24. štev.
V Ljubljani, v t 1. ara 1879.
Letnik VI
Inseratl ne sprejemajo in veljA trimopna vrata:
H kr., re se tiska lkrat,
i *>	a
1 - ti n »i ti * n
n u II n 3 „
Pri večkratnem tiBkanj se ■ena primerno «manj&a.
R ok o pi si
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
N tročnino prejema opravniScvo (•dm nistracija) in ekspedicija na 8;arem trgu h. it. 16.
Po pošti prejeman velja :
Za celo leto . . 10 gl. — kr ta polleta . . o „ — „ ta četrt leta . . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40
Politi t BE list za slovenski uarofl.
ta pol leta
*a četrt leta . . 'J „ 10
V Ljubljani na dom pošiljrf^i velji 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 26.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
40 ljrf. -
in
Le ne preveč upanja!
Nedavno smo spregovorili nekoliko o novem ministerstvu in rekli, daje pogreta jed — le z enim ocvirkom zabeljeoa. Takrat smo tudi rekli, da te pogrete jedi bi ne bili prav nič veseli, če bi ne imela novega ocvirka. Zdaj smo že brali veliko listov, oziroma njihove sodbe o tem ministerstvu — dobre in slabe, a ne po ouih ne po teh se nismo mogli prepričati , da bo v Avstriji politično vreme zasukalo se kmalu na bolje.
Res sta med tem tudi huda nasprotnika Slovanov, Ilerbst in Giskra, izstopila iz delegacij, a to nima posebne važnosti, ker ravno tako lahko zo^t vstopita, če bi se jima to potrebno zdelo;'saj smo že večkrat kaj tacega doživeli, da je kdo odstopil le, da je drugemu prostor naredil in ta je zopet za> nj hranil. Po domače se pravi to: kujati se, in kdor sekuja, gotovo misli na to, da bo na prejšnje mesto nazaj poklican, ter na skrivnem vse napenja, da bi druge do tega prisilil. Ilerbst in Giskra sta toraj le šla „zad za svoje iadije", kakor Homer pravi o Ahilu, druzega nič.
Kaj pa grof Taaffe, minister notraujih zadev, toraj najvažnejši med vsemi? Kaj je grof Taaffe, smo že tudi vt-aj površno omenili. Če se človek ves teden posti, je že vesel, ako vsaj po enkrat na teden dobi nekoliko več in boljše jedi. Nam Slovanom, ki smo toliko let že jedli le in le kislo zelje , zelo dobro de, ako zagledamo enkrat na tem želji klobaso; če prav je še ne dobimo brž, vsaj se nadjamo, da je za nas pripravljena.
Ali le ne preveč upati, da se nam ne bo tako godilo, kakor kmetu, ki na zeleno žito dela dolgove, potem pa pride toča in mu vse
pobije, da je na slabšem , kakor je bil. Grof Taaffe res ni meso od mesa dosedanje usta-voverske stranke, on je bolj plemenitih načel, ali — ali večkrat je volja boljša od moči. Vse — se ve da — tu visi na prihodnjih volitvah za državni zbor, ktere ima on največ v rokah. Dokler t-e te ne pričnejo, ne bomo o grofu Taaffrt-ju mogli reči ne bev ne mev.
Nekaj se nam pa vendar že zdaj čudno zdi in to ste dve reči. Prva briga vse cesarstvo, druga le kranjsko deželo in posredno vse Slovence in kolikor toliko tudi vse Slovane.
Ves svet se je nadjal, da, če se misli na popolen prevrat, bo prvo, kar bo storilo novo ministerstvo, to, da se razpusti državni zbor ter naglo razpišejo nove volitve, da se tako spravijo iz državne zbornice tisti elementi, ki so zdaj začeli presedati že vsakemu, ne le nam, in se dobe va-uj novi ljudje, ki niso nagnjiti po stari družbi, marveč zdravega uma in voljnih moči pomagati ministerstvu pri težavnem delu prevstrojenja Avstrije tako, da bodo vsi narodi njeni zadovoljni.
Ali državni zbor ni bil razpuščen in to nam ni prav nič všič, ker nam je znamenje, da na prevrat na Dunaji ne mislijo še s tako resnobo, kakoršue bi treba bilo po vseh skušnjah zadnjih let. Starega grešnika je treba hudo stresti, da se obrne na krivi poti, opo mini, če še tako resnobni, ne izdajo nič. Mi ne želimo Avstriji, da bi v še veče stiske prišla, a skoro se nam zdi, da bo tega treba, predno bo ukrenila na pot druge, dosedanji ravno nasprotne notranje politike. Da bi le takrat ne bilo prepozno, kakor navadno pri trdovratnih grešnikih.
Najslabše za nas je to, kakor smo že omenili, da je Stremayr ostal v ministerstvu;
dokler ta ne gre, ne nadjajmo se ničesar. Kako prav ga sodimo, kaže to, da je glasoviti šolski postavi Vesteneckovi zadobil p o t r j e n j e.
No, po tem ne rečemo nič več ko to: Slremayr se bo preobrnil, kedar se bo z ini-nisterskega stola zvrnil.
Pij IX. Leon XIII.
Bilo je vlani 7. februarja, ko je švignila po svetu žalostna vest o smrti preljubeznjivega papeža Pija IX. Otožno so odmevali zvonovi od kraja do kraja, in celo dobri katoličani so se popraševali, kaj li bode sedaj? Na svetu zmešnjava velika, in preobilno sovražnikov, kteri so napovedovali že davno , da bode Pij IX. poslednji papež. Tim veče pak je bilo potem veselje, ko je 20. februarija švignila po svetu radostna vest o izvolitvi novega papeža L e-ona XIII. Nagla je bila volitev; prst Božji se je razodel v njej; obletnica nam to jasno spričuje.
Velika in pomenljiva je vstanova papeštva na svetu. Pomenljiv je zastop vladarjev po-zemeljskih bodi si v kteri koli državi; ali — kaj je posvetna, pozemska vlada proti sveti, duhovni, nadzemski, ktero prevzame vsakteri namestnik Kristov, vsakteri namestnik Petrov v cerkvi katoliški! Prva oblast je to na svetu, v verstvenem in nravstvenem oziru vzvišana nad vse druge; na zemlji vlada, a v nebesa sega, in tako strinja oba sveta in je največe pomembe v svetovni zgodovini že sama po sebi. In če kedaj — je res sedaj pomenljiv bil nastop novega poglavarja katoliške cerkve.
Drugič je ta volitev pomenljiva vsem, ker
Ubogi fflahzio.
(Konec.)
Trg Džerid v Carigradu je včlik prostor, na kterem se razveseljujejo turški velikaši z metanjem sulic, s streljanjem pušic in drugimi enakimi igrami. Sam sultan je dostikrat tudi tu sulice metal in streljal z lokom , in kakor navadno je bil on vedno med vsemi strelci in metalci najizvrstnejši.
Tudi omenjeni dan udeležil se je streljanja, pa ni zadel nikdar tarče. Razjezil se je in dolžd je, kakor to slabi strelci vedno store, veter, solnce, lok itd., da so krivi slabega streljanja. Na vse zadnje jezil se je čez svoj prstan, češ, ta je kriv, da nič ne zadene.
Navada je namreč bila, da so struno na loku prijemali in napenjali z nalašč zato narejenim prstanom.
— Dajte mi drug prstan, moj ni za rabo — zavpije sultan.
Vsi navzoči priskočijo in vsak ponudi vladarju svoj prstan. Ta poskusi vsaceg'. pa m" !
nobeden ne dopade.
—	Ne eden ni dober, ne eden 1 Kdo neki je vaše ničvredne prstane delal ? Nobeden sedanjih zlatarjev ne zna tako dobrih prstanov za streljanje delati, kakor jih je delal umrli zlatar Sulišan. Ali ta ne živi več! Ali nima nobeden vas prstana Sulišanovega dela?
Urno priskoči Ali Hodža in ponudi sul tanu prstan Sulišanovega dela v dar.
Sultan vzame prstan, ga natakne na prst, napne z njim struno na loku, vstreli in zadene tarčo tako dobro, da so mu vsi ploskali, najbolj pa Ali Hodža, saj ni vedel, da so te pušice imele veljavo, kakor bi bile vstreljene v njegovo srce.
Po igri na trgu Džerid zapove sultan pripeljati Muhzina iz zapora.
Prebirajoč po Alkoranu pričakoval ga je z molkom v roki in s prstanom na prstu.
Ko Muhzin ustopi in zagleda pri sultanu molek in prstan, spoznal ju je precej za svoje. Pade na kolena pred vladarja in poljubi rob plašča:
—	O gospod, molek in prstan, ktera imaš v rokah, sta moja.
Sultan ga izprašuje, kaj je na pojedinih kroglicah molka zapisano, kakšni kamni so v kroglice vdelani. Kupec vedel je na vsako vprašanje pravi odgovor. Sultan zapove Muhzina spet v zapor odpeljati.
Drugi dan pokliče Ilodžija k sebi. Pogovarja se z njim o raznovrstnih pravdah in vprašuje ga za svet. V pomenkovanji pripoveduje mu sultan tudi neko pravdo, ki je bila čisto enaka prigodbi med Ilodžijem in Muh-z nom. Pripoveduje namreč, kako je prijatelj, ki se je na pot odpravljal, prijatelju izročil vse svoje premoženje in kako je ta potem vračajočemu se prijatelju vse vtajil. Na zadnje ga še vpraša , kako kazen da zasluži tak nezvesti prijatelj, tak goljuf, ki svojega prijatelja na ta način spravi ob vse premoženje?
V čemer se človek sam pregreši, tako pregreho navadno na drugih najhujše obsodi. Hodžiju morebiti še na misli ni prišlo, da se je on ravno tako pregrešil kakor ta, o kterem mu je sultan pripovedoval, in če ga je prav vest spekla, saj je nagrobni kamen dosti globoko pokrival Muhzina in z njim tudi njegovo
očitno potrjuje obljubo, da gospod pri svoji cerkvi ostane do konca sveta, in da je naj hujše Bovražne moči ne bodo premagale. Oropana vse pozemeljske reči in podpore , brez vsaktere posvetne brambe, stala je skala v sredi viharnih valov, le sam starček Pij IX. jo je varoval, v levi držeč križ, z desno blago-Bloveč. V tem trenutku pade starček v grob, ali — žezlo njegovo poprime nagloma drug naslednik tako krepko, da ostmi vsa sovražna vojna, in vnovič vernim pomoč božja se oglasi, kedar sila do vrha prikipi. „Crux de cruce" se umakne, in v tem hipu prikaže se „Lumen de coelo". Kako se meša Bvet v svoji učeno sti, ali luč na nebu mu je prisijala, luč, ktera kaže resnico in brani pravico vsem , kteri so blage volje. Ta luč, ktera sveti po Leonu XIII. zdaj že čez leto tolikanj čudovito, kaže in potrjuje vsem, da cerkev katoliška ni delo človeško, marveč nebeško, delo Božje. Države zginjajo, cerkev katoliška ostane iu se poživlja.
Prihodnji pondeljek bode obletnica ven-čanja sedanjega bistrega papeža Leona XIII., in ta obletnica bode pomenljiv sad, ker se dan poprej slovesno prične sveto leto , ktero ima trajati od 2. marca do 1. junija. Kakor že mnogi predniki njegovi, tako je tudi sedanji razpisal milostivo ali sveto leto vsled svojega nastopa, naj bi z zedinjenimi molitvami sprosili, da bi Bog prav in vspešno vodil čedo in pastirja. Hudo pod pot so jo zavozile skoro vse puzemske vlade in države, in silno se tresejo njih prestoli. Z njihovim prekucom pretijo pa nebrojne nadloge tudi ljudstvom in narodom. Da se temu ognemo, naj bi poslušali vsi glas dobrega pastirja ter hodili za lučjo njegovo, in ne bomo hodili po temi, marveč bobemo imeli luč življenja.
Dajte nam dela!
i.
Moderna država žalibog nema srca za davkoplačevalca. Vedno ta sliši le vpitje : pla čaj, plačaj! kje bo kaj zaslužil, mu pa noben brič ne pove. Pod absolutizmom so nekter boljši vladarji vendar včasih domislili se ljudstva. in sem ter tje kaj storili za njegovo blagostanje. Potem so prišli liberalni preroki iu začeli ljudstvu na uho trobiti, kako je ne-
srečno , in kako bo potem vse dobro, kedar bodo vladali od ljudstva voljeni zastopniki.
Mi smo v Avstriji dobili ustavo, do bili poslance in državni zbor, pa kaj imamo od tega? Ali je zdaj bolje? Ali ima večina poslancev in iz nje izvirajoča „ustavna" vlada kako srce za nas ? Dolg raste na dolg, vsako leto deficit, — in vsako leto viši davki, ob enem pa vedno menj zaslužka! Naše narodno gospodarstvo propada od leta do leta huje. Minister je rekel: „Es wird schon besser werden," slovenski humor pa si je zmislil na to tak odgovor: „Tri leta bo še slabo, potem pa nikoli več dobro." Naša ustavoverna vlada se je posebno bavila s pritiskanjem Slovanstva. da si je zagotovila ustavoverne večine po zbo rih; da bi se bila za ljudsko blagostanje toliko brigala, ko za to, bilo bi mnogo boljše.
V	obrtnijstvu nas podirajo nemške države, Angleži in Francozi, naše kupčijske pogodbe so take, da nam tujci ves zaslužek požirajo. Domači obrtnik nima dela, po naših trgih se prodaja tuje blago ; kmet je pa spet revež, ker mu rusko, amerikausko in rumunsko žito tako konkurenco dela, da domači pridelki nemajo nobene vrednosti.
Mi moramo rediti legijon dobro plačanih in dostikrat nepotrebnih uradnikov; judje vlečejo miljone ua obrestih državnega dolga, kar še naših krvavo prisluženih davkov ostane, potrati se za vojake in kanone. Kmetija za kmetijo gre na boben, po drugih krajih pa se denar pri oknih ven meče : opominjamo le na duuajsko razstavo, na operno gledališče, na velikanske plače nekterih državnih služabnikov, na podpore, ki so se dajale in se še dajejo bankam, železnicam, služnim časnikom itd. itd.
V	vsaki vasi zidajo šolsko palačo in nastavljajo učitelje in učiteljice ; zmirom bolj polne so ječe, kijihizgoji liberalizem in brezverstvo, in tudi te je treba vzdržavati. Kmet in obrtnik, krčmnr in trgovec, ti ¡»a plačuj, ti za vse skrbi! Kdo te pa praša, ali imaš ali nemaš, ali si kaj zaslužiš ali ne?
če je že v celi Avstriji slabo, pri nas na Slovenskem je pa še za deset procentov slabše ko povsod drugodi. Tukaj domačega človeka že iz principa povsodi odrivajo. Nemškutar moraš biti in bogatin, pa ti bo vse na roko šlo, manjšega moža poštenjaka pa bodo za dušiti skušali. Slovenca še za diurnista neradi
vzamejo. Deželni zbor, deželni odbor, magistrat, hranilnica, šolski svet, vse je v nemšku-tarskih rokah. Zdaj so domači obrtniki mislili, da bodo pri norišnici kaj zaslužili. Pa kaj naredi deželni odbor? Delo razpiše še le v zadnji uri, da se ga manjši mizarji ne morejo udeležiti; ključarjem je pa bojda neki graški mojster delo vzel ker hoče za 17% boljši kup delati. Kakšno zamore to delo biti?
Kakor pri nemški realki, tako bodo menda tudi pri norišnici na Studencu le tujci denar služili; — ko bi le hoteli tudi davke za nas plačati.
hudodelstvo. Pismouk Hodža toraj ponosno in resuo odgovori sultanu:
—	Nenavadno hudodelstvo mora se tudi ne navadno kaznovati. Zločinec zasluži, da se živ v možnar dene in s težkim tolkačem razdrobi.
—	Ti si sam sebe obsodil — zagromi sultan nad njim in ploskne z rokami; štirje zamorci skočijo k Ilodžiju in ga zvežejo. S ključi, ktere so mu vzeli, od>prli so njegovo hišo in shrambe ter tam še vse dragocenosti našli, ktere mu je Muhzin v varstvo izročil.
Iznenadeni Hodža, ki se je menil v največji bleščobi kopati, pozabil je na to, da pod solncem vse na dan pride, če je še tako skrito.
Prestrašen obstal je vse in tudi to, da si je brado, da se je svetila, s fosforom namazal, da je ponoči v Muhzinovo hišo stopil in da je on sam bil tisti ponočni starec, ki je Muh-zina na potovanje v Mekko pregovoril, na kte-rem bi bil ta kmalo um in življenje zgubil.
Sultan skliče svoje vezirje in sodnike v divau (sodna dvorana) ter toži prednjimi sam Ali llodžija hudodelstva goljufije in nezvestobe, ter jim tudi razodene, kako je Hodža sam ta zločin obsodil. Vezirji odgovore :
— Razsodba llodžija je pravična. Sicer je kazen nova, zato naj jo on, ki jo je iznašel, tudi skusi uajprvi.
Na zapoved sultana zdolbli so veliki možnar iz kamena iu naredili težek železni tolkač štirimi navskriž ležečimi ločnicami, ter ga postavili na dvorišče sultanovega dvora.
Sedaj pripeljejo Ali llodžija v škrlatni obleki oblečenega, pokritega z zlatim turba-nom iu opasanega b Bvitlim pasom, ter ga vržejo v možnar. Štirje zamorci primejo težk železni tolkač za ročuice, ga vzdignejo in na migljej sultana udarijo z njim v možnar. Grozno rujoveoje se čuje iz možnarja; v drugo vzdignejo zamorci to.kač in sunejo z njim v inožoar sedaj čulo se je še zadušeno grgranje; ko tretjikrat sunejo, si.šali so se le še posamezni zdihleji in potem nič več drugega ko brščanj zdrobljenih kosti. Tolkli so toliko časa, da so se vtrulili in v možuarju ni bilo drugega ko meša krvi, razdrobljenih kosti in svilnatih cun)
I Pred sedemdeset leimi je francoski poto valeč Tavernier še videl pred sodno dvorano • v Carigradu omenjeni možnar, pričo grozne |sodbe grozovitega sultana Solimana.
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani 28. februarja. Razpadanje ustavoverne stranke se ajbolj vidi na tem, da odstopajo njeni voditelji, kakor Skene, Herbst, Giskra, Kuranda. Vkljubu temu ustavoverstvo še kraljuje, ker ga po konci drži ministerstvo Streinayr - ovo. Dolgo menda to ne bo trpelo. Kolikor tudi je glasoviti Štajarec gladek navsestraui, enkrat ga bo opozicija že v pest dobila, in poteguila a iz miuisterskega stola.
Včeraj ste se zbrali delegaciji v Pešti. N. fr. Presse" poživlja ustavoverce , naj se možko drže. Ne bo nič pomagalo. Tam so zakleti v manjšino!
Vnanje države.
Da je ruski car generala Črna-eva iz Bolgarije nazaj poklical, to judo-švabo-turke silno veseli. Naj se pomirijo, našli se bodo za bolgarski ustanek še drugi voditelji.
Ker ruski vojaki zapuščajo Bolgarijo, beže tudi Bolgari iz Rumelije za nj>mi, ker se turških grozodejstev boje.
Črnogorska vlada hoče tudi na Dunaj poslati svojega poslanika. Ne ve se še, ali pride Maša Vrbica, ali Božo Petrovič Črnogorce v Avstrijo zastopat. Časnik ,,Glas Črnogorca'' je zopet začel izhajati, in toži, di so Črnogorci od turškega plena premalo dobili. List pravi, da se hočejo Črnogorci pripraviti na trenotek, ko se bo srbsko vprašanje popolnoma rešilo.
Turški in avstrijski (sicl) komisar nista hotela podpisati protokola prve seje bolgarske skupščine. Pra7i se, da avstrijski komisar za to ni hotel podpisati, ker je bil protokol pisan v ruskem jeziku. Celo „N. fr. Presse" se čudi, kako more Avstrija takega komisarja v Trnovo poslati, ki ne razume ne ruskege ne bolgarskega jezika. Na Duuajipač še zmirom mislijo, da mora ves svet nemški znati! Kdaj se bodo tega neumaega nazora enkrat znebili?
Molgitri naj bi v kratkem obhajali ti-učletnico slavnega svojega carja Simeona, in v ta namen hočejo bolgarski slušatelji zagrebškega vseučilišča izdati zabavno-p-idučni almanah v Zagrebu, in pozivajo bolgarsko mladino k sodelovanju. Pretekli teden so v proslavo pričetja bolgarskega zbora v Trnovem napravili v Zagrebu biva oči Bolgari zabavni večer, n govorilo ter popevalo se je prvikrat bolgarsko na veliko radost premnogega odličnega ob-č nstva. Kaže, da se tako lepo vzbuja vzajemnost med Jugoslovani. — V cerkvah bolgarskih )e naukazana molitev, v koji se Bog prosi milosti, da skoro zjediui ves bolgarski uarod.
V fltimu je sedanji papež Leon XIII. sprejel do 1000 katnl ških časnikarjev raznih narodnosti, kteri so zastopali cerkvenih časnikov in novindo 1302, pri kterih se vdeležuje nad 15000 pisateljev. Msgnr. Tripepi je slo-
vesno prečital čestitko, v kteri je napovedano, kolikanj si časništvo prizadeva za brambo cerkvenih pravic. Papež je v odgovoru povdarjal potrebo, kako naj katoliško časništvo nasprotuje onemu, ktero s strupom zavdaja družbin-stvo, in je priporočal edinost v krščanskih načelih pa zmernost v besedi; pograjal je one, kteri resna, bistvo cerkveno zadevajoča vprašanja reševati hočejo samovoljno; povdarjal je pravice cerkvene do posvetne države ter vzbujal časnikarje, nr.j dokazujejo potrebnost njene zopetne pridobitve , kajti nikdar ni de-želska papeževa oblast opovirala blagostanja ljudskega, niti prospeha Italije niti svita mesta Rima. Naposled je pozival časnikarje , naj se borijo za načela, ktera služijo omiki in druž-binskemu redu za podlago.
Izvirni dopisi.
lx Tjjuhljaiic 27. sveč. (O našem slovstvu.) V tukajšnjem slovenskem dnevniku čitam dopis, v kojem se priporoča podpora slovenske literature, slov. slovstva. Prav to je že stokrat premleta stvar, pa Slovencem govoriti o slovstvu je toliko, ko bob ob steno metati. Nekaj opazk moram vendar pristaviti. Dozdaj se je največa krivda valila na občinstvo, da je premalomarno. Danes hočem trditi, da so tudi pisatelji mnogo krivi. Med pisatelji je strašna nevošljivošt, in drug bi rad druzega v nič potlačil, prezrl, ob veljavo del. Če kaj izda, ima se le dvojega nadjati: ali da bodo skušali z molčanjem ubiti ga (todtschwei gen) in to je najhujše, ker potem nič ne proda, in ima materjalno zgubo — kar so „kolegi'" ravno doseči hoteli — ali pa ga bodo prav raztrgali, in mu skušali vse ime vzeti.
Večina pisateljev namreč sebe in svojo slavo bolj ljubi, nego ves napredek naroda, in če bi prav narod škodo trpel pod tem, da je le njegova ,.slava" rešena. Tako gospoduje našem slovstvu zdaj klika, ki bo vse ignorirala, kar izveu nje na svetlo pride, in sku šala vse pisatelje ob veljavo spraviti, ki k njej ne spadajo. Akoravno sami nič zrelega ustva riti ne morejo, vendar ne trpe. da bi kdo drug kaj dobrega naredil, rajši uničijo njega iu njegov spis, iu rajši vidijo, da narod brez du ševne hrane ostane. Od svoje stranke bodo vsak spisek v obširnih podlistkih razpravljali in preslavljali, če pa kdo drug celo biblioteko knjig na svetlo spravi, ne bodo ne ene z besedico omenili, iz dobro prevdarjenega namena, da bi se občinstvo ne opozorilo, in da bi potem dotični pisatelj nemara celo brez zgube ostal, in si kako ime pridobil. Vendar te žalostne podobe nečem dalje razkrivati, omenjam le , da naj se nikar ne dolži vedno le občinstvo, ampak tudi enkrat grda nevoš ljivost nekterih pisateljev, ker pod takimi razmerami naše slovstvo ne more razcvitati. Jaz se zveselim vsake nove slovenske knjige, naj jo spiše Peter ali Pavel. Kar je dobro, naj se hvali, kar je slabo, naj se graja ; čemu potem potrebujemo pisateljskih klik? Pisatelji nas zmirom svare pred kruhoborstvom, pa so sam kruhoborci, če drug druzega vničiti in ob veljavo djati skušajo, pa se poganjajo vendar vsi za eno in isto stvar.
To sem hotel omeniti kot pristavek
onemu članku v „Narodu", ki govori o slovenskem časopisji in slovenski literaturi. D xi et salvavi animam meam.
Iz Šentvida nad lijiililjaiio. 25. febr. Preteklo nedeljo imeli smo zopet prav prijeten večer v čitaliici. Vsi prostori bili so tako natlačeni, da jih mnogo, ki so
malo pozneje prišli, ni moglo dobiti prostora. Ker je bilo vreme jako slabo, ni prišlo k veselici nič tujih gostov zunaj enega č. gospoda. Vse se je vršilo v najlepšem redu in v veliko zadovoljnost zbranega občinstva. Tombola štela je 40 ličnih in tudi krasnih dobitkov. Po končaui tomboli vršile so se druge točke programove prav redno iu nepričakovano dobro, čeravno so imele sodelovalne moči malo časa odmerjenega za učenje in pripravljanje. Pevci in pevke bili so kos svojim nalogam, zlasti je Jovan pel s svojim jako prijetnim glasom prav dobro Nedvedovo: „Kranjska dežela". Po končanem petji pričela se je veseloigra: „Zakonske nadloge". Tu pa ne vemo, kterega bi bolj pohvalili. Vsi igralci bili so na svojem mestu. Toliko smeha in dobre volje dozdaj še ni nobena igra pri nas vzbudila. Za srečno izvršitev imenovane igre , ktera ni ravno posebno lahka , gre posebna hvala gospej Luciji Odlazekovi in g. Franju Tisalu, ki sta svoji težki nalogi izvrstno izpeljala in tudi druge soigralce dobro naučila. Da smo po končani igri še precej dolgo skupaj ostali iu se v lepem redu in miru prosto razveseljevali, to se že tako ume. Le to nam je še omeniti, da je čitalnica napravila prav lep in okusno narejen oder za predstave pevske in dramatične.
Ik lIcIoknuijNkc, o pustu 1879. (Nase težnje). Od vseh strani se sliši in bere tarnanje o slabih časih in vedno bolj rastočem obubožanji priprostega ljudstva. Žalibug, da je to bridka istina, da tožbe niso neopravičene! In če kje, velja to posebno od naše Belekra jine, ta je skoro povse pozabljena. Tužno životari naše v drugem z blagimi lastnostni obdarovano belokranjsko ljudstvo. Težka bremena, ktera se mu nalagajo, ga bodo gmotno, ako bo tako dalje šlo, popolnoma vničila.
Žalostnega stanja pred vsem krivo je to. da je Belokranjska skoro izolirana od drugih svojih slovenskih pokrajin. Bridko to občutimo, odkar so se naokrog železnice napravile. Dokler še ui bilo gorenjske, notranjske, in posebno štajarsko-hrvaške železnice, je bil promet vkljub slaboizpeljani cesti čez bregovite Gorijance dokaj živahen. To je bila pot, po kteri je prišel denar v Belokranjsko. Kajti daljni Gorenjci in drugi vinski trgovci so s svojimi težkimi vozovi prihajali izvrstna vina kupovat. Ali kar so železuice v druge vinske kraje razpeljane, je to nehalo, postali so tudi „komod" in se raje v „kupejih" trikrat tako daleč vozijo slabejšo robo kupovat. Ali kdor hoče dobro, stauovitno, nepopačeno kapljico dobiti, temu je ravno belokranjska vina svetovati. Tukaj ljudje še ne poznajo tistega po-kvarjenja, kakoršne je v bolj „omikanih" krajih pri vinski prodajalcih že v navadi. Kakor ga je Bog dal, kakoršno na trti zraste, tako je belokranjsko vino brez vsakoršne primesi ali priboljška. Nočem s tem reči, da ne bi umno kletarstvo po novejših znajdbah tudi tukaj marsikaj zboljšalo, a sploh rečeno je beli Kranjec dosti umen vincur v sedanjih okolščinah ko mu ni nikamor pot odprta. Kaj pomaga ako je letina še tako dobra, če kmetovalec ne more ničesar spraviti v denar! Vinstvo je do zdaj glavm vir do novcev, ko ga pa prodati ne more, ali pa po taki nizki ceui speča, da si najpotrebu š h naprav ne more poplačati Tako se zdaj izvrstna vina dobivajo vederce po 2 gld. kolikor kdo hoče, Ako se od višje straui mč ne bo storiio za boljšo komunikacijo ali čez Gorijauce, da se cesta po novih tehničnih načelih izpelje, ali proti Suhi Kra jini in proti Kočevskomu, ali pa, da se vendar enkrat resno začne misliti na dolenjsko že
Ieznico, ktera bo šla čez Belo kranjsko proti Karlovcu: se naši kraji bližajo žalostnemu poginu.
Škoda, da se nič ne misli na nas'; da tako krasne vinske gorice, kakor so semiška, (ki blizo od Gorijanc Beza več ur daleč doli pod Črnomelj iu je ena najlepših v vseh vinskih deželah), metliške, radoviške, drašičke in nadaljne vivodinske in druge hrvaške, — ne donašajo tolike koristi, kakor bi je lahko po svoji naravni legi, rodovitnosti in bogastvu. Ako bi se kdo za nas kaj brigal, bi se tu producirala vina, ki bi ne samo po domačih mestih, ampak tudi drugod kmalo izpodrinila tiste goljufivne „ekstrabutilje", k skterimi si za drag denar ljudje zdravje spodkopujejo. Pa , mundus vult decipi — ergo bibat!"
čudno, da se v naši ljubi Avstriji toliko za nepotrebne reči potrosi, — kjer gre pa za vitalne interese zd hujočega ljudstva in za občni blagor monarhije, se pa tako malo stori. Tako se je mislilo, da je po novem prevratu na jugu ravno za dolenjsko železnico več upanja, z veselo nado nas je tudi navdajalo , da se je deželni zbor kranjski, mestni zbor ljubljanski , trgovinska zbornica potegnila za potrebne in za naše kraje koristne poteze želez-nične od Bosne proti Sisku ali Karlovcu in po Dolenjskem. Kdor le na zemljevid pogleda vidi, da so te proge železnične že po naravni legi potrebne, če se že hoče srednja Evropa zvezati po najkrajši poti s Solunom — toraj sploh z vshodom in naša država noče sama sebi škodovati, mora izpeljati črte od Mitro-vice (oziroma Soluna) čez Bosno, Nov.-Karlo-vec-Ljubljana.
Akoravno se je za ta načrt vsaj deloma izjavila najviša oseba, vendar je madjarska spletkarija sozidala potezo Dalja-Brod, ki menda nikdar ne dospe do take veljave kot prva.
Dokler se tedaj naši Belikrajini ta komunikacijski krog ne odpre, ni misliti na boljše stanje. A ne le vino bi naš kmetovalec lahko denar spravljal, ampak tudi druge pridelke, ki mu zdaj nobene basni skoro ne dajo, kakor le za domačo porabo. Koliko lepih denarjev si naš kmet iz raznega sadja pridobil! Znano je, da je naša okrajina sadja zelo bogata. Češenj, hrušk, jabelk, orehov, sosebno div (kakor češplje tu imenujejo) itd. je ob lno. Celo fige in marelice bi se znale vdomačiti, kakor so se tudi poskusi s sviloprejkami dobro obnesli. Ali kaj, ker vsega tega okusnega sadja ni kam spečati ? Naši mestici černomtlj in Metlika imate sadja dovolj, da more kme-tič iz okolice tu le malo prodati. V Ljubljano ali drugam ga pa, n. pr. Vipavcem euako, ne more postaviti, ker bi se prej spridilo po ua-vadui vožnji. Ko bi naše grozdje moglo priti na ljubljanski trg ali v druga mesta, mislimo, da bi po svoji večji okusuosti in prozirnosti spodrinilo vipavsko in bi naši ljudje, Vipavcem enako, lepe krajcarje lahko spravili. Ali dok nimamo boljše zveze z drugimi kraji, na to ni misliti ni. Morda ne bi bilo napačno, da bi se mestni zastopi in občinski iz Belokranjske po svojih zastopnikih v deželnem in državnem zboru v tej siluo važni zadevi obrnili na višja, odločilna mesta. (Konec prih.)
Domača noTice.
V Ljubljani 1. marca.
(Sveto leto) so ljubljanski knez in škof vernikom naznanili v 3. številki škofijskega lista v posebnem oklicu , nemškem in slovenskem, ki naj ga duhovni pastirji v nedeljo s prižn;ce vernikom razglasijo. Sv. leto se pri-
¿ne v nedeljo 2. marca, končalo pa bo bode 1. junija t. j. biukoštno nedeljo. Kdor se ga hoče vdeležiti, naj 1. obiše 3 cerkve po dvakrat, ali dve po trikrat, ali eno šestkrat, kar naj gg. iajmoštri sami določijo; 2. naj molijo pri obiskovanju na namen sv. očeta; 3. naj se eukrat postijo in sicer tak dan, ki ui že zapovedan post; 4. naj prejmejo zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa in naj po svoji moči tudi v bogajme dajo.
(Grozno bogoskrunstvo). V „Zgodnjo Danico" piše se iz Ižke Loke: „Posestnik Janez Kikelj št. 11 je grede v Ljubljano zagledal, da podoba Jezusova na križu, na njegovem svetu, ima na pol odbito glavo, ki je na tleh ležala. Skazalo pa se je, ko so sveto podobo pozneje domu pripeljal, da je imela polno svinčenih zrn (šreteljnov) po vsem životu in v glavi!" — Kdo je mogel doprinesti tako hudobijo? Kmet nema puške in je ne sme imeti. Morda je storil kteri izmed onih nem-čurjev , ki hodijo ob nedeljah na jago (lov), namesto k maši.
(Iz Zadra poroča ,,Narodni list",) da mu je iz Ljubljane došlo pismo , da je državno pravdništvo popustilo preiskavo zoper njego govega vrednika in njegov govor o 701etni svečanosti dr. Bleiweisovi. Kaj smo prerokovali? Nadzornik g. Šolar je po dokaj viharni vožnji po morji dospel tje že predzadnjo nedeljo in naslednjo sredo so se mu predstavili ondašnjih srednjih šol učitelji. V „Vaterland' se piše, da so ga sicer dostojno in radi sprejeli, a da mu vendar gledaii hočejo na prste ne bo li hotel nemškutariti ali kaj takega 1
(Novačenje na Kranjskem). Mladi vojaki se bodo letos izbirali na Kranjskem: v Ljubljani 8. 9. 15. 16. 17. 18. in 19. aprila, v Radolici od 21. do 23. aprila, v Kranji od 25 aprila do 1. maja, v Vipavi 16. in 17. maja, v Postojni od 19. do 21. maja, v Bistrici 23. in 24. maja, v Logatcu od 26. do 29. maja v Kamniku od 15. do 21. aprila, v Litiji od 23. do 28. aprila, v Krškem od 30. aprila do 6. maja, v Novem mestu od 8. do 14. maja, v Črnomlji od 16. do 20. maja, v Kočevji od 23 do 29 maja.
(Potrjeni postavi). V deželnem zboru kranjskem lansko leto sklenjena postava o občinskih bikih (juncih) je zadobila cesarjevo potrjenje, ravno tako tudi glasovita šolska postava Vesteneckova , sklenjena po nemšku-tarjih deželnega zbora kranjskega. O Stre-mayr!
(Konfisciran) je bil v sredo „Slov. Narod" zavoljo članka o sedanjem ministerstu in o prihodnjih volitvah.
(„Brencelj" št. 4) je prišel na svitlo z veliko podobo, ki kaže, kako pustno nedeljo ploh vlečejo vsi tisti, ki pted pustom niso postali ministri.
(Umrl) je v Medvodah dobro znani posestnik Jamnik , po domače Tosnik, menda eden najbogatejših kmetiških posestnikov na Kranjskem.
(Dela za blaznico na Studencu) bodo, kakor smo zvedeli, dobili vsa unanji, največ gra-ški tabrikanti, ker so neki izdatno ceneji v svojih ponudbah, nego naši domači. Le steklarska dela dobi nek ljubljanski steklar. Ponudeb je vseh skup došlo 14.
Razne reči.
— Plaz iz Dobrača. Iz Dobrača poleg Beljaka, ktero goro so Nemci še le v novejšem času v „Villacber Alpe" prekrstili, se je vtrgal 25. t. m. ob štirih popoludne velik plaz in je zasul v Bleibergu več hič, tako le-
karno, Ringičevo hišo, občinsko pisarno, in še več drugih, ter pokopal vse ljudi, ki so bili v teh hišah. Nekaj zasutih ljudi se je že rešilo. Rodbina lekarja se do zdaj ni mogla najti. Drugi telegrami pravijo, da so cele ulice v v Bleibergu od Mateliča do Wohlgemutha pokončane in še noter do Makuca. Cesta je za jezena, telegraf raztrgan. Najuovejši telegram pravi, da je lekar Neusser mrtev, trgovec Schnabel se ne najde nikjer, do zdaj je osem ljudi rešenih ; koliko je zasutih, se še ne ve. Več sto ljudi je delavnih pri izkopanji.
— Zabavnika „Alte und Neue Welt" prišel je te dni na svitlo 8. snopič, ki obsega: Drei, Sechs, Neun. — Der lezte Abbeville von Duricane. — Bilder aus Aegyptens Ilauptsiiidten. — Leopold der Ileil'ge, der Schutzpatron vi n Oesterreich. — Eine Haide-blüthe. — Ilochlandslieder. — Allegorische Darstellungen 1. — Das elektrische Kohlen licht. — Alte Weisheit. — Erasmus von Rotterdam. — Mass für Mass, — Diätetische Briefe. — Allerlei: Der Sonnenkochaparat Mouchot. — Noch eiu Wort über Brod, Problematische Ehen. — Emfluss des homogenen Lichtes auf Nervenkranke. Die Gelbfieber Epidemie. — Ein wandelndes Haus. — Und noch einmal das Wort Budget. Vertrauliche Corre-spondenz. — Rösselsprung-Räihsel. Podobe pa so: Drei, Sechs, Neun. — Alexandrien. —Die Pompejustäule. — Die Nadl der Kleopatra. — Der Leuchtthurm von Alexandrien. — Der Son-ueukochapparat Nouchot. — Sechs allegorische Darstellungen nach berühmteu Kuustwer-ken. — Hinterlist. — Fünf Illustrationen zur Erklärung der elektrischen Lampe. — Erasmus von Rotterdam. — Acht Sceneu aus der lezten Gelbfieber-Epidemie. — Ein wandelndes Haus. — Vsako leto izide 18 suopičev, to je vsake 3 tedne eden z mnogimi podobami in oljnato brezplačno premijo ,,Leon XIII". ali pa „an-geljski pozdrav", ki je vzlasti jako krasna iu se more po 24 kr. snopič prejemati v vsaki knjigarni ali pa naravnost po pošti.
Eksekutivne dražbe.
3. marca: 3. Bajt iz Št. Jurija, in Bavdck v Kranji. 2. Prcgel iz Ustja, 2. Kralj iz Zaliriba, 2. Wrenk iz Zagorja, vsi v Litiji. 2. Masle iz Bro-da, 2. Zalaznik iz Cirkovske vasi, 2. Žemrov in Jerina iz Gorenje vasi, vsi v Logatcu. 1. Lužar iz Doba na Brdu. 3. Ilrovat iz Dol v Mokronogu 1. Artel z Brega v Kadolici.
Umrli so:
Od 24. do 26. februarija: Ernst vit. Filite-nau, vojašk. penz. o. 2 1., za pljučnico. Alojzij Bernot, sod. o. 9 m., za vodeno glavo. Johaua Šega, kond o. 2t/,1 1., za kauljem. Anton Dal Ben, penz. Geometcr, 69 1,, zu vtriplj. pljuč. Marija Prepelub, del. v. 83 I., vsled starosti.
Tclenrnllčii«- drnnruf ren«- '¿8. februarja. Papirna rent* (¡3.20 — Hreiierua r-nta «4.10 — Alata renta 75 60 — l«601etno državno posojilo 115 70
Hankin« akcije 793 — Kraditne akcije 229.--Loudon
116 55 — Hr«oro —.—. — Cen. kr caitini 5 50.—20-iranKuv 9.30.
Lep in prav dober
glasoirir
je naprodai v Ljubljani, na nicslnem trgll št. I i, III. nadstropje.	(3)
St. 1281.
Razglas.
Dne 5. marca 1879 dopoldne ob 10. uri bo v občinski uradniii na Jlirni z.iiizc valita
(Iražliti zarad oddaje del za popravljanje cerkvenega stolpa, cerkve in župnijskih poslopij. Proračuu kaže stroškov : a) pri cerkvenem stolpu: za rokodelstva . . . 2000 gl
za gradivo..... 864 ,
za ročno in vožuo pripo-pomočno delo .... 408
55 78
kr.
b)
55 „
skupaj . 3273 gl.	88 kr pri cerkvenem poslopji:
za rokodelstva .... 549 „	40
za gradivo......210 „	90 „
za ročno in vožno pripo-
močno delo . . . 194 ..	72 ..
skupaj . 955 gl.	•> kr.
c)pri župn i j skem poslopji: za rokodelstva . . .
za gradivo .....
za ročno in vožuo pripo-močno delo ....
skupaj . za vse skupaj toraj pro-računjeuih .... 4892 gl. 61 % kr.
K tej dražbi se udeležniki z dostavkom vabijo, da se morejo stavbeni popis, obris ter dražbenski pogoji pri podpisanem glavarstvu pregledati.	(2)
G. kr. okrajno glavarstvo novomeško
dne 22. februarja 1879.
285 gl. 89% kr. 202 „ 64 „
75
18
063 gl. 71 «/a kr.
Žitne cene preteklega tedna.
Za tiste, kterim nova mera in vaga še ni gladka, pristavili smo, koliko bi reči veljale po stari meri. 1 hektoliter znaša 3U0/, 00 mernikov.
		V Ljub-		V Novem-		V Kranji		V Sodra-		V Mari-		V Ptuju		V Ormuiu		V Celovcn		V Zagrebn	
Reči		ljani		mestu				iici		boru									
		gl-	kr.	gl.	kr.	gl.	| kr.	gl.	kr	gl	kr.	g'-	kr.	gl. | kr.		gl-	kr.	gl. | kr.	
Puan i f.o	( hektoliter	6	50	7	_	7	__	9	45	6	20	6	_	5	80	9	46	8	90
1 SL'UILÖ	( mernik	2	—	o	15	2	15	2	60	1	90	1	65	1	80	2	72	2	«3
	( hektoliter	4	23	4	f.6	5	20	_	_	4	30	4	_	4	60	6	86	7	_
1VI/. I , .	(mernik	1	30	1	50	1	60	—	—	1	32	1	31	1	38	1	80	2	—
Im* tvi £. 11 >i	(hektoliter	4	8	3	10	4	55	4	90	4	20	3	40	5	40	6	72	5	20
ü U t liiriiii	( mernik	1	25	1	5	1	40	1	50	1	30	1	—	1	65	2	7	1	36
A i.l«	(hektoliter	4	40	4	22	4	56	6	76	4	20	»	80	4	17	5	78	6	70
	( mernik	1	35	1	30	1	40	2	—	1	34	1	16	1	26	1	85	2	6
Prosa .	( hektoliter	4	35	i	10	4	70	5	84	4	30	3	40	7	80	4	46	8	60
	(mernik	1	42	1	25	1	60	1	60	1	38	1	6	2	40	1	36	2	66
	(hektoliter	4	40	3	75	4	55	6	18	4	20	4	_	6	60	6	97	6	40
Tursice	( mernik	1	35	1	15	1	40	2	50	1	30	1	29	2	53	1	84	1	97
	( hektoliter	2	76	2	42	2	76	3	26	2	40	2	40	3	26	3	97	4	_
Ovsa ■	(mernik		85		70	1		1			74	1	74	1		1	21	1	22
ajatelj in odgovorni vredik Filip Haderlap.
J. iovi nasleniki v Ljubjni.