Naš stik Revija slovenskega elektrogospodarstva | številka 1/201^ www.nas-stik.si i/ 16 V hidroelektrarnah 20 ECE je poslušal 46 Novi učni center 50 Pogovor: slovenski je bilo 2014 kupce in posodobil tudi za nove trg je primerljiv rekordno leto. položnice. poslovne priložnosti. s tujimi. m 555t SKUPAf. 37% 28,72 t». ,«»».«8.1«"" ■, L. EU" J». ÜMWViW.^WtO.'rf- .Z.W555« ,7.«741« . o-oisö* C E««®!» daiatve m PRISPEVKI läiiü-- me. —- ........ .ao% _ JUL 'LJ a Jt il JL 'LiL » JL iieei 010126072013 Aktualno Elektro Celje Energija Elektro Celje Energija (ECE) je letos začel svojim kupcem pošiljati posodobljene račune za energente. Poleg funkcionalne nadgradnje, ki omogoča združevanje merilnih mest ■ I BlVaBB in energentov na eni položnici, je nov račun tudi oblikovno izjemen. Besedilo: Vladimir Habjan — Foto: Vladimir Habjan, ECE in Shutterstock ECE MESEČNO POŠLJE VEČ kot 165.000 računov gospodinjstvom in poslovnim kupcem, ki so jim januarja letos namesto dosedanjih tabelaričnih začeli pošiljati grafične in vsebinsko posodobljene račune. Odločitev je temeljila na izkušnjah kupcev, ki določenih sestavin niso razumeli. »Prejeti račun za elektriko je v mnogih primerih edini stik, ki ga ima kupec s svojim dobaviteljem. Po anketi, ki smo jo opravili na nacionalni ravni, pa le dobra polovica tistih, ki v gospodinjstvih skrbijo za položnice, razumejo račun za elektriko, več kot 80 odstotkov pa želi preglednejše vsebine. Skupaj z našim ciljem, da je račun tudi bolj funkcionalen, smo začeli s posodobitvijo,« je razloge za prenovo komentiral direktor ECE mag. Mitja Terče. Glavne prednosti računa so vidne pri možnosti vključevanja različnih merilnih mest in drugih energentov na en račun. Kupci so doslej prejemali dodaten račun za vsako merilno mesto ali za vsak dodaten energent. Enako velja za opomin, zamudne obresti in letni obračun. To ni bilo samo nepregledno, pač pa je bilo tudi finančno potratno in obremenjujoče za okolje. Kot je povedal Terče, je bilo potrebnih ogromno prilagoditev, kot je na primer sprememba lokacije naslovnika za vikend ali za stanovanje, v katerem ne živi. Zdaj lahko naročnik spremlja porabo za vse objekte na enem računu. Dodaja lahko tudi druge energente iz ponudbe ECE, kot sta zemeljski plin in lesna biomasa. Kupec bo za plačilo računa plačal samo eno provizijo za posredovanje plačila, kar je dobra informacija za družinski proračun, hkrati pa je tudi okolje manj obremenjeno. Največja sprememba za kupca pa bo sama tiskovina in prikaz sestavin na računu. Te so prikazane z več grafičnimi elementi in ne več v tabeli, kot smo bili vajeni do zdaj. Vsebuje grafični prikaz porazdelitve stroškov glede na energent, omrežnino in dajatve ter grafični prikaz mesečne porabe v primerjavi s preteklimi meseci. O spremembah so pripravili informacijo še na spletni strani, kjer je objavljen tudi krajši predstavitveni filmček (bit.ly/ ECEracunfilm) ter izdali brošuro. Še vedno pa ostaja problem plačevanja storitve kot akontacije, ne pa po dejanski porabi. To obračunavajo le tistim, ki sami sporočajo stanje števca, ti pa imajo v ECE popust. Distribucijska podjetja sicer zamenjujejo števce za pametne, prek katerih bi spremljali porabo elektronsko na daljavo, vendar je evropski rok za dokončanje tega projekta šele leto 2020, kar pomeni, da bo za rešitev tega problema potrebno več časa. Posodobljenemu računu je februarja sledil še prenovljen spletni portal Moj ECE, ki bo nadomestil dosedanjega E-storitve. ■ Mag. Mitja Terče »Kupci od nas pričakujejo, da bodo imeli vse energente na enem računu, tako elektriko, plin kot kaj drugega. Zelo pomembno je tudi to, da imajo lahko več merilnih mest, kar po domače pomeni, da ima lahko kdo hišo, stanovanje, vikend _ in vse to si želi imeti na enem računu. Zdaj bo vse bistveno bolj pregledno, hkrati pa bo manj provizij. To smo s tem računom ukinili in zmanjšali stroške transakcije. Naj omenim še prednosti grafičnega računa. Za naše kupce smo si želeli predvsem pregleden račun. Odločili smo se za nov račun, ki je svetovna novost. Takšnega tipografskega, grafičnega, ikonografskega računa ne poznamo v Sloveniji in tudi v svetu je zelo redek ali ga pa skoraj ni. Tehnologije gredo naprej; star račun bi lahko primerjali z DOS okoljem, danes pa smo že v Windowsih ali celo na tablicah, androidih ipd. Račun torej sledi modernim trendom in okolju, ki je bližje ljudem in enostavneje predstavlja vsebine, ki jih do zdaj niso razumeli. Trdno smo prepričani, da s tem računom ne samo poenostavljamo življenje svojim uporabnikom, pač pa jim predstavljamo nov standard. Verjamem, da nas bodo številni posnemali. Ena od glavnih prednosti računa je tudi ta, da ljudje lahko vidijo preteklo porabo, kar je osnova za varčevanje.« Zamenjali ponudnika informacijskih storitev V ECE so pred časom zamenjali ponudnika informacijskih storitev, ki vpeljuje nov IT-sistem, saj jim prejšnji marsičesa, kar so si želeli in potrebovali, ni omogočal. V ECE računajo, da bodo z njegovo vpeljavo prihranili približno 20 odstotkov stroškov. Odločitev o tem ni bila enostavna, je bila pa nujna, je povedal mag. Mitja Terče, direktor ECE. Novi sistem je odprt in so z njim zelo Rezultati ankete o računih za elektriko, ki so bili osnova za posodobitev teh. Vam je priložena specifikacija obračuna porabe in stroškov razumljiva? 50 % NE Kaj se vam zdi najmanj razumljivo? Dajatve 1 % Dodatki 3,6 % Kilovati 0,2 % Kratice 35,6 % Ne vem 7,2 % Nič 8,6 % Obračuni 39,8 % Poraba 1,6 % Prekompleksno 0,4 % Aktualno Savske elektrarne Ljubljana Razvoj V • v porečju Save Savske elektrarne Ljubljana naj bi letos za naložbe v obstoječe in nove naprave namenile 6,4 milijona evrov. Besedilo: Miro Jakomin — Foto: Arhiv SEL NAJVEČJI STRATEŠKI OZIROMA RAZVOJNI načrt Savskih elektrarn Ljubljana je vzpostaviti sklenjeno verigo hidroelektrarn od Mavčič do hrvaške meje. Vlaganje v vodni potencial na reki Savi je bistvenega pomena za slovensko energetiko in državo kot celoto, je poudaril direktor SEL Drago Polak. SEL je lani z nakupom 14,7-odstotnega deleža družbe HESS vnovič vstopil v projekt izgradnje HE na spodnji Savi. Skladno z lastniškim deležem bo družba v prihodnjih letih sodelovala pri izgradnji HE Brežice in HE Mokrice. Nadalje je Polak omenil še več drugih naložbenih projektov, ki jih v SEL načrtujejo oziroma zanje že potekajo pripravljalna in druga dela. V HE Moste je, poleg že opravljenih obnovitvenih del, letos načrtovana še sanacija pogonov glavne in pomožne zapornice talnega izpusta. Pri tem projektu gre za zelo zahtevna dela, saj ta potekajo v veliki vodni globini in v zelo slabih vidljivostnih razmerah. Na bokih prodne pregrade Javornik na vodotoku Save Dolinke, kjer obratuje MHE Borovlje, je načrtovana izgradnja bistveno močnejše MHE z agregatom nazivne moči okoli 385 kW, ki bo vsako leto proizvedla približno 1780 MWh električne energije. V obdobju 2015/2016 tako načrtujejo izdelavo projektne dokumentacije, pridobitev gradbenega dovoljenja, rušenje obstoječe in gradnjo nove MHE. Tu je predvidena tudi vgradnja zapornice v telo prodne pregrade, ki bo služila izpustu vode, akumulirane za prodno pregrado, za zagotovitev enostavnejšega in hitrejšega rednega odstranjevanja proda iz prodnega zadrževalnika. Letos je v SEL predvidena tudi obnova 200 kW MHE Goričane. Objekt je zaradi dotrajanosti potreben temeljite obnove in zamenjave kompletne opreme s sodobnejšo, učinkovitejšo in tudi močnejšo opremo. V SEL pripravljajo projektno dokumentacijo, predvidena je tudi pridobitev obratovalne podpore. Obnovljena MHE Goričane z agregatom nazivne moči med 250 in 305 kW bo proizvedla med 1760 in 2120 MWh električne energije na leto in bo tako učinkovitejša kot dosedanja elektrarna. V družbi intenzivno proučujejo tudi možnos- 1 — Pretočno polje na HE Vrhovo 2 — Mala hidroelektrarna Borovlje 3 — HE Medvode ti izrabe razpoložljivega hidroenergetskega potenciala Savinje in Save med HE Moste in HE Mavčiče. Za dve HE sta že izdelani idejni zasnovi in po preveritvi možnosti umeščanja v prostor bodo nadaljevali z izdelavo projektne dokumentacije in s pridobivanjem vseh potrebnih dovoljenj. V SEL letos načrtujejo tudi soudeležbo pri nakupu rezervnega transformatorja za HE Vrhovo in HE na spodnji Savi. S to naložbo bodo izpad proizvodnje HE Vrhovo ob okvari energetskega transformatorja minimizirali, saj je čas zamenjave transformatorja bistveno krajši, če je ta že dobavljen in na voljo v skladišču (merjeno v dnevih), kot pa če ga je treba šele naročiti in izdelati, saj postopki trajajo več mesecev. Po več kot dvajset letih obratovanja seg-mentnih zapornic na HE Vrhovo je potrebna njihova večja obnova. Dve zapornici sta že obnovljeni, sedaj pa so na vrsti še preostale tri, ki naj bi jih renovirali v prihodnjih treh letih. Obnova zajema sanacijo tesnjenja segmenta, zaklopke in noža zapornice ter izvedbo anti-korozijske zaščite neoblivnega oziroma dovodnega dela segmentne zapornice. Ključni pomen projekta je zagotavljanje obratovalne sposobnosti in varnosti objekta. SEL poleg tega v okviru investicij za leto 2015 planirajo še izvedbo več manjših investicijskih projektov, kot so sanacija podslapja in brežin v HE Moste, predelava dvižnih klešč za remontne zapornice v HE Mavčiče, filtrirna naprava za olje in rezervni oljni dovodnik v HE Vrhovo. Osnovna naloga SEL, poudarja Drago Polak, pa vsekakor ostaja gospodarno izkoriščanje vodnega energetskega potenciala porečja Save ter njegov nadaljnji razvoj ob skrbi za okolje. ■ V številkah Obratovanje in trgovanje Pripravili: Borzen, SouthPool in Brane Janjič i Leto 2014 v znamenju izjemne hidrologije Proizvodnja, prevzem in oddaja električne energije iz prenosnega omrežja Minulo leto se bo v zgodovino elektrogospodarstva zapisalo kot eno bolj vodnatih in posledično zaznamovano s kar nekaj proizvodnimi presežki hidroelektrarn, ki so vse po vrsti krepko presegle prvotne lilančne napovedi. Dobri so bili tudi skupni proizvodni rezultati, aj smo iz domačih elektrarn, )b upoštevanju celotne iroizvodnje NEK, v letu 2014 ispeli zagotoviti kar 15,2 TWh električne energije oziroma za 5,8 odstotka več kot leto prej n tudi za 8,6 odstotka več kot e bilo sprva napovedano z elektroenergetsko bilanco. LETO 2013 LETO 2014 ODSTOTEK Proizvodnja 13.944,0 GWh 15.221,3 GWh + 8,8 % Prevzem 12.524,8 GWh 12.226,0 GWh - 2,4 % Prevzem iz tujine 7.521,4 GWh 7.254,1 GWh - 3,6 % Oddaja v tujino 8.683,9 GWh 9.945,9 GWh + 14,5 % Prevzem električne energije iz prenosnega omrežja v letu 2014 (skupno: 12.226 GWh) Prevzem distribucij 9.780,1 GWh Neposredni odjemalci 2.083 GWh ČHE Avče 362,9 GWh Število bilančnih skupin že blizu 60 Leto 2014 je bilo na področju upravljanja bilančne sheme precej dinamično, saj je bilo na novo vključenih 11 članov, iz bilančne sheme pa je hkrati izstopilo osem članov. Konec leta je bilo tako registriranih 57 bilančnih skupin (20 slovenskih in 37 tujih podjetij) in 20 bilančnih podskupin (15 slovenskih in 5 tujih podjetij). Tuje bilančne podskupine 5 Domače bilančne podskupine 15 Domače bilančne skupine 20 Tuje bilančne skupine 37 Celotni obseg sklenjenih poslov lani dosegel 6,38 TWh Trgovalni volumen na regionalni energetski borzi že od njene ustanovitve stalno narašča, v letu 2014 pa je dosegel že 54 odstotkov celotnega prevzema električne energije iz prenosnega omrežja v Sloveniji. Sodeč po podatkih, so bile dobro zasedene tudi čezmejne prenosne zmogljivosti proti Italiji, saj je v okviru spajanja trgov na slovensko-italijanski meji bilo v letu 2014 v smeri SI-IT implicitno dodeljenih 3.820.562,001 MWh od 4.408.921 MWh ponujenih dnevnih čezmejnih prenosnih zmogljivosti, kar pomeni 86,66-odstotno izkoriščenost. Slovenija ostaja neto uvoznik električne energije Izvoz električne energije brez upoštevanja energije, pridobljene iz hrvaškega dela NEK, je bil leta 2014 v primerjavi z letom 2013 višji za 9,8 odstotka in je znašal 9.280.296 MWh električne energije, uvoz pa je bil nižji za 2,2 odstotka in je znašal 9.627.341 MWh. Neto izmenjava električne energije na mejah slovenskega regulacijskega območja je v letu 2014 znašala 347.045 MWh, kar pomeni, da je bila Slovenija tudi lani neto uvoznik električne energije. Neto uvoz se je sicer v primerjavi z letom 2013, ko je znašal 1.386.286 MWh, znižal za 75 odstotkov. Trgovalni volumen in delež prevzema električne energije iz prenosnega omrežja v Sloveniji Volumen (GWh) Delež porabe (%) G to G G r-l rJ G G : S3 36,4 % 53,9 % 47,5 % i fl 12,4 % 1,66 % 2010 2011 2012 2013 2014 Obseg poslov na izravnalnem trgu se povečuje Na izravnalnem trgu z električno energijo je bilo v letu 2014 sklenjenih 954 poslov v skupni količini 78.975,5 MWh električne energije, kar je bilo za 18,8 odstotka več kot leto prej. Od tega je 40.745 MWh električne energije predstavljalo nakup izravnalne energije, 38.230,5 MWh pa prodajo izravnalne energije s strani sistemskega operaterja prenosnega omrežja (ELES). Največja količina poslov je bila sklenjena z blok produkti v skupni količini 52.955 MWh električne energije, največje število poslov, in sicer 494, pa je bilo sklenjeno z urnimi produkti. Oddaja električne energije v prenosno omrežje v letu 2014 (15.221,3 GWh) NEK 6.060,3 GWh OVE in SPTE (Obnovljivi viri in soproizvodne enote) 124,6 GWh TE 3.242 GWh Poudarki delovanja trga z elektriko v letu 2014: Članstvo v bilančni shemi je konec leta štelo 77 članov, kar je največ doslej. V bilančno shemo je bilo vključenih 11 novih članov. V bilančni shemi je bilo konec leta 42 tujih podjetij. Članstvo na izravnalnem trgu je konec leta štelo 40 članov. Na izravnalnem trgu je bilo aktivnih 9 članov. Na izravnalnem trgu je bilo sklenjenih 954 poslov. Najvišja cena za nakup izravnalne energije je znašala 160 EUR/MWh. Najnižja cena za prodajo izravnalne energije je znašala -35 EUR/MWh. Slovenija je bila neto uvoznik električne energije v višini 347.045 MWh. Največ električne energije je bilo uvoženo iz Avstrije. Največ električne energije je bilo izvoženo na Hrvaško. Povprečna cena za pozitivna odstopanja C+ je znašala 41,63 EUR/MWh. Povprečna cena za negativna odstopanja C- je znašala 40,71 EUR/MWh. C E-mobilnost X E-mobilnost se tudi za Slovenijo kaže kot ' dobra in obetavna poslovna priložnost. Kakši so izzivt? Kakšne so izkušnje že izvenenih projektov? In predvsem - kaj to pomeni za !elektroenergetski sistem v Sloveniji?^ \ eL e^tr r 1 Sledi: 30 SODO Slovenija na zemljevidu hitropolnilnih postaj. 34 Dravske elektrarne Maribor Poslovni model za e-mobilnost še v nastajanju. 36 Elektro Maribor Za obdobje elektrifikacije 38 Elektro Ljubljana Uspeh evropskega projekta e-mobilnosti. skušamo navdušiti Fokus SODO Slovenija na zemljevidu hitropolnilnih postaj Slovenija se bo lahko od letos dalje pohvalila z mrežo hitropolnilnh postaj za električna vozila ob avtocestnem križu. Prvi dve bomo dobili že konec maja, do konca leta pa naj bi se jima jih pridružilo še 24. Besedilo: Miro Jakomin — Foto: Miro Jakomin in Ina Kareh NAšA DRŽAVA SODELUJE v projektu, ki je del programa za vseevropsko prometno omrežje TEN-T oziroma je del projekta Srednjeevropski zeleni koridorji CEGC, ki zajema postavitev mreže 115 hitrih polnilnih postaj v petih evropskih državah, in sicer v Avstriji, Slovaški, Sloveniji, Nemčiji in na Hrvaškem. Kot je povedal Ivan Zadravec, ki je v družbi SODO zadolžen za področji merjenja električne energije in električne mobilnosti, omenjeni projekt zajema vzpostavitev mreže polnilnih postaj, ki bodo vključene v sistem za nadzor in upravljanje polnilne infrastrukture ter v sistem gostovanja. Slovenija je glede na svojo geografsko lego in cestno ter energetsko infrastrukturo idealen poligon za izpeljavo takšnega projekta. Na našem ozemlju je tako določenih 26 lokacij za hitre polnilne postaje ob obstoječih bencinskih servisih Petrola in OMV. Lokacije so izbrali na podlagi več kriterijev, in sicer da je razdalja med posameznimi polnilnimi postajami največ 50 kilometrov, da se nahajajo v bližini počivališč in gostinskih objektov ter v bližini obstoječega elektroenergetskega omrežja. Slovenija Sodeluje v projektu, ki je del programa za vseevropsko prometno omrežje TEN-T oziroma je del projekta Srednje-evropski zeleni koridorji CEGC, ki zajema postavitev mreže 115 hitrih polnilnih postanj v petih evropskih državah. 2 milijona evrov je približna vrednost projekta postavitve hitropolnilnih postaj 620 tisoč evrov bo prispevala Evropska unija več kot 60 tisoč električnih vozil registriranih po Evropi Sistemski operater distribucijskega omrežja SODO je za razvoj osnovne javne infrastrukture hitrih polnilnic cestnih vozil na električni pogon na avtocestnem križu Slovenije sicer zadolžen v skladu z energetskim zakonom, projekt postavitve hitrih polnilnih postaj pa izvaja v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo. Po besedah Ivana Zadravca je projekt postavitve infrastrukture 26 hitrih polnilnih postaj trenutno v fazi potrditve in objave javnih naročil za dobavo hitrih polnilnih postaj, postopkov za izbiro ponudnika storitev polnjenja električnih vozil, v fazi priprave projektnih rešitev za priključitev hitrih polnilnic na javno električno omrežje ter v fazi sporazuma o sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo o črpanju evropskih sredstev. V obravnavi in usklajevanju je tudi Konzorcijski sporazum med partnerji v projektu Centralnoevropskih zelenih koridorjev (CEGC) ter druge načrtovane aktivnosti (priprava mapnih kopij zemljišč, služnostnih pogodb in podobno), ki prav tako potekajo skladno s terminskim načrtom skupnega projekta CEGC. Družba SODO kot distribucijski operater v okviru navedenega projekta izvaja izključno naloge, povezane z določilom 9. alineje 78. člena EZ-1, ki pravi, da je distribucijski operater zadolžen za razvoj osnovne javne infrastrukture hitrih polnilnic cestnih vozil na električni pogon na avtocestnem križu. Treba pa je vedeti, kot pravi Zadravec, da je projekt postavitve hitrih polnilnih postaj na avtocestnem križu le del izpolnitve obveznosti na področju uvajanja elektromobilnosti v Sloveniji, saj bodo pristojne institucije v državi morale poskrbeti za spodbuden razvoj tega področja še v urbanih in drugih okoljih, skladno z njihovimi pristojnostmi. »Storitev polnjenja električnih vozil na polnilni postaji bo plačljiva storitev, ki jo bo uporabniku zaračunal ponudnik storitve polnjenja na polnilni infrastrukturi. Cena storitve polnjenja bo oblikovana tako, da bo spodbudna za uporabnike električnih vozil in bo hkrati pokrivala vse stroške, ki nastajajo na polnilni infrastrukturi. Uporabniki polnilne infrastrukture bodo storitev polnjenja električnih vozil lahko poravnali z dvema plačilnima instrumentoma (uporabniška RF/ ID kartica in bančne plačilne kartice Visa, Mastercard, Maestro, Diners ^) preko POS terminala,« je pojasnil Zadravec. Posamezne evropske države se predvsem zaradi sprejetih smernic glede varovanja okolja in učinkovitejše rabe energije vse bolj zatekajo tudi k uporabi vozil na naprednejša goriva. Pri tem je na primer tudi pri nas zaznati večjo uporabo avtoplina v avtobusnem in tovornem prometu, v skandinavskih državah pa tudi povečano uporabo skuterjev in električnih koles (na Norveškem jih je že 25 odstotkov). Vse bolj narašča tudi število vozil in modelov avtomobilov na električni pogon; po ocenah naj bi njihov delež do leta 2020 narasel na šest odstotkov. V Evropi naj bi sicer bilo registriranih že več kot 60 tisoč električnih vozil, vodilne države na področju uvajanja e-mobilnosti pa so Norveška, Francija, Nemčija in Velika Britanija. Slovenija je z nekaj deset registriranimi električnimi vozili za zdaj bolj na repu evropskih držav, čeprav ima na področju razvoja elektromotorjev bogate izkušnje in je domače znanje vgrajeno tudi v nekatere modele svetovnih avtomobilskih znamk. Tako se e-mobilnost tudi za Slovenijo kaže kot dobra in obetavna poslovna priložnost, v kolikšni meri jo bomo dejansko znali izrabiti, pa je odvisno predvsem od nas. ■ Ivan Zadravec SODO »Projekt postavljanja hitrih polnilnih postaj na avtocestnem križu v Sloveniji poteka v skladu z zastavljenim terminskim planom. Prvi dve hitri polnilni postaji bosta lahko prve obiskovalce sprejeli maja, do konca leta pa se jim bo pridružilo še 24 hitropolnilnih postaj, ki se bodo nahajale ob obstoječih bencinskih servisih Petrola in OMV. Plačevanje uporabe storitev na teh postajah bo zagotovljeno z identifikacijskimi in bančnimi plačilnimi karticami, v prehodnem obdobju do leta 2016 pa naj pri nas še ne bi zaračunavali obračunske moči. Eno kompleksnejših vprašanj, na katere bo v prihodnje še treba odgovoriti, je ustrezen obračun vseh stroškov, ki bodo nastali ob množičnejši uporabi električnih vozil. Pri tem bo treba slediti predvsem načelu, da bodo stroški za uporabo električnih vozil še naprej ostali takšni, da bodo spodbujali njihovo uporabo.« Počivališče Radovljica i) Počivališče Voklo Počivališče Lukovica Počivališče Lopata HI} i) Počivališče Dobrenje Ol i Počivališče ULI Grabonoš Počivališče Tepanje eii l~h Počivališče Dravsko Polje Počivališče M Šempas rh l~h Počivališče Barje l~h Počivališče Lom l~h Lf Počivališče Ravbarkomanda l~h l~h Počivališče Grič Počivališče Starine Lokacije hitrih polnilnih postaj za oskrbo električnih vozil z energenti, ki sta jih potrdila izvajalca koncesije, Petrol in OMV. Fokus Dravske elektrarne Maribor Poslovni model za e-mobilnost še v nastajanju Eden poglavitnih izzivov, ki nas na področju e-mobilnosti po uspešni postavitvi prvih polnilnih postaj in po testiranju osnovnih aplikacij za spremljanje dogajanj na njih še čaka, je zagotovo vzpostavitev ustreznega poslovnega modela. Besedilo: Brane Janjic — Foto: Arhiv DEM NOVI POSLOVNI MODEL bo moral po eni strani pokrivati stroške, ki jih imajo dobavitelji električne energije s postavljanjem polnilnih postaj in morebitnim potrebnim dograjevanjem omrežja, in po drugi strani bo moral biti prijazen do uporabnikov e-vozil. S postavitvijo napačnega modela bi se namreč lahko kmalu znašli v podobni zagati kot z obnovljivimi viri energije; tako bi namesto spodbujanja razvoja e-mobilnosti, ki nedvomno prinaša številne prednosti, ta razvoj še upočasnili ali povsem zavrli. Kot pravi svetovalec direktorja za področje IT v Dravskih elektrarnah Maribor Samo Fekonja, se v zvezi s tem veliko pričakuje tudi od napovedanega projekta SODO, to je od vzpostavitve mreže hitropolnil-nih postaj ob avtocestnem križu. Model, ki bo tam izbran, bo namreč vodilo tudi drugim, pri čemer pa bi lahko k njegovemu oblikovanju po besedah Sama Fekonje s svojimi dosedanjimi iz- kušnjami prispevali tudi vsi tisti, ki polnilne postaje že dlje časa imajo in so zanje razvili tudi kar nekaj zanimivih uporabniških rešitev. Mednje zagotovo sodijo tudi Dravske elektrarne Maribor, ki so nosilec e-mobilnosti v skupini HSE, z drugimi elektro družbami pa so sodelovale tudi v nekaterih aktualnih evropskih projektih. Evropske smernice s področja e-mobilnosti pri tem poudarjajo predvsem nujo, da bi zagotovili tako imenovano gostovanje oziroma možnost polnitve e-vozil na postajah kateregakoli ponudnika z enotno indentifikacijsko kartico, o nujnosti enotnega poslovnega modela pa ne govorijo. Kar se tiče prvega, pravi Samo Fekonja, smo skupaj z HSE, Elektro Maribor, Elektro Ljubljana in Petrolom že vzpostavili sistem, ki uspešno deluje in registriranim uporabnikom omogoča, da z eno kartico polnijo vozila na vseh postajah, ki so vključene v ta sistem. Glede samega prihodnega poslovnega modela pa so opcije še odprte. Samo Fekonja se sicer nagiba k modelu, podobnemu avstrijskemu -za mesečni pavšal v višini 10 evrov lahko vsak, ki dobi indentifikacijsko kartico, uporablja vse polnilne postaje v sistemu oziroma vse postaje, ki so vključene v sistem gostovanja. Vsekakor pa bi, kot pravi Fekonja, model morali oblikovati v smeri njegove poenostavitve in ga ne preveč zakomplicirati, če želimo e-mobilnost še naprej spodbujati, meni Samo Fekonja. Čeprav se veliko govori o mreži polnilnih postaj in njihovo število po Evropi skokovito narašča, je dejstvo, poudarja Samo Fekonja, da bo v prihod- nosti večina polnitev električnih vozil vendarle potekala doma. Zato je je bolj kot samo vprašanje javne polnilne infrastrukture pomembno vprašanje, kako bodo v prihodnje načrtovalci omrežja ta novi element vključili v svoje razvojne načrte, predvsem v luči izrabe e-vozil kot hranilnikov energije in v luči vzpostavljanja pametnih naselij, pametnih domov in pametnih omrežij. Na vprašanje, kakšni so načrti Dravskih elektrarn oziroma skupine HSE glede podpore nadaljnjemu razvoju e-mobilnosti pri nas, Samo Fekonja odgovarja, da so se zaradi omejenih sredstev za to področje usmerili predvsem v nadaljnje ozaveščanje javnosti in analiziranje rezultatov o uporabi infrastrukture, ki jo že imajo. Tako na meritvah in obdelavi podatkov še vedno veliko sodelujejo s Fakulteto za elektrotehniko iz Maribora, nadgrajevali pa bodo tudi dosedanje sodelovanje s podjetjema Elektro Maribor in Elek-tro Ljubljana, s katerima so sodelovali tudi v omenjenem evropskem projektu. Ob tem gre poudariti, pravi Samo Fekonja, da je slovenski »konzorcij« pri tem projektu vodil domači proizvajalec polnilnih postaj Etrel ter da smo pri postavljanju aplikacij in informativnega portala uporabili lastno znanje. Tega je tudi na področju izdelave sodobnih polnilnih baterij (Kemijski inštitut) in posameznih delov za e-vozila (Lectrica) zelo veliko, zato je to najbrž tisto področje, pri katerem bi se morali vsi slovenski izvajalci in proizvajalci še tesneje povezati in skupaj spisati zgodbo o uspehu. ■ Samo Fekonja Dravske elektrarne Maribor »Pravega modela, kako obračunati stroške, povezane s polnjenem e-vozil na javni infrastrukturi, še ni. V Avstriji so se denimo odločili za neki mesečni pavšal, ki plačnikom omogoča neomejeno uporabo vseh v sistem vključenih polnilnih postaj. Tesla je razvil model hitrih polnilih postaj za lastnike njihovih električnih avtomobilov, za katere je polnjenje zastonj in je cena polnjenja očitno pokrita že s samo ceno avtomobila oziroma je polnilna infrastruktura sestavni del njihove ponudbe. Drugi proizvajalci pa vstop na posamezne trge pogojujejo z že postavljeno javno polnilno infrastrukturo. Vzdržnost takšnih modelov bo seveda pokazal šele čas, obnesel pa se bo seveda tisti, ki bo zadostil potrebam ponudnikov in odjemalcev. Razviti sistem gostovanja pri nas deluje brez težav, bo pa seveda treba doslej vloženo delo v razvoj potrebnih aplikacij in postavitev polnilnih postaj še ustrezno ovrednotiti. Skupina HSE ima trenutno v lasti 23 polnilnih mest, od tega tri hitropolnilne postaje, ki so locirane na sedežu DEM na Obrežni ulici, na HE Vuhred in HE Fala. Načrte o postavitvi še ene hitre polnilne postaje na HE Zlatoličje smo trenutno ustavili, nadaljujemo pa s projekti, vezanimi na analizo dogajanj na že obstoječi polnilni infrastrukturi, saj nam bodo dobljeni podatki koristno vodilo pri tem, kako naprej.« 7 razlogov za e-mobilnost: 1. 60 odstotkov vse energije porabimo v prometu. 2. To energijo večinoma uvozimo. 3. S povečano uporabo e-vozil bi lahko bistveno zmanjšali onesnaževanje in hrup v mestih. 4. Doseg električnih vozil se povečuje. 5. Trenutni cilj je 300 kilometrov ob ceni vozila približno 30.000 evrov brez subvencij. 6. Poleg prvih električnih avtomobilov (Nissan Leaf, Tesla) na trg prihajajo tudi novi, privlačnejši modeli (E-golf, Smart, Renault Z.E., BMW i3 in i8 in drugi). 7. Pojavljajo se novi materiali kot nosilci cenejših, lažjih in močnejših baterij za električna vozila - litij--sulfatne baterije, ki naj bi imele trikratni domet na isto težo vozila ob bistveno manjši ceni. Fokus Elektro Maribor Za obdobje elektrifikacije skušamo navdušiti mlade Elektro Maribor je bil začetnik uvajanja e-mobilnosti na Štajerskem, saj so med drugim postavili tudi prvo hitro polnilno postajo v Sloveniji. Pridobljene izkušnje zdaj delijo in poudarjajo delo z mladimi, ki bodo tudi glavni uporabniki novih tehnologij. Besedilo: Brane Janjic — Foto: Arhiv DEM in Osebni arhiv Božidar Govedič Elektro Maribor »Elektro Maribor se je z e-mobilnostjo začel ukvarjati zelo zgodaj, saj smo že leta 1995 skupaj s Fakulteto za elektrotehniko predelali vozilo Škoda Favorit in jo potem uporabljali za potrebe službe obratovanja v mestu Maribor. Resneje smo projekt e-mobilnosti zastavili v letu 2011 in 2012, ko smo konec leta 2011 kupili dva električna avtomobila in začeli graditi tudi polnilno infrastrukturo. Tako ELEKTRO MARIBOR JE ENO tistih naših podjetij, ki se je z e-mobilnostjo začel spogledovati že zelo zgodaj in ima zato na tem področju tudi precej izkušenj. Kot nam je povedal vodja projektne pisarne Božidar Govedič, ki je med drugim v Elektru Maribor zadolžen tudi za spremljanje dogajanj na tem področju, so z uporabo lastnih električnih vozil v minulih letih prišli do zanimivih spoznanj, med katerimi izstopa predvsem to, da deklarirane številke glede dosega električnih vozil ne držijo povsem in da so ti vsaj v tej razvojni fazi dejansko primernejši za mestne vožnje. Z razvojem baterij in uporabo novih materialov se sicer dosegi precej povečujejo, bo pa treba še veliko storiti na področju cen, saj so za zdaj ti avtomobili še vedno predragi. Če pogledamo finančni vložek v električno vozilo srednjega razreda, pravi Božidar Govedič, lahko hitro ugotovimo, da lahko s tem denarjem za varovanje okolja trenutno naredimo veliko več z ukrepi na drugih področjih, denimo z nakupom toplotne črpalke in dodatno izolacijo hiše, pa še za en klasičen avto na plin ostane. To seveda ne pomeni, da v Elektru Maribor ne bi še naprej podpirali razvoja na tem področju. Vsekakor pa je večji razmah elektromobil- smo na lokaciji enote Maribor z okolico postavili dve počasni in eno hitro polnilno postajo, pozneje pa še eno počasno polnilno postajo v Murski Soboti in v Lendavi. V nadaljevanju smo v sodelovanju z Dravskimi elektrarnami Maribor vzpostavili mrežo počasnih polnilnih postaj še na preostalih območnih enotah družbe (Ptuj, Gornja Radgona, Ljutomer, Radvanje, Slovenska Bistrica). Zaradi precej velikih stroškov pri postavljanju polnilnih postaj (hitropolnilna postaja brez vključitve v omrežje stane med 35 in 40 tisoč evrov) in dejstva, da naj bi se v prihodnosti polnjenje vozil večinoma nosti, če ne bo kakšnih revolucionarnih tehničnih sprememb in dodatnih spodbujevalnih ukrepov, pričakovati šele po letu 2020. Tudi naša predvidevanja leta 2012 glede razmaha e-vozil v Sloveniji so bila veliko preoptimistična, dejansko pa smo imeli konec leta 2014 registriranih le 120 povsem električnih vozil. Obstoječa javna polnilna infrastruktura tako dejansko že izpolnjuje evropsko direktivo, po kateri naj bi bilo vsaj eno javno polnilno mesto na deset električnih avtomobilov. Sploh pa strokovnjaki ocenjujejo, da bo težišče polnjenja e-vozil v prihodnosti na domu, kjer naj bi se polnilo kar 95 odstotkov vseh vozil. Ta dejstva in tudi to, da gradnja polnilne in pripadajoče energetske infrastrukture stane ter da ta trenutno še omogoča brezplačno polnjenje, so bila vzrok, da smo te projekte nekoliko zamaknili in se osredotočili bolj na proučevanje dogajanj in obdelavo informacij z obstoječih postaj ter naša dejanja usmerili k ozaveščanju in promociji e-mobilnosti. Naše uporabniške izkušnje, pravi Božidar Govedič, so zelo dragocene, saj temeljijo na redni uporabi električnih vozil, ki jih uporabljamo za prevoze med enotami, in tudi na realnih podatkih, ki jih izvajalo doma, smo se sedaj usmerili zgolj v ozaveščanje javnosti in seznanjanje uporabnikov s prednostmi električnih vozil v povezavi z varovanjem okolja in zmanjšanimi vplivi na bivalno okolje. Tako smo se pred kratkim vključili v akcijo EKO zaveza. Gre za pobudo mreže šol, ki vabijo subjekte iz gospodarstva, da predstavijo svoje ukrepe za zmanjšanje ogljičnega odtisa. Z našimi vozili pa se redno pojavljamo tudi na dogodkih povezanih s trajnostno mobilnostjo (evropski teden mobilnosti) in na tematskih dogodkih srednjih šol, kjer omogočamo tudi poskusne vožnje.« dobivamo iz naših polnilnih postaj. Praksa kaže, da se že obstoječe polnilne postaje tudi kvarijo, da jih je z naraščanjem potreb treba programsko nadgrajevati in da to vzdrževanje pomeni določene dodatne stroške, ki jih bo treba v nadaljevanju upravičiti oziroma vključiti v poslovni model. To je to tudi razlog, pravi Božidar Govedič, da se je gradnja polnilnih postaj znotraj naše družbe upočasnila, saj je še preveč neznanih odgovorov na številna vprašanja. Sploh sem mnenja, da se bomo morali kot elektro distribucijsko podjetje v prihodnje še bolj posvetiti predvsem vprašanjem, ki se nanašajo na prihodnji razvoj omrežja, to je na primer, kaj bo z zmogljivostjo omrežja v primeru razmaha e-mobilnosti, katere probleme lahko to prinese, kako e-vozila vključevati v razvoj pametnih omrežij in podobno. Ob tem bo ključnega pomen tudi upravljanje s porabo, pri čemer bo treba z ustreznim dinamičnim tarifnim sistemom zagotoviti enakomernejši odjem in polnjenje e-vozil premakniti v nočni čas. Če nam bo to uspelo, tehničnih ovir za množičnejši sprejem e-vozil v omrežje ni in bomo potrebe lahko pokrili že z obstoječimi zmogljivostmi. ■ Fokus Elektro Ljubljana Uspeh _ evropskega projekta e-mobilnosti V Elektru Ljubljana so junija lani uspešno zaključili evropski projekt s področja električne mobilnosti, imenovan SMARTV2G. Letos končujejo še dva podobna projekta, in sicer ICT4EVEU in MOBINCITY. Besedilo: Vladimir Habjan — Foto: Vladimir Habjan in Shutterstock POZITIVNE PLATI OMENJENIH PROJEKTOV so predvsem v tem, da smo si nabrali znanje in izkušnje za prihodnost, je povedala Uršula Krisper, vodja Službe za napredne storitve v okviru organizacijske enote Storitve za uporabnike v Elektru Ljubljana. »Pri tem znanje ne pomeni le to, da smo imeli priložnost implementirati razvito pametno polnilno postajo, pač pa predvsem to, da smo se naučili, kako se sploh lotiti izgradnje polnilne infrastrukture. Ne gre le za postajo, temveč za vrsto informacijske podpore, kjer so programi, ki so potrebni, da ta infrastruktura deluje tako, kot je treba. Polnilna postaja mora uporabnikom s primernimi vtikači najprej dovoljevati, da se lahko nanjo priključijo, nam pa, da ga potem tudi prepoznamo. Ob tem ne gre samo za to, da lahko avto komunicira s polnilno infrastrukturo, pač pa, da znamo tudi mi preko določenih upravljalskih in informacijskih orodij komunicirati z avtom. Ta dvosmerna komunikacija omogoča, da avtu lahko pošljemo pogoje polnjenja, časovne diagrame in avto nas bo ubogal,« je povedala Krisperjeva. Projekta ICT4EVEU in MOBINCITY pomenita nadaljevanje projekta SMARTV2G. 1CT4EVE:U obravnava polnilno infrastrukturo, ki naj bo tudi glede na geografsko območje med seboj čim bolj povezana. Krisperjeva pravi takole: »Če se denimo nekdo iz Štajerske pripelje v osrednjo Slovenijo, lahko brez težav pride na našo polnilno postajo, se identificira in mu je omogočeno polnjenje. Naš cilj je, da čim več uporabnikom omogočimo uporabo naše infrastrukture, pri tem pa moramo od njih zbirati različne informacije in spremljati njihove želje. Fokusiramo se torej na uporabniške izkušnje.« V projektu MOBINCITY pa je osrednja pozornost namenjena razvoju storitev, ki jih potrebuje sodoben uporabnik, da bo lahko čim bolj enostavno koristil polnilno infrastrukturo. Gre za razvite aplikacije na več ravneh, s pomočjo katerih lahko uporabnik načrtuje svojo pot z električnim avtom. Tako so mu na voljo številne storitve, na primer optimalna pot glede na zastoje v prometu, podatki o vremenskih razmerah, informacije o tem, kje je najbližja razpoložljiva polnilnica, kakšna je obremenitev omrežja na določenem območju in podobno. Evropski projekti e-mobilnosti niso komercialno usmerjeni; večinoma gre bolj za to, da se za čas trajanja projekta uporabljajo razvite rešitve in se zadeve preizkusijo. V Elektru Ljubljana so evropske projekte celo nadgradili, in sicer s povezavo na svojo virtualno elektrarno. »Projektom smo želeli dati dodano vrednost, zato smo polnilno infrastrukturo vključili v virtualno elektrarno, ki je srce upravljanja s porabo. Za upravljavca infrastrukture bo pomembno, da bo dobil signal s strani omrežja, za koliko je potrebno zmanjšati ali povečati moč polnjenja in na katerem območju. Potem bo upravljavec te informacije delegiral naprej. Ko bo opravil prilagoditev moči, bo nazaj poslal informacijo, da je to opravil, nato pa bo čakal na nadaljnje ukaze virtualne elektrarne,« je sklenila Krisperjeva. ■ Uršula Krisper Elektro Ljubljana »Leto 2010, ko je ob obisku električnega avtomobila Tesla Roadster Elektro Ljubljana postavila svojo prvo elektro polnilnico, štejemo pri nas za prve dejavnosti na področju električne mobilnosti. V centru mesta Ljubljana je zrasla najprej ena, potem pa še dve polnilni postaji. Takrat je Ministrstvo za okolje in prostor dalo pobudo za začetek vzpostavljanja polnilne infrastrukture za električna vozila, pri tem pa naj bi se povezale občine, služba vlade za podnebne spremembe ter naše podjetje. Tako smo postavili devet polnilnih postaj. Z elektro mobilnostjo se moramo danes ukvarjati zato, ker bo nekoč to del našega omrežja in moramo vedeti, kakšne naprave so to, kako jih nameščamo, kakšen je način njihove uporabe, kako to infrastrukturo uporabljamo in podobno. Samo na ta način bomo namreč tudi mi lahko spoznali, kakšno breme to predstavlja za naše omrežje. Potem bomo lahko lažje načrtovali razširitev omrežja in z polnilno infrastrukturo upravljali tako, da nam ne bo povzročala težav na omrežju, hkrati pa bo maksimalno zadovoljevala potrebe uporabnikov.« Trenutek HE Brežice Pogledi Mojca Drevenšek Pogledi Tomaž Orešič Piše: Mojca Drevenšek Svetovalka, Consensus Ukvarja se z načrtovanjem in izvajanjem komunikacijskih aktivnosti na področju energetike. Ali Slovenci razumemo energetska vprašanja? ENERGETSKA PISMENOST v osNOVi pomeni razumevanje lastnosti in pomena energije v našem vsakdanjem življenju ter vključuje zmožnost uporabe tega znanja in razumevanja za uspešno soočanje z izzivi glede izbire in izkoriščanja virov energije za zadovoljevanje naših aktualnih in prihodnjih potreb. Začetek letošnjega leta, konkretno tretji teden januarja, je prinesel kar dva dogodka o načrtovanju energetske prihodnosti Slovenije. Strokovni posvet o energetski pismenosti, ki smo ga 22. januarja ob izidu priročnika o energetski pismenosti organizirali v okviru projekta EN-LITE (www.en-lite.si), smo sicer napovedali že konec lanskega leta. Pa vendar je, kot naročeno, le za dan razlike sovpadel z javno predstavitvijo mnenj o Energetskem konceptu Slovenije v nabito polni veliki dvorani državnega zbora. Ali lahko dogodka povežemo in kako? Morda s kratko refleksijo, zastavljeno s pomočjo vprašanja, ali v Sloveniji potrebujemo energetsko pismenost (in zakaj). Če se strinjamo z omenjenim osnovnim pomenom energetske pismenosti, potem je vsaj ničelni odgovor na »Aktualni slovenski, evropski in globalni izzivi zanesljive oskrbe z nizkoogljično energijo po ugodnih cenah jasno narekujejo potrebo po večji energetski pismenosti.« zastavljeno vprašanje verjetno pozitiven. Odgovor, ki upošteva mnenja različnih deležnikov o nastajajočem energetskem konceptu Slovenije, ki so bila predstavljena v DZ dan pred posvetom, pa se zelo verjetno spremeni v: »Da, potrebujemo, in to zelo.« Mnoga mnenja, ki so jih v DZ predstavili zainteresirani deležniki, so namreč potrdila, da imamo v Sloveniji pred seboj še dolgo pot od tradicionalnega, ukalupljenega razmišljanja ZA in PROTI posameznim virom energije ali tehnologijam, do oblikovanja celovitih, trezno premišljenih, širših strateških okvirjev energetske strategije in njene neločljive povezanosti z gospodarskim, okoljskim, tehnološkim in vsaj še znanstveno-raziskovalnim razvojem ter s tem z zagotavljanjem visoke ravni kakovosti življenja. Namesto teh širših okvirjev se v razpravah zaenkrat še vedno raje opredeljujemo do konkretnih energetskih pojmov (npr. do virov, tehnologij, projektov, dolin ^), in to praviloma negativno. Včasih bolj, običajno pa manj upravičeno, pogostokrat pa sploh neupravičeno. Aktualni slovenski, evropski in globalni izzivi zanesljive oskrbe z nizkoogljično energijo po ugodnih cenah vsekakor jasno narekujejo potrebo po večji energetski pismenosti. Energetski in drugi z energetiko povezani strokovnjaki lahko pomembno prispevajo h krepitvi glasu razuma v razpravah o energetiki, če so ga le pripravljeni spustiti v eter kaotične množice drugih, tudi ne-strokov-nih in interesno opredeljenih glasov. Pri tem je in bo s strani strokovnjakov potrebnega veliko potrpljenja, dobre volje in predvsem želje, da stanje obrnemo na bolje. Kar nekaj strokovnjakov je v okviru projekta EN-LITE že z nami in so na te izzive pripravljeni. Nagrada za vložen trud pa bo, ko se bomo državljanke in državljani namesto nenehnega nasprotovanja in kritiziranja znali ustaviti in vprašati, kakšno oskrbo z energijo si v prihodnje pravzaprav želimo in kako lahko sami prispevamo k temu, da bomo s sprejetimi odločitvami zadovoljni. ■ Piše: Tomaž Orešič Izvršni direktor in član uprave, Elektroprivreda Srbije Vodilni strokovnjak s področja energetike z bogatimi mednarodnimi izkušnjami. Tako elementarna, pa tako zapletena dobrina medtem ko brez kakšnega posebnega vznemirjenja čakamo natančnejšo opredelitev pojma Energetska unija, ki jo Evropska komisija napoveduje v drugi polovici februarja, realnost energetskega trga spodbuja dinamiko, kakršne še ni bilo. Koncept tako imenovane Energetske unije v dosedanjih komunikacijah ne kaže na kakšen bistven odmik od doslej znanih ciljev skupnega evropskega energetskega trga, predvsem ne na področju nacionalnih nasproti evropskim kompetencam. Če pogledamo realnost spodkopavanja ideje o skupnem energetskem trgu, spodbujeno med drugim s fukušimsko katastrofo pred slabimi štirimi leti, je ključna prav prevlada nacionalnih energetskih konceptov. Če na drugi strani pogledamo bolj praktično, lahko obkljukanje doseženih zakonodajnih ciljev z lahkoto pustimo ob strani ter se osredotočimo na realnost trenda svetovne elektroenergetike. In pri tem v Evropi še zdaleč nismo zastavonoše razvoja in inovativnosti. Medtem ko »Če pogledamo realnost spodkopavanja ideje o skupnem energetskem trgu, je ključna prav prevlada nacionalnih energetskih konceptov.« se v Evropi ubadamo s finančno nevzdržnimi podpornimi shemami za obnovljive vire, v Avstraliji na desetine ponudnikov gospodinjstvom ponuja finančne modele in izvedbo individualnih fotovoltaičnih sistemov kot element grajenja poslovnega odnosa in lojalnosti odjemalcev. Glede na naravne danosti, glede na obstoječi proizvodni portfelj, glede na nacionalne oziroma politične preference, ne nazadnje pa tudi glede na gospodarsko moč posamezne države je absurdno pričakovati poenotenje stališč posameznih držav znotraj EU. Tako bodo vprašanja, kot so mehanizmi zagotavljanja moči, subvencijske sheme za OVE, prihodnost jedrske energije in vzpostavljanje neto meritev zagotovo ostala v domeni nacionalnih energetskih politik, to je njihovemu strateškemu razmisleku in ambicioznosti. Pa te moje teze ne postavljam zato, da bi opravičeval nadaljevanje dosedanjih vzorcev upravljanja energetike, temveč v smislu odgovornosti za prihodnost. In če kaj, ta prihodnost zagotovo ne bo v velikih centraliziranih proizvodnih enotah, temveč na distribuirani proizvodnji ter na večji vključenosti odjemalcev. Z današnjega zornega kota se to marsikomu v strokovni javnosti morda prej kot ne, zdi grožnja stabilnosti sistema. Tovrstna tranzicija ni enostaven zalogaj in zahteva svoj čas, a za začetek mora postati enakovredna tema razprave o energetski prihodnosti. Začeli naj bi z naprednejšim pristopom na področju regulacije na distribucijski ravni, ki danes zakoreninjeno vztraja na preživelih modelih, ti pa demotivirajo razvoj naprednih storitev. Današnje oblike in vodila odnosa med dobaviteljem in odjemalcem so namreč na resni preizkušnji in ta čaka tudi procese v infrastrukturi. Energija z nenehnim povečevanjem deleža obnovljivih virov hočeš nočeš postaja zelo splošna dobrina. Morda se bomo pa kdaj le približali osnovni ideji Nikole Tesle? ■ Pogledi Franko Nemac Pogledi dr. Aleksandra Murks Bašič Piše: Franko Nemac Direktor, Agencija za prestrukturiranje energetike Pripravlja in vodi projekte s področja obnovljivih virov in učinkovite rabe energije. Slovenija je razvojne priložnosti slabo izrabila OBNOVLJIVI VIRI so SKUPAJ z učinkovito rabo energije osnovna usmeritev v svetovni energetiki. V zadnjem desetletju je njihov tehnološki razvoj in obseg investicij daleč presegel najbolj optimistična pričakovanja. So zelo blizu temu, da postanejo konkurenčni brez podpor. Vendar so na poti do tega cilja prišli v protislovno vlogo. Za neposredno konkurenčnost bi potrebovali nekoliko višje cene električne energije, z nizkimi obratovalnimi stroški in ponudbo, ki presega porabo, pa dejansko znižujejo cene na trgu. V Sloveniji smo na področju obnovljivih virov energije dokazali več stvari. Če so na voljo ustrezni pogoji, jih je možno zelo hitro graditi. Samo v le nekaj letih, od 2009 naprej, smo postavili 3300 sončnih elektrarn s skupno močjo 255 MW, 27 bioplinskih elektrarn s skupno močjo 37 MW in 240 soproizvodenj elektrike in toplote s skupno močjo 80 MW. Ob približno enakih ekonomskih pogojih pa le nekaj malih hidroelektrarn in dve vetrnici, predvsem zaradi formalnih omejitev pri posegu v prostor. Tehnologije za vse OVE so že dobro razvite in jih je možno relativno hitro spraviti v obratovanje. Enote so »Dokazali smo, da se lahko hitro in nepremišljeno navdušimo in potem še hitreje stvari nekritično zavržemo.« relativno majhne, z velikim številom pa se lahko doseže podobne rezultate kot z gradnjo posamičnih večjih klasičnih elektrarn. Dokazali smo, da se lahko hitro in nepremišljeno navdušimo in potem še hitreje stvari nekritično zavržemo. V letu 2009 smo postavili sistem zagotovljenih odkupnih cen, ki ga je uspešno uporabljala Nemčija že od leta 2000 naprej. Mi smo v letu 2009 postavili podobne pogoje kot Nemci, bili navdušeni nad izjemno hitrim razvojem na določenih področjih (sončne in bioplinske elektrarne), nismo pa ustrezno kontrolirali in prilagajali višine odkupnih cen, tako da nam je zadeva finančno ušla iz rok. Torej izgradnje sončnih elektrarn ali bioplinskih elektrarn nismo ustavili, ker bi bilo kaj narobe s tehnologijami, temveč zato, ker so se odgovorni za shemo finančno zaplanirali. Sončne elektrarne so se v tem času pocenile za skoraj petkrat, izkoristki in kakovost opreme se je bistveno povečala, pri nas pa se je njihova izgradnja praktično ustavila. Dokazali smo tudi, da področja OVE nismo znali izrabiti za razvoj gospodarstva in za kreiranje delovnih mest v Sloveniji. Mi se raje gremo trgovino, ki je bistveno bolj enostavna od mučne in zahtevne proizvodnje opreme. Praktično vso potrebno opremo za naše sončne, bioplin-ske in vetrne elektrarne, pa tudi kotle na lesno biomaso, enostavno uvažamo in ustvarjamo delovna mesta in gospodarski razvoj v tujini, v Nemčiji, Avstriji in na Kitajskem. Dokazali smo torej, da se tehnično da doseči izjemno veliko, vendar smo zaradi slabe strategije neuspešni. Ker je denarja za podporne sheme zmanjkalo, je za nov razvoj treba iskati rešitve, ki bodo slonele na neposredni konkurenčnosti. ■ Piše: dr. Aleksandra Murks Bašič Vodja oddelka plana in analiz, NKBM Strokovnjakinja za področje trgovanja z emisijskimi kuponi. Nujna prenova emisijskega trga EVROPSKA SHEMA TRGOVANJA z emisijami se trenutno sooča s problemom znatnega presežka trgovalnih enot (približno 2 milijardi), ki so v največji meri posledica globalne gospodarske krize. Slednja je namreč povzročila zmanjšanje gospodarske aktivnosti pri glavnih upravljavcih naprav, ki sodelujejo v Shemi, in s tem omogočila proizvodnjo presežkov emisijskih enot. Ukrep, ki naj bi pripomogel k učinkovitemu delovanju emisijskega trga, je tako imenovani časovni zamik dražbe 900 milijonov emisijskih kuponov v letih 2014-2016 ter ponovno povečanje teh v letih 2019-2020. Skupna količina enot, ki naj bi bila ponujena na dražbi in popravljena z umikom določene količine, ne sme biti manjša od količine, ki jo bodo naprave za proizvodnjo električne energije prehodno prejele brezplačno v enakem letu. Če bi brezplačna dodelitev emisijskih kuponov presegala neto dražbeno količino, se bo slednja ustrezno povečala. Žal je mnenje večine strokovnjakov, katerim se pridružujem tudi jaz, da bi omenjene količine enostavno morali do nadaljnjega zamrzniti oziroma jih prenesti v tako imenovano »rezervo za stabilnost trga«, saj bi le na tak način izboljšali cenovno učinkovitost. »Pomembno dejstvo za industrijo je tudi brezplačna dodelitev emisijskih enot, ki naj bi se nadaljevala tudi po letu 2020 in preprečila morebitno izgubo mednarodne konkurenčnosti evropske industrije.« Okvir podnebne in energetske politike za obdobje 20202030 med glavne cilje uvršča tudi revizijo obstoječe sheme. V okviru strukturnih ukrepov sta obravnavani dve možnosti, in sicer revizija letnega faktorja zmanjševanje in dostop do mednarodnih enot. Ključni merljivi cilji Okvirja so, poleg 40-odstotnega zmanjšanja emisij TGP, dodatno izboljšanje energetske učinkovitosti za najmanj 27 odstotkov, povečanje deleža obnovljivih virov energije na najmanj 27 odstotkov in spodbujanje zanesljivosti oskrbe z energijo. Zmanjšanje emisij TGP naj bi se razdelilo med trgovalne in netrgovalne sektorje. Prvi naj bi do leta 2030 zmanjšali emisije za približno 43 odstotkov, drugi pa za 30 odstotkov. Pomembno dejstvo za industrijo je tudi brezplačna dodelitev emisijskih enot, ki naj bi se nadaljevala tudi po letu 2020 in preprečila morebitno izgubo mednarodne konkurenčnosti evropske industrije. Ključi za brezplačno dodelitev bodo občasno revidirani v skladu s tehnološkim napredkom v posameznih industrijskih sektorjih. Pri izračunu ključev bodo upoštevani neposredni in posredni stroški. Že od decembra lani poteka posvetovalno obdobje na temo prenove Direktive za področje trgovanja z emisijami. Priložen je vprašalnik, ki po mojem mnenju vključuje bistvena vprašanja za izboljšanje delovanja Sheme v prihodnosti. Končni cilj vseh udeležencev na različnih ravneh odločanja, ki naj bi ga dosegli z novim evropskim integriranim postopkom upravljanja podnebne in energetske politike, bo zagotovitev konkurenčne, zanesljive in trajnostne oskrbe z energijo. Ob tem pa ne smemo pozabiti tudi na izjemno ambiciozni cilj EU glede želenega zmanjšanja emisij TGP za 80 do 95 odstotkov do leta 2050. ■ Na delovnem mestu Elektro Celje Novi učno- vadbeni center Družba Elektro Celje je decembra lani odprla novi učno-vadbeni center. Ta naj bi zadostil potrebam po izobraževanju za zaposlene, pa tudi za njihove poslovne partnerje ter dijake in študente. Besedilo: Vladimir Habjan — Foto: Vladimir Habjan in Arhiv Elektra Celje v PROSTORiH ELEKTRA CELJE na lokaciji Šempeter so 11. decembra 2014 slovesno odprli nov učno-vadbeni center. Kot najprimernejšo lokacijo so izbrali površine nekdanje betonarne in dele skladišča v Šempetru. Tam je na voljo dovolj odprtega prostora za postavitev prosto zračne opreme ter za primerno delavnico, kjer bodo lahko izvajali vaje izdelav kabelskih spojk in končnikov in zagotovili prenos dobrih praks med posameznimi delovnimi enotami. Na voljo je tudi velika predavalnica, opremljena s projektorjem, kjer je možno vsako praktično izobraževanje dopolniti še s teoretičnimi predavanji. Kot je povedal Marijan Šunta, pomočnik predsednika uprave Elektro Celje, so odločitev o izgradnji sprejeli pred dvema letoma. Priprave na gradnjo so potekale kar dolgo, saj je lokacija na občutljivem območju rimske nekropole. Pol leta so pripravljali zasnovo in projektirali naprave, ki so jih postavili, ves preostali čas pa je bil namenjen zbiranju potrebnih papirjev in izvedbi. Najdlje so se ukvarjali z usklajevanjem dokumentacije za kulturno-varnostni nadzor in s pridobivanjem vseh potrebnih soglasij. Na sami lokaciji je bilo treba urediti tudi od-vodnjavanje dvorišča, med gradnjo pa so imeli celo konzervatorski nadzor. V učno-vadbenem centru se bodo lahko zaposleni med izpopolnjevanjem (npr. pri uvedbi novih tehnologij), v času obdobnih preizkusov iz znanja varstva in zdravja pri delu izobraževali v okolju, ki je primerljivo razmeram na terenu. Prav tako se bodo tam izpopolnjevali začasno zaposleni delavci (pripravniki), ki se bodo med pripravništvom v varnejšem in v primerljivem delovnem okolju lahko seznanili s tehnikami dela na 20 kV daljnovodih in na nizkonapetostnem omrežju. Ker imajo v družbi uvedeno prvo fazo dela pod napetostjo, in glede na to, da nameravajo usposabljanje na tem področju še razširiti, so v vadbenem centru poskušali ustvariti tudi razmere, ki bi omogočale trening in usposabljanje skupin za delo pod napetostjo - tako na nizkonapetostnem omrežju (kabelske omarice in prosto zračno nizkonapetostno omrežje) kot tudi na srednjenapetostnih napravah. V prvi fazi se bodo osredotočili na čiščenje naprav pod napetostjo. Namen učno-vadbenega centra je tudi redno in izredno usposabljanje delavcev za varno delo - praktični del. Prav tako bodo lahko v centru izvajali prikazovanje uporabe sredstev in opreme za gašenje začetnih požarov ter izvajali praktično usposabljanje delavcev za varno delo z motorno žago. Vozniki - strojniki težke gradbene mehanizacije bodo imeli možnost izvajanja dela z avtodvigali, ker bo na tej lokaciji tudi skladišče drogov. Izvajali bodo tudi usposabljanje delavcev za varno delo na višini in za upravljanje z dvižno košaro. V družbi skrbijo tudi za usposabljanje pri uvajanju novih tehnologij, opreme in materiala v elektroenergetskih postrojih, pri katerih ima pomemben delež usposabljanje za varno delo in posluževanje. Če bodo v prihodnosti imeli zahteve za usposabljanje zunanjih pogodbenih partnerjev v primeru oddajanja elektromontažnih del na poligonu (pravilen in varen postopek izvajanja elektromontažnih del in varno delo na višini ^), bodo lahko izvajali tudi to. Zaradi ugodne lokacije in dobre opremljenosti lahko vadbeni prostor ponudijo tudi izvajalcem, ki organizirajo različna usposabljanja in predstavitve v elektrogospodarstvu. Poligon je namreč še posebej primeren za usposabljanje za varno delo na višini, in takšnih v Sloveniji ni veliko. Skratka, v Elektru Celje so prepričani, da se jim z odprtjem novega učnega centra, poleg sodobnega poligona za usposabljanje lastnih zaposlenih, odpirajo tudi nove poslovne priložnosti. Na delovnem mestu Elektro Celje Center bo zaživel spomladi Marijan Šunta, pomočnik predsednika uprave, Elektro Celje Kako to, da ste za postavitev centra izbrali lokacijo Šempeter? Lokacijo v bivšem nadzorništvu Šempeter smo izbrali zato, ker geografsko najbolj pokriva območje delovanja Elektra Celje. Je najlažje in hitro dosegljiva, na voljo je tudi primeren in dovolj velik prostor, ki je ograjen in varovan ter je kot tak upravičil vsa naša pričakovanja. Na tej lokaciji je tudi velika predavalnica z multimedijskimi napravami, ki jih lahko uporabljamo za usposabljanje ne samo s področja tehnike, pač pa tudi zagotavljanja varnosti na objektih. Center, ki ima vse potrebno za dobro usposabljanje za delo na distribucijskih napravah, nameravamo ponuditi v uporabo tudi drugim distribucijskim družbam. Ima center že kakšnega zaposlenega? Za zdaj center nima zaposlenih. Dejavnost koordiniramo v okviru distribucijske enote, ki organizacijsko pokriva center, to je enota Velenje. Čaka nas še usposabljanje mentorjev in notranje certificiranje mentorjev, da bodo prenašali svoje znanje in izkušnje na kolege. V nadaljevanju bomo center še formalno umestili v organizacijsko strukturo. Kaj bo vaša družba s centrom pridobila? Pri snovanju koncepta smo razmišljali tudi o družbeni odgovornosti. Zavedanje varnostne kulture pri delu želimo širiti tudi na druge profile in poklice. Ne nazadnje so v tem centru dobrodošli vsi naši kolegi iz distribucijskih podjetij - seveda, če bodo prepoznali potrebo in če bodo pripravljeni deliti izkušnje z nami. Mogoče bomo lahko ta center nadgradili tudi z njihovimi znanji in potrebami. S tem centrom želimo tudi promovirati poklice v elektroenergetiki, predstaviti delo elektromonterjev in inženirjev v energetiki. Vodilo pri gradnji centra pa nam je bilo pred- vsem to, da našim zaposlenim omogočimo ogled in preizkus naprav ter simulacijo dela pod napetostjo, da bodo lahko videli, kako to v praksi poteka. Seveda smo pripravljeni sprejeti tudi vse dobronamerne predloge s ciljem, da center še nadgradimo in ga ponudimo tudi drugim v souporabo - poslovnim partnerjem, njihovim sodelavcem, dijakom, študentom ^ Želimo si, da bi učno-vadbeni center postal osrednja točka, skorajda simulator, za izmenjavo dobrih praks in veščin s področja našega dela. Kakšne načrte imate za naprej? Dejavnost centra bo v polni meri zaživela spomladi. Zaradi zime nismo nič načrtovali. Kolege iz distribucijskih podjetij in energetike, ki bi jim bil lahko ta center v podporo in pomoč, vabimo, naj nas obiščejo, da izmenjamo izkušnje in da vidimo, kako ga bi bilo mogoče izrabiti še širše. ■ Usposabljanje za tvegana dela Vilko Koritnik, vodja službe za varnost in zdravje pri delu, Elektro Celje Kakšna usposabljanja boste izvajali v centru? Učno-vadbeni center naj bi novozaposlenim in njihovim mentorjem ter tudi drugim, ki smo jim doslej nudili predvsem teoretično znanje, omogočal tudi praktično usposabljanje. Pri delu na elektroenergetskih napravah so določena tveganja, predvsem pri delu na višini in v bližini naprav pod napetostjo, kjer so potrebni posebni varnostni ukrepi. Z novim poligonom, kjer imamo različne možnosti za usposabljanje na enem mestu, pa bo možno pogoje za takšne tvegane vrste del preizkusiti v praksi, hkrati pa bo mogoče usposabljati tudi različne profile delavcev. Metod dela, ki jih uporabljamo v takšnih razmerah, je več. Tako bo mogoče preizkusiti delo z uporabo težke gradbene mehanizacije, plezanje po lesenih drogovih s plezalkami, uporabo sestavljivih montažnih lestev za pre-moščanje višine na betonskih drogovih, kjer ni možnosti dela s košaro ali s pomočjo različnih lestev in podobno. Vsa sredstva in opremo je možno v centru preizkusiti in delavci, ki delajo na teh napravah, tako lahko tu opravijo praktični del usposabljanja. Koliko se jih bo usposabljalo in kakšnih profilov naj bi bili? Največkrat so to delavci, ki so zaposleni v nadzorništvih in v elektro-montažnih skupinah, ki operativno nadzorujejo srednje- in nizkonapetostno omrežje ter gradijo in vzdržujejo naše omrežje. Gre za približno 250 ljudi, ki opravljajo delo na višini in pri svojem delu uporabljajo delovna sredstva, kot so denimo motorne žage. Za takšna delovna sredstva so namreč potrebna dodatna znanja, varnostni ukrepi in dodatna osebna varovalna oprema, da se zagotovi varno delo. ■ Damir Lončar Elektro Celje »Učno-vadbeni center bo služil za uvajanje novih tehnologij pri našem delu. V tem centru bomo skušali preizkusiti vse nove materiale, na vpogled pa bomo imeli tudi vse materiale, ki jih že uporabljamo. V prihodnje bomo v notranjem delu centra uredili učno delavnico, kjer bo predstavljen tudi ves drug material, ki ga uporabljmo pri delu na terenu. Center vidimo tudi širše, namreč kot priložnost, da na ravni podjetja poenotimo zadeve, si izmenjamo dobre prakse, potegnemo skupaj najboljše zadeve, se naučimo, kaj je za nas najbolje, poiščemo pomanjkljivosti _ tu vidimo zbir znanja. Želimo si, da bi center postal del našega delovnega procesa, da bi se vsi zaposleni zavedali, da učni center lahko veliko prispeva k njihovemu razvoju, da se lahko nekaj naučijo in pridobijo potrebna znanja.« 'Ji 1 Pogovor Mag. Irena Praček, Agencija za energijo Slovenski trg je primerljiv s tujimi Čeprav še težko govorimo o vzpostavitvi enotnega evropskega energetskega trga, je vendarle povezovanj vse več. Tako bo v drugi polovici februarja na slovenski borzi že možno trgovati z elektriko na enotni platformi vse do Francije, med drugim napoveduje mag. Irena Praček, direktorica Agencije za energijo. Besedilo: Brane Janjic — Foto: Arhiv Agencije za energijo MAG. iRENA praöek sodi v krog tistih strokovnjakov, ki imajo za sabo dolgo kilometrino in zelo dobro poznajo področje energetike in energetske zakonodaje, saj je sodelovala že pri pripravah na ustanovitev slovenskega energetskega regulatorja, se po ustanovitvi Agencije v njej zaposlila in jo od srede leta 2004 tudi uspešno vodi. Z njo smo se tokrat pogovarjali o aktualnih izzivih in nalogah, ki jih je Agenciji prinesel novi energetski zakon, o konkurenčnosti slovenskega energetskega trga in o nastajanju evropskega trga ter pripravah na novo regulativno obdobje. Agencija za energijo je z novim energetskim zakonom dobila številne nove zadolžitve. Na katerem področju je največ sprememb in kako ste se lotili izvajanja teh novih nalog? Nove naloge zajemajo predvsem zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom, reguliranje toplote in drugih energetskih plinov, potrjevanje naložbenih načrtov operaterjev sistema ter nadzor nad zakonitostjo dela izvajalcev energetskih dejavnosti in nadzor energetskega trga. Nove naloge so nadalje še certificiranje operaterjev prenosnih sistemov, pristojnosti na področju učinkovite rabe energije, skrb za odjemalce in povečan obseg mednarodnih obveznosti na ravni EU. Spremembe so torej na vseh teh področjih, priprave na nove naloge pa potekajo v okviru obstoječih kadrovskih virov, kar postaja vse večja ovira. V programu dela za leto 2015, ki je v postopku sprejemanja v državnem zboru, so zato predvidene tudi nujne kadrovske okrepitve, saj brez njih ne bomo več mogli učinkovito izvajati vseh naših nalog. Ob tem gre tudi poudariti, da smo doslej pripravljali in sprejemali le splošne akte, ki se nanašajo na določitev in obračunavanje omrežnine ter na določanje deležev posameznih proizvodnih virov električne energije in na način njihovega prikazovanja, skladno z novim zakonom pa moramo pripraviti še vrsto novih splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil. Na vseh področjih gre za uskladitev obstoječih Pogovor Mag. Irena Praček, Agencija za energijo Prihranki. Na trgu zemeljskega plina za gospodinjske in male poslovne odjemalce najvišje ponujene cene še vedno za več kot 40 odstotkov presegajo tiste iz najugodnejših rednih ponudb. Pri dobavi električne energije so te razlike manjše, niso pa zanemarljive. Povprečen potencial letnega prihranka za odjemalca električne energije s povprečno slovensko porabo, ki še ni zamenjal dobavitelja, je še zmeraj večji od mesečnega stroška za energijo. ali pripravo novih splošnih aktov skladno z novim zakonom, prehodna obdobja za sprejem večine teh aktov pa se iztečejo že letos. Skupno bo tako morala agencija sprejeti 24 splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil, poleg tega pa bomo morali izdati še približno 140 soglasij k splošnim aktom izvajalcev gospodarskih javnih služb na energetskem trgu in na področju oskrbe s toploto. Agencija za energijo vsako leto pripravi pregled dogajanj na slovenskem energetskem trgu. Kako ocenjujete njegov dosedanji razvoj? Ali je zagotovljena potrebna konkurenčnost in ali je slovenski trg primerljiv z tujimi trgi? Katere so poglavitne pomanjkljivosti, ki jih bo še treba odpraviti? V agenciji ugotavljamo, da je slovenski energetski trg precej dinamičen in odziven, kar kaže tudi na dokaj veliko konkurenco. Povprečne cene na trgu se ob relativno nizkih nabavnih cenah energije znižujejo in počasi približujejo najugodnejšim. Glede stopnje konkurenčnosti na velepro-dajnih trgih ugotavljamo, da so indeksi tržne koncentracije še vedno visoki, se pa znižuje- jo. Razmere so nekoliko boljše na trgu elektrike, se pa indeksi v zadnjem obdobju izboljšujejo predvsem za trg zemeljskega plina. Najpomembnejša naloga energetskega regulatorja je, da pripravi pravila, ki omogočajo obstoj in razvoj energetskih trgov, in to je narejeno. Naši trgi so glede večine pokazateljev primerljivi s tujimi trgi, imamo pa nekaj specifičnosti, ki ne delujejo spodbudno in na katere ni moč vplivati, in mednje zagotovo sodi majhnost našega trga. Vsekakor pa sedanje razmere na mednarodnih trgih z energenti lahko vidimo tudi kot veliko priložnost tako za dobavitelje in trgovce kot tudi za odjemalce. Na maloprodajnem trgu postaja vse pomembnejši tržni boj za tiste odjemalce, ki od odprtja trga še niso zamenjali dobavitelja. Mednje sodi tudi večina gospodinjskih odjemalcev, ki so zaradi neaktivnosti še zmeraj relativno drago oskrbovani. Hkrati pa ugotavljamo, da odjemalci skorajda ne izkoriščajo možnosti doseganja boljših dobavnih pogojev pri obstoječem dobavitelju. Vsekakor pa se cene zaradi konkurence še niso zbližale do te mere, da ne bi bilo več mogoče dosegati bistvenih prihrankov. Kako naj bi ob tem na konkurenčnost vplivala napovedana združitev nekaterih obstoječih prodajnih podjetij? Načeloma pomeni več ponudnikov večjo konkurenco in s tem pričakovan boljši izplen za odjemalce. Se pa seveda tudi dobavitelji v prizadevanjih za poslovno uspešnost prilagajajo razmeram na trgu in s tega vidika takšne odločitve ne morejo biti presenečenje. Manjši ko so dobavitelji, manj je ob takih načrtih nevarnosti za poslabšanje konkurenčnosti na trgu. Pri večjih, z večjimi tržnimi deleži, pa je treba pretehtati več dejavnikov in zato je potrebno tudi pridobiti dovoljenje Agencije za varstvo konkurence. Za konec leta 2014 je bila napovedana delna vzpostavitev enotnega evropskega energetskega trga, a do tega še ni prišlo. Kakšni so nadaljnji koraki na tem področju in kakšne prednosti naj bi spajanje trgov prineslo slovenskim odjemalcem? Skupne usmeritve za vzpostavitev enotnega evropskega energetskega trga se postopno, vendar vztrajno preoblikujejo v pravila na ravni Evropske unije. Regulatorji smo tako skupaj z Acerjem dokončno uskladili usmeritve za do- »Slovenska posebnost je majhnost trga, ki prinaša specifičnosti, na katere pa ni mogoče vplivati.« ločitev in dodeljevanje čezmejnih prenosih zmogljivosti. Te usmeritve bodo izdane kot omrežna pravila po Uredbi ES 714/2009, veljati pa bodo začela v drugi polovici tega leta. Hkrati operaterji prenosnih omrežij in borz intenzivno pripravljajo sporazume, ki bodo omogočili izvajanje spajanja trgov držav na severni italijanski meji. V drugi polovici februarja bo tako na slovenski borzi že možno trgovati z elektriko na enotni platformi vse do Francije. Sorodne dogovore pripravljamo tudi na meji z Avstrijo, kjer pa projekt spajanja trgov v regiji CEE ne poteka povsem po načrtih. Zato smo v agenciji začeli dvostranske dogovore z avstrijskim energetskim regulatorjem, da bi omogočili vključitev te meje v pravila, ki bodo veljala na italijanski meji. S tem dogovorom bi omogočili nižje stroške za ELES in tudi za trgovce v Sloveniji, saj bi poenostavili in izničili razlike med regijskimi postopki. Prav tako potekajo dogovori s hrvaškim regulatorjem o vključitvi njihovega trga v eno od EU regij, CSE ali CEE, prek Slovenije. Ugotavljamo, da je že dosedanje spajanje slovenskega trga z italijanskim pripomoglo k večji likvidnosti in predvsem k realnim cenovnim signalom. Cene na slovenski borzi so namreč s tem postale odraz gibanja cen glede na ponudbo in povpraševanje v širši regiji. Agencija je konec minulega leta objavila tudi Akt o metodologiji za pripravo in oce- nitev naložbenega načrta obeh prenosnih operaterjev. So v metodologiji predvidena kakšna nova izhodišča oziroma katerim ciljem naj bi operaterja pri pripravi naložbenih načrtov sledila tudi v prihodnje? Objava Aktov o metodologiji za pripravo in ocenitev naložbenega načrta obeh elektroope-raterjev pomeni velik korak naprej pri načrtovanju regulativnega okvira oziroma upravičenih stroškov posameznega elektrooperaterja, sistemskega in distribucijskega. V naložbenem načrtu elektrooperater podrobneje razkrije in finančno ovrednoti naložbe iz desetletnega razvojnega načrta, ki jih bo izvajal v obdobju naslednjega regulativnega okvira. Razvojnemu vidiku, ki izhaja iz skladnosti z razvojnimi načrti elektrooperaterjev in je bil pri načrtovanju regulativnega okvira upoštevan že doslej, so bila dodana nova izhodišča. Ta temeljijo na razpoložljivih virih financiranja in na presoji ekonomske učinkovitosti posameznih naložb oziroma naložbenega načrta kot celote. Metodologija za pripravo naložbenega načrta je zastavljena dovolj splošno, da zajame naložbe v novogradnje, rekonstrukcije in odkup energetske infrastrukture za vse osnovne tipe naložb, kamor sodijo tudi naložbe na področju obratovanja. Sistemski in distribucijski operater morata prvi naložbeni načrt za obdobje 2016-2018 pripraviti in predložiti agenciji do 10. aprila letos in tega bomo nato presojali v postopku priprave regulativnega okvira za navedeno naslednje regulativno obdobje. Agencija je doslej objavila kar nekaj posvetovalnih dokumentov, predvsem s področja uvajanja novih energetskih storitev Kako se je obnesla praksa tovrstnega usklajevanja dokumentov? Jo boste nadaljevali tudi v prihodnje? Agencija izvaja javna posvetovanja na podlagi dolgoročne strategije skladno z modelom AREDOP oziroma modelom aktivnega reguliranja energetskih dejavnosti in omrežij prihodnosti. Naš cilj je pravočasno razviti in uveljaviti ustrezne spremembe v metodologiji reguliranja ter odpravljanje regulatornih ovir na vseh tistih področjih trga, ki so predmet pospešenega razvoja. Mednje vsekakor sodijo področja naprednih sistemov merjenja, pametnih omrežij in novih energetskih storitev, na primer prilagajanje odjema, elektromobilnost in tako dalje. Rezultat tovrstnih javnih posvetovanj so po navadi sicer neobvezujoča stališča in usmeritve, ki pa imajo po dosedanjih izkušnjah precejšnjo težo. Letos agencija načrtuje objavo smernic oziroma stališč na področju elektromobilnosti, pametnih omrežij ter učinkovite izmenjave podatkov o proizvodnji iz obnovljivih virov in v soproiz-vodnji z visokim izkoristkom. Nadaljevati želimo tudi posvetovalni proces na področju prilagajanja odjema s ciljem oceniti potencial morebitnega uvajanja dinamičnih tarif za uporabo distribucijskega omrežja. Z dejavnostmi bomo torej nadaljevali, na dinamiko našega dela na tem področju pa žal vplivajo tudi že omenjene kadrovske težave, s katerimi se soočamo že nekaj časa. ■ Iz sveta Dejstva, zgodbe in novosti zunaj naših meja Sončne TE postajajo vse učinkovitejše Sončne termoelektrarne postajajo čedalje učinkovitejše. Skupina raziskovalcev na Univerzi San Diego, Kalifornija, je razvila nov nanomaterial, ki bo omogočil, da bodo sončne TE absorbirale in pretvorile več kot 90 odstotkov zajete sončne svetlobe v toploto. To bo v prihodnosti najbrž pomenilo velik prodor na področju izkoriščanja sončne energije. Novi nanomaterial bo pripomogel tudi k zmanjšanju stroškov vzdrževanja, s čimer bodo sončne TE postale bistveno bolj zanimive. Nuklearke v svetu Več kot 400 jedrskih elektrarn na svetu proizvede več kot 10 % vse električne energije. Rekdorder Francija: 75 % elektrike iz jedrskih elektrarn. Proizvodnja električne energije: 1 — Termoelektrarne 2 — Hidroelektrarne 3 — Jedrske elektrarne Kitajska občutno povečuje število nukleark Kitajska ima trenutno nameščenih za 19,1 GWe jedrskih proizvodnih zmogljivosti, ki naj bi se do leta 2020 skoraj potrojile in zvišale na 58 GWe. S tem bo Kitajska za ZDA in Francijo postala tretja največja jedrska država na svetu. Zaradi hitro naraščajočih potreb po električni energiji se potrebe po novih elektrarnah povečujejo še zlasti na vzhodni obali, čeprav izvajajo veliko študij glede možnosti za gradnjo novih jedrskih elektrarn tudi v notranjosti. Tri največje »jedrske« države do leta 2020 1 — ZDA 2 — Francija 3 — Kitajska Norveška bo dokapitalizirala Statkraft Norveška vlada je pred kratkim sprejela odločitev o povečanju kapitalskega deleža v energetski multinacionalki Statkraft, ki je vodilna evropska družba pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov. Cilj dokapitalizacije je utrditi sloves največje proizvajalke iz obnovljivih virov tudi globalno, pri čemer naj bi v naslednjih letih še okrepili naložbe v hidro in vetrno energijo, daljinsko ogrevanje in druge oblike proizvodnje iz obnovljivih virov. Tako naj bi za naložbe v obdobju 2016 do 2018 namenili kar 60 milijard norveških kron, poleg objektov na Norveškem pa naj bi gradili še drugod po Evropi ter na hitro razvijajočih se trgih Azije in Južne Amerike. Norveška naj bi za dokapitalizacijo sicer namenila 10 milijard kron, od tega pet milijard z neposrednim vložkom, pet milijard pa preko odpovedi prihodka iz pričakovanih dividend v prihodnjih letih. Avstralci navdušeni za sončno energijo Avstralski statistični urad poroča, da že vsako peto gospodinjstvo izrablja sončno energijo, pa naj bo to za pridobivanje električne energije ali pa pripravo tople sanitarne vode. Še pred tremi leti je sončno energijo v te namene izkoriščalo le pet odstotkov avstralskih gospodinjstev, danes pa je takšnih že 19 odstotkov. Sončne energijo najbolj izrabljajo v južni Avstraliji, kjer ima že skoraj četrtina vseh gospodinjstev lastno mini sončno elektrarno. V Avstraliji pričakujejo, da se bo navezanost na sončno energijo v prihodnje še povečevala. Kljub temu so njihovi rezultati že zdaj več kot impresivni. Za primerjavo: v ZDA sončno energijo izkorišča le okoli 0,4 odstotka gospodinjstev. ZDA — 0,4 % i^r Avstralija — 19 % Iz sveta Dejstva, zgodbe in novosti zunaj naših meja Začetek gradnje TE Kostolac B V okviru sporazuma o srbsko-kitajskem gospodarskem sodelovanju je bil konec minulega leta podpisan tudi sporazum o sofinanciranju gradnje tretjega 350 MW bloka v termoelektrarni Kostolac B ter o razširitvi in posodobitvi proizvodnje v premogovnem kopu Drmno. Projekt, katerega vrednost je ocenjena na 715 milijonov dolarjev in za katerega naj bi bilo za 608 milijonov ugodnih posojil s strani kitajskih bank, naj bi začeli izvajati letos. Zagon nove termoelektrarne pa je načrtovan za leto 2019. S tem naj bi poleg dragocenih dodatnih kilovatov električne energije in povečanja zanesljivosti delovanja srbskega elektroenergetskega sistema zagotovili tudi okoli 500 novih delovnih mest. Energetsko premalo izrabljena Mura Na Muri obratuje vrsta hidroelektrarn, a reka je energetsko izrabljena le na območju Avstrije. Zadnja HE Spielfeld je zgrajena tik pred odsekom, kjer postane struga Mure obenem tudi državna meja med Avstrijo in Slovenijo. V Avstriji samo nizvodno od Gradca do meje s Slovenijo v Šentilju obratuje šest hidroelektrarn pretočnega tipa v podobnih topografskih, geografskih in geoloških razmerah, kot jih imamo v slovenskem porečju reke Mure. Tovrstni objekti na reki Muri imajo multidisciplinarni značaj in so pomembni ne samo za energetiko, ampak tudi za kmetijstvo in gozdarstvo, okoljevarstvo in gospodarstvo (namakalni sistemi, črpališča, naravni parki, ribištvo, turizem in rekreacija, gospodarski učinki ...). 4 'v > V Maroku največje vetrno polje v Afriki Na vetrnem polju (projekt Tarfaya), ki je postavljeno v Maroku ob južni obali Atlantika, so proti koncu minulega leta začeli s proizvodnjo električne energije. Več kot 130 vetrnih turbin se razteza prek 8800 hektarjev površine, vsaka od njih pa ima nazivno moč 2,3 megavata. S to proizvodnjo naj bi pokrili potrebe po električni energiji za kar 1,5 milijona afriških domov. Za Maroko, ki je z naravnimi viri sicer zelo osiromašen in mora večino fosilnih goriv uvažati, je energija iz obnovljivega vira še posebej dragocena, saj pomeni tudi precejšnje prihranke. Pridobivanje električne energije na Škotskem v prvi polovici leta 2014: 10,3 TWh Vetrne in hidroelektrarne 7,8 TWh Nuklearke 5,6 TWh Termoelektrarne na premog 1,4 TWh Plinske elektrarne Z obnovami do večjih izkoristkov TE Z obnovami osnovne opreme je mogoče izkoristke termoelektrarn precej povečati. V termoelektrarni Ibbenbüren v bližini Münstra v Nemčiji so na primer s prenovo turbine maksimalni izkoristek uspeli povečati za več kot 10 odstotkov. Namestitev nekaterih novih komponent, kot so na primer asimetrično oblikovane lopatice, namreč omogočajo občutno manjše izgube pretoka. Z novo zasnovo tesnjenja visokotlačne turbine pa je mogoče zagotoviti, da mimo turbine uhaja tudi do 30 odstotkov manj pare, kar vse vpliva na večjo učinkovitost in boljše proizvodne izkoristke. Škoti stavijo na veter Škotska naj bi si do leta 2020 zagotovila oskrbo z električno energijo v celoti iz obnovljivih virov in kot kaže, jim bo to tudi uspelo. Konec leta 2013 je delež OVE pri proizvodnji električne energije znašal že 44,4 odstotka, podatki iz prve polovice minulega leta pa kažejo, da se je ta delež še povečal. Dve tretjini energije iz obnovljivih virov sicer prispevajo vetrne elektrarne, četrtina na ta način pridobljene elektrike pa pride iz hidroelektrarn. Delež vetrne elektrarne v skupni mešanici energentov naj bi se v naslednjih letih še povečal, saj je škotska vlada oktobra lani prižgala zeleno luč tudi za postavitev 500 vetrnic v štirih vetrnih parkih ob škotski obali. Izraba sončne energije in biomase je za zdaj na Škotskem še v povojih, vendar poznavalci ocenjujejo, da imata tudi ta dva vira dobre obete za prihodnost. Portret Vodja projekta izgradnje Voditi utečeno ekipo je čast Uspešna izvedba projekta je odvisna od vseh, ki so vanj vključeni. Delo vodje projekta za izgradnjo daljnovodne povezave je zahtevno in dinamično. Besedilo: Miro Jakomin — Foto: Osebni arhiv $z izgradnjo 110 kV daljnovoda med RTP Železniki in RTP Bohinj, ki bo predvidoma končana do konca tega leta, se bo zaključila 110 kV elektroenergetska zanka Gorenjske. Na ta način bo omogočena trajna, kakovostna in zanesljiva oskrba odjemalcev električne energije v obeh dolinah, predvsem pa bo omogočen nadaljnji razvoj Selške in Bohinjske doline,« je pojasnil inženir elektrotehnike Tomaž Sitar iz Elektra Gorenjska, vodja projekta za izgradnjo omenjene daljnovodne povezave. Delo vodje projekta za izgradnjo 110 kV distribucijske daljnovodne povezave Železniki-Bohinj je zahtevno in dinamično. Ključno je poznavanje terena, predvsem pa dober odnos z lastniki zemljišč, kjer se bo gradila 19 kilometrov dolga daljnovodna povezava, tako imenovana gorenjska zanka. Tomaž se je v Elektru Gorenjska zaposlil leta 2006. Dve leti je opravljal delo v daljinskem centru vodenja, pozneje je prevzel delo v službi za investicije. Ko je postal vodja projekta izgradnje 110 kV distribucijske povezave Železniki-Bohinj, ga je delo, ki je izjemno operativno, terensko in malce nepredvidljivo, še bolj pritegnilo. »Elektroenergetika, v povezavi z večjimi projekti na terenu, me privlači že od mladih let. Mislim, da je za takšen poklic pomembno imeti do dela pozitiven inženirski pristop. Portret Vodja projekta izgradnje Posel mi omogoča, da sem lahko bolj ustvarjalen, da stvari, ki so povezane z investicijami, optimiziram. Veliko mi pomeni tudi to, da lahko pri svojem delu spremljam razvoj tehnologije, saj me novosti s področja elektrotehnike še posebej zanimajo. V zadovoljstvo in čast mi je, da lahko sodelujem pri projektih, s katerimi našim odjemalcem zagotavljamo zanesljivo in kakovostno oskrbo z električno energijo,« je povedal Tomaž. Kot vodja projekta izgradnje 110 kV distribucijske povezave Železniki-Bohinj je Tomaž v letih od 2006 do 2013 sodeloval pri dogovorih z občinskimi upravami omenjenih občin, pri predstavitvi projekta lokalnim skupnostim, pripravi projektne dokumentacije, pripravi občinskega prostorskega načrta, javni razgrnitvi projekta, pridobivanju soglasij, pobiranju služnosti, pridobivanju soglasij, gradbenega dovoljenja in pri drugih potrebnih korakih. Poleg vodenja omenjenega projekta opravlja tudi delo odgovornega nadzornika. Kot je ob tem poudaril, brez dobro delujočega tima projekta ni mogoče kakovostno izpeljati. Pri tem je zelo pomembno usklajevanje in delo celotne skupine. Pri urejanju lastniških pravic z lastniki zemljišč ima Tomaž veliko dobrih izkušenj, pri svojem delu pa je denimo naletel tudi na primer, ko je lastnik zemljišča, radiestezist, želel določiti mejo kar s svojim nihalom v prepričanju, da mu to vedno pove tisto, kar je zanj najboljše. Tomaž mu je le s težavo dopovedal, da tako pač ne gre in da mora to delo opraviti geodet. Sicer pa Tomaž v prostem času zelo rad kolesari, teče, hodi v hribe, smuča, se potaplja in še kaj bi se našlo. K različnim telesnim aktivnostim spodbuja tudi svojega ii-letnega sina Andraža. V športu najbolj uživa, kadar se spoprijema s kakšnimi večjimi izzivi. Lani je na primer prekolesaril 200 kilometrov od Tržiča do Dajle pri Novigradu. Šport mu nudi sprostitev in novo energijo, ki jo potrebuje za delo v službi. Dodatno pa si moči nabira tudi kot pevec v pevskem zboru KUD Triglav Duplje. ■ »Elektroenergetika, v povezavi z večjimi projekti na terenu, me privlači že od mladih let. Mislim, da je za takšen poklic pomembno imeti do dela pozitiven inženirski pristop.« Tomaž Sitar 1 — »Brez dobro delujočega tima projekta ni mogoče kakovostno izpeljati,« poudarja Tomaž Sitar. 2 — »Posel mi omogoča, da sem lahko bolj ustvarjalen,da stvari, ki so povezane z investicijami, optimiziram.« 3 — Tomaž Sitar k športu spodbuja tudi svojega 11-letnega sina. Nagradna križanka Elektro Maribor ISTA ŠTEVILKA POMENI ISTO ČRKO SOBO-SLIKAR RITMIČNO KRČENJE CEVASTIH ORGANOV REKA NA PIRENEJSKEM POLOTOKU V LITURG. SVETA POPOTNICA ANTIČNO PRISTANIŠČE PRI RIMU GANTSTVO NAŠA GLASBENA SKUPINA SULTANOV URADNI RAZGLAS NIČVREDNI, MALO-VREDNI LJUDJE 10 PRSNI OKLEP BREZ ROKAVOV KMETJE V LAKONIJI MESTO V OHIU, ZDA SREDIŠČE VRTENJA B6 FRANC. FILOZOF (HIPPOLYTE) IVO JAN VRBA IVA (NAREČNO) EGIPČANSKO BOŽANSTVO OSEBA IZ OTHELLA K(O)L SLADEK JUŽNI SADEŽ FRNIKOLA LASTNIK LADJEVJA 11 DELPO-STELJNINE ANTIMON MOČNO ČUSTVO VERSKA LOČINA AM. FILM. IGRALKA PARKER FR. PEVKA (PATRICIA) POKRAJINA V GRČIJI DELO S STRGALOM TRINIDADSKI ATLET BOLDON ŽELEZO ZA POLTON ZNIŽANI D ATENSKI VOJSKOVODJA IN DRŽAVNIK UNESEK, KALO KONEC POLOTOKA GORSKE REŠEVALNE SANI STAVBENIK NORDIJSKA BOGINJA MORJA STAREŠINA Iskano geslo nagradne križanke iz prejšnje številke je bilo Tradicija, prenos, prihodnost. Največ sreče pri žrebanju so tokrat imeli Marija Puhan iz Zgornje Pod-velke, Valentina Grad iz Dola pri Ljubljani in Tone Treven iz Zgornje Besnice. Nagrajenci bodo nagrade podjetja ELES prejeli po pošti. Novo geslo s pripisom nagradna križanka pričakujemo na naslovu uredništva Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, najpozneje do 3. aprila 2015. Spomini Hidroelektrarna Završnica 5 2 1 4 3 6 7 9 8