XIV. letnik.
V Gorici, dne 22. marca 1900.
12. številka.
Izdajatelj in odgoforni urednik: Ivan Bajt v Gorici.	Tiska	,.Narodna Tiskarn«*' (odgov. J. MaraSič) v Gorici.
  —
Naročnino in naznanilu s pr ej ema iij ravništvo, Gorica, Scmoniška ulica št. 1(5. Posamezno što-vilko so prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem to-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Hiva (Jorno) št. It po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po potit vrstah, in sicer: čo se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
1
i—"“(§1*3)--—,
Izhaja vsakčetrtek ob 11. uri Rokopisi se ne vračajo. Ncfrankovana pisma sc ne jemajo.
Cena listu znaša za celo leto -t krone, za pol leta 2 krom. Za manj premožne za celo leto H krone, za pol leta K 1-50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema , ,Nargilim-Tisk a rn a“ ▼ Gorici, ulica Vet-turini št. 9.
njeoo^i pf^evzpišenosci
DR' F^ndSeK-u seDej-u,
NOVOIMENOVANEMU KNEZONADŠKOFU GORIŠKEMU, METROPOLITU ILIRSKEMU itd, itd.
r
In konečno so vendar žalni znaki izginili s prestola nadškofije, razšli nad njim so temni se oblaki, in spet nam žarko solnce jasno sije.
Drhtč veselja nam glasovi borni na prestol k Tebi, ki si nanj postavljen:
Bog živi Te, Frančišek, mož prevzorni, pozdravljen knez, pozdravljen škof, pozdravljen!
Ti naše gore list in cvet si krasni,
Ti sad slovenskih naših tal si dični, zato tembolj, vladika nam Prejasni, se klanjamo Ti vdani, mož odlični!
Modrosti Ti nebo je naklonilo kot jo pastirju višjemu je treba, ki z vstrajno, tudi neklonljivo silo svoj narod vodi naj k višavam neba.
Bogat zaklad si prave učenosti nabral si v dolgih, trudapolnih letih, da kažeš ž njo nam pravo pot blagosti, da učenik si zvest nam v naukih svetih.
Pri Njem, ki let mu dolgo verno služiš, gorečnosti si redke se navadil, da s Srcem božjega Sinu nas združiš, in vnameš ga, kdor se je Zanj ohladil.
Darove vse Ti je neb6 povilo že v zibel, ko se nisi še zavedal, da v cvetu teh darov Te bo dvignilo na častni prestol, ki ga boš zasedal.
Zdaj Ti vladike čast je ta dospela, in vdano klonil si pod jarem križa v zaupanju obljub, da z vencem dela i venec se Ti večne slave bliža.
Tedaj pa vladaj, vzorni naš vladika, in bolj še slavni svoj prestol proslavi,
Ti naša čast, Ti naš ponos in dika sinov prevdanih Ti v ljubezni pravi!
Vsa dela Tvoja Bog naj blagoslovi in vodi Te na del sijajnih viSek,
Bog živi dolgo Te, vladika novi,
Bog živi Te, Presvetli knez Fračišek!
Mi hočemo ostati zvesti Bogu in njegovi postn7i, mi hočemo biti pokorni sv. Cerkvi in njenim umikom, mi se pridružujemo v tem oziru sv. Očetu in katoliškim škof_>m, ki odločno vsi ugovarjajo nameravani novi postavi11.
Rpfolucjn je bila sprejeta soglasno in z telikiin navdušenjem.
G. d r. Anton Brecelj, zdravnik v Gorici, govori o delavskih sUnovanjih. hknSnja uči zdravnike, da so flaba sta* iiovunju kriva mnogih bolezni Pravi, da namerne vstan oviti v Gorici Hlavbinsko riruStvo, ki naj bi gradilo delavcem stanovanja. Ta stanovanja naj bi postala polagoma lastnina delavskih družin. V la namen bo izdal pred vsem poizvedovalne pole, s katerimi se hoče natančno I odučiti o razmerah delavskih družin, o njih plačah, o njih stanovanjih štv.
Govor g. zdravnika dr. Brecelj-a so delavci z veseljem poslušali in ob koncu prar živahno pozdravili.
G. predsednik d r.' I) er masti ja izrazi zahvalo g. dr. l!reeelj-u in pravi, da bo njegov načrt, ko se izvede, mnogo pripomogel, da bodo delavci še bolj ljubili svoje družine. Delavcu, ki bo imel lasten dom, ne ho prišlo tako lahko na misel, da bi zapustil ženo in otroke.
Nato zaključi g. predsednik shod s klicem; Vse za vero, dom, cesarja.
Bog blagoslovi delo nadih vrlih delavskih društev !
Politični proglod.
Državni zbor. — V torek je poslanska zbornica nadaljevala debato o prvem čitanju volilne reforme.
Posl. Šušteršič je polemiziral z nasprotniki volilne reforme, naglašuje, da je z demokratičnega stališča pozdraviti lo predlogo z zadovoljstvom ; seveda v narodnem oziru ne prinese ista enakopravnosti. Ako bi vse stranke namesto deželnega ključa sklenile kompromis na podlagi ključa prebivalstva, tedaj so Ju-goslovani pripravljeni to vsprejeli, čeravno bi vsled tega izgubili cn mandat. Vendar bi našli odškodnino v oslabljenju narodnih nasprotnikov ter v ojačenju plemenskih bratov. Slovanski zastopniki so brez izjemo zato, da so mandati v Galiciji primerno pomnože. Kompromis bi bil pa že v naprej nemožen, ako bi primorski Italijani stavili zahteve, ki jih ni možno izpolniti. Tako je tudi neizvedljiva zahteva kočevskih Nemcev po kočevskem mandatu, kor bi bil to nezaslišan udarec za slovenski narod. Govornik je načelen nasprotnik razlike med mestom in deželo. Izjavil se je za reformo gospodske zbornico in Bkušal razpršiti patrijotične, narodne in socijalne pomisleke, navedene od nasprotnikov volilne reforme. Pričakuje pa, da bo splošna volilna pravica ojačila življenje.
Govorili so še posl. Schalk, Ro-manezuk, Skala, Haueis in poBl. Ferjančič. Poslednji se je pritoževal, da so Slovenci na Koroškem in narodno-na-predni Slovenci na Kranjskem po predlogi oškodovani ter je zahteval, da se □vede »kancelparagraf‘.
Sv. oče papež Iti odrska kriza.
—	.Osservatore Romano1* piše : Nekateri ogrski listi so priobčili vest, da je st. oče papež oprostil avstrijskega vladarja
prisege, ki ga jo vezala na ogrsko u«tavo. Katoliški ogrski listi so sicir že ozničili take vesti kot neresnične, a pri vsem tem smo tudi mi pooblaščeni izjaviti, da so take vesti popolnoma neresnično in brezmi-mlne.
Mitro on 11 s k a konferenca In Avstrija. — Na konferenci v Algesirasu so avstrijski zastopnik trudi na vso kriplje, da bi iznašel pot, po kalori bi prišlo glede maročanako policije med Francijo in Nemčijo do sporuzumljenja. Na ti konfereici se čuti Nornčija skoro popolnoma osamljeno. Li avstrijski zastopnik jo nekoliko podpira. Pa šo ta je baje povedal nemškemu zastopniku, da ga bode lo toliko podpiral, dokler bodo to v soglasju tudi z avstrijskimi koristmi.
Novi ruski minister rezident pri Sv. Htollci. — Poslaniški svetnik v Londonu, Sasanef je imenovan za ruskega ministra rezidenta pri Sv. stolici v Rimu.
Dopisi.
Z dežele 14. marcija. (Nova zakonska postava.) Framasoni so Bami;razodeli v »Prevista Massoneria ita-liana“ I. 1889 str. 4. in 1886 str. 378, da je njih namen in cilj »razdejanje krščanske družine/
Človek bi mislil, da ne bo pametne duše, ki bi ne podpisala ugovora proti taki pasji postavi (novi zakonski postavi), in vendar bo, kakor se sliši. Podpisali so po nekaterih občinah večinoma vsi; po drugih, n. pr. na Kranjskem, se bere, da uradniki niso podpisali. Ni čudo, ko prihajajo z brezverskih visokih šol, kjer pravijo, da človek nima ne vesti, ne duše, da je naslednik opice itd. Uradniki nasproti I Zdaj kaznujejo, če mati zine-mari skrb za otroka, kaj bo potem, ko jih bodo metale v grapo, da pojdejo lovit
—	drugega pesjana I — Niso podpisali neki polomikanci. Ni čndo, ker ne znajo več misliti sami, da mora slab časopis zanje misliti. Tadi se jim zdi napredno, če dajo grčo veri, v kateri so bili vzgojeni. Pomilovanja vredni ljudje; kajti, kdor se sklada s „turško popravo" zakona, ta je odpadnik verski in jo vero zatajil, pa naj stokrat govori, da noče nič veri. Ali Bi kristjan, ali niai — srede je ni 1
Bolj je čudno, da se med kmeti nahajajo taki, ki ne marajo podpisati. Dokaz, da gre framasonsko seme po slabih časnikih in ustnih zapeljivcih že v klasje ; ali morajo biti pa tako kratkega ama.
Pravijo: saj postna zapoved je že polajšana, naj bo še zakon. Puhle glave ne ved6 ali ne pomislijo, da, kar je Bog postavil (zakramenti in božje postave), se ne more in ne sme spreminjati, in ni cerkev nikoli dovolila tega; le kar je cerkev kot božja namestnica postavila, tudi lahko ona spremeni, če je potreba. Če bi veljala taka pamet, potem bi bilo lahko obdržati n. pr. Anglikane pod Henrikom Vlil., da ne bi bili odstopili od katoliške vere. Ali ni škoda, da jih jo toliko milijonov odstopilo ? Naj bo; vendar če žagate dve nesreči, se izbere ta, ki je manjša; in manjša nesreča je bila odpad toliko milijonov ljudi, nego da bi se bila sv. vera popačila: Žito se papež ni udal znanemu kralju Henriku
VIII. in ni dovolil, da bi se bil razdrl njegnv veljavno sklenjeni zakon. Nekateri pa hočejo biti gluhi in slepi ; za vero jim je kot zt lanski sneg, kako bi bili sicer — naprednjaki, učenci imenitnih učitoljov, framasonskih hlapcev I
Kar so tiče versko strani, morejo lo odpadniki biti za popravo zakona. Poglejmo pa to s strani gospodarske. Pred nekimi leti je kmet zvračal na duhovščino, zakaj so smejo ženiti tudi reveži, češ zato, da no bo toliko greha, so to naredili. (Nauk zahteva, da imej vsakdo potrebno lastnosti za zakon, torej tudi primerno premoženje, sicer postane tat, škodljivec drugim, ker ne izpolni svojih dolžnosti.) No, zdaj pa merida nimajo taki dosti špitalskih stroškov, prizadetih od inclite mnlarije in drugih dela nevajenih, hočejo, da bodo »mularije** polne grape? I
Porečejo: Kdor bo hotel, bo vseeno držal zakon! Kdor bo hoteli Ali koliko jih ne bo hotelo, ampak se bodo skrivali za novoskovano svetno postavo : Saj jo taka postaval Pa da se dobijo med kmeti tako kratkovidni bedaki, ki v slabo pomagajo in k temu ploskajo in so zadovoljni sprejeti na se od frama-sonov in drugih nevern<kov patentirani greh, kakor od a ntikrista denar 1
Vzemimo n. pr. Francosko. OJ 1. 1884, odkar je bil pri njih „zakon popravljen", t. j. dovoljeno zakon ločiti, pa spet skleniti z drugo osebo, juiom ali tnrkom — so je ločil zakon do I. 1902: 110 tisoč 604 krat. Torej ločenih oseb 221 tisoč 208 I Koliko greha, solz, pskla je zapopadenih v teh številkah; koliko vnebovpijočih krivic in „vzgoje*1 za pekel I In kmet, ki misli zanj liberalni narod, popačitelj — naj se ogreva za tako cigansko, kuzeljsko postavo, ki jo nasvetuje n. pr. 7 judov, 30 framasonskih poslancev, neki višji profesorji, 4 dvorni svetovalci (lepi svetovalci I) itd. Kdor ni zapil vere in pameti, mora nasprotovati z vsemi štirimi taki vnebovpijoči, pasji postavi.
—	Kdor ima kaj pameti in vere, bo vedel, da je tako počenjanje bogokletja, preklinjevanje Kristusa, češ, da ni vedel, kaj je z zakonom postavil, da mora še v šolo h kateremu uradniku, liberalnemu šomaštro, framason. časnikarju, ki neki ved6 bolje, kaj je v dušni in časni blagor ljudstva I Da, koga preklinjate, zato pa boste prekleti I . . . „Ljubil je kletev, in pride nadenj; blagoslova ni maral in ostal bo daleč od njega" (Psal. 108.)
Iz Baške doline. — Po krajih, kjer so nabirali podpise proti razdružitvi sv. zakona, so se ljndje jako radi podpisovali, le nekaterim prosvitljencem to ni bilo povieč. Zato so trosili med ljudi jako zvite laži; nam priprostim ljudem se pa to jako čadno zdi, da bo dobijo katoličani, ki kaj takega zagovar-. jajo in Ijadi od protesta odganjajo. Pa tudi sami so sprevideli, da sedaj ne opravijo še dosti. Zato so potihnili. Le tja pa sem se 8e kateri oglbsi kakor čuk v tihi noči. Neumljivo pa je, zakaj da niso nabirali podpisov nekje, kjer bi bilo najbolj potreba. Kaj je tema vzrok?
Na Kneži so napravili novo stolpno uro. Tema primimo so popravili tadi stolp cerkvice sv. Jarija. Tudi na Grahovem nameravajo napraviti, ali vsaj tako
Ugovor
slovenske goriške dežele.
(Dalje.)
Tretji govornik je bil dr. Oblak. Rekel je: Veliki državni dogodki zahtevajo, da vzdignejo svoj glas no samo tisli, katere pošilja ljndstvo v javno za-stope in jim daje pooblastilo, da sklepajo postave za vse državljane brez izjeme, ampak da so dvigne ves narod kakor en mož, da se zabrani zlo, ki bi drugače bilo osodepolno za družabni red. Takih dogodkov imamo že mnogo, pa nam še novi pretijo! Neka vrsta ljudi Inče prav v naših dnevih doseči, da bi državni zbor skoval postavo, vsled katere bi postal pred državno oblastjo krščanski zakon ločljiv. Posledice te postavo bi bile velikanske in pogub onosne ne samo za družino, ampak za ves družabni red. Govornik razpravlja obširno o vseh posledicah tako postave in kliče v spomin besede nemškega cesarja: Vo'ker Europas, wahret eure heiligsten Giiter (Narodje v Evropi, čuvajte svoje najsvetejše reči)! Med temi rečmi je v prvi vrsti sv. zakon.
Dr. Andrej Palica pove zgled iz najnovejšega časa, ki dokazuje, kako lahko bi našel po prvi postavi vsakdo vzrok za ločitev sv. zakona. Državni poslanec Berger, ki je izmed tistih po-Blancev, ki se potegujejo za novo postavo, je pokazal, kaj bo treba storiti vsem tistim, ki se bodo hoteli ločiti od svojih žen. Ta človek je nedavno zapeljal, kakor so poročali časopisi, ženo velikeg* industrijca Kolpinger-ja na Dunaju in je ž njo odpotoval. Ta zgled nam dokazuje, da se lahko vzrok naredi, kjer ga šo ni! Iz tega je jasno, da bi bilo vse izgubljeno, ako napravimo le majhno luknjico v to postavo. Predlaga sledečo
resolucijo.
»Občna zbora »Slovenskega, katol. delavskega društva v Gorici in slov. delavskega društva »Skalnice**, katerima se pridružuje s podpisi slovensko ljudstvo na Goriškem, sta sprejela dne 11. marca 1906 soglasno sledečo resolucijo, ki naj se izroči katoliškemu centralnema odboru na Dunaju z namenom, da je predloži vladi v državnem zbora:
»Slovensko katoliško delavsko društvo, žensko društvo »Skalnica** in slovensko ljndstvo Goriške dežele, ki se je s podpisi njima pridružilo, ugovarjajo odločno nameravani novi postavi o razdružitvi sv. zakona. Sv. zakon je med kristjani zakrament, ki ga po evangeljskih naakih nobena oblast razvezati ne more. Nova postava, ki bi določala, da se krščanski zakon more iz katerega koli vzroka razvezati, in da se ločeni zakonski mož in žena lahko z dragimi poročijo, bi bila očitna nepokorščina in npor proti jasni postavi Gospodovi, bi bila v brezmejno škodo človeški družbi zlasti vzgoji otrok in bi bila veliko pohujšanje, ker bi se radi človeške pokvarjenosti vsak čas taka razdrnževanja ponavljala in bi se sklepale nove poroke in same pohotnosti.
Zahtevamo, da nastopijo naši poslanci in vsi merodajni krogi odločno zH-to, da se ohrani človeški družbi la steber, ki je nerazdružljivost v zakonu.
LISTEK.
Jezuit in prostozidar.
(Dalje,)
„Vsi glavni sovražniki krščanstva so bili maltarji celo do Macinija in starega bogokletneža Garibaldija, čigar geslo je bilo: Ne popov, ne Kristusa, ne Boga več!“ ProndOn pa je izrekel bogokletstvo: .Izvir vsega zla je Bog. In študenti so rjnli: Doli z Bogom, živio hudič!'*
»Strašno! Nisem mislil, da je tako hudo** omeni Avgust.
»Še hujše je pri Karbonarjih v Italiji** omeni župnik. — L. 1848 so dobili v predmestju Trastevere zbor, v katerem so praznovali »satanovo mašo** sramotili sv. zakramente itd. OJtod se je to širilo tudi po Francoskem, po Parizu, Marselju, Lijonu itd. Na dan, ko so udje vsprejeti, morajo Najsv. Zakrament a nogami teptati. In 8e druge strašne reči se godč, da ni mogoče povedati !*)
»Grozno zares ! Ali poglejmo n. pr. takozvane »Soliderje** v Belgiji in na Francoskem. Ti se zavežejo, da hočejo živeti brez vere in brez duhovnikov
*) L. 1894 so ukrddli v Parizu o belem dnevu 900 posvečenih hostij. Podobno drege. Tudi P. Abel dokazuje to.
umreti. In ti »bratje** čuvajo vsakega, ki zboli na smrt, da bi no poklical mašnika. In naj tudi sam bolnik pozneje želi mašnika, vendar tega ne puste, sklicujoč se na njegovo prejšnjo pismeno izjavo. Na grobu pa mu reko: Naj ti bo zemlja lahka! To je prostost fiamasonska 1“ »Maltar je bil tudi Grossmanu, ustanovitelj družbe ..Gostava-Adolfe-*, ki pošilja okrog stoje nemške marke za razširjenje odpada.*) Po njih mislih naj bi odpadel verski pouk v šolah, češ, da vera odvzame človeku njegovo dostojanstvo. Zalo hočejo brezverske šole. — Na Francoskem n. pr. sprejemajo že otroke v svoj red ter jim dajejo neko svetinjo, pa jih zovejo »volčiče**. V vsem posnemajo ti opičarji katol. cerkev, simo da ti antikristi vse narobe obračajo v pogubo
ljudstva I*--------
Avgust je bil zamišljen .. .
Naposled reče proti stotnika.
»Kako pa, da ste vi bili toliko let v tem redu, če je tako hudo?1
»Žal, da sem se bil ujel na tiste limanice: Enakost, prostost in bratstvo, zato, ker znajo tako hliniti se in skrivati
*) Do novejšega časa je vrglo to društvo v našo držkvo 11,800.000 mark, samo med ne-nemške narode 3,900.000, samo na Češko 3 milijone! Imetja ima nad 5 milijonov!
svoje tacel Treba pomisliti to: frama-sonslvo je dvojno: zunanje in notranje
— »za ložami**. .. Tisti, ki so v zunanjem, nekako vidnem framasonstvu, ne izvedo za kaj se gre. Slepijo jih, rabijo jih kot zbirališče, odkoder izbirajo svoje rekrnte; kot molzne krave, če imajo ti ajdje denar ; kot trobente, da razglašajo njih slavo. Častižbljni ljudje se dajo pač oslepiti s frazami: Bratstvo, dobrotljivost
— človekoljubje itd. — Ali zad za to trumo so pravi delavni maltarji, ki delajo namenoma za uničenje krščanstva.*
»Ali kako, da so celo kralji in knezi pristopali k njim?'*
»Neki vladarji so rabili framtson-stvo za svoje namene ; ali pa so pristopali zato, da so se lože obranili izdaje. Sprejemajo pa jih zato, da dobe denar in vpliv in moč po teh vladarjih. Ali kaj maltar Fihte. Ta piše namreč:
»Knezi, popi in plemstvo so nespravljivi sovražniki človeškega rodu in te je treba uničiti. Zoper tako sovražnike človeškega rodu imamo vse pravice in nobene dolžnosti. Du! Vse je dovolj e n o,*) da se jih uniči: Bila in zvi-
*) Tako znajo tudi druge — framasonski pristaši!
jača, ogenj in meč, strap ia nož. Namen posvečuje sredstvo!"
Bombe in granate! Ti nečloveki očitajo jezuitom ono načelo, ki ga imajo in izvršujejo sami! Podlo hinavstvo mal-tarstvol Lipa prostost, enakost in bratstvo !
L. 1860 je pisal vel. mojster žid Kremije: „Krščanstvo, tega tisočletnega sovražnika židovstva treba pobiti; potem še le pride bogastvo te zemlje v judovske roke 1“
Čadno, da se ljudje dajo tako za nos vodili od teb sleparjev. V svojih društvih imajo razne častne stopinje, tudi n. pr. naslov častiti, vel. mojster, zavetnik itd. Ali predno je kdo sprejet na višjo stopinjo, mora priseči, da ne izda nobenemu skrivnosti brez dovoljenja niti velikemu mojstru ne. Tedaj je lahko knez vel. mojster reda, in vendar ne ve, zakaj gre in imajo ga za „oslau ti, ki hočejo poleg altarjev tudi prestole prekucniti. Nekateri pa so jih vendar izpo-znali; n. pr. vel. mojster pruski minister Haugvil je izpoznal to traparijo in odsvetoval kralja Frideriku III, ta red; ali kralju se ni zdelo varno, da bi izstopil iz reda!.. .. Trebalo bi Sviftovega peresa !. ...	(Dalje pride.)
se Rovori, novo cerkveno nro, toda vsa reo gre menda počasi.
Spominsko kapelico sv. Barbaro v Hudajužni so pričeli anažiti. Radar bode dogolovljena, bode za Hudajužno lep kra9. Isto tam se pogajajo tudi za Solo. Upanje imajo, da jo tudi v kratkem dobijo. Otrok je zadosti, le učitelja in primernega prostora ni.
Železničarji so iz gorenjega dela doline že odšli. Do Hudajužne je žolez-nična proga popolnoma dogotovljena. Kakor se čaje, bode otvorjena črta Jesenice-Hu lajnžna 1. maja t. I.
Nekaj časa sem smo imeli jako milo in prijetno vreme, v pondeljek pa je začelo dežiti. Dež pa je priSel |ako neprav, ker so bili pričeli nekateri kmetovalci že z pomladanskim dolom na polja. S tem za danes končam.
Drežuica pri Kobaridu. — Prav malo je slišati o nas, izpod orjaškega Erna. Zato sem se namenil, da kadar bo m alha polna novic, da jih izstresem v predalo „Prim. Lista1*. — Pri nas bi ustanovili izobraževalno društvo, ako bi bilo zadosti ndov. Fantje le „korajžo“ I Več kakor kdo ve in zna več velja. Da se nam ne bo očitalo zaspanosti in nevednosti, sezimo torej po kljnča izobrazbe — izobraževalnem društvu. — V Ameriko pojde letoSnjo pomlad precejanje Število ljudi, kar je bilo pri nas do •zdaj popolnoma novo. „Pred par leti** je rekel star mož, nismo še vedeli, da je sploh Amerika, sedaj bo pa kmalu vse tam/ Da jih je mnogo varanih je umevno, ali ljudi vse eno ne splaši. No, mi želimo našim Amerikancem kar najbolje. Da bi se le vsi zdravi vrnili nazaj. — Pričeli smo z delom toli potrebne kanalizacije, katero je prevzel poštar Jakob ■Žagar. Radar bo to delo dovršeno, potem lahko prodamo „barko“ ker nam na osušenih tleh ne bo več služila. — Goriški „Primorec“ je prišel letos zopet pogledat v svojo staro „liberalno trdnjavo1* kakor je pisal pred leti; a ker je revež že jetičen, mu ni pomoči tadi v našem svetem planinskem zraku...	X.
• Novice.
Kapitularni vikar veleč. g. Jan. Wolf razglaša uradno, da bo posvečen v nedeljo dne 25. t. m. prevzorni gospod dr. Frančišek Sedej v škofa. Sv. opravilo bo začelo ob 9Va predp. Č. gg. dekani, župniki in drugi duhovniki so vabljeni, da se udeleže izredne slovesnosti. Po končani slovesnosti se bode poklonila duhovščina novemu knezu in nadškofu. Na Veliki četrtek, ko bo imel novoizvoljeni knez in nadškof prvikrat v stolnici pontifikalno mašo, ,zadobili bodo lahko vsi verniki, ki bodo sprejeli sv. sakramente in bodo pri sv. maši navzoči, ali ki bodo vsaj ta dan obiskali stolno cerkev, popolni odpustek.
župnijski i/pit 80 položili r. a ordi-narijatu v Trstu od dne 6. do 8. marca ti-le svečeniki tržaško-koperske škofije : Josip Vrbka, sedaj župni upravitelj v Lanišču; Ivan Janossevich, kooperator župnije sv. Antona v Trstu, Rudolf Va-lensitz, kooperator in upravitelj cerkve-podružnice sv. Vincenca v Trata ; Hugo Masten, kapelan in katehet javne šole v kapelaniji sv. Rarla Boromejskega v Trstu.
Pogreb nadvojvodinje Marije Bentrlce Bourbonske-Estc. — V nedeljo je umrla v sanatoriju tuk. ss. sv. Križa v 83. letu svoje dobe nadvojvo-dinja Marija Beatrica Bourbonska-Eite. Pogreb se bo vršil danes popoludne ob 2. uri. V ta namen je prišel v Gorico v torek zjutraj ob 10. uri nadvojvoda Leopold Salvator s soprogo nadvojvo-dinjo Bianco ter b sinom nadvojvodom Rainerjem. Včeraj pa sta prišla tudi sina Visoke pokojnice Don Alfonzo, in vojvoda madridski Don Carlos. Truplo prepeljejo v Gradec ter je položijo v rakov v Bamostanu karraelitink. Pokojnica je v svoji oporoki izrazila željo, da bodi njen pogreb popolnoma priprost in brez vsakega sijaja.	B
Za rSloveu§ko Birotlšde": P. n. gg. Henrik Peternel 2 R 94 v (Skupilo za prodane znamke), N. N. 1 K 50 v.
Bog plati 1
Gorišku zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici naznanja
članom „Centralne posojilnice1* v Gorici in pridruženih zadrug po deželi, da jo modra galica že došla, tako, da jo morejo žn vz«ti oni, kateri so ho žo naročili na nj \ Žreplo dojde v kratkem.
Vspored duhovnih vaj višjih razrodov „Šol. in Mil. D »mi“ v kapucinski cerkvi od 25 do 28. marca 1906 Začetek 25 popoldan ob 2.‘/2 uri „Voni Creator Spiritm*, govor, križev pit in blagoslov z Najsvetejšim. 26 zjutraj ob 8. uri: Govor, sv. maša nazadnje z blagoslovom. 26. popoldan ob '6. uri: Govor, sv. križev pot in blagoslov. 27. zjutraj : isto, kakor prejšnji din. 27. popoldan ob 2. uri: Govor, križev pot, blagoslov, potem skupna spoved. 28. zjutraj ob 8. uri: Sv. maša; med hv. mašo sv. obhajilo. Pred obhajilom kratek govor. Po sv. maši molitev za odpustke. „Te D.)um“, blagoslov. Vabljeni so tudi stariši šolskih otrok.
Poskusna vožnja na železniški črti Gorica Jesenice. — V pond. so je izvršila prva poskusna vožnja na železniški črti Gorica — Jesenico Ob 10. uri in pol predpoludne so se namreč iz Gorice in sicer z južnega kolodvora odpeljali na novi državni kolodvor in od tam dalje proti Jesenicam a posebnim vlakom sledeči gospodje: tržaški namestnik knez Hohenlohe, kranjski dež. preds. S c h v a r z, jeden zastopnik železniškega ministerstra in sicer dvorni svetnik M i 11 e m o u t h, ravnatelj državnih železnic dvorni svetnik Ruff, voditelj tuk. okr. glavarstva dvorni svetnik grof A11 e m s, dr. E g g e r, ki je zustopal dež. glavarja in mnogi drugi inženirji od podjetništva. Na novem drž. kolodvoru v Gorici so bili vsprejeti omenjeni gospodje od goriškega' župana in istotako so jih vsprejeli na drugih postajah do-tični občinski zastopi. V Hudajužni bil je obed, in tu so bile izgovorjene razne napitnice. Prvi je namreč napil zastopnik železniškega ministerstva trž. nam. knezu Hohenlohe, kateremu je ta v daljšem odgovoru odgovoril. Ob 2. uri popoludne se je začel posebni vlak pomikati iz Hu-dajužne proti Jesenicam in dospel .tja ob 6. uri. Vrnili so se pa gospodje nazaj po Rudolfovi železnici. Posebno pozornost so obračali udeleženci vlaka na soški most	pri Solkanu,	na	onega	pri
Kanalu, na	vijadukte pri	Sv.	Luciji	ter
na predora pri Bukovem in pri Podbrdu. —
Obletnica bitko pri Novari. — Jutri bo praznoval tuk. pešpolk št. 47. obletnico bitke pri Novari,	ki	se je	vršila dne 23.	marca 1849.	Sv.	maša	bo
na Rojcah. V slučaju slabega vremena pa bode sv. maša v cerkvi sv. Ignacija na Travnika.
Plesi v postu. — Letos plešejo v Gorici v sv. postnem časa kar vsako nedeljo. To se godi v pivovarni Go ri a p o vi na Tržaški ulici in pa v gostilni na Ka ta ri n i j e ve m trga. Sodimo, da morajo imeti ti gostilničarji po<ebno slabo pivo in vino, da morajo Ijali vabiti v postnem časa s plesi I Zi katoliško Gorico je to res sramota, čudimo se o. kr. okrajnema glavarsta, da dovoljuje tako pohujšanje I Zapomnimo si 1
Proti pljuvanju v javnih, prostorih nastopili so Američani prav odločno. Ker ni pomagalo opominjevanje, prijeli so stražniki v Newjorku nekega večera v gledališču devet oseb, mej njimi bogatega bankirja, velikega trgovca in gledališkega igralca. Bogatega bankirja so sicer izpustili iz ječe toda le proti svoti 500 dolarjev, ki jih je moral odšteti kot poroštvo Drugi so morali prenočili v ječi. Vsi se bodo morali zagovarjati pred sodnijo.
To bi bilo potrebno tuli pri nas. Pljuvanje zlasti v cerkvah je ostudno I
38.083 podpisov proti nameravani novi postavi o krščanskem zakona ste poslali na Dunaj „Slov. kat. delavsko društvo* in društvo „Skalnica“ v Gorici. —
Cirkus Bullallo Bill v Gorici.
—	Velikanski amerikanski cirkus Baf fallo Bill pride v Gorico dne 12. ali pa 13. maja t. 1.
Vojaki pretepači. — Ko se je vračal v nedeljo Ivan Marvin iz Gorico domov v Starogoro, prišel je tudi v krčmo pri Bajti. Tam je bilo tudi par vojakov, ki so se začeli koj prepirati z Marvinom. Da bi se odtegnil hujšemu, je Marvin zapasti! krčmo, ali vojaki šli so za njim ter so ga na ceiti do dobrega natepli. Zadevo preiskaje sedaj vojaška oblast.
Pivo iz prvo domače pivovarne gg. Auer-jevih dedičev priporočamo. Pivo iz te pivovarno prekaša vsako drugo po okusu, dobroti in oceni. Varjeno je na Blovanskih tleh v Ljubljani. Naj ga vsak zavedni Slovenec zahteva v krčmi in gostilni.
Opozarjamo na današnji oglas.
Hranilnica iu posojilnica v Ri-liembcrgu rog. zadruga z neomejeno zavezo bode imela svoj redni občni zbor dne 1. aprila t. 1. ob 3. popoldne v občinski pisarni s sledečim dnevnim redom : l. Prečitanje in potrjenje računskega sklepa za I. 1905; 2. Prečitanje poročila o izvršeni reviziji po „Goriški zvezi11; 3. Volitev načelstva in računskih pregledovalcev; 4. Slučajnosti. — R obilni udeležbi se uljudno vabijo vsi zadružniki.	Načelstvo
»Hranilnica in posojiluica* . Štanjelu na Krasu bode imela redni občni zbor v uradni sobi v Štanjelu dne 27 t. m. ob 1. uri popoldne. Dnevni red : 1. pregled in potrjenje računa za leto 1905; 2. prečitanje preglednega za pisnika in poročila; 3. izvolitev načelstva in nadzorstva; 4. slučajnosti. R obilni udeležbi vabi	Načelstvo.
Nadebudni mladeniči. — R maj so bili obsojeni oni štirje mladeniči iz Roritnice pri Grahovem, kakor smo že zadnjič poročali, v jednomesečni zapor in niso še nastopili določene jim kazni imamo že zopet beležiti o njih nov junaški čin. Dne 18. t. ra. zvečer sta pila dva izmed onih mladeničev, namreč And Ferjančič in Ant. Florjančič v gostilni npri Dušnikn** na Grahovem, ter zraven še kvartala. V igri je prišlo do prepira v katerem je And. Ferjančič pričel drobiti kozarce, steklenice in šipe. Radi tega so ja odpravili iz krčme. Rer sta pa pred krčmo le naprej razsajala, ju je šel krčmar Jernej Šorli mirit. To pa je Ferjančiča tako razjezilo, da je z nožem sunil krčmarja in mu pri ti priliki prizadel nevarno rano. Dragi dan se je Ferjančič še zoperstavljal orožnikom To obeta pač lepo bodočnost.
Tržaške mestne volitve. — Rakor v IV. volilnem razreda, zma gali bo iredentovci tudi v III. volilnem razredu. V tem razredu pa bi bili lahko poraženi, ako bi se bili socijalni demo-kratje združili b takozvano ljudsko stranko. S tem pa da so socijalni de mokratje postavili svoje kandidate in ljadska stranka tudi svoje, pomagali sta te dve stranki, hot& ali nehotd, ireden-tovcem do zmage. V torek so se vršile volitve v II. razreda, kjer pa ni bilo ni-kake borbe, in so bili torej izvoljeni kandidatje gospodovalne stranke.
V nedeljo ae bodo vršilo volitve v vseh šestih volilnih okrajih po okolici V dragem volilnem okraja, ki tvorijo predmestja	Rocol—Rjadin—Longer, so postavili Slovenci dr. Ryba’ra za kandidata, ali tudi Italijani so postavili v tem okraja svojega kandidata v osebi starega Poldeta Maaronerja, ki pri vsakih volitvah plaši po okolici. V nedeljo so imeli Italijani v tem volilnem okraju svoj volilni shod, na katerem je govoril na dolgo in široko neki Donati. Ta mož je podučeval volilce, naj si izvolijo za poslanca Poldeta Maronerja, ako hočejo, da jim bodo zletali v usta pečeni golobi. No, nadejamo se, da so slovenski okoličani dovolj pametni, ter da vedo, da taki šarlatani pri takih prilikah niti jedne resnične besede ne izreko t^r da se ne bodo dali od njih preslepiti.
Pa tudi v IV. okraju ponuja „ci-korija“ Slovencem nekega Štolfa. A tudi v tem okraju bodo znali Slovenci varovati svojo narodno čast.
V 1. volilnem okraju pa ae ponuja Slovencem neki Angelo Nichetto.
Ne spite v kavarnah. — Mihael Grošelj, ki je v službi kakor kočijaž pri vit. Economo v Trstu, je v torek v jutro dremal sede pri raizi v neki kavarni na obrežju Grumala. Ro se je zdramil, je hotel oditi. Šel je, da vzame suknjo, ki jo je bil prej obesil ne daleč od sebe.
A glej, suknje ni bilo več: neznan tat je mej Grošeljnovim dremanjem odnesel suknjo, ki je vredna 80 kron, a s suknjo je odnesel tadi listnico, ki je bila v notranjem žepu suknje. V listnici je bilo 50 kron denarja.
Grošeljna ni preostajalo drago, nego da je prijavil dogodek na policiji.
Plačevanje davščine na pivo in na žganje. — Finančno ministerstvo je odredilo, da se davščina na pivo kakor tudi ona na žganjo plačuje tadi lahko šekovnim potom.
Gospe in služkinje. — „Zemska jednola česk^ch pracejicich žen“ v Pragi je v nedeljo priredila v prostorih „Ženskega kluba11 shoJ, katerega se je udeležila tudi velika množica delodajalek. Na vsporedu Hhoda je bila razprava
o	„reorganizaciji razmer služkinj*. Shod jo sprejel re.soluc jo, v kateri zahteva uravnavo delavskega časa. Osemurna doba ni mogoča. Z ito se je sklenilo zahtevati, da bi služkinja pred 7. uro zjutraj in po 7. uri zvečer ne bila siljena k nobenemu težkemu delu (prati, likati itd.), katero sedaj mora večkrat opravljati po noči, ker je po dnevu morala varovati in pestovati otroke. Daljša zahteva se tiče zdravega prenočišča, dobre in redilne hrane in strokovne vzgoje služkinj. Ztdnja zahteva je zavoljo tega važna, ker služkinje navadno postanejo matere delavskih in obrtnijakih družin in večkrat se zgodi, da ne znajo kuhati, niti likati moškega perila. Sklenilo se je tudi ustanoviti odbor, ki naj skrbi za astanovljenje „Spolku českych služek pro Prahu a okoli11. V odbora imajo polovico glasov služkinje in polovico delodajalke.
Papež za žrtve katastrofe v Courricresu. — Papež je poilal škofa v Arrasa 20.000 frankov, da jih razdeli med ostale žrtve v Gourrieresu.
6
Skrb vsake gospodinje je posvečena družinski blaginji!
Kathrelnerjeva Kneippova sladna kava
“t! K'
e po Kathreinerjevem načinu svojega proizvajanja okusna, zdravju v prospeh in poceni, ima torej neprcccn Ijivc prednosti za vsako gospoJi ijstvot
Poudarjajte pri nakupovanju izrečno ime Kathreiner iu zahtevajte le izvitne zavoje z var.it veno znamko < upnik Kncipp
Peter Sherbic,
Gorica, Biva Como ii. St. 13
priporoča svojo zalogo piva iz prve domače pivovarne gg. Auer-jevih dedičev v Ljubljani.
Št. 404.
Oklic
zmaiijševalne dražbe.
Podpisano županstvo zvršujoč starašinstveni sklep z dne 31. jami varja t. 1. št. 165 javi, da odda dne 27. marca t. 1. ob 2. do B. ure pop. v občinskem uradu v Koj-skem, po zniževalni dražbi izdelovanje in popravo občinskega miro-dvora in mrtvašnice v Vedrijanu in v Gradnem.
Tozadevni načrt, stroškovnik in dražbeni pogoji leže na ogled v na-vedenem občinskem uradu vsaki dan od ‘J. do 12. ure dop.
Vsklicna cena znaša za onega . v Gradneme36l55 lv 27 vin., onega iz Vedrijana pa 1852 K 84 vin.
Vsak ponudnik mora pred dražjo položiti 5% vsklicne cene varščine.
Županstvo Kojsko,
dne 13. marca 1906.
Obljubek,
uh...	župan.
. >co
s 52
cd cn
„KROJ. ZADRUGA"
Loterijske številke.
17. marca.
Trst.............. 66	8 26 69 50
Line.............. 59 64 76 89 Vi
Goriška zveza
gospodarskih zadrug in društev Gorica, ulica Vetturini št. 9.
prnkrbuje udom „Centralne posojilnice” r Gorici in drugih pridruženih zadrug po Goriškem: Modro galico 98/99% po K 64 50 q; žveplo I. vrste 85/95 fino po K 18'— q — V zalogi ima: Superfosfat 14|16°/opo K. 5 30 q; Supejfjpfat 12/14r% po K 5 — q; Tomanova žlindra 14/16°/» po K 5 — q; Rudeča sol po K 7.30 q; Kuhinjska sol po K 20— q; Elajno vapno ■40% po K 23'— q. Zadnje troje je v vrečah po 50 kg. Cena za modro galico velja samo za blago, kolikor ga imamo na> razpolago; vsled tega naj se požurijo oni, ki mislijo Se naročiti.
Rojaki!
Spomin,jnjte sc o vsaki priliki »Šolskega (loma“.
And. Fajt,
pek. izvedenec Gorica “ tekaliiče Fr. Josipa št.2 (lastna hiša), In podružnloa št
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k- hor aa nove maše in godove, kolacv s* birmance in poroke itd. Vsa naročila isvršuje točno in natančno po Selji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po amemi ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
~V3)
n
Posojuje svojim članom od 1. novembra t. 1.
na mesečna odplačila v petih letih
in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec.
Posojuje svojim članom od 1. aprila t. L:
na menica pa 5V|„ na vknjižbo po 5°|„
z V|o upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mer za hranilne vloge je nespremenjena.
Prosiva sahtevati listke!
■d
o
d
o
£
h
O
M
O
cu
k
Največja trgdvina z železjem
KONJEDIC £ ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Edo krono nagrado izplačava vsakemn, kdor dokaže s potrdili najine nore amerlkanske blagajne, da je kupil pri najn za 100 kron blaga.
i
Prosiva lahtevati listke!
Delavnica cerhDenih posod in cejenega orodja
Fr. Leban,
Gorica, Magistralna ulica šteli. 8.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reci.
Slogo se razpošilja Mo.
Karol Draščik,
pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja Jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. n v Sorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinj« izvršuje naročila vsukovrstnega peciva tudi najfinejega, za nove maše in godov© kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom ▼ mestu in na d**želi najuljudneje.
Vojaško In navadno orožje.
P. N.
s
Ker nameravam svojo trgovino g" r uravnati večinoma za prodajo izgotov- “S" L Ijenih oblek, prodajam krojno blago = m : po znižani ceni 95% tovarniške cene. -S **
: Kdor se hoče po ceni obleči, ima.« i zdaj ugodno priliko, posebno črno dobro ' 5 blago za novice. Jamčim zato, da mu ostane v spominu tvrdka M. Po-veraj, na Travniku v Gorici.
Priprave za duhovski stan.
iOTHratfaiti
Dobovške kapa, ovratnike Itd.
s-
S.
s
r
v*
.
C. KR. PRIV.
Assicurazioni Generali vTrstu.
Garancijski zalog: 270,000.000.
Delavski oddelek: življenje, pčžar, nezgode, tatvine, prevozi, civilna odgovornost.
Vspeh deloVaiija
v življenjskem oddelku L 1905.
Polic št. 15.438, zavarovalna svota K 114,737.141*15-
	*3	
	C3	cd
	S	S
ES •g	• HH	S
tS	•	K/>
o-	kO co	d ca
		
-3	• >33	<u 53
	»H	M/)
.a	nS U	O a.
<—)	0?	c
‘g >		3 XJ
C±3		tX
CCJ	eS	
		
S4	35	
U3	O	
ca	1-8	LO
‘3	©	
p*-	>«	
cci	>30	K/)
E3	• pM	
	cS	‘ai
	M	"oj
	©	H
	H	
	Polic šlev.	Zavarovalna svota
Januar ....	1146	8,671.754-60
Februvar . . .	1315	9,015.228-15
Marc ....	1375	11,674.749-07
April ....	1234	8,636.643-42
Maj		1425	9,279.011-14
Juni		1260	11,446.332-06
Juli		1362	9,490.871-03
Avgust ....	1187	7,861.686-78
September . . .	1165	7,858.960-15
Oktober . . .	1126	8,930.590-—
November . . .	1272	9,822.417-29
December . . .	1571	12,048.897-46
Skupno v letu 1905	15438	114,737.141 15
0>
5
Š
(D
X"
w
«
cx
o
(O.
■5'
P
<
a
co<
w
o«
Delavski odelek: življenje, požar, nezgode, tatvine, prevozi, civilna odgovornost.
Jako izdatno sredstvo proti
nai i trgani P ■ .
je liker GODINA, katerega napravljata v Tr»ln lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alla Madona della Salotte“ pri Sv. Jakopo, in Josip Godina, lekarna „Air Igea*
i	ulici Pomelo it. 4 — Steklenička stane 1 K 40 vin. — Potom poMe aa ne poSilja manj kakor 4 stekleničice in sicer proti poitnemu povzetju, ali pa, ako s» dop*ilje>aprej 7 K, nakar ee stekleničice dopoiljejo frmnko in so v tem znesku zapopadeni vsi poiiljatvem stroški. Dobiva se v vseh lekarnah