Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
-1
«*ZcA
J U G O S LAV I &JAbi
c/ S
n a
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
56.
KOS.
LJUBLJANA, dne 19. septembra 1931.
Letnik
II
VSEBINA:
356. Zakon o Narodni banki kraljevine Jugoslavije.
357. Pravilnik o znižani vožnji nezaposlenih delavcev.
358. Navodila za izvrševanje pravilnika o znižani vožnji no. zaposlenih delavcev.
359. Razne objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
356.
Mi
Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o Narodni banki kraljevine Jugosla-
• • >v
vije.
I.	ODDELEK.
1'' i r m a, u a m en, s e dež, trajanje. Firma.
Clen 1.
Narodna banka kraljevine Jugoslavije se imenuje tudi odslej »Narodna banka kraljevine Jugoslavije«. Noben denarni zavod in nobena banka v kraljevine ne sme imenu svoje firme dodajati besed: »Narodna banka« ne samih, ne v zvezi z drugimi besedami.
Namen.
Člen 2.
Narodni banki je namen:
1.	da skrbi, vršeč javno službo za državo, za denar ob pogojih, ugotovljenih z zakonom o denarju z dne 11. maja 1931.,** pričujočim zakonom in z zakonom o odobritvi pogodbe med dr»/avo in Narodno banko, in da
* »Slnžbene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. junija 1931., št. 137/XLV/307.
** »Službeni list« št, 165/32 iz leta 1931,
vzdržuje Stalnost in varnost denarja z vsemi tehničnimi sredstvi;
2. da dovoljuje in kontrolira kratkoročne kredite, potrebne za gospodarsko življenje države;
3. da podpira državo kot njen blagajnik in da ji. daje začasna posojila za potrebe blagajniške službe, kadar državni dohodki ne zadoščajo za poravnavo razhodkov.
Sedež.
Člen 3.
Sedež Narodne banke je v Beogradu. V ostalih krajinah kraljevine sme imeti Narodna banka svoje podružnice in agencije. Sedež podružnic in agencij odreja glede na obče koristi minister za finance sporazumno z Narodno banko. Prav tako odloča minister o opustitvi podružnic in agencij, če bi se za to pokazala potreba.
*
Trajanje privilegija.
Člen 4
Trajanje privilegija Narodne banke se določa na 30 let, začenši z dnem 28. junija 1931. do 28. junija 1961. opoldne. Če se do 31. decembra 1956. ne uredi položaj Narodne banke z zakonom za čas po letu 1961., se podaljša privilegij Narodne banke avtomatski za 5 let, začenši z dnem 29. junija 1961. Prav to velja, ko mine ta petletna doba, če se ne izda potrebni zakon pred 31. decembrom 1961. in tako dalje vedno za dobo petih let.
II.	ODDELEK.
Glavnica in rezervni zaklad.
Člen 5.
Glavnica banke znaša 180,000.000 dinarjev in je razdeljena na 60.000 delnic po 3.000 dinarjev.
Bančna glavnica se sme Sporazumno med državo in Narodno banko naknadno zvišati.
Člen 6.
Delnice se glasijo na ime; prenos delnic se sme vršiti samo po odobritvi Narodne banke.
Na ime države in državnih ustanov ne sme biti vpisanih skupaj več nego 20?/o bančne glavnice. Delnice se
1150
* ‘ * ‘ > ** •	«*
ne smejo glasiti na iipe riiti preiti v	roke	tujih držav-
ljanov.
Rezervni zaklad.
Clen 7.
Narodna banka ima svoj rezervni zaklad, ki služi za pokrivanje morebitnih izgub.
Za rezervni zaklad se odbija od čistega dobička vsakega poslovnega leta najmanj 5%, in sicer preden se porazdeli dobiček med delničarje. Ko doseže rezervni zaklad vsoto 300,000.000 dinarjev, se ta odbitek ne bo več izvrševal ali pa se sme znižati. Če odloči Narodna banka, da zviša rezervni zaklad nad 300,000.000 dinarjev, pripade od vsake svote, ki se izloči	za	rezervni	zaklad, ena
polovica državi, druga polovica	pa	se	vplača v rezervni
zaklad.
IH.	ODDELEK.
Področje banke.
Clen 8.
Narodna banka sme vršiti samo posle, ki so našteti y naslednjih členih.
Clen 9.
Služba, ki se tiče denarja.
Banka:
1. izdaja bankovce povsem ustrezno pogojem, predpisanim z zakonom o denarju z dne 11. maja 1931.;
2. daje v promet kovani drobiž povsem ustrezno pogojem, predpisanim z zakonom o denarju;
3. kupuje in prodaja zlato, kovano in v palicah, povsem ustrezno pogojem, predpisanim z zakonom o denarju;
4. kupuje in prodaja za gotovino v državi in v inozemstvu devize, bankovce, brzojavna nakazila, čeke in druge papirje z rokom na tri mesece, računši od dne nakupa ali prodaje.
f	Clen	10.
Dovoljevanje kratkoročnih kreditov, njih nadzorovanje in posli, ki so s tem v zvezi.
Banka:
1. eskomptira in reeskomptira, nakupuje in prodaja poslovne menice z najmanj tremi zanesljivimi podpisi in z rokom ne daljšim od treh mesecev. Namesto enega podpisa se smejo vzeti v zastavo blago, warranti ali vrednostni papirji, na katere se dovoljujejo posojila, če je ta zastava dana redno do zneska vrednosti predloženih menic.
Izjemoma sme Narodna banka eskomptirati tudi poslovne menice samo z dvema podpisoma, ob pogojih, ki jih določi upravni odbor banke;
2. eskomptira kupone državnih posojil ali posojil, zajamčenih po državi, če dospevajo ti kuponi v treh mesecih;
3. eskomptira in reeskomptira, kupuje in prodaja menice poljedelcev z najmanj tremi zanesljivimi podpisi in z rokom, ne daljši m. od devet mesecev, če so izdane te menice za potrebe proizvodnje in če v nobenem primeru ne predstavljajo imobilizacije in so poleg tega predložene po Privilegirani agrarni banki ali zvezi poljedelskih zadrug. Skupni znesek teh menic, eskompti-ranih ali kupljenih, ne sme znašati v bančni listnici nikdar več nego 25% skupnega zneska vseh poslovnih menic, eskomptiranih ali kupljenih po Narodni banki, ki jih ima ta v listnici}
56. kos
4. izdaja čeke, bančne naloge, kreditna pisma po naredbi ali na prinosnika, plačljive na pokaz na glavnem sedežu ali pri bančnih podružnicah;
5. izvaja viremente brzojavno ali pismeno;
6. sprejema brezobrestne vloge na tekoči ali žirovni račun proti izplačilu na zahtevo ali proti odpovedi in izdaja čekovne knjižice onim, na katerih ime se ti računi glasijo. Narodna banka sme državi plačevati obresti na denar, dobljen s tujimi posojili;
7. vrši dolžnost agenta ali korespondenta bank v kraljevini Jugoslaviji ali inozemskih bank;
8. dovoljuje posojila najdalj na tri mesece proti zastavi naslednjih vrednot:
a) zlata, kovanega ali v palicah, po obrestni meri, ki jo določi svobodno Narodna banka;
b) državnih obveznic in vseh drugih obveznic, če kotirajo te obveznice na kateri jugoslovanski borzi, če so pupilarno varne in če posojila ne presezajo 75% borzne vrednosti teh obveznic. Obrestna mera za ta posojila proti zastavi (lombard) je najmanj za 1% višja od obrestne mere po eskomptu;
c) warrantov, ki jih izdajajo javna skladišča kraljevine Jugoslavije in ki se glase na dinarje, če imajo dva zanesljiva podpisa in so plačljivi v državi najkesneje v treh mesecih. Upravni odbor banke določi skladišča, katerih warrante sme banka sprejemati v zastavo, in določi tudi vrsto blaga, za katero se smejo izdani warranti sprejemati v zastavo. Nobeno posojilo ne sme presezati 60% vrednosti blaga ob času, ko se posojilo dovoli. Upravni odbor odredi odstotek za vsako vrsto blaga. Minimalna brestna mera za posojila na warrante je obrestna mera po eskomptu za poslovne menice na 3 mesece.
Skupni znesek posojil na zastavo, označenih v odstavku b), in posojil na vvarrante, označenih v odstavku c), nikdar ne sme presezati 20% listnice Narodne banke.
Skupni znesek izplačanih ali dovoljenih kreditov bodisi po eskomptu bodisi s posojili na zastavo eni in isti osebi nikdar ne sme presezati dvajsetega dela skupnega zneska kreditov, dovoljenih po Narodni banki po eskomptu in na zastavo (po lombardu), razen če to upravni odbor banke dovoli s sklepom, sklenjenim z večino dveh tretjin prisotnih članov;
9. sprejema denar, papirje in druge vrednostne predmete v hranitev;
10.	izvršuje izplačila v državi in v inozemstvu.
f	Člen 11.
Blagajniška služba za državo in odobravanje posojil državi.
1. Narodna banka vrši na vsem ozemlju brezplačno blagajniško službo za državne ustanove; izvršuje brezplačno izplačila, ki jih zahteva služba državnih dolgov v državi in v inozemstvu; opravlja emisije državnih posojil in posojil drugih javnih ustanov; sprejema razpo-ložno gotovino glavne državne blagajne, ki preseza tekoče potrebe;
2. da se olajša redno plačevanje državnih razhodkov, kadar razhodki presezajo dohodke, daje banka glavni državni blagajni začasna brezobrestna posojila do višine največ 600,000.000 dinarjev. Ta posojila se morajo vrniti v najkrajšem času, najkesneje pa do 31. decembra vsakega leta; nikakor pa se ne smejo prenašati iz enega leta S prihodnje loto,
Clen 12.
Ostali posli.
Narodna banka je pooblaščena, da sme:
1. do višine glavnice in rezervnega zaklada kupovati državne obveznice in druge vrednostne papirje s stalnim dohodkom, na katerih zastavo se smejo dovoljevati posojila;
2. zaradi poravnave skupnega zneska obveznosti na pokaz v celoti ali deloma mobilizirati obveznice glavne državne blagajne, ki so preostanek prejšnjih posojil državi v obliki vrednostnih papirjev na največ tri mesece, nosijo obresti in jih prevzertiajo banke in druge denarne ustanove. Znesek in način vsake emisije določi upravni odbor Narodne banke;
3. imeti račune, dobivati kredite v inozemstvu in jih ukoriščati za posle, označene v členu 9. tega zakona;
4. sodelovati pri vseh mednarodnih organizacijah, ki se osnujejo zaradi sodelovanja med emisijskimi bankami in udeleževati se z glavnico pri banki za mednarodne obračune; reeskomptirati pri teh ustanovah svojo listnico poslovnih menic zaradi dobivanja kreditov, označenih v predhodnem odstavku;
5. sprejemati vloge inozemskih emisijskih bank ih banke za mednarodne obračune; nalagati te vloge bodisi v poslovne menice in druge kratkoročne vrednote, bodisi kot vloge na obresti pri domačih bankah. Noben posel te vrste ne sme biti sklenjen za dalj kakor tri mesece;
6. reeskomptirati ob pogojih, ustanovljenih s statuti, poslovne menice in vrednote, kupljene ustrezno odstavku 5. in dajati svoj žiro za vse posle, označene v tem odstavku.
Člen 13.
Posli, ki niso obseženi v členih 9., 10., 11. in 12. tega zakona, so prepovedani; če bi se taki posli vendarle podjeli, zadene povračilo morebitne škode banko in s tem ni odklonjena odgovornost po občih zakonskih predpisih.
Posebej (s pripombo, da naslednje prepovedi niso limitativne) je prepovedano Narodni banki:
1.	prevzemati jamstvo za državne bone in druge državne obveznosti kakor tudi za posoijla drugih javnih ustanov;
2: dovoljevati vladi neposredno ali posredno druga posojila razen onih, ki so označena v členu ll.} odstavku 2.;
'' 3, dovoljevati posojila neposredno ail posredno banovinam, občinam ali drugim upravnim edinicam;
4. eskomptirati listine, sestavljene sporazumno med podpisniki, ki pa nimajo poslovnih operacij za predmet;
5. udeleževati se poljedelskih, trgovinskih ali industrijskih podjetij razen onih, ki se bavijo z izdelovanjem bankovcev;
6. dovoljevati hipotekarna posojila ali sklepati pogodbe, ki imajo isti učinek, ali dovoljevati posojila na zastavo za daljši rok od onega, ki je označen v Členu 10.;
7. kupovati nepremičnine razen v primerih, označenih v členu 14., ali če bi to bilo potrebno za namestitev ali za stanovanja za njeno osebje;
8. kupovati svoje lastne delnice ali delnice katerekoli druge banke ali družbe, razeu delnic banke zu mednarodne obračune.
IV.	ODDELEK.
Zavarovanje in pravice Narodne
b a n k e.
Člen 14.
Da zavaruje svoje dvomljive terjatve, sme prevzemati Narodna banka dolžnikove nepremičnine in premičnine kot zastavo ali s prenosom. Tako pribavljena posestva se pa morajo prodati v najkrajšem roku, vsekakor pa najkesneje v treh letih.
Člen 15.
Narodna banka sme vsako zastavo, ki ji je dana za varnost posojila po eskomptu ali po lombardu, takoj prodati, če se posojilo ob pravem času ne vrne; pri tem ni dolžna, dolžnika opominjati niti pri sodišču predhodno zaprositi, da dovoli prodajo. Z zastavo so zavarovani dolžna glavnica, obresti in vsi stroški, povzročeni s prodajo zastave ali z uveljavljanjem jamstva.
Člen 16.
Narodna banka mora zahtevati ob roku poravnanje vseh svojih terjatev.
Pristojna sodišča morajo kar najhitreje izdati razsodbe o vseh sporih, uvedenih po Narodni banki za izplačilo ali ob poravnanju njenih terjatev. Oblastva, pristojna za izvršbo razsodb, morajo čimprej poslati v over-r jenem prepisu Narodni banki seznamek popisanih ali v prepoved vzetih stvari.
Člen 17.
Prodajo premične ali nepremične imovine bančnega dolžnika je treba razglasiti trikrat v »Službenih novi-nah«. Od dne poslednjega razglasa v »Službenih novinah« do dne prodaje ne sme miniti več ko 30 in ne manj nego 10 dni.
Razen tega je treba prodajo banki v vsakem primeru še posebej naznaniti, zavarovanim upnikom in soupravi-čencem pa samo, če imajo te osebe stalno bivališče v kraljevini, tako da jih je moči obvestiti, kdaj bo prodaja; ali pa se prodaja naznani namesto njim njih zastopnikom, ki imajo stalno bivališče v kraljevini, če so te osebe svoje zastopnike pravočasno prijavile oblastvu.
Člen 18.
Banka ima pravico, da iz vrednot, pri njej položenih ali zastavljenih, ali ki jih ima iz kateregakoli naslova v svojih rokah, prvenstveno sebe odškoduje za svoje terjatve, in to brez sodelovanja sodišča.
Člen 19.
Pravice in ugodnosti Narodne banke za poravnanje njenih terjatev se izvršujejo tudi, Če dolžnik umre ali če postane po zakonu nesposoben za upravljanje svojega premoženja; prav tako tudi, če bi se druga oseba sklicevala na kakršnokoli pravico ali zavarovanje, in to celo tedaj, če bi ta druga oseba bila lastnik vrednot ali imovine.
Člen 20.
Vsakdo, ki bi hotel dati v prepoved ali ustavitev vrednote (v denarju ali papirju), ki so položene pri banki, ali terjatve, ki se morajo glačati pri njej, se
mora obrniti do pristojnega sodišča, ki lahko dovoli prepoved ali ustavitev, toda brez škode za pravice banke. Banka pa je upravičena, položiti pri sodišču vrednote ali dotično vsoto terjatve ob stroških lastnika ali prejemnika pravice, toda pridrži svoje pravice.
Clen 21.
Ce lastnik vrednot, položenih pri banki, umre ali če pride v konkurz, morajo obvestiti zastopniki dedičev ali upravitelji mase o tem banko po sodišču in ji označiti osebe, ki smejo razpolagati s temi vrednotami. Če banka o tem ne bi bila obveščena, ni odgovorna za škodo, ki utegne nastati dedičem ali upnikom.
Člen 22.
Za vse spore, bodisi da jih ima banka z drugimi, ali da jih imajo drugi z banko, je pristojno trgovinsko sodišče v Beogradu, odnosno sedišče s sedežem v kraju, kjer je bančina podružnica.
To velja tudi za ustavitve in prepovedi, ki bi jih zahtevale banka in njene podružnica.
V.	ODDELEK.
Bankovci.
Člen 23.
Kazen kritja v zlatu in devizah, določenega z zakonom o denarju z dne 11. maja 1931., je Narodna banka dolžna, dopolniti kritje skupnega iznosa svojih obveznosti na pokaz s trgovinskimi in finančnimi vrednotami, dobljenimi iz poslov, označenih v členih 9., 10., 11. in 12. tega zakona. Izjemoma ostanejo prej državi dovoljeni predjemi za dopolnitev kritja do njih popolnega odpisa.
Člen 24.
Za izgubljene, uničene ali ukradene bankovce Narodne banke ne more nihče postavljati prepovedi niti zahtevati, naj se mu za te bankovce izroče novi. Raztrgane ali poškodovane bankovce zamenjuje banka po predpisih, ki jih izda minister za finance sporazumno z Narodno banko.
Člen 25.
Minister za finance odloča sporazumno z Narodno banko o tem, ali naj se vzamejo iz obteka bankovci enega tipa in naj se zamenjajo ti bankovci za bankovce drugega tipa.
Da se izvrši taka odločba Narodne banke, se morajo izdati tri objave v >Službenih novinah«, in sicer tako, da pretečeta od ene objave do druge najmanj dva meseca; z objavami se morajo pozvati imetniki bankovcev, ki se naj vzamejo iz obteka, naj jih predlože v zameno. Po treh letih od poslednje objave prestanejo biti bankovci, ki so se vzeli iz obteka, zakonsko plačilno sredstvo in jih Narodna banka ne zamenja več. Za znesek bankovcev, ki se po treh letih ne predlože v zameno, se obtek bankovcev zniža; ta vrednost pripade državi, ki jo uporabi za znižanje prejšnjih posojil, njej danih po Narodni banki.
Imetniki bankovcev, vzetih iz obteka, jih smejo predložiti glavni državni blagajni, ki jih izplača in uniči.
Clen 26.
Ponarejanje bankovcev in drobiža, dajanje v promet ponarejenega denarja in vobče vsako dejanje z namenom
pripraviti izdelovanje, izdelovati, pripraviti dajanje v promet in dajati v promet ponarejene bankovce ali ponarejen drobiž se kaznuje po odredbah kazenskega zakona.
VI. ODDELEK.
Častne pravice, oprostitev od d avš č i n, uporaba občega z a k o n o d a j s t v a na bank o.
Častna pravica.
Člen 27.
Narodna banka ima pravico, da ima na svojem pečatu grb kraljevine.
Oprostitev od davščin.
Člen 28.
Imovina in dohodki Narodne banke so oproščeni, dokler traja privilegij, vseh davkov, taks in davščin; istotako so oproščeni taks knjige in bančni zapisniki, kakor tudi vse listine, ki služijo za knjiženje v banki in njenih podružnicah in agencijah.
Denarne pošiljke med centralo Narodne banke, podružnicami in poedinimi državnimi ustanovami so oproščene poštnine.
Člen 29.
Dokler traja koncesija, poslopja banke, najsi so njena svojina ali pa so vzete v najem, ne smejo biti rekvirirana niti po oblastvu niti za katerokoli potrebo.
Uporaba občega zakonodajstva na banko.
Člen 30.
Določila trgovinskega zakonika o voditvi knjig se uporabljajo tudi na banko; toda banka sme vpisovati v dnevnik tudi samo skupne zneske po poedinih računih, kopije pisem in podrobne račune pa sme imeti na ločenih listih.
Knjige Narodne banke in izpiski iz knjig, podpisani, kakor se odredi s štatuti, imajo moč javnih listin.
Člen 31.
Odredbe zakona o delniških družbah, ki se ne proti-vijo temu zakonu, veljajo tudi za Narodno banko, razen člena 5. omenjenega zakona in ostalih odredb, ki so s tem členom v zvezi.
VII. ODDELEK.
Tedensko stanje, trimesečno poročilo, bilanca, poročila, objavljanje službenih poročil.
Tedensko stanje.
Člen 32.
Osmega, petnajstega, dvajset drugega in poslednjega dne vsakega meseca mora objaviti Narodna banka v »Službenih novinah« popoln pregled o svojih poslih v obliki, predpisani v dodatku A statutov banke. To tedensko stanje mora izkazovati poleg ostalih podatkov tudi razmerje kritja y zlatu in devizah do skupnega zneska bančnih obveznosti na pokaz, prav. taka tudi
višino obrestne mere po eskomptu in obrestne mere za posojila na zastavo (po lombardu).
Trimesečno poročilo.
Clen 35.
Vsake tri mesece mora objaviti Narodna banka v obliki bulletina poročilo o razvoju glavnih postavk bilance in o denarnem, finančnem in gospodarskem položaju države.
Šestmesečna bilanca.
b) potem % delničarjem, 2/s državi od vsote, ki omogoča, da se da delničarjem dividenda do 17 %;
c) nadaljnji ostanek, če fc>i se pokazal, se deli tako, da pripade delničarjem 'A, državi pa % od vsote, ki omogoča, da se da delničarjem dividenda do 20 odstotkov glavnice.
Od presežka, ki bi se pokazal tudi se po laki porazdelitvi, pripada delničarjem 1/io, državi pa 9u».
Dobiček, ki pripade državi, se uporabi za odpis ostanka prejšnjih predjemov, danih državi.
Clen 38.
Dividende se izplačujejo delničarjem v rokih in ob pogojih, ki jih določajo statuti banke.
Clen 39.
Ce se ne zahteva izplačilo dividende v petih letih, pričenši od dne, ki se je določil za njeno izplačilo, dividenda zastara. Ta dividenda pripade državi in se uporabi za odpis ostanka prejšnjih posojil državi.
Clen 34.
Tridesetega junija in tridefetprvega decembra vsakega leta sestavi upravni odbor banke bilanco in jo objavi v 20 naslednjih dneh, ko jo odobri nadzorstveni odbor.
Bilanca se sestavlja tako-le:
1. Premičnine in terjatve se ocenjajo po vrednosti na dan, ko se bilanca zaključi, nepremičnine se ocenjajo po kupni ceni, vzeti kot maksimum;
2. upravni stroški, izdatki za pomoči in druge socialne namene in amortizacije se odbijajo od kosmatega dobička.
Ob istem času kakor bilanca se objavlja vsako leto kot dodatek primerjalni pregled poslovnih uspehov predhodnih 5 let in leta, na katero se bilanca nanaša.
Poročilo.
Clen 35.
Statuti Narodne banke določijo obliko in način, kako je treba sestavljat; poročila upravnega in nadzorstvenega odbora Narodne banke
Objavljanje službenih poročil.
Clen 36.
Tedensko stanje se objavlja v »Službenih novinah:.
Letna bilanca in račun dobička in izgube se objavljata v »Službenih novinah«, poročila upravnega in nadzorstvenega odbora pa se natisnejo kot posebne brošure in se dajo delničarjem v bančnem poslopju na razpolago.
VIII.	ODDELEK.
Razdelitev dobička.
Clen 37.
Od čistega dobička, izkazanega v bilanci ob koncu leta, se:
1. odvzema najprej odstotek, določen v členu 7. za rezervni zaklad;
2. od ostanka se izvrši prva porazdelitev dobička med delničarje v znesku 6% glavnioe;
3. od ostanka se jemlje 30% za državo;
4. od tega, kar ostane, se dopolnjuje delničarjem dividenda v potrebni vsoti, tako da znaša do 10 odstotkov glavnioe;
5. oni del dobička, ki bi ostal razpoložljiv po porazdelitvi dividende 10%, se deli tako-le:
a)	% delničarjem, % državi od vsote, ki omogoča, da se d& delničarjem dividenda do 14%»
IX.	ODDELEK.
Izvršilni odbor, upravni o d b o r, n a d -z o r s t v e n i odbor, vladno nadzorstvo, z b o r d o 1 n i č a r j e v.
Clen 40.
Narodni banki načeluje guverner, ki ga podpirata dva podguvernerja. Ti trije sestavljajo obenem z dvema članoma upravnega odbora izvršilni odbor Narodne banke.
Banko upravlja upravni odbor, ki mu predseduje guverner.
Nadzorstvo nad banko vrši nadzorstveni odbor.
Nadzorstvo nad banko v imenu kraljevske vlade izvršuje vladni komisar.
Zbor delničarjev Narodne banke je njen vrhovni organ.
Guverner in podguvernerja.
Clen 41.
Guverner in oba podguvernerja Narodne banke morajo biti državljani kraljevine Jugoslavije in stanovati v Beogradu. Dokler traja njih služba, morajo posvetiti Narodni banki vso svojo delavnost. Ne smejo biti v državni niti v samoupravni službi kot aktivni uslužbenci, niti biti člani upravnega odbora katerekoli banke ali delniške družbe vobče, niti voditi katerokoli podjetje ali posel. Ce obstoji ob njih imenovanju katerikoli navedenih razlogov nezdružnosti, ne sme guverner ali podguverner svoje dolžnosti nastopiti. Ko preteče mesec dni po imenovanju, se smatra, da je guverner ali podguverner, za katerega obstoji razlog nezdružnosti, odstopil in na njegovo mesto se imenuje drugi.
Ce se postavi aktiven državni uradnik za guvernerja ali podguvernerja, se mu računi čas,, ki ga prebije v banki, kakor bi ga bil prebil v državni službi.
Ce se postavi upokojen državni uradnik za guvernerja ali podguvernerja, mu čas, ki ga prebije v banki, ne šteje za naknadno zvišanje pokojnine.
Guvernerju ali podguverner ju, ki bi bil na ta položaj postavljen bodisi kot aktiven, bodisi kot upokojen dr-
žavni uradnik, ne gre pravica do prejemkov iz državne blagajne, dokler traja njegov mandat.
Člen 42.
Guverner in podguvernerja se postavljajo na predlog ministra za finance s kraljevim ukazom.
Smejo se vzeti tudi izmed (Slanov upravnega odbora.
Člen 43.
Guverner in podguvernerja se postavljajo za šest let in smejo biti večkrat zopet imenovani. Plačo jim odreja upravni odbor Narodne banke ob začetku in za vse razdobje šestih let.
Guvernerja in podguvernerja je moči izmenjati s kraljevskim ukazom na predlog ministra za finance.
Člen 44.
Guverner načeluje Narodni banki in predseduje izvršilnemu odboru, upravnemu odboru in zboru delničarjev. Odreja izvršitev njih odločb; predlaga zboru delničarjev račune, zaključene po upravnem odboru; skrbi, da se uporabljajo odredbe zakona o Narodni banki, statutov in pravilnikov.
Guverner podpisuje vse spise, ki predstavljajo obveznosti za Narodno banko, toda ob sopodpisu njenega uradnika, ki ga v to pooblasti upravni odbor. Guverner sme pooblastiti podguvernerja, da podpisujeta vse spise ali listine namesto njega. Guverner sme ustaviti izvršitev odiločb izvršilnega odbora in jih predložiti v rešitev upravnemu odboru, ki ga je v takih primerih čimprej sklicati.
Zaustavljena odločba se sme izvršiti, če v 15 dneh ni o njej odločeno.
Statuti Narodne banke odrede podrobneje zakonsko pristojnost guvernerjevo, ki jo smejo tudi razširiti.
Člen 45.
Podguvernerja vršita dolžnosti, ki jih jima odrejajo guverner in statuti Narodne banke. Če je guverner zadržan, ga zastopa v vseh njegovih dolžnostih prvi podgu-verner, če je pa tudi ta zadržan, drugi podguverner.
Izvršilni odbor.
Člen 46.
Guverner in podguvernerja sestavljajo ob enem z dvema članoma upravnega odbora, ki jih ta ob pričetku vsakega leta odreja, izvršilni odbor Narodne banke. Izvršilni odbor sklepa z večino glasov; če je število glasov enako porazdeljeno, odloča predsednikov glas. Odbor upravlja vsakodnevne bančne posle. Preizkuša, sprejema ali odklanja prijave za dovolitev posojil po eskomptu ali v lombardu in predlaga, če prijavo odkloni, o tem poročilo upravnemu odboru. Nadzira poslovanje podružnic in agencij in skrbi za pravilnost njihovega poslovanja.
Izvršilni odbor postavlja in odstavlja osebje Narodne banke, razen glavnega ravnatelja in ravnatelja.
Izvršilni odbor odreja obrestno mero po eskomptu in po lombardu, ko je o tem zaslišal mnenje upravnega odbora. Pripravlja proračun in račune Narodne banke. Pripravlja predloge o pravilnikih za notranjo službo. Pripravlja vobče vse predmete, ki se morajo predložiti upravnemu odboru in zboru delničarjev. Predstavlja Narodno banko y vseh sodnih sporih potem, ko je izdal
upravni odbor svojo odločbo, opravlja vse posle postopanja in podjema vse ukrepe za zaščito koristi banke.
Upravni odbor sme dajati izvršilnemu odboru tudi druge pravice.
Guverner sme ustaviti izvršitev odločb izvršilnega odbora skladno z odredbami člena 44. tega zakona.
Člen 47.
Če izvršilni odbor ni popoln, ker je njegov član za daljši čas zadržan, odredi guverner drugega člana upravnega odbora, da ga začasno v dolžnosti zastopa.
Uprayni odbor.
Člen 48.
Upravni odbor Narodne banke sestavljajo guverner kot predsednik, dva podguvernerja in 21 odnosno 22, 23 ali 24 članov po tem, ali so guverner in podguvernerja izbrani izmed članov upravnega odbora ali ne. Člani upravnega odbora se volijo za šest let in smejo biti večkrat izvoljeni; biti morajo državljani kraljevine Jugoslavije in poznati trgovinska, industrijska, finančna in poljedelska vprašanja. Člane upravnega odbora voli redni zbor delničarjev, in sicer 12 članov, ki stalno bivajo v Beogradu, ostale pa iz drugih krajin kraljevine.
Člen 49.
Dokler traja njih mandat, ne smejo biti člani upravnega odbora v državni niti v samoupravni službi kot aktivni uslužbenci, niti biti v katerikoli drugi banki ravnatelji, podravnatelji ali oddelkovni šefi.
Člani upravnega odbora dobivajo za svoje delo samo stalno letno nagrado.
Člen 50.
Upravni odbor Narodne banke se obnavlja vsaka tri leta s polovico svojih članov. Zato se določi za prvikrat z žrebom, kateri člani upravnega odbora morajo po treh letih odstopiti.
Če se izprazni mesto člana upravnega odbora, razen primera obnovitve, se izvrši naknadna volitev. Vendar traja članu upravnega odbora, ki se izvoli na ta način, mandat samo do konca šestletne dobe.
Če se izprazni med letom več ko polovica mest članov upravnega odbora, je sklicati izredni zbor delničarjev, da opyavi naknadno volitev.
Člen 51.
Upravni odbor se sestaja eukrat na mesec, toda guverner ga sme sklicati, kadarkoli se za to pokaže potreba.
Za veljavno sklepanje je treba, da je prisotnih 12 članov. Sklepa se z večino glasov; če so glasovi razdelje ni, odloča glas guvernerjev.
0 sklepanju pri sejah se vodi zapisnik; razlogi za sklenjene rešitve se navedejo ob kratkem. Vsi navzočni člani podpišejo zapisnik.
Člen 52.
Upravni odbor je pristojen za reševanje vseh poslov banke, razen onih, ki so s tem zakonom odrejeni drugim organom. Odobruje zlasti proračun razhodkov Narodne
banke; odobruje pravilnike za notranjo službo; odloča o pravdah, ki naj jih banka pokrene ali ki so uvedene zoper banko; rešuje o smernicah, postavlja in odstavlja glavnega ravnatelja in ravnatelja. Odloča o sklepih izvršilnega odbora, ki jih je bil guverner ustavil skladno s členom 44* tega zakona. Statuti Narodne banke odrede podrobneje ostale pogoje, ob katerih vrši upravni odbor svojo dolžnost.
Nadzorstveni odbor.
Člen 53.
Nadzorstveni odbor je sestavljen iz sedmih članov, ki morajo biti jugoslovanski državljani in ki jih voli zbor delničarjev za tri leta.
Bančni statuti odrejajo, kako jih je voliti.
Nad^jrstveni odbor vrši občo kcntrolo nad vsemi posli banke. Zato ima pravico, zahtevati, naj se mu pokažejo vse knjige in drugi spisi. Vročiti se mu morajo vsi sklepi izvršilnega odbora ali upravnega odbora. Nadzorstveni odbor preizkuša bilanco in predlaga svoje poročilo rednemu letnemu zboru delničarjev.
Statuti Narodne banke določajo podrobneje ostale pogoje, ob katerih vrši nadzorstveni odbor svojo dolžnost.
Skupne odredbe za guvernerja, podguvernerja, člane upravnega in nadzorstvenega odbora.
Člen 54.
Guverner, podguvernerja in člani upravnega in nadzorstvenega odbora za obveznosti banke niso osebno zavezani. Odgovarjajo samo za vršitev svoje službe.
Člen 55.
Preden nastopi guverner svojo dolžnost, mora predložiti dokaz, da je lastnik 40 delnic Narodne banke, vsak podguverner, da ima 30 delnic, vsak član upravnega odbora pa, da ima 20 delnic.
Delnice guvernerja, podguverner jev in članov upravnega odbora služijo za njih varščino in se polože pri banki ter se jim smejo vrniti šele, ko se odobri bilanca onega poslovnega leta, v aterem jim je potekel mandat. Ta varščina se zaznamuje v bančnih knjigah.
Vladni komisar,
Olen 56.
Vladni komisar se postavlja na predlog ministra za finance s kraljevskim ukazom. Ima pravico, da se upre vsakemu postopanju, ki nasprotuje zakonom, statutom Narodne banke in njenim koristim kakor tudi občim koristim države.
Vladni komisar je državni uradnik, ki ima najmanj čin in prejemke načelnika v ministrstvu. Plača in ostale doklade gredo v breme Narodne banke.
Če je komisar za dalj časa zadržan opravljati svojo dolžnost, mu odredi minister za finance namestnika.
Člen 57.
Vladnemu komisarju gre pravica, da preizkusi ob vsakem času stanje poslov banke in da pregleda knjige in blagajnično stanje. Guverner mu mora dati na razpolago točen pregled bančnega stanja, kadarkoli to za-
• V izvirniku pomotoma: >... s členom 45.... c — Op. ured.
hteva. Vsaka odločba izvršilnega odbora se mu mora takoj pismeno vročiti. Vendar se mu vročajo sklepi o dovolitvah kreditov samo na njegovo pismeno zahtevo, in sicer z obveznostjo, da drži to priobčilo tajno.
Vladni komisar se udeležuje sej upravnega in nadzorstvenega odbora in zborovanj delničarjev. Ima pravico povzemati besedo, da poda svoje pripombe. Vsak sklep upravnega in nadzorstvenega odbora se mu mora pismeno vročiti.
Vladni komisar ima pravico in dolžnost bodisi med sejo ali zborom, bodisi pozneje ustaviti izvršitev vsakega sklepa ali razprave, ki jo smatra za nasprotujočo zakonom, statutom banke, njenim koristim ali državnim koristim. O tem takoj obvesti ministra za finance.
Če minister za finance v 15 dneh od dne ustavitve skl^>a po komisarju ne priobči banki svoje odločbe, se smatra, da ustavitev izvršitve po komisarju ne velja več, in Narodna banka sme izvršiti ustavljeni sklep.
Predstavnik ministra za trgovino in industrijo.
Člen 58.
Minister za trgovino in industrijo ima pravico, zahtevati od Narodne banke vsa pojasnila o poslih, ki se nanašajo na njeno kreditno politiko, in sicer po posebnem predstavniku, ki se za to specialno odredi. Ta predstavnik mora biti državni uradnik.
Eskomptni odbori.
Člen 59.
Poslovne menice, ki se predlože v eskompt, preizkušajo eskomptni odbori. Število članov teh odborov in način njih imenovanja, obseg njih dolžnosti in njih nagrade se odrede s statuti banke.
Zbor delničarjev.
Člen 60.
Zbor delničarjev mora biti vsako leto najkesneje meseca marca, izredni zbori delničarjev pa, kadar se pokaže potreba.
Kako se sklicujejo zbori, se določi s statutom.
Vsakih deset delnic daje na zboru pravico do enega glasu; vendar ne sme nihče imeti več nego 100 glasov, najsi ima delnic na svoje ime vpisanih kolikorkoli.
X.	ODDELEK.
Prest a nek koncesijo.
Člen 61.
Koncesija za službo Narodne banke sme prestati, preden mine ugotovljeni rok za trajanje privilegija, samo s pristankom države, ki se dd s kraljevskim ukazom na predlog ministra za finance in na podstavi odločbo, ki jo sklene z večino najmanj treh četrtin delničarjev, ki so glasovali, izredni zbor delničarjev, sklican posebej v ta namen.
Za sklepčnost je treba prisotnosti toliko delničarjev, da predstavljajo najmanj polovico društvene glavnice.
Člen 62.
Ko mine doba, za katero je dan privilegij, se izda, če se koncesija za službo Narodne banke niti molče niti
s posebnim zakonom ne obnovi, nov zakon, s katerim se odrede pogoji, ob katerih naj se odslej vrši služba, poverjena Narodni banki kraljevine Jugoslavije.
Člen 63.
Če ta koncesija prestane, bodisi preden izteče rok, bodisi potem, je uvesti likvidacijo.
Polovico likvidatorjev imenuje minister za finance, drugo polovico pa izredni zbor delničarjev.
Likvidatorji pripravijo predloge za ureditev razmerij, uvaževaje naslednja načela:
1. bankovci Narodne banke so zakonski denar kraljevine;
2. podloga Narodne banke kot sestavni del državne imovine in kot osnova denarnega sistema kraljevine*no sme biti vzeta med aktiva, ki naj se porazdele;
3. za pokritje obveznosti na pokaz se morajo določiti: a) preostanek prejšnjih posojil državi; b) preostanek začasnih posojil glavni državni blagajni ob tem času;
c)	najbolj likvidne postavke aktiv;
4. iz razpoložnega preostanka aktiv se potem izplačajo: a) družbena glavnica; b) skladi, ki pripadajo delničarjem;
5. preostanek aktiv se porazdeli med državo in delničarje v razmerju: 60% državi in 40% delničarjem;
6. v istem razmerju (60 : 40) se porazdeli tudi rezervni zaklad, osnovan po členu 8. pogodbe med državo in Narodno banko z dne 13. junija 1931. in popolnjevan po členu 7. tega zakona kakor tudi vsi drugi skladi, ki se niso osnovali izključno iz čistega dobička delničarjev.
Člen 64.
Predlog za likvidacijo se predloži izrednemu zboru delničarjev, sklicanemu posebej v ta namen. Na predlog ministra za finance se s kraljevskim ukazom dokončno vse odredi, kar se tiče likvidacije. Če nastane ob likvidaciji spor, se sme vložiti tožba pri državnem svetu, o čemer mora sklepati izredni zbor delničarjev z večino dveh tretjin navzočnih članov. O tako vloženi tožbi rešuje državni svet v obči seji.
XI.	ODDELEK.
Amortizacija bančnih delnic in listin.
Člen 65.
Delnice Narodne banke, kuponi, taloni in ostale listine, ki jih izdaja Narodna banka, ki pa so prešle, se smejo sodno amortizirati po predpisih, ki so niže razloženi.
Glede prešlih menic in čekov Narodne banke veljajo ustrezni predpisi meničnega zakona in čekovnega zakona z dne 29. novembra 1928.
Člen 66.
Za amortizacijo listin Narodne banke je pristojno trgovinsko sodišče v Beogradu, za listine podružnic pa je pristojno sodišče tistega kraja, kjer je podružnica.
Člen 67.
Amortizacijo pri sodišču sme zahtevati samo lastnik listine ali njegov zakoniti zastopnik, in sicer samo, Če ni listina že gred zahtevo po zakonu zastarala.
Spis, s katerim se pri sodišču zahteva amortizacija, mora obsezati:
1. prepis listine ali njeno glavno vsebino in razločevalne znake, kakršni so: ime listine, številko, datum, vrednost, ime tistega, ki se nanj glasi listina, prenose popolne ali bianco itd.;
2. opis dogodka ali načina, kako je listina prešla, ali kako se misli, da se je to zgodilo;
3. dokaze o lastninski pravici do listine in o dogodku, kako je listina prešla, ali, če dokazov ni, izjavo, da zahtevnik priseže na svoje navedbe.
Člen 68.
Spis se mora predložiti v dveh primerkih.
En primerek vroči sodišče Narodni banki za odgovor. Banka odgovori v 10 dneh. Tudi če banka dogovori ali če ne odgovori, ko mine ta desetdnevni rok, določi sodišče narok.
Člen 69.
Sodišče razsodi, da je zahteva upravičena:
1. Če je banka priznala, da obstoji taka listina, za katero se zahteva amortizacija; in pri tem
2. če je zahtevnik amortizacije dokazal vsaj verjetno; ali namesto tega
3. če zahtevnik amortizacije vztraja pri izjavi, da priseže, v katerem primeru sodišče ob tem pogoju tudi izda rešitev; ali namesto tega obojega pod 2. in 3.
4. če banka samh izjavi, da je zahteva upravičena.
Rešitev sodišče vroči tudi banki.
Člen 70.
Ko je ta rešitev izvršna (če je z njo zahtevniku naložena prisega, če tudi priseže ali če ga banka oprosti prisege) izda sodišče v »Službenih novinah« razglas, da bo po končanem postopanju listino amortiziralo, če se nihče ne zglasi za njenega lastnika v roku, ki še postavlja za to. Razglas se trikrat natisne v »Službenih no-vinahc
Člen 71.
Če se amortizirajo delnice, obvesti sodišče o tej amortizaciji tudi Narodno banko.
Narodna banka označi vselej, kadar se skliče zbor delničarjev, na koncu vabila ali takoj pod vabilom, za katere številke delnic je pri sodišču vložena zahteva, da se amortizirajo, kakor tudi, katere številke so že amortizirane,
,	Člen	72.
Za delnice znaša rok za amortizacijo eno leto in en mesec, za kupone pet let in en mesec; računi pa se:
1. pri delnicah od dne, ko je razglas tretjič izšel'v »Službenih novinah«;
2. pri kuponih za vsak kupon od dne, določenega za njegovo izplačilo, bodisi da je ta dan minil ali ne. Sam6, če je ta dan minil, ne sme biti ta rok krajši nego 180 dni izza dne, ko je razglas tretjič izšel v »Službenih novinah«.
Za talone znaša rok leto dni ter se računi od dne, ko je moči zanje dobiti nov kuponski list, bodisi zopet da je ta dan minil ali da ni. Samo, če je ta dan minil, ne sme biti rok krajši nego 180 dni izza dne, ko je razglas tretjič izšel v »Službenih novinah«. Vsekakor je treba, kadar kdo prejme novi talon, banki pokazati tudi delnico, na katero teče,
Za vse druge listine znaša rok 180 dni izza njih roka, če ga imajo, drugače pa od dne, ko je razglas tretjič izšel v iSlužbenih novinah«.
Člen 73.
Banka ne sme odreči izplačila kuponov, zato ker je kdo zahteval, da se amortizirajo, če tudi niso še končno amortizirani (člen 76.). Istotako ne sme odreči izdaje kuponskega lista na talon, ki se ji predloži, dasi tudi ta ni končno amortiziran. Naposled banka ne sme odreči izplačila ali izdaje druge vrednosti ua listine, ki jo za to predloži kdorkoli, ki s polnim ali bianco prenosom dokaže, da je lastnik listine. To sme pred končno amortizacijo banka storiti samo, ako je zahtevnik amortizacije pri sodišču izposloval tudi ustavitev; ustavitev pa se sme zahtevati in po sodišču dovoliti samo, ako so izpolnjeni pogoji za zahtevo ustavitve po zakonu o civilnem sodnem postopanju.
Člen 74.
Če se v postavljenem roku kdo zglasi za lastnika listine, ki naj se amortizira, in sodišču predloži listino samo ali dokazila, da ima listino, se ustavi nadaljnje postopanje o zahtevi amortizacije. Izda se potem rešitev zahtevniku amortizacije, Narodni banki in nastopivšemu lastniku. Zahtevnik amortizacije se s to rešitvijo napoti na pravdo zoper nastopivšega lastnika, listina ali dokazilo o njej pa se vrne lastniku, če ni zahtevnik amortizacije posebej izposloval ustavitve.
Člen 75.
Če se v postavljenem roku pri sodišču nihče ne zglasi za lastnika listine — ne predloži listine, sme zahtevnik amortizacije zahtevati, da se listina končno amortizira. Vlogi, s katero to zahteva, mora priložiti:
1. izvršno rešitev, s katero mu je amortizacija dovoljena;
2. vse tri številke ^Službenih novim?, v katerih je izšel razglas o amortizaciji;
3. potrdilo Narodne banke, da ni izplačala listine, za katero se zahteva amortizacija.
Člen 76.
Če tega ne priloži ali če bi banka že izplačala listino, sodišče zahtevo odkloni.
Če pa to priloži, izda sodišče rešitev, da se listina končno amortizira; ko je rešitev izvršna, rsy»glasi to trikrat v ^Službenih novinah«. Rešitev vroči tudi banki.
Člen 77.
Ko je rešitev o končni amortizaciji že pravnomočna, amortizirana listina nima nobene nadaljnje vrednosti proti banki, najsi je v čigarkoli rokah, a zahtevnik amortizacije sme poslej zahtevati, da mu banka izdaj novo delnico in da mu druge amortizirane listine, ki niso delnice, izplačaj ali mu izdaj vrednosti za nje.
Na izdani novi delnici bodi označeno, da je izdataa namesto amortizirane, po čigavi zahtevi in po kateri rešitvi.
Z delnico vred izda banka zahtevniku tudi kupone s talonom; če pa je zahtevnik z delnico vred amortiziral tudi kupone, mu banka kupone izplača v roku za amortizacijo kupona, in če je z delnico vred amortiziral tudi
talon, mu banka, izda nadaljnji kuponski list v roku za amortizacijo talonov, če se ji tedaj predloži tudi nova delnica za ta talon.
Istotako izda banka, če je amortiziran samo talon, v roku za amortizacijo talonov nov kuponski list samo tistemu, ki predloži delnico tega talona.
Člen 78.
Zahtevnik amortizacije mora, tudi dokler se amortizacija ne izvrši, izpolnjevati vse obveznosti, ki zadevajo imetnika one listine, za katero je zahteval, da se amor-tizira.
Člen 79.
Če zahtevnik amortizacije ne zahteva, da bi se končno amortizirali kuponi čez tri mesece, odkar sme to zahtevati, ali če po končno amortiziranih kuponih niti čez tri mesece, odkar je rešitev, s katero so kuponi končno amortizirani, pravnomočna, ne dvigne dividende, nima več pravice, da bi zahteval dividendo na te kupone.
Člen 80.
Vse takse in stroške glede amortizacije trpi sam zahtevnik amortizacije.
Člen 81.
Če je za poedine menice in čeke uvedeno postopanje za amortizacijo po.prejšnjem zakonu o Narodni banki,* se mora postopanje po tem zakonu tudi dovršiti.
XII. ODDELEK.
Statuti Narodne bank e.
Člen 82.
Na podstavi tega zakona se izdajo statuti Narodne banke.
Statuti se morajo predložiti izrednemu občnemu zboru delničarjev v odobritev in nato ministru za finance v potrditev.
XIII. ODDELEK.
1* o g o d b a m e (1 (1 r ž a v o i n N a r o d n o
I) a n k o.
Člen 83.
Kako je izvesti stabilizacijo dinarja, se uredi s pogodbo, ki mora biti odobrena z zakonom, ko je predhodno na besedilo pogodbe pristal zbor delničariev.
Prehodne odredbe.
Člen 84.
Postavitev guvernerja na način in ob pogojih, določenih v členih 41., 42. in 43. tega zakona, se izvrši v 15 dnteh, ko mine mandat sedanjega guvernerja, ki traja do dne 28. avgusta 1932.
Postavitev dveh podguvernerjev na način in ob pogojih, določenih v členih 41., 42. in 43. tega zakona, se izvrši takoj po prvem izrednem zboru delničarjev ki se skliče, ko stopi ta zakon v moč.
Člen 85.
V mesecu dni, ko stopi ta zakon v moč, se sestane izredni zbor delničarjev, ki izvoli upravni in nadzorstve-
* >Uradni list« št. 143/34, II. iz 1. 1920 in št. 135/55 iz 1. 1921,
ni odbor banke na način in ob pogojih, določenih v členih 48. in 49. tega zakona. Do tega časa ostane mandat članov dosedanjega glavnega upravnega odbora, upravnega in nadzorstvenega odbora banke v veljavi.
Temu izrednemu zboru je predložiti v odobritev zaključek knjig in porazdelitev dobička do dne 28. junija 1931.; zbor odloči tudi o razrešnici upravnemu in nadzorstvenemu odboru za poslovanje do tega časa.
Člen 86.
Odredba člena 46. tega zakona o osnovanju in službi izvršilnega odbora stopi v veljavo takoj, ko se podguver-nerja postavita in dolžnost prevzameta.
Dolžnosti, ki so naložene s tem zakonom izvršilnemu odboru, opravljajo do izvolitve novega upravnega odbora banke organi, ki so jim pripadale te dolžnosti po dosedanjem zakonu in statutih banke; med tem časom, od izvolitve novega upravnega odbora do osnovanja izvršilnega odbora, pa guverner skupno s štirimi čla*ni upravnega odbora, ki jih ta odredi.
Člen 87.
Jamstva, ki jih je prevzela Narodna banka, preden stopi v moč ta zakon, za razne obveznosti države in njenih ustanov, ostanejo v veljavi, dokler se te obveznosti ne poravnajo.
Člen 88.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Na Bledu, dne 17. junija 1931.
Aleksander s. r.
Minister za finance:
Dr. S. Šverljnga s. r.
Predsednik
Videl in pritisnil državni ministrskega sveta, pečat čuvar drž. pečata, minister za notranje posle, minister pravde	častni	adjutant	Njegovega
Dimitrije Ljotič s. r.	Veličanstva	kralja,
armijski general P. R. živkovic s. r.
Uredbe osrednje vlade.
357.
Na podstavi § 101. zakona o zaščiti delavcev in petega odstavka § 1. uredbe o organizaciji posredovanja dela, dajanja neposredne podpore brezposelnim delavcem in dajanja cenenih posojil za zidanje delavskih stanovanj z dne 26. novembra 1927. ter sporazumno z gospodom ministrom za promet predpisujem ta-le
Pravilnik
o znižani vožnji nezaposlenih delavcev.*
8 i.
Na podstavi § 101. zakona o zaščiti delavcev** in petega odstavka § 1. uredbe o organizaciji posredovanja
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. avgusta 1931., št. 197/LXIII/413.
** »Uradni list« št. 211/74 iz k 1S22.
dela, dajanja neposredne podpore brezposelnim delavcem in dajanja cenenih posojil za zidanje delavskih stanovanj z dne 26. novembra 1927.* gre delavcem ob vožnjah znižanje 50% normalne vozne cene v III. razredu potniških in mešanih vlakov na vseh državnih železnicah in v III. razredu ladij v državni eksploataciji, kadar potujejo zaradi zaposlitve iz enega kraja v drugega, bodisi poedinci ali v skupinah.
§ 2.
Za delavca v smislu tega pravilnika se smatra po § 36. zakona o zaščiti delavcev vsakdo, brez razlike spola, ki daje svojo telesno ali duševno delovno moč v službo drugim osebam, bodisi za nagrado bodisi zaradi lastnega izučevanja, kolikor ni ta služba javnopravnega značaja.
§ 3.
Pravico do znižane vožnje imajo nezaposleni delavci, če se ugotovi:
a) da so dejanski najmanj tri dni brez posla v dotedanjem bivališču, pa tudi preden mine ta rok, če podajo pismen, verodostojen dokaz o zaposlitvi v drugem kraju; ali
b) da ne morejo dobiti posla v svojem bivališču, pa obstoji verjetnost, da se zaposlijo v drugem kraju;
c) da glede na svojo dotedanjo nezaposlenost in višino zaslužka, kakor tudi glede na posebne rodbinske in gospodarske okoilnosti ne zmorejo plačila celotnih potnih stroškov z lastnimi sredstvi.
§ 4.
Za ukoriščanje znižbe, določene v tem pravilniku, je potrebna objava po priloženem obrazcu pod A. Obrazec pod B velja izjemoma samo še do 31. decembra 1931.
Objava velja 14 dni in se računi dan izdaje za prvi dan. Delavec sme nastopiti potovanje kateregakoli dne, mora ga pa dovršiti v roku, dokler objava velja. Objava se ne sme uporabiti za povratek, niti za vožnjo do katerekoli druge postaje.
Pri sestavljenem potovanju je potrebna posebna objava za potovanje z železnico in posebna za potovanje z ladjo.
Objave morajo biti podpisane in nanje pritisnjen pečat po uradu, ki jih je izdal.
Vstopna postaja — agencija mora pri izdajanju znižane vozovnice pritisniti na objavo postajni — agencijsk’ žig z datumom.
Po dokončanem potovanju moTa predati delavec objavo izstopni postaji — agenciji.
§ 5.
Objave izdajajo:
1. javne borze dela, njih podružnice in izpostave (ekspoziture);
2. zunaj sedeža ustanov iz točke 1. občinska oblastva samo do prve javne borze dela, njene podružnice ali izpostave; vendar sme občina, če ima delavec poziv, naj nastopi delo, ki ga je prejel po ustanovi iz točke 1., izjemoma izdati objavo do kraja dela.
§6-
Razen objave mora imeti delavec legitimacijo (potrdilo) s fotografijo. Legitimacija (potrdilo) mora navajati te-le podatke: ime in priimek delavca, datum in kraj rojstva, poklic in stalno bivališče.
• »Uradni list« it, 494/127. iz L 1927,
§ 7.
Več delavcev, ki potujejo z iste vstopne na isto izstopno postajo, sme potovati z eno objavo. V tem primeru določi urad, ki izda objave, enega delavca za vodjo skupine ;n napiše njegovo ime na prvi strani objav© v ustrezni raz-predelek, imena ostalih delavcev pa na hrbtu objave. Neposredno pod poslednje ime na hrbtu objave pritisne urad tudi svoj pečat in postavi svoj podpis.
Tudi pri potovanju v skupinah mora imeti vsak delavec legitimacijo (potrdilo) s fotografijo, kakor določeno v § 6. tega pravilnika.
Če potuje skupno več kot 30 delavcev, mora vodja skupine prijaviti vožnjo šefu vstopne postaje vsaj 24 ur pred odhodom vlaka.
§ 8.
Objave tiska centralni odbor za posredovanje dela v Beogradu, ki je upravičen pobirati za kritje stroškov takso največ 2 dinarjev za objavo neglede na število oseb, navedenih v objavi. Taksa mora biti označena na objavi.
§ 9.
Ustanavlja se stalna komisija 3 članov in enakega števila namestnikov, in sicer po enega predstavnika ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje kot predsednika, po enega predstavnika ministrstva za promet in po enega predstavnika centralnega odbora zn posredovanje dela v Beogradu. Delovodjo komisije odredi centralni odbor za posredovanje dela izmed svojih uradnikov.
Nagrado komisijskim članom in delovodji določi centralni odbor za posredovanje dela.
Komisiji je naloga:
1. da pretresa vse primere nepravilnosti ob izdajanju objav ali ukoriščanju znižane vožnje bodisi uri organih javnih borz dela, odnosno občinskih oblastev, bodisi pri organih državnih premerih naprav, in d; predla \ centralnemu odboru za posredovanje dela potrebne ukrepe za pravilno poslovanje;
2. da podaja predloge za izpremembo, odnosno dopolnitev tega pravilnika, ki bi se na podstavi dobljene izkušnje pokazale za potrebne;
3. da izdela navodila o izvedbi tega pravilnika.
§ 10.
Komisija se sestaja po potrebi na poziv predsednika, najmanj pa enkrat vsakega pol leta. Sklepa z večino glasov, za polnoveljavno sklepanje pa je potrebna navzočnost vseh treh članov.
O poslovanju komisije se vodi kratek zapisnik.
§ H-
Arhiv komisije se hrani v centralnem odboru -'a posredovanje dela in v prostorih tega odbora zaseda tu li komisija sama.
Pisarniški material in potrebščine daje komisiji na razpolago centralni odbor za posredovanje dela.
§ 12.
Ta pravilnik stopi v veljavo mesec dni po razglasitvi v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije«.
V Beogradu, dne 29. , .. .a 1931.; St. št. 31.260.
Minister za sociainu politiko in narodno »drnvje
M. KostrcnciC s. r.
A
Serija ......
Številka
MATICA*)
Delavec ________________
skupine ........—	oseb.
Poklic .....................
Stalno bivališče —
kot vodja
banovina ........................................-..
Objava izdana od železniške — ladijske postaje
do železniške — ladijske postaje _________________________193________
Podpis uradnika:
* Matice se vračajo v statistične namene centralnemu odboru za posredovanje dela v Beogradu.
VELJA SAMO OB LEGITIMACIJI (POTRDILU) S FOTOGTt AFLTO.
Serija ......
Številka.
OBJAVA
Delavec ...............  -................-... kot vodja skupine ........... oso»»,
po poklicu .......---------- —	iz.......................  sreza..................................
banovine ______......._.............., ima pravico, potovati z železnico — la ’io
od postaje 	     do	postaje ...
v III. razredu za polovico normalne vozne cene potniških ali mešanih vlakov in ladij po pravilniku o znižani vožnji nezaposlenih delavcev.
Potujejo zaradi zaposlitve.
193.____
Podpis:
(M. P.)
(Žig odhodne postaje z datumom. 1
(Na hrbtu)
Tiskati objave po § 8. pravilnika o znižani vožnji nezaposlenih delavcev je izključna pravica centralnega odbora za posredovanje dela v Beogradu.
Ta obrazec izdajajo: javne borze dela, njih podružnice in izpostave kakor tudi občinska oblastva. Ta objava velja 14 dni od dne izdaje.
Ta objava z vozovnico, ki se kupi, služi delavcu kot potna listina samo za eno potovanje v času, dokler traja veljnvnost, in se mora predati po končanem potovanju obenem z vozovnico izstopni postaji.
Sama objava brez vozovnice in legitimacije (potrdila) o istovetnosti ne velja za potovanje .
Z osebami, ki se zatekd med vožnjo brez teh listin, je ravnati kakor s potniki brez vozovnice
Zapo-
redna
številka
Priimek in ime oseb, ki potujejo z vodjo
(M. P.)
Zapo- redna številka	Priimek in ime oseb. ki potujejo z vodjo
	
	
	
	
	
	
	
	
1	
Podpis:
B
Serija
Serija
Broj
Številka
KynOH* — KUPON*
Radnik ...........................................
Delavec
Zanimanje
Poklic  .............................................
Stalno mesto stanovanja ..........................................
Stalno prebivališče
 j.   ________________________ srez__________________
srez
Izdata »Objava« od slanice ..........................
»Objava« izdana od postaje
do stanice ..........................................
do postaje
Potpis činovnik.^: Podpis uradnika:
* Kuponi vradaju se v statističke svrhe Centralnem Odboru za posredovanje rada v Beogradu.
* Kuponi se vračajo v statistične namene centralnemu odboru za posredovanje dela v Beogradu.
Serija
Serija
Broj
Številka
OEJABA — OBJAVA
Radnik ......................................      zanimanje
Delavec	po poklicu
jz ...................... sreza ..............,	 banovine	 a
iz	sreza	banovine
ima pravo, da putuje želoznieom od ima pravico, potovati z železnico od
do     u III. razredu u polovinu vozne cene pulničkih
do	v	III. razredu za polovično vozno ceno potniških
ili ineSovitih vlakova prema § 18a željezničke tarife, deo II., za prevoz put-ali mešanih vlakov po § 18a železniške tarife, II. delu, za prevoz potnika, prtljaga i ekspresne robe. nikov, prtljage in ekspresnega blaga.
Cilj putovanja uposlenje. Cilj potovanja zaposlitev.
.... 10 s :
Žig 1 potpis. — Žig In podpis,'
Žiig polazne stanice sa datumom. 2ig odhodne postaje z datumom,
U(HTO(\HH 0A6£(>;
YK?Ui i
M5RtD0V4N|* R4D4
’(ahh&p •§ ’pisan |
(Na poledjini. — Na hrbtu.)
štampanje ovih objava je u smislu § 5. Pravilnika o povlasticama u vožnji nezaposlenih rudnika isključivo pravo Centralncg odbora za posredo* vanje rada u Beogradu.
Ovaj obrazac izdaju i overavaju Javne berze rada, Odsek za soeijalnu skrb, Srezka i Opštinska vlast.
Ova objava važi 14 dana od dana, kada je izdata.
Ova objava sa kupljenom kartoni služi radniku kao putna isprava samo za jedno putovanje u roku važuosti i mora se po svršenom putovanju zajedno sa kartpm predati izlaznoj stanici.
Sama objava bez vozne karte i legitimacije o identičnosti ne važi za putovanje.
Sa licima, koja se za vreme vožnje zateku bez ovih isprava, postupiee se kao sa putnieima bez karte.
Tiskati te objave je po § 5. pravilnika o znižani vožnji nezaposlenih delavcev izključna pravica centralnega odbora za posredovanje dela v Beogradu.
Ta obrazec izdajajo in overavljajo javne borze dela, odsek za socialno skrbstvo, sreska in občinska oblastva.
Ta objava velja 14 dni od dne, ko se je izdala.
Ta objava z vozovnico, ki se kupi, služi delavcu kol potna listina samo za eno potovanje v času, dokler traja veljavnost, in se mora po dokončanem potovanju predati obenem z vozovnico izstopni postaji.
Objava sama brez vozovnice in legitimacije o istovetnosti ne velja za potovanje.
Z osebami, ki se zaleko med vožnjo brez teh listin, je ravnati kakor s potniki brez vozovnic.
358.
Navodila
za izvrševanje pravilnika o znižani vožnji nezaposlenih delavcev.*
Člen 1
Pravico do znižane vožnje v smislu pravilnika o znižani vožnji nezaposlenih delavcev ima vsak delavec, ki potuje zaradi zaposlitve iz enega kraja v drugega, najsi bi to bilo v smeri njegovega stalnega bivališča.
Z izrazom »zaradi zaposlitve« se razume potovanje, ki se nanj podaja delavec tako zaradi tega, da si dela išče, kakor tudi zaradi tega, da nastopi posel (službo). Potemtakem nimajo zaposleni delavci, t. j. oni, ki so posel že nastopili, pravice do znižane vožnje, če potujejo po drugih poslih, na primer ob praznikih (slavi) domov, na obisk, na dopust in podobno.
Za delavca se smatra vsakdo, brez razlike spola, ki daje svojo telesno ali duševno delovno moč v službo drugim osebam, bodisi za nagrado bodisi zaradi lastnega izučevanja, kolikor ni ta služba javnopravnega značaja. Pri tem pravica do znižane vožnje ni omejena, kakor je to bilo doslej, na delavce obrtniških, industrijskih, trgovinskih, prometnih, rudniških in njim podobnih podjetij, temveč imajo pravico do znižane vožnje vsi delavci po prednji difinioiji. Nasprotno nimajo pravice do znižane vožnje osebe, zaposlene v državnih, banovinskih, občinskih in drugih ustanovah javnopravnega značaja; isto-tako nimajo pravice do znižane vožnje niti dijaki niti gojenci katerihkoli tehničnih ali obrtnih šol, ker se ne smatrajo za delavce v smislu zakona o zaščiti delavcev.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 81. avgusta 1931., št, 197/LXIII/414,
Člen 2.
Glede pridobitve pravice do znižane vožnje v smislu § 3. pravilnika se opozarja zlasti na naslednje:
1. Tridnevna nezaposlenost se računi od dne, ko se prijavi delavec kot nezaposlen javni borzi dela, nje podružnici ali izpostavi (ekspozituri).
2. Nemožnost zaposlitve v področju javne borze dela, nje podružnice ali izpostave, odnosno neverjetnost zaposlitve v drugem kraju ugotavlja vedno ona javna borza dela, nje podružnica ali izpostava, pri kateri je delavec prijavljen kot nezaposlen. Ocena materialno možnosti, da delavec prevzemi potne stroške, se prepušča oblastvu, ki izdaja objavo.
Člen 3.
Različno od dosedanjega pravilnika in potniških tarif so po novem pravilniku za izdajanje objav za znižano vožnjo praviloma pristojne javne borze dela, njih podružnice in izpostave, le izjemoma pa občinska oblastva. Potemtakem nimajo, ko stopi ta pravilnik v veljavo, sreska oblastva, odseki za socialno skrbstvo pri bivših oblastnih upravah kakor tudi poverjeniki delavskih zbornic in javnih borz dela več pravice, izdajati objave za znižano vožnjo. Prav tako nimajo te pravice ona občinska oblastva in mestna poglavarstva v krajih, kjer so javne borze dela, njih podružuice ali izpostave.
Člen 4.
Ostala občinska oblastva (mestna poglavarstva) smejo izdajati objave, in sicer:
1.	Redno: do prve javne borze dela, njene podružnice ali izpostave, ki posluje v smeri pota, kjer išče delavec posla. N. pr. delavec iz Kosovske Mitroviče išče zaposlitve v Beogradu ali še naprej od Beograda; občinsko oblastvo v Kosovski Mitroviči mu sme izdati objavo do javne borze dela v Beogradu neglede na to, da je podružnica javne borze dela v Skoplju bližja Ko-
sovski Mitroviči. Vendar sme občinsko oblastvo, če je kraj, kjer se išče delo, bližji od kraja, kjer se nahaja obpotna javna borza dela, nje podružnica ali izpostava, izdati objavo do postaje, ki je najbližja temu kraju. N. pr. če bi delavec iz Kosovske Mitroviče hotel iskati posla v Kragujevcu, mu sme izdati občina v Kosovski Mitroviči objavo do Kragujevca. Naravno, da morajo biti v obeh primerih izpolnjeni tudi vsi ostali pogoji za uko-riščanje znižane vožnje.
2.	Izjemoma: če pokaže delavec občinskemu oblastvu poziv za zaposlitev, njemu poslano po katerikoli javni borzi dela, podružnici ali izpostavi, mu izda občinsko oblastvo objavo (naravnost ali sestavljeno) do najbližje postaje kraja, ki je naznačen v pozivu kot kraj zaposlitve. V tem primeru vpiše občinsko oblastvo na matici objave številko in datum poziva in označi tudi javno borzo dela, nje podružnico ali izpostavo, bi je predala delavcu poziv za zaposlitev. Razen tega označi občinsko oblastvo na prvi strani objave, da ima delavec poziv za zaposlitev. Ko izdaja objave, mora občinsko oblastvo poučiti delavca, da mora železniškim in ladijskim kontrolnim organom pokazati razen objave in legitimacije (potrdila) tudi poziv za zaposlitev.
9
Clen 5.
Če se izdajajo objave po pozivu (člen 4., točka 2.), mora občinsko oblastvo sestaviti vsak mesec seznamek in ga vročiti centralnemu odboru za posredovanje dela v Beogradu, Miloša Pocerca ulica št. 8., in sicer najkes-neje do 5. dne v mesecu za pretekli mesec. Seznamek mora navajati: priimek in ime delavca, kraj odkoder je in kamor potuje zaradi zaposlitve (h kateremu delodajalcu), kakor tudi številko in datum javne borze dela, nje podružnice ali izpostave, ki je predala delavcu poziv za zaposlitev.
Javne borze dela, njih podružnice in izpostave, ki pošiljajo delavcem pozive po § 5.. točki 2., pravilnika, moTajo istotako najkesneje do 5. dne v mesecu vročiti centralnemu odboru seznamek pozivov po prednjem odstavku.
Člen 6.
Oblastva, ki so pristojna za izdajanje objav, morajo vročati ukoriščene bloke z maticami centralnemu odboru za posredovanje dela, in sicer takoj, ko se je poedini blok porabil.
Člen 7.
Prometni organi morajo paziti ob reviziji vozovnic zlasti pri objavah, izdanih po občinskih oblastvih za kraj (postajo), ki je bolj oddaljen od najbližje javne borze dela, nje podružnice ali izpostave (člen 4., točka 2.), ali je objava izdana:
a) na podstavi poziva za zaposlitev (člen 4., točka
2.) in
b) ali se glasi objava do kraja, označenega v pozivu.
Radi točnejšega nadzorovanja se prilaga navodilom
seznamek javnih borz dela, njih podružnic in izpostav pod A.
Člen 8.
Za legitimacijo (potrdilo), ki je označena v § 6. pravilnika, se smatra vsaka listina o istovetnosti, opremljena s fotografijo, ki jo je izdalo bodisi občinsko ali državno upravno oblastvo bodisi strokovna delavska organizacija,
Listina o istovetnosti mora obsezati poleg fotografije še naslednje podatke:
1. priimek in ime delavca,
2. datum in kraj rojstva,
3. poklic in
4. stalno bivališče.
Člen 9.
Če potujeta dva ali Če potuje več delavcev od iste vstopne do iste izstopne postaje, smejo potovati z eno objavo. V tem primeru določi pristojno oblastvo enega delavca za vodjo skupine in vpiše na naslovno stran objave njegovo ime, kakor tudi število delavcev, ki potujejo z isto objavo, priimek in ime poedinih članov skupine pa na hrbtu objave; neposredno pod poslednje ime pritisne to oblastvo svoj pečat in postavi službeni podpis.
Če se prijavi večje število delavcev za potovanje, porazdeli pristojno oblastvo da'avce na potrebno število skupin in izda za vsako skupino posebno objavo.
Vse osebe, ki potujejo po isti objavi, morajo zaradi ražje kontrole potovati skupno v istem vozu — v istem oddelku ladje.
Člen 10.
Na podstavi objave sme kupiti delavec pri železniški — agencijski blagajni za vozovnice znižano vozovnico tudi do katerekoli bližje postaje od one, ki je označena v objavi? vendar se v tem primeru smatra, da je objava porabljena, t. j. po isti objavi se druga vozovnica ne more več kupiti.
Ni dopustno, prekinjati vožnje niti pri poedinem niti pri skupinskem potovanju. Če se vožnja prekine, izgubita veljavo objava, kakor tudi kupljena vozovnica.
Člen 11.
Če ugotove prometni organi, da je objavi pretekel rok ali da jo uporablja druga oseba in ne ona, na katero se objava glasi, kakor tudi, če opazijo druge nerodnosti ali nepravilnosti pri ukoriščanju znižane vožnje, odvze-mč objavo in postopajo po prometnih predpisih. Poročilo o takih primerih se mora po službeni poti nujno vročiti generalni direkciji državnih železnic (komercialni oddelek).
Člen 12.
Ta navodila stopijo v veljavo sočasno s pravilnikom o znižani vožnji nezaposlenih delavcev.
V Beogradu, dne 4. avgusta 1931.; St. št. 37.380.
Minister za promet	Minister	za	socijalno
Laz. Radivojcvič s. r,	politiko	in	narodno
zdravje M. Kostrenžič s. r.
Priloga A.
Seznamek
ustanov javne službe za posredovanje dela; javnih borz delaj njih podružnic ja izpostav.
I. 1. Javna borza dela v Beogradu.
2. Podružnica javne borze dela — Beograd v Nišu.
3. Podružnica javne borze dela — Beograd v S k o p 1 j u.
II.	4. Javna borza deila v Novem Sadu.
5. Ekspozitura javne borze dela — Novi Sad v Subotici.
6. Ekspozitura javne borze dela — Novi Sad v Somboru.
7. Ekspozitura javne borze dela — Novi Sad v Vel. Bečkereku.
III. 8. Javna borza dela v Zagrebu.
9.	Podružnica javne borze dela — Zagreb* v Osijeku.
10. Podružnica javne borze dela — Zagreb na S u š a k u.
11. Ekspozitura javne borze dela — Zagreb v Zemunu.
12. Ekspozitura javne borze dela — Zagreb v Brodu na Savi.
IV. 13. Javna borza dela v Ljubljani.
14. Podružnica javne borze dela — Ljubljana v Mariboru.
15. Ekspozitura javne borze dela — Ljubljana v Celju,
16. Ekspozitura javne borze dela — Ljubljana v Murski Soboti.
[V. 17. Javna borza dela v Sarajevu.
18. Podružnica javne borze dela — Sarajevo v B a n j i 1 u k i.
19 Ekspozitura javne borze dela — Sarajevo v M o 91 a r j u.
20. Ekspozitura javne borze deda — Sarajevo v Tuzli.
VI.	21. Javna borza dela v Splitu.
22. Ekspozitura javne borze dela — Split v K o t o r u.
23. Ekspozitura javne borze dela — Split v Dubrovniku.
24. Ekspozitura javne borze dela — Split v Šibeniku.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 155 z dne 11. julija 1931.:
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 2. julija 1931., I. št. 20.643, je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej list »Robitnicja«, ki izhaja v ruskem jeziku v Vinipeku (Kanada).
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 2. julija 1931., I. štev. 20.647, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati list »New Canadian«, ki izhaja v Vinipeku (Kanada).
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 2. julija 1931., I. štev. 20.645, je prepovedano uvažati v našo državo in \ njej razširjati list »Ukrajinski robotniški visti«, ki izhaja v Vinipeku (Kanada).
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 2. julija 1931., štev. 20.642, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati list »Ruski golos«, ki izhaja v ruskem jeziku v New Yorku kot komunistično glasilo.
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 2. julija 1931., I. štev. 20.644, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati list »Novi mir« ki izhaja v ruskem jeziku v New Yorku kot komunistično glasilo.
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 2. julija 1931., I. štev. 20.648, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati list »Rabotnik«, ki izhaja v | poljskem jeziku v Detroitu (Severna Amerika).
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 2. julija 1931., I. štev. 20.646, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo; »The X. Y. Z. ol Com-munism«, izdano v Now Yorku.
številka 157 z dne 14. julija 1931.:
Njegovo Veličanstvo kralj je z ukazom z dne 24. junija 1931., I. štev. 20.907/0, odlikoval: z redom Belega orla 4. stopnje Reisnerja Jožefa, direktorja drž. tehnične srednje šole v Ljubljani; z redom sv. Save 4. Stopnje inž. Turnška Viktorja, profesorja drž. srednje tehnične šole v Ljubljani; z redom sv. Save 5. stopnje Tavčarja Ivana, predmetnega učitelja drž. srednje tehnične šole v Ljubljani; Šmid Ano, predmetno učiteljico in Kunaverja Karla, strokovnega učitelja državne srednje tehnične šole v Ljubljani.
Njegovo Veličanstvo kralj je z ukazom z dne 24. junija 1931., I. štev. 20.908/0, odlikoval z zlato medaljo za vestno službovanje Uršiča Ignacija, strokovnega učitelja državne srednje telmične šole v Ljubljani.
Odobrena praksa. Minister za gradbe je z odlokom * dne 22. junija 1931., štev. 23.295, odobril Roli rmanu Stanislavu, diplomiranemu arhitektu iz Ljubljane, da sme vršiti javno prakso na ozemlju kraljevine Jugoslavije, specialno iz arhitektonske stroke.
številka 158 z dne 15. julija 1931.:
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 1. julija 1931. so napredovali:
Za tehničnega višjega svetnika 4. položajne skupine 1. stopnje inž. Kobal Avrelij, tehnični svetnik tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu sreza v Ljubljani v 4. položajni skupini 2. stopnje; za tehnične svetnike 5. položajne skupine inž. Kral Rudolf, tehnični višji pristav tehničnega razdelka pri sreskem ua-
čelstvu sreza v Ljubljani; inž. Kukovec Janko, tehnični višji pristav tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu sreza v Mariboru; inž. Miklavec Pavel, tehnični višji pristav tehničnega razdelka pri načelstvu sreza v Kranju; za tehnične višje pristave 6. položajne skupine: inž. Dietrich Anton, tehnični višji pristav tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. junija 1931. je bil po potrebi službe premeščen v III. terensko t. t. sekcijo s sedežem v Ljubljani kot administrativni uradnik 6. skupine Brus Lavoslav, administrativni uradnik iste skupine pri dravski direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani, in v XXIV. terensko t. t. sekcijo s sedežem v Vel. Bečkereku za tehnika 6. skupine Bano Karel, tehnik iste skupine III. t. t. sekcije v Ljubljani, po potrebi službe.
Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne 18. aprila 1931., I. štev. 12.055/0, je bil preveden R u m 1 Emil, strokovni učitelj 1. skupine III. kategorije z osnovno>plačo 8. stopnje pri tehnični srednji šoli v Ljubljani za strokovnega učitelja 2. skupine, II. kategorije z osnovno plačo 8. stopnje iste šole in kot tak preveden, v
7.	položajno skupino.
Številka 159 z dne 16. julija 1931.:
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 14. junija 1931., štev. 43.451, so bili upokojeni:
Pleskovič Emil; davčni inšpektor 6. položajne skupine pri davčni upravi v Laškem; Pihler Josip, davčni inšpektor 6. položajne skupine pri davčni upravi v Slovenski Bistrici; Jerše Ladislav, davčni inšpektor 6. položajne skupine pri davčni upravi v Ptuju; Kocuvan Ferdo, davčni inšpektor 6. položajne skupine pri davčni upravi v Mariboru; Hruška Aleksander, davčni inšpektor 6. položajne skupine pri davčni upravi za Ljubljano-okolico; Hočevar Ivan. višji davčni kontrolor 6. položajne skupine pri davčni upravi za Ljubljano-okolico.
Z odlokom ministra za promet z dne 15. junija 1931., P. T. štev. 28.192, so bili premeščeni v dosedanji lastnosti: v mestno t. t. sekcijo s sedežem v Ljubljani i n ž. Er že n Rafael, pristav 8. skupine dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani; Urbanec Miroslav, tehnik 8. skupine XXXI. terenske t. t. sekcije Ljubljana; Kehler Miroslav, tehnik 8. skupine, III. t. t. sekcije Ljubljana’; Rogi Josipina, arhivska uradnica
6.	skupine XXXV. terenske t. t. sekcije Celje; Furlan Alojzij in Kavčič Anton, praktična tehnika 9. skupine; Kavčič Silvester in Cerkvenik Miroslav, praktična tehnika 10. skupine III. terenske
1.1. sekcije Ljubljana, vsi po potrebi službe; v III. terensko 1.1. sekcijo s sedežem v Ljubljani: Len a s s i Milan^ tehnik 8. skupine XXXV. terenske t. t. sekcije Celje in Putar Josip, praktični tehnik 9. skupine XXX. terenske t. t. sekcije Ljubljana, vsi po potrebi službe; v XI. terensko 1.1. sekcijo s sedežem v Vinkovcik
Turk Ludvik, tehnik 9. skupine X. terenske t. t. sekcije Maribor in Babič Ivan, praktični tehnik 9. skupine XXVIII. terenske t. t. sekcije Tuzla po potrebi službe.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 8. julija 1931., I. št. 21.485, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati list »Germinal«, ki izhaja v Chicagu v italijanskem jeziku.
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 6. julija 1931., I. štev. 21.484, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo »Košoru«, ki je izdana v madjarskem jeziku v Pešti.
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 6. julija 1931., 1. štev. 21.486, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo »Die Anderen« v izdaji Amalthea-Verlag, Ziirich—Leipzig—Wien, od Tomislava Vitezoviča.
Številka 161 z dne 18. julija 1931.:
Z odlokom ministra za Šume in rudnike z dne 13. junija 1931., štev. 17.018, sta bila postavljena: za podšumar-ja III. razreda v 10. položajni skupini pri šumski upravi v Kostanjevici Majer Tomo, uradniški pripravnik pri isti upravi in za pomožnega tehničnega manipulanta v 10. položajni skupini pri sreskem načelstvu v Kranju Longe Alojzij, uradniški pripravnik pri istem načelstvu.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 9. julija 1931., I. št. 21.650, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo »Belbaranya čs a Trianoni Bekeszerzbdes Re-vizio< od dr. Kazimira Horvata.
številka 163 z dne 21. julija 1931
Z odlokom ministra za šume in rudnike z dne 13. junija 1931., štev. 17.019, je bil postavljen za podšumarja
II.	razreda v 8. položajni skupini pri sreskem načelstvu v Kočevju Ahačič Ivan podšumar istega razreda v 9. položajni skupini pri istem načelstvu.
Z odlokom ministra za finance z dne 3. julija 1931., štev. 37.579/1, sta bila po potrebi službe premeščena: poverjenik finančne kontrole 8. položajne skupine Fabian Anton, od glavnega oddelka v Hodošu za starešino gl. oddelka v Gor. Radgoni in nadzornik finančne kontrole 9. položajne skupine Dobaj Franjo od gl. oddelka v Gornji Radgoni k finančni direkciji v Podgorici. (
Številka 164 z dne 22. julija 1931.:
Odobrena praksa. Minister za gradbe je z odlokom z dne 8. julija 1931., štev. 25.138, odobril Plečniku Jožefu, arhitektu in rednemu profesorju tehnične fakultete univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani, da sme izvrševati na ozemlju kraljevine Jugoslavije javno prakso, specialno iz arhitektonske stroke.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Kiska to zalaga; liskama »Markom x Ljubljani; njen predstavnik; Otmar filiMlek s Ljubljani.