Leto VIII. Ljubljana, za junij 1913. Št. 11. DBČIllSKfl UPRflUfl GLASILO „KMETSKE ŽUPANSKE ZVEZE". IZDAJATELJ IN LASTNIK: „KMETSKA ŽUPANSKA ZVEZA". Izhaja dvakrat na mesec, ter stane celoletno 6 kron, polletno pa 3 krone. Dopise je pošiljati uredništvu „Občinske Uprave" v Ljubljani. — Rokopisi se ne vračajo. Odgovorni urednik: Dr. Vladislav Pegan. Posamezna številka 30 vinarjev. Naročnino in oglase sprejema upravništvo „Občinske Uprave" v Ljubljani. Cena oglasom je za dvostopno petitno vrsto 20 vinarjev, večkratno inseriranje po dogovoru. Vabilo na OBČNI ZBOR „KmetskE županske zveze", ki se vrši v soboto, dne 26. julija 1913 ob lO. tiri dopoldne v posvetovalnici ^Zadružne Zveze" v Ljubljani, Dunajska cesta št. 32, II. nadstropje. O O O Vspored: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo tajništva. 3. Poročilo o zaključku računov z bilanco društvenega glasila „Občinska Uprava" za 1.1912; poročilo pregledovalcev računov. 4. Volitev novega odbora po § 9. društvenih pravil. 5. Razni predlogi in nasveti. (Opomba. — Po § 10. zvezinih pravil občni zbor veljavno sklepa, če je navzočih ena desetina vpisanih članov.) K polnoštevilni udeležbi vabi načelstvo. Priporočilo za naročbo na „Občinsko Upravo". Okrožnica županstvom in krajnim šolskim svetom na Kranjskem. Št. 10.926. — Deželni odbor je že z okrožnico z dne 31. decembra 1909, št. 16.327, priporočil vsem županstvom, župnim uradom, kakor tudi cestnim in zdravstvenim zastopom, da naj vse te korporacije na-roče prepotrebni strokovni list »Občinsko Upravo". Zadnji čas je postal pouk o stvareh avtonomne uprave tembolj potreben, ker so bili izvoljeni po veliki večini novi zastopniki v navedene avtonomne korporacije. Vsled tega se je povdarjalo že na županskih shodih, da bi bilo potrebno in koristno, naročiti za vsako avtonomno korporacijo po več izvodov, na vsak način pa vsaj dva izvoda „Občinske Uprave", izmed katerih naj bi ostal eden v dotičnem uradu, drugi pa bi bil na razpolago odbornikom, ki naj bi šel iz rok v roke. Z ozirom na resnično potrebo imenovanega lista priporoča deželni odbor vsem županstvom, naj naroče na podlagi te okrožnice vsaj po dva izvoda »Občinske Uprave", zlasti pa priporoča naročbo onim županstvom, ki na list še niso naročena. Krajni šolski sveti pa naj bi naročili »Občinsko Upravo" za vse šolske knjižnice. Pri tej priliki bodi še pripomnjeno, da se dobe lahko še vsi — tudi vezani — prejšnji letniki, izvzemši prvega. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 17. junija 1913. Za deželnega glavarja: L a m p e. Zakoni in predpisi za orožništvo. Dodatek. Razpis (okrožnica) ministrstva za deželno brambo z dne 5. februarja 1897, praes. št. 212. Zakon z dne 29. januarja 1897, razglašen z dne 4. februarja 1897 izdanem in razposlanem državnem zakoniku kos XIV., št. 42, zadevajoč preskrbnino orož-niskega moštva in orožniških pisarniških služabnikov, ki so postali za službo nesposobni, kakor tudi njihovih vdov in sirot, je v naslednjem dobesedno razglašen. Nadalje so ponatisnjeni tudi oni paragrafi zakona z dne 14. maja 1896, drž. zak. št. 74, ki pridejo v bodoče glede preskrbovanja omenjenih orožniških kategorij v poštev. Končno se še pripomni, da se bodo vsled razveljavljena §§ 30., 31., 33., prvi odstavek, 34., 35. in 37. zakona z dne 25. decembra 1894., drž. zak. št. 1, iz 1. 1895., ki jih bo v zadevni ročni izdaji kakor tudi v ukaznem listu za c. kr. orožništvo št. 1 iz 1. 1895 črtati, razveljavile tudi one določbe c. kr. ministrstva za deželno brambo z dne 20. marca 1895 (ukazni list za c. kr. orožništvo št. 5), v kolikor se nanašajo na razveljavljena določila predstoječih paragrafov zakona z dne 25. decembra 1894. Grof We lsersheimb s. r., F. G. M. Zakon z dne 29. januarja 1897, drž. zak. št. 42, zadevajoč določila o preskrbninskih užitkih orožniškega moštva in orožniških pisarniških slug, ki so postali za službo nesposobni ter njihovih vdov in sirot. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako-le: § 1. §§ 30., 31., 33. prvi odstavek, 34., 35. in 37. zakona z dne 25. decembra 1894., drž. zak. št. 1 iz 1. 1895. zadevajoč orožništvo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, se s tem razveljavljajo. Nasprotno se pa glede preskrbe orožniškega moštva in orožniških pisarniških slug, ki so postali za službo nesposobni, kakor tudi njihovih vdov in sirot vporabljajo določila §§ 1., 3., 4., 7. do 14. in 17. zakona z dne 14. maja 1896., drž. zak. št. 74 glede preskrbe slug in njihovih vdov in sirot, s spremembami, navedenimi v naslednjih paragrafih. § 2. Vsako v stanju orožniškega moštva dosluženo polno službeno leto se pri odmeri pokojnine šteje za službeno dobo šestnajstih mesecev. Deli leta pri tej ugodnosti ne pridejo v poštev. Orožniškemu moštvu in pisarniškim slugam se odmerja pokojnina po razmerju mezde (odnosno gaže) in službene priklade. § 3. 1. V zakonu z dne 14. maja 1896, drž. zak. št. 74 vtemeljena pravica do tekoče pokojnine oziroma v § 3. tega zakona vstanovljene odpravnine se pričenja pri orožniškem moštvu šele po dokončani štiriletni službeni dolžnosti pri orožništvu. Pravica do tekoče pokojnine pa nastopi, ne glede na zgorajšno omejitev in na dosluženo službeno dobo tudi prej, ako postane orožnik brez svoje krivde za vselej za vsak prislužek nesposoben. 2. Orožniško moštvo, ki se odpusti iz službe kazenskim potom, izgubi s tem pravico do pokojnine (odpravnine). § 4. Ako orožnika doleti brez njegove krivde kot neposredna posledica izvrševanja kakega posebnega službenega opravila telesna poškodba, vsled katere postane neposredno in izključno tekom enega leta za orožniško službo nesposoben, se mu more pri posebno ozira vrednih okolnostih, ako je docela nesposoben si kaj prislužiti in če potrebuje posebne strežbe in pomoči, ah če si je dotično bolezen nakopal pri izvrševanju kakega posebno priznanja vrednega službenega opravila, priznati pokojnina v višji meri in sicer v znesku za odmero pokojnine vštevnih polnih aktivitetnih užitkov. § 5. Določila predstoječih §§ 3. in 4. kakor tudi § 36. orožniškega zakona z dne 25. decembra 1894., drž. zak. št. 1 iz 1. 1895. se slično vporabljajo tudi glede orožnikov na poskušnjo, ki so se že vporabljali v praktični službi. § 6. Službena doba, doslužena pred orožniško službo se vračunava za pokojnino po določilih, veljavnih za pripadnike oborožene sile. § 7. Ta zakon se ne vporablja: a) za začasno ali stalno vpokojene orožnike in pisarniške sluge in b) za vdove in sirote orožniškega moštva in pisarniških slug, ki vživajo že državno preskrbo ali ki so dobile pravico do preskrbe pred veljavnostjo tega zakona. V kolikor pa normalne pokojnine točasnih vdov orožnikov in pisarniških slug vštevši kake morebitne miloščine ne dosegajo zneska 400 K, se morajo na ta znesek zvišati. S svojci onih orožnikov in pisarniških slug, ki so tačas že vpokojeni, se bo v slučaju njihove smrti postopalo po določilih tega zakona. § 8" Izvršiti ta zakon, ki stopi v veljavo z dnem razglasitve, se naroča Mojemu ministru za deželno brambo in Mojemu finančnemu ministru. Na Dunaju, 29. januarja 1897. Franc Jožef s. r. Badeni s. r. Welsersheimb s. r. Bilinski s. r. Zakon z dne 14. maja 1896., drž. zak. št. 74,zadevajoč določila o preskrbninskih užitkih civilnih državnih uradnikov (državnih učnih oseb), potem slug ter njihovih vdov in sirot. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako-le: § 1. V določeni činovni razred uvrščeni civilni državni uradniki in državne učne osebe, potem v kategorijo slug spadajoči, z letno plačo nameščeni državni uslužbenci imajo pravico do pokojnine, katera znaša po brez prestanka prebitih desetih službenih letih štirideset odstotkov, za vsako nadaljno leto pa dva odstotka zadnje vštevnih aktivitetnih prejemkov, tako da pristoja po dovršenih štiridesetih službenih letih cela vštevna plača kot pokojnina. Normalna pokojnina državnega uradnika ali državne učne osebe ne sme znašati manj kakor 800 K, normalna pokojnina slug pa ne manj kakor 400 K na leto. V § 1., odstavek 2., zakona z dne 9. aprila 1870., o preskrbninah učnega osobja na učnih zavodih, ki jih vzdržuje država, ustanovljena določila se s tem ne spremene. Pri preračunavanju službene dobe se deli leta, v kolikor presegajo šest mesecev, računajo za celo leto. § 2. (Odpade.) § 3. Državni uradniki, državne učne osebe in služabniki (§ 1.), ki še niso doslužili deset let, dobe pri izstopu iz državne službe, ako se službi prostovoljno ne odpovedo ali pa disciplinarnim potom ne odpuste, enkratno odpravnino, ki se odmerja pri službeni dobi do petih let z enkratnim, pri službeni dobi od več kakor petih let pa z dvakratnim zneskom letne plače. § 4. Državni uradniki, državne učne osebe, ki imajo šele po dovršenem štiridesetem službenem letu pravico do polne vštevne plače kot pokojnine, in sluge, ki so dovršili 60. leto starosti in 35. službeno leto, se morejo na lastno prošnjo stalno vpokojiti brez dokaza o nesposobnosti za službo, ki ga je drugače doprinesti. § 5. (Odpade.) § 6. (Odpade.) § 7. Vdove po v kategorijo slug spadajočih, po §§ 1. in 2. do pokojnine upravičenih državnih uslužbencev, ') Oni paragrafi, ki ne zadevajo orožništva, so se tukaj izpustili. prejemajo kot vdovsko pokojnino tretjino za odmero pokojnine vštevne plače, ki jo je nazadnje užival umrli soprog, vendar pa najmanj 400 K. § 8. Za zakonske ali s pozneje sklenjenim zakonom pozakonjene otroke državnih uslužbencev pristoja vdovi, če ima sama pravico do tekoče pokojnine, ne glede na število otrok, vzgojevalni prispevek v višini ene petine vdovske pokojnine za vsakega nepreskrbljenega otroka, ki je v njeni oskrbi, do izpolnenega 24. leta starosti oziroma do poprejšnje preskrbe. Vendar pa vzgojevalni prispevek za enega otroka ne sme presegati zneska 600 K,, vsota vseh vzgojevalnih prispevkov pa ne zneska vdovske pokojnine. § 9. Sirote brez starišev ali tem enake sirote imajo, v kolikor so nepreskrbljene in 24. leta še niso dopolnile, pravico do sirotinske pokojnine v skupnem znesku polovice one vdovske pokojnine, ki jo je- vživala njihova mati oziroma mačeha, odnosno ki bi ji pristojala po § 5. Ako bi pa vsota normalnih vzgojevalnih prispevkov, do katerih bi imela mati pravico po § 8., presegala znesek sirotinske pokojnine, naj se večji znesek nakaže kot doklada k sirotinski pokojnini po glavah, in to tako, da vsakikrat, ko izgubi kak otrok pravico do prejemanja, odpade znesek nanj odpadajočega vzgo-je val nega prispevka, in to dotlej, dokler oni večji znesek ne izgine popolnoma ter ostane samo polni znesek sirotinske pokojnine. Sirotinska pokojnina z dokladami vred ne sme v nobenem primeru presegati višine vdovske pokojnine, ki gre po § 5. § 10. Zaporedoma tekoče normalne pokojnine vdov in otrok v pokoju umrlega državnega uslužbenca ne smejo vkup presegati normalne pokojnine pokojnika, a pri tem se vendar ne smejo odmerjati z manjšim zneskom nego z 800 K za vdove po državnih uradnikih in državnih učnih osebah, oziroma z 400 K za vdove po služabnikih. § H- Po smrti državnih uslužbencev, ki še niso zase pridobili pravice do pokojnine (§§ 1. in 2.), gre vdovi ali sirotam brez roditeljev ali njim enakim sirotam pod 24 leti enkratna odpravnina s četrtim delom letnega vštevnega prejemka pokojnika. § 12. Ostalim (§ 13.) po državnem uslužbencu, umrlem v dejalnosti ali v pokoju, pristoja — ne da bi se s tem prikrajšale druge zakonite preskrbnine — posmrtna četrt v višini trojnega zneska mesečne pristojbine, ki jo je pokojnik prejemal nazadnje kot plačo ali pokojnino. § 13. Posmrtna četrt gre vdovi ali, ako bi nje ne bilo, zakonskim potomcem pokojnika. Ako morejo, če tudi teh ne bi bilo, druge osebe dokazati, da so umrlemu pred smrtjo stregle ali pogrebne stroške plačale iz svojih novcev, se more z odobritvijo, odnosno s pritrditvijo finančnega ministrstva posmrtna četrt izplačati tudi tem osebam. § 14. Glede posmrtne četrti se vporabljajo določila §§ 3. in 6. zakona z dne 21. aprila 1882., drž. zak. št. 123. § 15. (Odpade.) § 16. (Odpade.) § 17. Dosedanja, na preskrbo državnih uslužbencev, kakor tudi njihovih vdov in sirot se nanašajoča določila, v kolikor niso v nasprotju z naredbami tega zakona, ostanejo v veljavi z naslednjimi izjemami: 1. Iz tega zakona izvirajoče pravice vdov in sirot po kakem državnem uslužbencu se ne prikrajšajo s tem, ako je ta umrl vsled samoumora. 2. Ločena soproga kakega državnega uslužbenca izgubi iz tega zakona izvirajoče pravice samo tedaj, kadar se dokaže, da se je ločitev zgodila po njeni krivdi. § 18. (Odpade.) § 19. (Odpade.) V Budimpešti, 14. maja 1896. Franc Jožef s. r. Badeni s. r. Bilinski s. r. Izvršilni razpis ministrstva za deželno brambo z dne 20. marca 1895., k zakonu z dne 25. decembra 1894., drž. zak. št. 1 iz I. 1895., zadevajoč orožništvo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru. Njegovo cesarsko in kraljevo Apostolsko Veličanstvo je blagovolilo z Najvišjim odlokom z dne 3. marca 1895. odobriti „organična določila za c. kr. orožništvo" kakor tudi novo službeno inštrukcijo za to krdelo, kateri predpisi se zajedno izdajo. Ker se vsled tega razveljavlja z razpisom z dne 29. februarja 1876., št. 3717/1001 III., ukazni list za c. kr. orožništvo št. 1 iz 1. 1876., objavljena službena inštrukcija, se s tem razglašajo sledeči s prizadetimi ministrstvi dogovorjeni izvršilni predpisi s pripomnjo, da se bodo vsa vprašanja glede pristojbin orožniških pripadnikov zbrala v posebnem pristojbinskem predpisu in da ostanejo do izdaje tega predpisa v veljavi v dotičnem razkazu k zakonu z dne 26. februarja 1876., drž. zak. št. 19, ustanovljena ter v drugih predpisih obsežena določila o pristojbinah. K § 10. V splošnem ostanejo z razpisom z dne 29. februarja 1876., št. 2718/104 VI., ukazni list za c. kr. orožništvo št. 1 iz 1. 1876., razglašena določila o pristojnosti sodne oblasti in o kazensko sodni oblasti za c. kr. orožništvo, odnosno k tem določilom izdane odredbe v veljavi. Glede postopanja častnega sveta se za orožništvo uporablja zadevni predpis za c. kr. deželno brambo odnosno k temu izdani dodatek. Sodna oblast kakor tudi stanovske in osebne razmere pisarniških slug so urejene v zmislu razpisa z dne 5. aprila 1879., št. 4381/335 VI., ukazni list za c. kr. orožništvo št. 6 iz 1. 1879. K § 13. K postavnim dolžnostim občinskih predstojnikov glede podpiranja orožništva v izvrševanju njegovih službenih dolžnostij spada tudi dolžnost, v za to predpisanih službenih knjižicah v zadnji rubriki te knjižice na primeren način potrditi prihod in odhod orožnika iz dotičnih vasij. K § 19. Točka e) : Fizično sposobnost za orožniško službo je dognati v zmislu brambnega zakona, § 19., točka b) (brambni predpisi I. del, § 94., točka 1., odnosno „pred-pis za zdravniško preiskavo", § 6. točka 1.). K § 20. Natančnejša določila glede pod točko 4. označenega spopolnovanja stanja moštva z uvrščanjem črno-vojnih zavezancev v slučaju sklicanja črne vojske se izdajo s posebno naredbo. K § 22. Orožniki na poskušnjo se morajo po dovršenem teoretičnem pouku, ki mora obsegati znanosti, ki jih orožnik za izvrševanje svoje službe potrebuje, v toliki meri, da je njegova popolna izobrazba v praktični službi mogoča, podvreči preskušnji pred posebno komisijo, obstoječo iz deželnega orožniškega poveljnika oziroma njegovega namestnika, poveljnika dopolnilnega oddelka in enega upravnega uradnika, ki ga odpošlje politično deželno oblastvo. Glede skušenj za orožniške postajevodje in častnike ostane veljaven predpis, izdan z razpisom z dne 27. julija 1876., praes. št. 579, ukazni list za c. kr. orožništvo št. 9 iz 1. 1876. K § 23. Predpisano orožniško službeno prisego morajo storiti tako moštvo kakor tudi častniki takoj po nastopu poskusne službe. K § 29. Za določitev odmere preskrbnine, ki pristoja v prvem odstavku tega paragrafa navedenim osebam, kakor tudi pogojev, pod katerimi se pokojnina prizna, ter glede dobe za prejemanje, so merodajna tozadevna temeljna določila zakona z dne 27. decembra 1875., drž. zak. št. 158 in z dne 27. aprila 1887., drž. zak. št. 41, in sicer glede vdov in sirot le tedaj, če ni nastopila smrt soproga oziroma očeta že pred razglasitvijo tega zakona (1. januarja 1895.), v katerem slednjem slučaju ostanejo v veljavi dosedanji predpisi. K § 30.i) V prvem odstavku tega paragrafa orožniškemu moštvu glede odmere pokojnine zajamčena ugodnost, ki stopi z izjemo v § 35. navedenih slučajev za vsakega orožnika v veljavo še le z dnem, ko je odslužil štiriletno službeno zavezo, katera ugodnost se pa raztegne potem tudi na ta štiri leta, se vporablja pri onih orožnikih, kojih pravica do preskrbnine se je dognala povodom superarbitriranja po razglasitvi tega zakona. Letna pokojnina orožniškega moštva se odmerja od leta do leta in sicer za orožniško službo za vsako leto s službeno dobo 16 mesecev tako, da znaša po dovršenih desetih službenih letih eno tretjino, po petnajstih, vendar pa ne polnih šestnajstih službenih letih, pa tri osmine nazadnje prejemanih aktivitetnih užitkov. K zadnji kvoti se prišteva za vsako nadaljno službeno leto 21/2 odstotka aktivitetne pristojbine, tako da je po dovršenih štiridesetih službenih letih vštevna cela aktivitetna pristojbina v pokojnino. Zvišanje pokojnine čez to mero je nemogoče. Če nastopi slučaj, da se kaki orožniški osebi všteva vojno leto, se po tem zakonu za eno službeno leto vštevna doba 16 mesecev popolni na dve leti. K § 33.1) Ker rodbinam v dejalnosti ali v pokoju umrlih pripadnikov orožniškega krdela pristoja sedaj posmrtna četrt, nimajo nadalje nobene pravice do pogrebne četrti, ki se je po civilnih pokojninskih pravilih pod gotovimi pogoji dovoljevala. Pod mesečno pristojbino je v zmislu prvega odstavka tega paragrafa razumeti prejemke na gaži, službeni in orožniški dokladi, odnosno pokojnini. Z ozirom na določila prvega odstavka § 29. ter ona zadnjega odstavka tega paragrafa se določa: a) Rodbinam častnikov, ki so prišli v vojno vjet-ništvo, pristoja vzdrževalni prispevek v znesku normalne pokojnine. Rodbinam oženjenih oseb orožniškega moštva, če so vsled vojnih dogodkov ukazoma ločene od svojega rodbinskega poglavarja, pristoja vzdrževalni prispevek z znesku tretjine one pristojbine, ki jo je prejemal rodbinski poglavar na plači in eventuelno na službeni dokladi. Enak vzdrževalni prispevek pristoja tudi rodbinam orožniškega moštva, če je soproga, oziroma pri sirotah brez matere, očeta sovražnik v vojski ujel. b) Umobolnim ostane do njihovega vpokojenja užitek polne pristojbine. Rodbine umobolnih gažistov so v prvi vrsti navezane na ostanek, ki preostane po vplačilu oskrbnih stroškov v dotičnem zavodu od pristojbine, odnosno pokojnine umobolnega. V onih slučajih, v katerih ta ostanek ne doseže onega zneska, ki bi v slučaju smrti umobolnega rodbinskega poglavarja (soproga ali očeta) odpadel kot preskrbninski užitek, je upravičencem izplačati dotično diferenco kot vzdrževalni prispevek in sicer do vpokojenja umobolnega soproga odnosno očeta, iz orožniškega zaklada, od tega dne naprej pa na račun civilnega pokojninskega zaklada. Vzdrževalni prispevki za rodbine umobolnih častnikov, ki so na dopustu s čakalnino, se pokrivajo iz orožniškega zaklada. Kar se tiče rodbin moštva, se jim izplačuje do vpokojitve rodbinskega poglavarja po odbitku bolniškega pavšala po 1 K 10 h na dan — pre-ostajajoči del pristojbine. Po izvršeni obravnavi glede preskrbe soproga (očeta) veljajo radi vzdrževanja rodbin umobolnih pripadnikov moštva oni predpisi, kakor glede rodbin vpokojenih gažistov. K § 34.1) Za pridobitev v prvem odstavku tega paragrafa določene izjemne pravice je sicer vseeno, ali je telesna poškodba nastopila vsled mehanične sile, prehlajenja, infekcije i. t. d., vendar je pa potrebno, da stalna nesposobnost za orožniško službo nastopi nezavisno od morebitnih drugih hib, edino in neposredno radi te telesne poškodbe, to se pravi brez drugih tujih vzrokov. Nadalje je potrebno, da orožnik, kakor hitro domneva, da je nastala taka telesna poškodba, to pismeno naznani svojemu predstojniku ter navede pri tem vse okolščine in morebitne priče zadevnega dogodka, ter da na drugi strani nič ne opusti, kar bi bilo potrebno za njegovo ozdravljenje. K § 39. Ker se mora v § 30. obseženo določilo, da se računa vsako pri orožnikih dosluženo polno leto za službeno dobo 16 mesecev, vpoštevati izključno le pri odmeri pokojnine, se ta ugodnost pri računanju dvanajstletne aktivne službene dobe v zmislu zadevnih določil zakona z dne 19. aprila 1872., drž. zak. štev. 60 ne more vporabljati. K § 40. Z računskimi stražmojstri se glede nastanjevanja postopa po predpisih, veljavnih za osebe armade, ki imajo pravico do stanarinske pristojbine, a niso uvrščene v noben činovni razred. Orožniškim osebam, ki prejemajo gažo, se povra-čuje stanarina po vojaškem najemninskem tarifu. 0 Glej: Dodatek. 1) Glej: Dodatek. Ako bi kak kraj, v katerem je nastanjen orož-niški gažist, ne bil uvrščen še v noben najemninski razred, tedaj se uvrsti po določilih § 30. zakona o nastanjevanju z dne 11. junija 1879., drž. zak. št. 93. Welsersheimb s. r. Dovoljevanje godbenih in plesnih licenc pri društvenih prireditvah. Okrožnica županstvom na Kranjskem. Št. 10.636. — Deželni odbor je bil opozorjen, da dovoljujejo c. kr. politična oblastva zlasti gasilnim, bralnim in drugim društvom prireditve veselic, pri katerih sta med drugimi točkami vsporeda tudi godba in ples. Vsled tuuradne prošnje je naročila c. kr. deželna vlada z razpisom z dne 25. maja 1913 št. 1174/Pol. vsem c. kr. okrajnim glavarstvom, da naj v prihodnje pri dovoljevanju takih društvenih prireditev dotična društva izrečno opozore na to, da morajo dobiti dovoljenje za proizvajanje plesne godbe posebej od pristojne občine proti plačilu predpisane občinske takse, ker odobre okr. glavarstva pač program (vspored), ne dovolijo pa s tem tudi godbe in plesa. Županstva se opozarjajo na to s pripombo, da dobe glede dovoljevanja godbe in plesa kakor tudi glede podaljšanja policijske ure navodila v posebni okrožnici, kakor hitro izjavi c. kr. deželna vlada v slednji zadevi svoje mnenje. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 19. junija 1913. Za deželnega glavarja: Lampe. . Iz XX. seje dežel, odbora kranjskega dne 7. junija 1913. Vodovodi. Vodovodna dela za Bled in okolico se oddajo podjetniku Karolu Kressu v Pragi za 450.151 K 05 v. proti temu, da tej oddaji pritrdi c. kr. poljedelsko ministrstvo. Vodovod bo skoro gotovo dovršen do meseca junija 1914. Ceste in mostovi. 1. Za zgradbo mostu čez Reko, ki bo vezal občino Košano z istrsko občino Materija, se dovoli 33