slovenščine. Ni res, da so te sestre nastavljene le pomotoma. Res je pa, da se jih je pridržalo namenoma in sicer v interesu naših bolnih in ranjenih vojakov, ki potrebujejo postrežbo strokovno dobro izvežbanega personala, in J? težk° ali pa sploh nemogoče dobiti primerne nadomestitve. Pripomni se, da se je ravno v zadnjem času moralo odpustiti tri slovenske sestre radi nepokorščine in nerednosti. Poveljstvo bolnice pazi strogo na to, da se pridrži predvsem sestre in strežnice slovenske narodnosti, ne more pa seveda na škodo bolnice in rednega izvrševanja službe pridržati onih sester, ki ne izpolnjujejo vestno svojih dolžnosti. Stran 3. g Razne novice. .ki Mačka na strehi — slabo znamenje. Politik, ki je zastopal trenotno zelo nepopularno politiko, je iskal slugo. Prišel se mu je ponujat eleganten možakar. Vprašal ga je najprej, kakšnega političnega prepričanja je. »Hm«, je rekel sluga, »to ni merodajno. Merodajno je Vaše politično prepričanje. Ali smem vprašati, kateri politični stranki pripadate?« — »Ha, to je predrzno, ampak bodi: Jaz sem voditelj te in te struje.« — »Potem pa oprostite in zbogom — s službo ni nič.« Obrnil se je proti vratom. Gospodarju je bil človek všeč, zato ga je hotel pridržati in ga je vprašal: »Zakaj nič?« — »Zato, ker je pri vas mačka vedno na strehi.« — »Kako?« — »Da, tako: Vaša politika tačas ne uspeva in vi ste zato zmerom slabe volje. Doma kričite na ženo, a žena na otroke, le-tt name, jaz na službovanje, a te na mačko, ki je zato vedno na strehi, ker si ne upa v kuhinjo. Mi sluge poznamo te račune — zbogom!« Slovencil Slovenke! Govorite povsod samo slovenski! Iz gibanja Jugoslovanske demo-—. kretske stranke. K Zadnje vesti. okrož/ujso se v°rsili ^nedeV^S?®™*!™ pr. Sv Križu v Veržeju in pri Mali Nedelj Govonl je na vseh elan Narodnega predstavništva Fr. Voglar s krasnim uspehom. Da bi onemogočilo shode JDS, je priredilo vodstvo SLS oziroma SKZ pri Sv. Križu in pri Mali Nedelji na popolnoma nov, povsem nelojalen način ob isti uri protishode, da bi zvabili fmetsko ljudstvo na svojo stran. Toda teme-Wo so se zaračunali. Pri Sv. Križu so šle na Slhov shod ženske, moški pa na shod JDS fislo je do 2o0 postavnih kmetov. Pri Mali Koroška fronta. LDU. Ljubljana, 7. maja 1919. Uradno poročilo ob 9. uri zjutraj: Dne 6. maja od desetih naprej so napadali Nemci naše postojanke vzhodno Gu-štajna z veliko premočjo z oklopnimi avtomobili in težko artiljerijo. Boj je trajal do treh popoldne, v katerem se je odlikovala z veliko hrabrostjo četa neustrašenega nadporočnika Malgaja, ki je padel za svojo domovino. Ker se je pritisk premoči nadaljeval, so se naše čete bojujoč umaknile proti Spod. Dravogradu. Davek za sanice. LDU. Beograd, 6. maja 1919. Finančni minister je izdelal zakonsko predlogo o davku za samce. Zakonski načrt, ki bo predložen v najkrajšem času Narodnemu predstavništvu, določa obdačenje vseh samcev in vdovcev brez otrok v starosti od 25.—60. leta. Vsakdo izmed njih bo moral brez razlike plačevati letnega davka 240 dinarjev. Razentega pa bodo morali prizadeti plačevati na leto doklade k vsem direktnim davkom in sicer v starosti Od 30.—45. leta v izmeri 100%, od 25.-29. leta in od 46.—50. leta 50%, od 51.—60. leta pa 25%. Davek se bo začel pobirati začetkoma leta 1920. Minister vtemeljuje svojo predlogo z razlogi pravičnosti plačevanja davkov. Reško vprašanje v beogradskem min. svetu. LDU. Beograd, 6. maja. Svobodna Riječ" javlja, da se je razpravljalo na današnji seji ministrskega sveta priznani kot delegati sile, da bodo kraljevine SHS. Kongres zadružnih organizadj. LDU. Beograd, 6. maja. Vlada bo sklicala kongres vseh zadružnih organizacij v državi, ki naj skupno izdelajo načrt za čimvečjo povzdigo našega poljedelstva. Povratek Jugoslovanov iz Amerike. LDU. Beograd, 6. maja. Vlada se bavi z vprašanjem, kako bi bilo mogoče omogočiti povratek v domovino onim številnim Jugoslovanom, ki so se izselili v Ameriko. Invalidski domovi v Jugoslaviji. LDU. Beograd, 6. maja. Ministrski svet je sklenil osnovati v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu invalidske domove po angleškem vzoru. V te domove bodo sprejemali invalide iz vojne 1912—1919 iz vseh delov Jugoslavije. Dr Korošec v Beogradu. LDU. Beograd, 6. maja 1919. Ministrski podpredsednik dr. Korošec se je vrnil v Beograa s svojega potovanja po Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Neobvezna ponudba: la. svinjska mast, zajamč. čista, v sodih, kg K 84-— la. paprika in suha slanina, v zabojih, kg K 34’— la. soljena slanina in suho meso, v zabojih, kg K 80'— franko Maribor. Na malo 10—20 kg se cene za 3°|, zvišajo. Naročila sprejema pismeno (ali ustmeno od It.—1. ure opoldne): Agentura „Levante“, Maribor Lutherjeva ulica 5 (dvorišče). 2—1 ^edelji pa niti vse ženske niso šle pod farovški i n cfaiifi/tn naše vlade naDram reškemn kozolec na duhovniški shod, tako da so morali ° StallŠČU naSe ,Viaae , res«emu kr. precej »'asa čauti z onor tvijo. Naš sh. d vprašanju ter sploh o koniliktu z Italijo postopanju naše delegacije v Parizu 100 Ijudij na hodn ku stati. Ti shodi so biii res dokaz, da naše zrelo ljudstvo na navadno nujskarijo nič ne da in jej ne veruje« pri podpisu miru. Vlada je sklenila I priporočati delegatom, naj napno vse ^ Kislo vodo, ^1 vino in sadjevec ima za prodati 5—3 ANDREJ OSET, p. GuštanJ Dne I. maja se oluori pri OSETU gostilna, kjer se bo dobilo vedno topla in mrzla jedila, ter pivo In fina razna vina in »Pekrčan". M Čaj Pecilni prašek Vanilin sladkor Pravi škrob co 3 o 3 CU o. ro cr n> Ker pa spada to delo v resort g. Fischerja, je še danes vse pri starem. Je to tudi oni g, Fischer, ki je svoj čas sumničil in naznanil tukajšnega postajenačelnika, da je premalo nemško-nacionalen in da deluje v slovensko-kršeansko-socialnem duhu Skrajni čas bi bil, da bi se dalo temu pnvandrancu potni list tja, kamor ga tako vleče. Libeliče pri Labodi ob Dravi. Na Velikonočni pondeljek se je vršil pri nas jugoslovanski shod pod milim nebom. Popoldne se je vršila v šoli gledališka igra s peljem in godbo.'— Shod je sklical Narodni svet za mežiško dolino. Shodu je predsedoval predsednik Narodnega sveta Andrej Oset, ki je pozdravil zborovalce ter govornike in dal besedo g. poslancu Smodeju. Drugi je govoril g. nadporočnik dr. Grablovic, tretji g. Rebek iz Celja in vojak g. Pavlica, ki je doma iz Gorice. H koncu je predsednik g. Andrej Oset še razložil, kako je Avstrija delala pred in med vojsko in kako so Nemci in Madžari obešali, morili in trpinčili Jugoslovane in da je bil skrajni čas, da smo se rešili teh nemških krvolokov. Popoldne pred veselico v šoli sta zopet govorila vojak Pavlica in Andrej Oset, ki sta spodbujala ljudi k čitanju slov. časopisov in narodni zavednosti in sta žela burno pohvalo. — Na shodu se je soglasno sprejela sledeča resolucija: Na shodu v Libeličah na Koroškem 21. aprila mnogoštevilni zborovalci navdušeno pozdravljamo svojega regenta Aleksandra in vlado združenih Slovencev, Hrvatov in Srbov ter pričakujemo, da bo naša armada rešila našo pod nemškimi bandami trpeče brate s tem, da takoj zasede vse slovensko ozemlje na Koroškem in naš Celovec. Protestiramo zoper nemško in italjansko zvezo in grabežljivost in požrljivost po naši zemlji. — Vojaštvo ki je bilo duša obema krasnima prireditvama, gre na čast, posebno ker je večinoma vojaštvo igralo lepo uspelo igro »Ne kliči vraga«. Pevci, večina sami vojaki, so pod spretnim vodstvom g. nadučitelja zapeli same krasne narodne pesmi. Libeliče' so lu ure od Labode tik fronte in že 11 let ni bilo tam nobenega shoda in sploh nobene prireditve. Na Koroškem nas čaka veliko dela. anziimmlm Kino-aparat zelo sposoben za gostilno ali kakšnega invalida proda Vincenc Simonič, mehanična delavnica, Sv. Urban pri Ptuju. noanm: Pridnega učenca zmožnega slovenskega in nemškega jezika, sprejme 5—3 M. Macher, steklar Maribor, Edmund Schmidova ul. 3 7A ^ % Knjigama in veletrgovina papirja p I \ CSlaimi trg 22 | Vilko WeM priporoča sledeče knjige: fe; ]. Jurčič, Zbrani spisi, broš. 12’—, vez. 17-— va ►n F. Golar, Rožni grm, « 5-—, « T— ^ 7A Dr. B. Derč, Dojenček, « 3-20 S Y) F. Juvanič, Učna knjiga francoskega jezika, I. !§ $ in II. del, .broš., po K 4’40 p Oj E. Novak, Slov. stenografija, broš. K S’50, po d. fi pošti od 50 v—1 K več. $ va pubu uci ou v—i ts. vec. ^ (s Šolske knjige za ljudske šole, vse vrste ki se |j ^ nahajajo v ljubljanski založbi. ^ |j Razglednice od proslavljenja Zrinskega in Fran- ^ kopana v Mariboru, ter od proslavljenja l.majnika K) tS Cirilica, pisana in tiskana, po 30 vin., s pošto f) | 5 vin. | ^ Musikalije in pesmi. 3—1 N Ureče, sodov in steklenice kupita vsako množino Jerausoh & Gerliold, Maribor, Stolni trg 2. 10—4 Pisalni strel se kupi. Cenjene ponudbe pod „Stroj“ na anončno ekspedicijo Al. MateliC, Ljubljana, Kongresni trg 3|I. \V.2iwL Priporočam cnj. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih žepnih in stenskih ur, velika izbira v zlatnini in srebrnini, popravila različnih ur in gramofonov izvršujem dobro in po nizkih cenah. A. Vertnik trgovina z mešanim blagom in premogom SoeSnfSska y§§ca 17 priporoča se občinstvu. Agitirajte za „Mariborskega Delauca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru. Raznašala časopisov invaSicSi, tiobe Bep zaslužek. Zglase na£ se v upravniitvu »Mariborskega cteiawea“. Pridnega, močnega in zdravega hlapca.. skladišče sprejme takoj proti dobremu plačilu špecerijska trgovina M. Berdajs, Maribor, Sofijin trg št. 1 3—3 tedaj* • Tiskovna zadrug*.- Lovrenc Stoječ, urar, Maribor TegeSihoffova cesta št. 30. Brata Vošnjalt PTUJ Trgovina z usnjem, čevlji in surovimi kožami. Elegantni box calf in chevreaux čevlji. — Fini čevlji iz črne in. rujave teletine. — Navadni čevlji iz rujave kra-vine, podplatni in podpetni cveki, drete, platno. ___ Somišljeniki! Zahtevajte po vsih gostilnah, kavarnah in brivnicah »Mariborskega delavca"! »Mariborski delavec** ;se prodaja v Mariboru v sledečih trgovinah in tobakarnah: Weixl Vilko, Glavni trg Glavna trafika, Glavni trg Ortner Jožef, Schmidov trg 2 Weixl Ivanka, Gosposka ulica Mahalka J., „ „ Czadnik L., Stolna ulica Specijalna trafika, Grajska ulica Handl Karolina, Tegetthoffova cesta Pristernik Mar., „ „ Schifko Terezija „ „ Schifko Marija, Melje Pichler Ana, „ Jurko Marija, Koroška cesta Lackner J., Vitrinjska ulica Kos A., Marijna ulica (pri sodniji) Scheidbach H., Magdalenski trg Nerath F., ITlagdalena, Franc Jož. ul. Kresnik Ana, „ Majer J., Pobrežje, Brezka cesta 21 Jarc Jožefa, Glavni kolodvor Leber F., Koroški kolodvor Kako obrestujem najbolje moje premoženje? : -------------------------------------------- Vsak si zaeotovi 37» obresti s tem 3—3 1] da sklene živiiensko zavarovanje! S Kdor na primer vplača danes K 837'40. dobi po preteku 6 let vplačani znesek z 3% obrestmi, t. j. natančno K 1000' v gotovini izplačan. Med tem časom bil je tudi zavarovan za slučaj smrti. Natančna pojasnila daje in sprejema za zavarovanja zavarovalni oddelek sklada za vojaške vdove in sirote Ekspozitura ISasSESlii _ _ HaHUfHKSJt t •: Odgovorni uredsik : Voglar. Tiskarna: Kari Rabjtsch v Mariboru,