Lete XIII. Štev. 65	P EL E F ON t UREDNIŠTVA 5S-« UPRAVE 2» 67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.4OT	Maribor, ponedeljek 20. marca 1939	NAROČNINA NA MESEC: Prejemati * upravi ali pe pe*»J 10,— din. dailiflifo •* dan 12.— din. talina 25.— din	Cena din V—
Konec Monakovega
Dr. Beneš sestavil provizorično vla<io — Angliia, Franci'a, Amerika in Ru* si.a ne priznavalo novega položaja Češke, slovaške in Karpatske Ukrajine — Neorestane se e in konference v Londonu in Parizu — Sklic ne konference velesil Velike Britanile, Francre, Rusije in Združenih držav
WASHINGTON, 20. marca. BIVŠI PREZIDENT CSR DR. BENEŠ JE USTANOVIL V CHICAGU PROVIZORIČNO VLADO POD PREDSEDSTVOM DOSEDANJEGA KONZULA CSR V SAN FRANCNSCU. NOVA VLA-DA, KI SO JO ZDRUŽENE DRŽAVE ŽE PRIZNALE IN JO BODO PRIZNALE,
KAKOR VSE KAŽE, TUDI VELIKA BRITANIJA, FRANCIJA IN SOVJETSKA RUSIJA, BO PREVZELA TUDI DOSEDANJA POSLANIŠTVA IN KON ZULATE CSR. V ZVEZI S TEM AKTOM JE IMEL PREZIDENT DR. BENES VČERAJ PO RADIU VELIK GOVOR, V KATEREM JE ORISAL ZGODOVINO BOJEV ČEŠKEGA NARODA ZA SVOBODO. BIVŠI ITALIJANSKI ZUNANJI MINISTER OROF SFORZA JE POSLAL IZ PARIZA BENEŠU SOLIDARNOSTNO BRZOJAVKO.
ANGLEŠKA IN FRANCOSKA DEMARŠA.
LONDON, 20. marca. Vlada Velike Britanije Je po svojem berlinskem velepoel*-nlku siru Nevillu Hendersonu, ki Je v soboto v odsotnosti zunanjega ministra von Ribbentropa obiskal pomočnika VVciz-sfickerja, obvestila nemško vlado, da pomenijo zadnji dogodki v zvezi s Češkoslovaško prekršitev in razveljavljenje mo-
nakovskega sporazuma, kakor tudi izja-1 se v zadnjih dneh izvršena dejanja ne ve, ki sta jo takoj po monakovskem spo-1 morejo ve« spremeniti, pa če jih v Lon-razumu podpisala angleški ministrski dono in Parizu Je priznajo ali ne. Nem-predsednik Neville Chamberlain in vodja [ Sija se na mnenja in proteste od zunaj
ste ne more pristati, ker jim manjkajo tako vsi politični In pravni kakor moralni temelji. Zato na demaršo tudi ne bo odgovorila.
NEMČIJA SE NE OZIRA NA PROTESTE.
BERUN, 20. marca. Državni minister dr. Goebbels je podal izjavo, v kateri Je
: naglasil v smislu svojega že objavljenega članka pod naslovom »Velika doba«, da
ter kancelar rajha Adolf Hitler. V tej iz Javi sta se oba državnika v imenu svojih vlad obvezala, kakor znano, da bosta v duhu monakovskega sporazuma Anglija in Nemčija sodelovali pri delu za miroljubno ureditev vseh spornih vprašanj. Obenem je vlada Velike Britanije sporočila vladi Nemčije, da ne more priznati legitimnosti novega položaja Češke. Enako sporočilo je izročil Weisz9ckerju v imenu svoje vlade francoski veleposlanik Coulondre,
RUSKI PROTEST V BERLINU.
MOSKVA, 20. marca. Vlada sovjetske Rusije je vložila včeraj pri nemški vladi v Berlinu demaršo zaradi zasedbe Češke in Moravske, katero je odklonila kot nezakonito. Enako odklonilno stališče je izrazila glede položaja Slovaške. Demarša zavrača nemške argumente zasedbe in izjavlja, da sovjetska Rusija ne more pri-. znati pogodbe z dne 15. t. m., ker nasprotuje po vsebini in obliki členoma 64 in 65 ustave CSR, ker zasedbe nista odobrili dve tretjini parlamenta CSR in ker ljudstvu ni bila dana pravica samoodloč-če naroda. Isti pomisleki veljajo tudi glede Slovaške in okupacije Karpatske Ukrajine no Madžarski, glede katere sovjetska Rusija prav tako ne more ostati indiferentna.
POPOLNA SOLIDARNOST AMERIKE.
WASHINGTON, 20. marca. Vlada Združenih držav Severne Amerike je solidarno z vladami Velike Britanije, Francije in Rusije sklenila, da ne prizna legalnosti novega položaja Češke. Ta Birminghamu, je bil sprejet v amer. jav-Bimilnghamu, je bil sprjet v ameriški javnosti z odobravanjem. Vsi listi razpravljajo obširno o razvoju evropskih dogodkov. Ameriška protestna demarša bo izročena v Berlinu danes ali jutri. Razen tega Je povišala Amerika za 25 odst carine za vse nemško blago, ki bi se v bo-
doče uvozilo iz Nemčiie v USA. Povišanje ! Je trajala dve url. Za tem Je lord Halifax
ne more ozirati. S temi dejanji je bil sred' nji Evropi vrnjen mir na ta način, da je Nemčija kot večji partner prevzela nase dolžnost, skrbeti za red na CeSkem, ki se Je kot slabejša postavila pod nemško zaščito.
BERLIN, 20. marca. Današnji »Volki-scher Beobachter« napada Anglijo kot sovražnika nemških naravnih teženj. Edin! steber medsebojnega prijateljstva, angle-ško-nemška mornariška pogodba, je zgrajen na pesku.
SKLEPI NA SEJI ANGLEŠKE VLADE.
LONDON. 20. marca. Kakor Je predsednik vlade Chamberlain priznal že v svojem govoru v Birminghamu v petek zvečer, je doživela politika Monakovega popoln polom in je z angleške strani ni več mogoče nadaljevati. Monakovski sporazum je z vsemi svojimi posledicami razveljavljen in uničen. Velika Britanija in Francija na ta sporazum nista več vezani in zato tudi nastalih dogodkov ne moreta pravno priznati. V tem smislu so bili formulirani tudi sklepi posebne nujne seje angMSke vlade v soboto, na kateri so razpravljali tudi o nemških zahtevah nasproti Romuniji. Obenem je bilo sklenjeno, stopiti glede nadaljnjih ukrepov nemudoma v stik z vladami Francije, Amerike, sovjetske Rusije, vladami dominlo-nov in vladami še nekaterih drugih evropskih držav, zlasti Poljske in Romunije. Pripravlja se dalje nujno sklicanje konference velesil Velike Britanije, Franclje, sovjetske Rusije in Združenih držav Severne Amerike, na kateri naj se sklenejo dokončne smernice za skupno nasto-panle.
ŽIVAHNA NEDELJA V LONDONU.
LONDON, 20. marca. Včerajšnjo nedeljo so se sestali v predsedstvu vlade h konferenci letalski minister Klngsley VVood, lord Halifax, Cardogan In trgovinski minister sir O. Stanley. Konferenca
carine utemeljuje z nemškimi izvoznimi premijami, ki omogočajo Nemčiji dum-pinško trrrovanje.
NEMČIJA POTRJUJE.
BF.PUN, 2o. marca. Uradna nemška ager.clja potrjuje vesti, da so Anglija
spreiel sovjetskega veleposlanika Majskega in ostal z njim v razgovoru pol ure. Istočasno so se sestali na konferenco ministri za koordinacijo narodne obramb: lord Chatfield za vojno mornarico, lord Stanhope in min. predsednik Chamber-
Frarc‘ja in sovjetska Rusija vložile pri laln. Istočnsno je poročal berlinski vele-rerr*H v!"di nrotest nrotl zasedbi Češke .poslanik Henderson zunanjemu ministru in Moravske in iziavlle, d". nove«a stanja o položaju v Nemčiji. Nato so se drugič ne morejo priznati. Nemčija na te prote- I sestali na konferenco zunanji minister,
Zapiski
VValter von Brauchltsch
Zasedba češke po nemški vojski se je izvršila pod vrhovnim poveljstvom generala Wal-terja von Brau-chitscha, ki je postal tudi vrhovni vojaški u-pravitelj okupiranega ozemlja, dočim mu je bil kot civilni komisar prideljen Konrad Henleln. General Walter von Brauchltsch je postal po zmagi nacionalnega socializma v Nemčiji pomembna vojaška osebnost, kateri poverja vodja in kancelar rajha Adolf Hitler vse važnejše vojaSke akcije, ker uživa njegovo posebno zaupanje.
Sokolstvo in Hllnkova garda na S'ovaškem
Vkljub strahoviti kampanji proti Sokolstvu s strani političnega vodstva slovaške ljudske stranke, je Sokolstvo tudi med Slovaki pridobivalo tal in se je lepo razvijalo. H koncu leta 1936. so štele slovaške sokolske župe skoraj 18.000 de-ce, 7300 naraščaja in nad 21.000 članov in članic, skupno torej nad 46.000 pripadnikov. To število pa je do lanskega leta, ko so Sokola razpustili, naraslo še najmanj za 4500 novih pripadnikov. Sokolskih domov je bilo 48, telovadišč 69 In nekaj planinskih koč in sokolskih taborišč. Vse to imetje je predstavljalo brez dvoma milijonsko vrednost.
Tudi v telovadnem pogledu je Sokol prvačil, saj je imel v svojih vrstah že domačine vrhunske telovadce in mednarodne tekmovalce.
va. V razvoju usodnih dogodkov so razpustili novi vladodržci tudi Sokolstvo, ki je bilo najmarkantnejšl predstavnik češkoslovaškega edinstva, slovanskega bratstva in demokracije. — Način, kako je bil Sokol na Slovaškem razpuščen, vsa predhodna besna gonja proti Sokolu v listih, na zborovanjih in v radiu, nadalje način zaplembe sokolskega imetja — vse to je bilo toli mučno, da o tem niso ni*i češki listi smeli pisati, da ne bi *še boli dražili občutljivosti Slovakov«.
Istočasno s Sokolom so razpustili tudi Orla in delavske telovadne enote, toda Orli itak niso mnogo pomenili. Vso vzgojo so prenesli na novo ustanovljene Hlin-kove garde — nekakšno strankino udarno
trgovinski minister in Cardogan, državni podtajnik za zunanje zadeve in poročevalec za srednjo Evropo.
HENDERSON V LONDONU.
LONDON, 20. marca. Cim je angleški veleposlanik v Berlina sir Neville Hen-dersoii včeraj ob 17. uri prispel v London, se je takoj podal v zunanje ministrstvo, kjer je imel z zunanjim ministrom lordom Halifaxom konferenco, ki je trajala tričetrt ure.
DANES NOVA SEJA ANGLEŠKE VLADE LONDON, 20. marca. Ministrski predsednik Chamberlain je bil v soboto nad eno uro v avdienci pri kralju Juriju VI.
Ministri so dobili nalog, naj se tekom sobote in nedelje ne odstranijo iz Londona.
Za danes dopoldne je sklicana angleška vlada k novi izredni seji, ki bo posvečena vprašanju nemških nkrepov v srednji Evropi. Na sefi bo sestavljena in sprejeta tudi izjava, ki jo bosta podata ministrsk’ oredsednlk Chamberlain in zunanii minister Halifax, prvi v narlamentu, drugi pa v lordski zbornici. Na seli bodo sklenjeni novi koraki v Berlinu, ki bodo najbrže skupni s Francijo, Ameriko in Rusijo.
OLASOVI ANGLEŠKEGA TISKA.
LONDON, 20. marca. Kakor poročajo listi, fe bila tudi sovjetska Rusija včeraj oficieino povabljena na konferenco, na kateri bodo sprejeti skupni sklepi glede ukrekov v zadevi CSR. Listi razpravljajo zelo obširno o položaju, ki je nastal z zasedbo Češke in Moravske ter podčrtavajo prav posebno posvetovanja, ki so bila uvedena s sovjetsko Rusijo zaradi ustvaritve skunne fronte. Mnogo pozornosti posvečajo tudi nemškemu gospodarskemu ultimatu RomuniH In pritegnitvi držav južnovzhodne Evrone k novi fronti.
ODMEVI V DOMINIONIH.
MELBOURNE, 20. marca. Jutri se sestane avstralski ministrski svet k nujnemu izrednemu zasedanju. Ta izreden sestanek je posledica včerajšnjega radio-telefonskega razgovora med angleškim ministrskim predsednikom Chamberlainom in avstralskim min. predsednikom. Tudi odhod avstralskega visokega komisarja Brucea, ki je imel odpotovati jutri v Lon-
don, je Ml zaradi tega odhoden in se bo	|organizacijo	vojaškega	značaja.	Toda
on	»veta.	I vse	,0	)e	„a	papirju,	zakal	o	kakem	te-
MONTREAL, 20. marca. Vodja konservativne stranke v Kanadi je včerai podal kanadski vladi izjavo, po kateri bo kanadska konservativna stranka kanadsko vlado v celoti podnlrala.
SEJA FRANCOSKE VLADE.
PARIZ, 20. marca. Francoska vlada je imela sinoči sejo, na kateri je poročal ministrski predsednik Daladier o položaju, ki je nastal po zasedbi Češke in Moravske. Danes popoldne se bo sešel ministrski svet k novi seji, da sprejme nekatere zelo važne sklepe. Ministrski predsednik Daladier je dejal sinoči, da ni prijetno, da se morajo okrniti socialni zakoni, toda dobrobit in eksistenca naroda sta važnejša kakor vse drugo. Tudi parlament je sklican za danes ponoldne, « bo najbrže odhoden do torka. 28. t. m.
NAPOVEDI FRANCOSKIH LISTOV.
PARIZ, 20. marca. Jutmji Usti razpravljajo obširno o mednarodnem položaju in pravijo, da vlada v Londonu trdno prepričanje, da bo bivši angleški zunanji minister Eden zopet stopil v vlado. Na dnevnem redu je dalje vprašanje uvedbe splošne vojaške obveznosti v Angliji in ustvaritve skupne fronte Francije, Anglije, Rusije, USA in 8e nekaterih držav.
lesno-vzgojnem delu teh organizacij sploh ni govora, ker nimajo za to niti vodnikov in vzgojiteljev, niti tradicije in sposobnosti.	»Sokolska	Volja«.
Udarna sila Italijanske armada
Italijanska vojska ima danes pet ar-madnih poveljstev, 17 armadnih zborov im 51 udarnih pešadijskih divizij. Med velikimi edinicami je en armadni zbor najtežje oborožen, drugi je izrdeno hiter v svojih akcijah in daleč prekaša doslej najhitrejše alpinske pehotne divizije. Vse italijanske divizije so moderno m težko oborožene. Po dve skupaj tvorita operacijsko enoto, vsaka ima dva pehotna polka in ne tri, kaor je to bičaj v večjih državah. Takšne divizijske enote so v težko prehodnem ozemlju Španije pokazale zavidljive uspehe, piše pariški list »Depeches«. Francija bi morala v gorskih krajih na italijanski meji in v Tunisu, kjer je svet sličen Kataloniji, uvesti enake divizije.« V primeru, da bi ItaPjani udrli v Daunhine in Provanso, zavzeli Tunis in Džibuti. bi Francija še davno ne bila premagana. Moral bi priti drugačen sunek v sroe naSe veles>ile.^
Popolna sloga Balkana
ODMEV OBISKA DR. KJOSEIVANOVA V TURŠKEM TISKU IN NJEGOVA POMEMBNA IZJAVA NA BANKETU.
ANKARA, 20. marca. Obisk bolgarske -1 ci v Bukarešti puščena odprta vrata. Po-ga ministrskega predsednika in zunanje- sebno pa podčrtavajo listi oni del napit-ga ministra dr. Kjoseivanova v Ankari nice Kjoseivanova v petek zvečer, v kaše je spremenil v veličastno manifestacijo terem je dejal: »Bolgarski narod, ki je turško-bolgarskega prijateljstva. Vsi tur- j šel skozi težke preizkušnje, ve cenili ški listi pišejo o velikem pomenu tega (vrednost miru in bo zato uporabil vse obiska prav v času največje mednarodne svoje napore za to, da se razmere na vznemirjenosti, ker dokazuje, da na Bal- {Balkanu popolnoma konsolidirajo, pose-kanu ni več nevarnosti, da bi se še kdaj { bno v sedanjem času velike mednarodne ponovile stare razprtije. Danes je Balkan napetosti, ki zahteva zcpecTtev intimne-složen, kakor ni še bil nikoli in priprav- J ga zaupanja med vsemi balkanskim? na Ijen, skupaj braniti svojo slogo in neod- j rodi, in to v najvišje mogoči meri.« visnost Sedaj je glavna naloga da Bol- »Ikdam« piše s tem v zvezi: »Složnim garija tudi formalno pristopi k Balkanski ba’kanskim narodom se ni treba nikogar zvezi, za kar so bila na zadnji konferen- bati.«
Mussolini bo spregovoril
OB PRILIKI DVAJSETLETNICE FAšIZ MA, V NEDELJO, 26. T. M., BO NAPOVEDAL ITALIJANSKE ZAHTEVE NASPROTI FRANCIJI. —
RIM, 20. marca. V tukajšnjih političnih razumno ureditev zadeve, se pa v prime-krogih naglašajo, da zadnji evropski do- ru pot ebe ne bo strašila tudi drugih sred-godki ne morejo v nobenem primeru in v stev, ki bodo eventualno potrebna. V nobeni smeri vplivati na ital5janske za- (tem smislu pišejo tudi italijanski listi, ki hteve nasp.oti Franciji. Te zahteve so napovedujejo, da bo Mussolini sprc^ovo-ostale nespremenjene in v Rimu stoje na ril o tej zadevi končno v nedeljo dne 26. stališču, da tičejo samo Itrlijo in Fran- t m. ob priliki dvajsete obletnice fašizma, cljo in da se morajo vsa vprašanja, ki so Za jutri je pa sklicana seja velikega fa-z njimi v zvezi, reSHi direktno nr d nji- šističnega sveta, ma. Italija je vsekakor za mimo in spo-I
Neurath protektor Češke
HITLER V BERLINU. BIVŠI ZUNANJI MINISTER VON NEURATH PROTEKTOR. ODHOD VEČINE CET IZ PRAGE.
Maribor, 20. marca.
Zadnja politična usmerjenost Zedinjenih držav predstavlja enega glavnih novih momentov v svetovni politiki. Ta zima nja politika je posebno efektna zaradi ogromne ameriške oborožitve. Predmet je ostrih napadov in v Evropi čujemo mnenje, da jo je pripisati židovskemu vplivu. Plitva kritiko, ki bi bila smešna, če ne bi namerno zakrivala resnice.
če hočemo ameriško zunanjo politiko razumeti, moramo upoštevati, da so Zedinjene države idejno zrastle na puritanski, protestantski tradiciji. Izseljenci, ki so ustanovili Zedinjene države, so bili s krščanstvom globoko prežeti angleški puritanci. In vse do konca preteklega stoletja je izviralo tri četrtine ameriških naseljencev iz anglosokson. dežel. Ti so izgradili ameriško miselnost, oni so tudi ohranili vodilno mesto v ameriškem javnem življenju vse do danes. Anglosaksonski protestantizem sicer ni izgradil v Zedin. državah posebno močnih cerkvenih organizacij, ohranil pa je svoje prevladujoče stališče kot moralna sila. In anglosankson. protestantizem je praktičen, uveljaviti hoče krščanska načela tudi v mednrodni politiki.
Nikjer drugje na svetu ni vera v mednarodno pravico tako močna kot v Zedinjenih državah. Predsednik Roosevelt »e točno označil ameriško miselnost, ko je ob začetku letošnjega leta izdavil, da temelji na treh osnovah: na demokraciji, na rel?giji in na veri v mednarodno pravico. In v govoru 19. februarja: sledimo Bibliji in ne odrivamo sosednih mejnikov; vso Ameriko preveva to pojmovanje. Mi nimmo teritorailnih namenov. Panamerikanizem nam pomeni našo pravico do življenja, do svobode, do iskanja sreče. In našteli bi lahko dolgo vrsto Rooseveltovih in drugih govorov, ki so vsi prežeti z vero v mednarodno pravico, v pravico vsakega naroda, da živi na svojem v politični, ekonomski in socialni svobodi. To pravico, ki velja za vse narode sveta, je Roosevelt še pred dnevi označil kot vodilno idejo ameriške zunanje politike.
Vera v mednarodno pravico pa je združena s strastno željo po miru; samo še v Angliji je morda pacifizem tako močan kot v Zedinjenih državah. In če se danes te države oborožujejo, se oborožujejo samo zato, ker je »pravico in svobodo treba braniti«. Čutijo se ogrožene na Tihem oceanu. Velik del kreditov za pomorsko oborožitev gre za izgradnjo pomorskih baz v Tihem oceanu. Prav tako je utemeljena bojazen Zedinjenih držav pred tujo invazijo v latinski Ameriki, ki bi neposredno ogrožala Združene države same. Od tod velika skrb ameriške zunanje politike, da uredi spore med državami latinske Amerike, da te države gospodarsko in politično konsolidira.
Ameriške države se pa tudi zavedajo nevarnosti, ki bi jo zanje povzročil spor v Evropi. Od tod v zadnjem času njihova poiroč onim evropskim silam, ki si prizadevajo za ohranitev miru. Od tod tudi njihova volja, da bodo za vsak primer pripravljene, k čemur jih tudi navaja izkušnja iz svetovne vojne, ko so rabile ce!o leto, preden so lahko v velikem obsegu nastopile njihove čete na evropskem bojišču.
To so smernice, ki vodijo danes zunanjo in oboroževalno politiko Zedinjenih držav. Predsednik Roosevelt se nam taiko odkrije kot duhovni naslednik predsednika Wi!socia. Oba velika državnika izpričujeta isto globoko vero v mednarodno pravico, ki more biti edina temelj trajnemu miru. Na Evropi je sedaj, da ameriško pomoč upošteva, da siprejme načelo
o	mednarodni pravici z ono iskrenostjo, s katero veruje vanj Amerika. Če zapadita Evropa ne bo pokazala odločnosti za ohranitev svobode in demokracije, bo uplahnila tudi naklonjenost ameriškega javnega mnenja in z njo ameriška pomoč. 2e po Monakovem in še bolj po prvih posledicah tega zgodovinskega sestanka je ameriško javno mnenje pokazalo nezadovoljstvo nad popuščanjem Anglije hi Francije. V svojem zadnjem obisku pri Chamberlainu in Halifaxu je ameriški poslanik Kennedy izjavil, da lahko samo močna, odločna Anglija računa na pomoč Zedinjenih držav. Iz Amerike prihajajo svarila, da Zedinjene države ne bi prenesle drugega Monalcovega brez posodic v svoji zunanji politiki, da bi zopet
BERLIN, 20. marca. Vodja in državni kancelar rajha Adolf Hitler je imenoval bivšega zunanjega in sedanjega predsednika tajnega kabinetnega sveta barona von Neuratha za protektorja Češke. Neurath, ki bo uradoval na Hradčanih v Pragi, bo imel položaj nekakega generalnega guvernerja in mu bo pripadalo nadzorstvo nad češko samoupravo, obenem pa bo imel tudi velika pooblastila s pravicami sveta. Neurath bo ostal še dalje
tudi predsednik tajnega kabineta sveta nemške države.
BERLIN- 20. marca. Kancelar Hitler je prispel včeraj z Dunaja v Berlin, kjer je bil slovesno sprejet. Pozdravni nagovor je imel maršal Goering, Hitler sam pa ni spregovoril.
PRAGA, 20. marca. Večji del nemških čet je zapustil Prago m odšel proti vzhodu. Cilj. tega pohoda ni znan.
ftooseveit dob. svooedne loke
WASHINGTON, 20. marca. Senator ittman bo izročil danes predsedništvii senata predlog o spremembi zakona o nevtralnosti USA. Po novem besedilu bi dobil prezident svobodne roke glede podpiranja držav, na katerih stran bi so USA postavile.
Zmaga Da'ad'er*eva v'ade
PARIZ, 20. marca. Daladierjeva vlada ie predložila v soboto pooblastilni zakon, ki ga je odbor sprejel že v petek, plenumu parlamenta. Parlament je zakon sprejel s 334 proti 258 glasovom, 10 poslancev pa ni glasovalo. Proti so glasova li komunisti, socialisti, nekateri drugi levičarji in skrajni desničarji. Novo poob'a-stilo daje vladi možnost, poskrbeti samostojno za vso obrambo države, v ta namen potrebno oborožitev in vse druge odredbe in ukrepe, ki so ali ki bodo potrebni v primeru nevarnosti. Vlada more postaviti vse francosko gospodarstvo že sedaj v službo vojnih namenov. Brzojavno je bil sklican tudi senat, ki je odobril pooblastila s 197 proti 17 glasovom.
l'kvidaci(a komunzma v Španiji
MADRID, 20. marca. Zadnje dni je bilo obsojenih na smrt še večje število komunistov. ki so bili takoj justificirani. Tudi vojaški guvemiji v Cuenci, Guadalajari in Alicantu so bili zamenjani in postavljeni pred sodišče. Razen tega je bik) razrešenih okoli 200 komunističnih županov raznih mestnih in drugih občin. Premoženje vseh pobegih ali na smrt obsojenih 'komunističnih voditeljev, m pobeglih bivših ministrov je M:a!eva vlada zaplenMa. Zaplenjeno je tudi Negrinovo in del Va-yevo premoženje. Kominrzem je v re-republikanski Špan'ji popolnoma likv'di-ran in ni več mogoče govoriti o rdeči Španiji. Nova vlada trdi. da so Mi prav komunisti glavni krivci vseh porazov republikancev.
Polsska ne rab' raSčtfe
VARŠAVA, 20. marca. Včeraj zvečer je imel predsednik poljske republike Mošci-
cki po radiu velik govor, v katerem ic naglasil, da je Poljska s svoio ustvaritvijo dosegla svobodo in neodvisnost. To bo ohranila tudi v bodoče in ne želi zadevno nikake zaščite od zunaj. Pozval je poljski narod k edinosti.
SKANDINAVIJA OSTANE NEVTRALNA.
OSLO, 20. marca. Predsednik norveškega parlamenta je včeraj izjavil, da so skandinavske države nasprotne vsakemu protektoratu, ki bi ga ponudilo zamejstvo. Skandinavske države bodo ohranil*' svojo nevtralnost.
ANGLEŠKI OBISK V VARŠAVI.
VARŠAVA. 20. marca. Včeraj ob 16.30 ie prispel v Varšavo angleški minister za prekomorsko trgovino Hudson v sprem-, stvu šestih delegatov. Danes bo obiskal poljskega finančnega, trgovinskega in zunanjega ministra. Ses‘anek bo imel. po ;zjavi Hudsona samega, tudi politični pomen. Iz Varšave bo angleški minister od-r>otoval v Moskvo.
NOV ITALIJANSKI G? AS.
RIM, 20. marca. '»Glornale d’ Italia«, ki je doslej molčal o dogodkih v srednji Evropi, je danes objavil članek, v katerem Izraža Virginio Gavda svoje veselje nad tem. Italija lahko še čaka. »Rehzio-ni Internazion^li« pravijo, da Hitle~jevo dejanje za ItaVjo ni nikako pre?eneč nje. BEGUNSKI 0D30R IN POSOJILO CSR.
LONDON, 20. marca. Mednarodni odbor za begunsko vprašanje je naslovil na angleško vlado prošnjo, nai njemu st::vi na razpolago ostanek češkoslovaškega posojila.
VOJVODA KOBURSK1 V B20GHADU.
SOFIJA, 20. marca. Vojvcda Koburški, predsednik mednarodnega komiteja bojevnikov, je iz Sofije odpotoval v Beograd.
Vremenska napoved. Večinoma jasno in mrzlo. Mestoma padavine, večinoma kot sneg. Nobene bistvene spremembe vremena.
Borza. Curih’ 20, marca. Devize: Beograd 10, London 20.69. Pariz 11 69 K-, Newyork 441 in sedem osmin, Berlin
177.25, MMan 23.25, Amsterdam 234.45, Var?ava 83. Bukarešta 3.37. Budimpešta
87.25, Sofija 5.40.
Španija pred odločitvijo
PO PRVIH POGAJANJIH, KI NISO USPELA JE FRANCO DOKONČAL VELIKE PRIPRAVE ZA OFENZIVO. MADRID POSLAL NOV APEL ZA SPORAZUM
PARIZ, 20. marca. Po poročilih iz Špa- ga popolnoitia odrezal od ostalega repu-nije prvi poskusi za pogajanja med mad- blikanskega ozemlja, ridsko in burgoško vlado za sklenitev MADRID, 20. marca. Republikanski miru niso uspeli. Usoda španske držav- zunanji minister Julian Bastirio je naslovil ijanske vojne se bo zato najbrže odločila sinoči na generala Franca preko radia še dokončno na bojiščih. General Franco bo enkrat poziv za mirovna pogajanja. De-baje že ta teden izdal povelje za pričetek jal je: »Napočil je čas. da izvrši svetna-splošne ofenzive na madridski fronti. Pri- rodne obrambe svoje poslanstvo in zato prave, ki so bile zadnje dni izvršene na se obračam na vašo vlado z izjavo, da nacionalistični strani, so ogromne in pre- smo pripravljeni začeti pogajanja, ki naj segajo vse dosedanje- celo one za o-fenzi- bi jim sledil častni mir. Mi pričakujemo vo v Kataloniji. V novih boi h bo sodelo- vaše odločitve.«
vala skoraj vsa nacionalistična vojska z i BURGOS, 20. marca. Burgos je odklo-vsem orožjem. Ker so se tudi republikan- n-il poziv madridske vlade BuPgosu na oi reorganizirali in pripravili na odpor.se mirovna pogajanja, češ, da gen. Franco pričakuje, da bodo boji silno krvavi. Za- donušča samo zmagovit mir. enkrat še ni znano, ali bo Franco napa- BURGOS, 20. marca. Francova vlada del v prvi vrsti Madrid ali kako drugo je ponovno zaprla mejo in ni mogel vče-točko, od koder bi mesto lahko obkolil in raj noben begunec iz Francije v Španijo
Vo|a$k: ukrep* v Romun H
BUKAREŠTA, 20. marca. Davi je Ro-
HERRIOT NAI OBIŠČE VZHODNO EVROPO.
PARIZ, 20. marca. Radikalski klub po-
mumja odposMa na svoje zahodn= m;je 3lail(;;sv j, jn]e] ,0> na te!eri SQ ri|. nadaljnjih sto ti:oč vojrkov. Uradno se 0 potreb, obnovitve tradicionalnih prlja-po jasnin je ta ukrep, da ne gre za splošno te,Jev r e jn držav na vzhodu Evro_ mobMzacljo, ampak samo za vpoklic pe Po3lanec M je d=jaJ da Je d.
"»S«’?? ™	, * v*, • „ '0ŽU Edouardu Herrlotu, predsedniku
BUDIMPEŠTA, 20. marca V«.raj so ;rancosk,2a parlamenta in dobreipu pose skozi Bud mpeSto valile dolje kolone avalcu ra2mer v	Evro^	n3,
rezervistov I« so bJl pravkar vpokl’cani.! tohoJ !ede na |etnlo ob,š{ „v£nlškj SL ostane v Brd mpe$t] v2Č’na pa drJaJ,e oa (er Po„El . Rtl5|Jo jih od de na vzhod in jugovzhod d zave.	1	°	*	4
PARIZ, 20. marca. M;n!st ski pred ed- DEMONSTRACIJE V KLAIPEDI. nik Daladier je včeraj sprejel romunske-I KLA.1PEDA, 20. marca. Včeraj so Nsm-ga poslanika v Parizu na nujno konfe-jci v Klajpedi priredili demonstracije In renco.	I zahtevali priključitev k rajhu.
vodile, izolacijsko politiko, kakor so jo j Zedinjenih državah naj bi bil znak tega vodite po svetovni vojni, ko so bile raz- tesnega sodelovanja. Tudi v Franciji, kije očarane nad Versa!llem in Društvom naro veže z Zedinjenimi državami tradicio-dov. Upajmo, da bo v sedanjem primeru nalno prijateljstvo že od Washingtonovih zapadna Evropa znala bolje ceniti ame- časov sem, je bila sprejeta najnovejša riško pomoč. Videti je, da jo snrejema z ameriška smer z navdušenjem. Z navdu-odprtimi rokami. Amerika ima d»anes mo-! Senjem, brez pomislekov m brez prikri-čen vpliv na ang'eško zunan:o potit'ko: J ''h misli x> lahko sprejmejo vsi mali na-obisk angleškega kraljevskega para v rodi.	J. F. (Pariz.)
Woute
Interesiranje Anglije za Balkan
Primat? zapiski
Ne nasedajte spletkarjem, z!obn!m vestem!
Dobri, prijateljski odnošaji naše države s sosedi m ostalimi evropskimi državami, primerna hladnokrvnost in resnost, s katero spremlja naš narod dogodke v svetu, naj bodo do voljna mera vsem pametnim, politično zrelim državljanom, da ne verujejo raznim izmišljenim, alarmantnim vestem, ki jih neresni, ponekod sumljivi ljudje širijo med ljudi. Naš narod dobro ve, da je njegova splošno priznana miroljubnost, samozavest v primeru nevarnosti, kakor tudi globoka vera in ljubezen vseh sinov naše zemlje do naše skupne, velike in lepe domovine najboljše zagotovilo vame nedotakljive bodočnosti. Kdor širi zavestno lažne vesti, naseda mračnim spletkarjem in zakulisnim intrigam! (Politika).
Po kateri poti bodo šli Hrvati ?
Velike radijske postaje Evrope so, komentirajoč dogodke na Češko-Slova-škem, prinesle najrazličnejše vesti o stanju na Hrvatskem in sklepih dr. Mačka.
Hrvatski dnevnik« piše, da so mnoge teh vesti tako fantastične in smešne, da jim vsak, kdor le količkaj pozna cilje hrvatske narodne borbe, ne bo nasedal. Vodstvo hrvatske narodne politike je v čvrstih rokah in odločujoči činitelji niso in rie bodo ničesar poduzeli, kar bi ne bilo v skladu s hrvatskimi interesi. Narod naj ostane miren, o vsem bo pravočasno obveščen in naj ne naseda raznim priše-petavanjem, ki hočejo zanesti zmedo med ljudi;
CePska SZO in narodna koncentracija
Včeraj je bil vs Št. Petru shod Slo-venske združene opozicije, ki so se ga udeležili volivci dr. Mačkove liste iz daljne okolice. Sklicatelj g. Gradišnik Fedor je med drugim dejal, da smo bili včeraj zagrizeni liberalci, klerikalci itd., danes pa je čas, da damo ves povdarek na to, da srno Slovenci. Govorili so še gg. Dušan Kraigher, Albin Vipotnik in Drago Hočevar. Zborovanje se je končalo s petjem narodnih pesmi.
Ide;a zed!n!enja v preteklosti
Ideja zedinjenja jugoslovanskih pokrajin se je manifestirala skoro istočasno v Beogradu in Zagrebu. Hrvatski sabor je 10. avgusta 1861 proglasil hrvaščino za jugoslovanski jezik in poimenoval zagrebško jugoslovansko univerzo, šest let Kasneje je bila ustanovljena Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu. Njen zaslužni predsednik, zgodovinar Franjo Rački, je pozival na zedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Srbski knez Mihajlo Obrenovič je 1861 sprožil idejo jugoslovanskega carstva Bolgarov, Srbov in Hrvatov, na tajnem sestanku v Romuniji so srbsko-bol-garski delegati sklepali o federativni državi Srbov in Bolgarov pod skupno monarhijo. L. 1905. je složno nastopila hr-vatsko-srbska koalicija v madžarskem parlamentu, narodno veče v črni gori se je nazvalo »srbsko«. Jugoslovanski klub, majska in krfska deklaracija, z navdušenjem sprejeti akt narodnega zedinjenja, so nadaljnja poglavja vere v složno sožitje Jugoslovanov. Po 20 letih je v srb-sko-hrvatskem sporu za rešitev samoupravnih načel prišlo na dan mnenje, kdo prav ža prav predstavlja Jugoslavijo. Srbska desnica je novo domovino smatrala za Veliko Srbijo, Hrvati so vztrajali.' da je Jugoslavija nova, po svobodni volji naroda ustvarjena država... (»Le Moment«, francosko tiskan list v Bukarešti.)
Andrej H Inka, mola nadTatrami1
Andrej Hlinka! Ti spiš v Ružomber-ku, po zemlji pojo zvonovi, gore kresovi! Tvoje sanje se izpolnjujejo! Milijoni slovaških src pojo »Te deum«. Veliki Hlin-ka, zapisal si, da pravičniki umirajo, toda ne urnro! Sonce se je razlilo po slovaških gričih, v Slovaški je pomlad!... Tako se je raznežil pevec v »Hrvatski Straži«, ob veliki zaslepljenosti, ki je pripravila bratskim narodom na severu nepopravljivo tragedijo slovanske nesloge, naj se grobarji žalostne »svobode« skoro pripravijo na nov slavospev pod zaglav-jem »Mea culpa, mea max ima cul pa* ...
Na pobudo British Councila potuje te dni soproga angleškega trgovinskega ministra sira Oliverja Stanleva po jugovzhodu. Tako je imela v Zagrebu v ljudskem vseučilišču te dni predavanje o bistvu Angleža in njegove miselnosti. Podčrtala je privrženost angleškega naroda k ideji miru, a tudi njegovo odločnost, kadar je domovina v nevarnosti. Lady Stanley je prispela tudi že v Beograd, kjer je imela predavanje o angleški kulturi v angleško-ameriškem klubu pred odličnim poslušalstvom. Njena pot jo vodi Še v Bukarešto, Atene in dalje. Vsak prc-davalec British Councila dobi sicer povr- j njene potovalne stroške, posebnega honorarja pa ne sprejme. Pa še v drugem oziru se je stavila visoka gostinja v službo domovine. Oblači se v najnovejše kroje an-
V okusno okrašeni mestni dvorani v Ljubljani je bil v soboto zvečer svečani občni zbor Društva »Pravnik«, ki slavi 50-letnico svojega obstoja. Slavnostnega zborovanja so se udeležili mnogi odlični pravniki vseh strok. Navzoč je bil tudi pravosodni minister dr. Ružič. Zborova-
Uspešno delo IS v Celju
10. redni občni zbor Jadranske straže se je vršil v Narodnem domu ob lepi udeležbi članstva in druge narodne javnosti Predsednik g. dr. Goričan je povdaril naloge J S in pomen morja za našo državo in se spomnil zvez. ki so jih imeli bratje Cehi z Jadranom. Po počastitvi spomina umrlih je podal izčrpno poročilo tajnik g.
B. Gerlanc. Delo za utrjevanje zavesti, da imamo dve tretini meje ob morju in da moramo morje izrabiti za obrambo naše gospodarske in politične svobode, je napredovalo. Prav tako delo na ideološko-propagandnem in sooialnem področju. — Poročilo o denarnih zadevah je podal g.
C. Sadar, po razrešnici je bil izvoljen za predsednika g. dr. Goričan in v odbor gg. Janko Cergol, B. Gerlanc’ dr, Ivic
i.	dr.
Lep plen rir k'h finančnih organov
Ni še dolgo, ko smo poročali o krvavem obračunavanju tihotapcev nad Selnico pri Dravi. Obmejni kraj proti Kapli in Sv. Duhu na Ostrem vrhu je znan po tihotapcih in tihotapljenju saharina, vžigalnikov itd. Oddelek finančne kontrole v Rušah je zadnje dni že večkrat zasledoval tihotapce, v soboto zjutraj pa je preglednik finančne kontrole g. Ivan Skornšek srečal na Smolniku najprej znanega tihotapca Babšeka na kolesu, nekaj za njim pa nekega fanta z nahrbtnikom. Ustavil ga je in odvedel na oddelek, kjer so našli v nahrbtniku devet kilogramov saharina. Kmetski fant s saharinom je doma iz Gradišča ob meji ter ga je znani tihotapec Babšek najel, da bi mu bolj nemoteno pritihotapil saharin v Maribor.
gleških pomladnih kostumov, da na ta način zainteresira reflektantke na Balkanu. British Council torej vrši prav aktivno vlogo pri pletenju vezi med Anglijo in južnovzhodno Evropo. Trenutno zaposluje uradniški štab 70 uradnikov, od katerih mora vsak obvladati vse vodilne evropske jezike. Posluje v palači v najodličnejšem predelu Londona, t. j v Mai-fairu. Generalni tajnik, ki je duša vsega delovanja te institucije, je podpolkovnik Charles Bridge, ki je bil svojčas veleposlanik v različnih evropskih prestolnicah in kasneje eden vodij angleške tovarne orožja Vickers & Armstrong, dokler ni prevzel vodstva British Councila, ki skrbi za povečanje kulturnih stikov med Anglijo in tujimi narodi.
nje je vodil predsednik g. dr. Metod Dolenc, ki je z lepim nagovorom pozdravil odlične zastopnike državnih in civilnih oblasti. Ob priliki lepega društvenega jubileja so kraljevi namestniki odlikovali društvo »Pravnik« z redom Sv. Save TI. stopnje.
Blago sta tihotapila iz Gradišča pri Kapli preko Sv. Ožbalta po samih skritih poteh.
o.	Smrtna avtomobilska nesreča v Ljubljani. Blizu remize na Celovški cesti v Ljubljani se je v soboto pripetila smrtna avtomobilska nesreča. Avtoizvošček France Čolnar se je s svojimi prijatelji peljal na krajši izlet. Med potniki v avtomobilu je bil tudi 40-letni invalid Ivan Rozman. Ko je šofer prehiteval nekega kolesarja, se je avtomobil z vso sito zaletel v tramvaj. Sunek je bil tako silovit, da je Rozmanu pločevinasta avtomobilska streha, ki se je raztrgala, razrezala obraz in glavo. Rozman je po nekaj mi-nutli izdihnil.
o.	Letalska nesreča v Ljubljani. Včeraj popoldne se je pripetila nad ljubljanskim aerodromom zelo huda letalska nesreča. Pilot in mehanik Alojz Podobnik se je s klubskim letalom dvignil pod nebo. Letalo še ni bilo visoko, ko je letalec najbr-že potegnil napačno krmilo. Letalo je navpično strmoglavilo na zemljo in se popolnoma razbilo. Izpod ruševin so potegnili na pol mrtvega pilota Podobnika, ki ima obe nogi zlomljeni in počeno lobanjo. Podobnika so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer je njegovo življenje v veliki nevarnosti. Aeroklub ima zaradi razbite »Rdeče ptice« nad 50.000 dinarjev škode.
o.	Zborovanje naših vojnih dobrovolj-
cev. Včeraj dopoldne je bil v Ljubljani jubilejni 20 občni zbor Društva jugoslovanskih vojnih dobrovoljcev, ki ga je vodil predsednik g. Jeras. Društvo šteje 645 članov dobrovoljcev. Naši vojni dobro-voljci imajo več lepih in priznanja vrednih načrtov.
(pazite do6ro
kadar kupujete Aspirin, dali so tablete in zavoj označene z »>Bayer«»-ievim križem. Brez te zaičitne znamke ni Aspirina.
A S P I R ! N
TABLETE OgTfe <»£, pod 5» bro|em 52608 od B. XI, <WA
C elje
c Sejemski zobozdravnik. Na Jožefovem sejmu je nekdo prodajal neko malo proti zobobolu. Pa tudi praktično je kazal svojo umetnost. Kogar je bolel zob, je kar namazail in mu brez bolečin zob izdrl. Policija je mazača aretirala. Nekdo je skušal odnesti iz neke gostilne klobuk, ki je bil last tuje glave r drugega kriminala pa na sejmu ni bilo.
c Goljufija ali zmota? V neki gostilni shranjujejo mešetarji denar. 1. marca je nekdo dal spravit tam 700 din, tri dni pozneje je prišel drugi mešetar po denar, ki mu ga je hčerka izročila. Čez par dni pa je prišel že prvi mešetar, ki je zahteval svojih 700 din. Sodnija bo razsodila, ali sta bila Oba dogovorjena ali sta se zmotila.
cSlovensko obrtno društvo je sklicalo včeraj na zborovanje obrtnike vseh smeri m brez izjeme. Dalo je pobudo, da se odpravi med obrtniki vsa nesloga* da se namesto sedanjih štirih organizacij ustanovi le ena čisto strokovna orgami-sacija, kjer lodo učlanjeni vsi slovenski obrtniki. V njej naj bi bilo izključno vsako politično opredeljevanje, ker sedanji resni časi zahtevajo složnost in skupen nastop.
c. Natakarji proti sistemu starostnega zavarovanja Okrožnega urada za zava-rovnje delavcev. Že dalje časa se opazuje nerazpoloženje v vrstah natakarjev glede starostnega zavarovanja Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Ta sistem nikakor ne odgovarja njihovemu poklicu in današnjim razmeram. Vsekakor se mora priznati, da je njihov poklic zelo izpostavljen raznim boleznini. Poglejmo le njihove obraze, kako ta ali oni trpi in le malokateri od njih doživi 60. leto starosti. Zato je treba polagati tem ljudem več važnosti in res bi že bil čas, da se načne vprašanje za njihovo starostno zavarovanje. Poudariti hočem, da tudi oni spadajo med privatne nastavljen-ce in s tem pod isto zaščito, kot so trgovski nastavljene!. Baš radi tega se človek čudi, zakaj se že ni Pokojninski zavod zanimal za ta poklic in zakaj jih ne uvedejo v njihov pokojninski sistem. Zato bi priporočal Pokojninskemu zavodu, da se začne že vendar enkrat to vprašanje reševati, kajti natakarji so tega vredni in tudi pripravljeni se pogajati z zavodom, ki bo njihovo glavno vprašanje vzel v pretres. Zato apeliram na Pokojninski zavod, naj to vprašanje vzame zn resen slučaj in da jim gre kolikor mogoče na roko.	Natakar.
»Kar zmagaj, jaz ostanem tulu
Požarna katastrofa v Račah
TREM POSESTNIKOM POGORELE DOMAČIJE. — V ZADNJEM HIPU REŠILI IZ GOREČE HIŠE 83-LETNEGA STARČKA.
V	soboto opoldne so se vžgale saje v dimniku posestnika Alojza Plečka v Brezulah pri Račah. Stanovanjska hiša je bila v nekaj .trenutkih vsa v plamenih. Ogenj se je razširil tudi na gospodarsko poslopje, ki je tudi do tal pogorelo. Požar je uničil gospodarsko orodje, lanski pridelek, obleko in mnoge gospodarske potrebščine. Ob izbruhu požara gospodarja ni bilo doma, ker je bil v sosednji vasi po opravkih. Ko je zvedel, da pri njem gori, je hite! domov. V zadnjem trenutku je iz gorečega poslopja rešil svoje-
ga 83-letnega očeta, ki je bil zaradi starosti in bolezni priklenjen na bolniško posteljo. Zaradi vetra se je požar razširil na poslopje sosede Neže M o m, ki je do tal pogorelo. Kmalu nato je pričelo goreti tudi gospodarsko pos'opje posestnika in gostilničarja Franca Žaga v c a. V največji nevarnosti so bile tudi druge hiše, ki pa so jih gasilci iz Podove obvarovali. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Hotinje vasi. Škoda, ki jo je povzročil požar prizadetim posestnikom, je velika in le deloma krita z zavarovalnino.
Jubilejno zborovanje pravnikov
Polovična voznina za trgovske potnike
Na včerajšnjem občnem zboru Društva trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani so funkcionarji poročali o borbi stanovske organizacije za izboljšanje položaja. Med drugim se je društvo potegovalo za znižano voznino na železnicah. Predsednik g. Janko Krek je. na zborovanju poročal, da bo organizacija trgovskih potnikov v tem pogledu uspela in je
v nekaj dneh pričakovati ugodne rešitve, po kateri bodo dobili včlanjeni trgovski potniki in zastopniki skoraj 50% popust na železnici. Na občnem zboru so razpravljali tudi o umazani konkurenci s strani tujih potnikov, ki, poleg svojih sprejemajo še naša zastopstva. Tudi v tem vprašanju bo društvo zavzelo svoje stališče.
Maribor
Mali mož v parku
Prelat dr. Fran Kovačič
Na Jožefovo 'zjutraj je preminil v 72. letu svojega življenja prelat dr. Fran Kovačič. Žalostna novica je zadela vse, ki so poznali njegovo bogato znanstveno delo in njegove nepozabne zasluge za severno obmejno ozemlje.
^Pokojni bogoslovni profesor je bil rojen 25. marca 1867. v Veržeju. Gimnazijo je študiral v Varaždinu in Zagrebu, kjer se po končanih srednješolskih študijah vpisal na teologijo. V gimnazijski in pozneje v bogoslovni dobi je bil izrazit pristaš ideje slovanstva in jugoslovanstva, ki je zmeraj poudarjal svoje izrazito slovensko naziranje. Teologijo in filozofijo je študiral v Rimu. Leta 1897. se je vrnil iz Rima promoviran za doktorja ter začel predavati filozofijo in fundamentalno teologijo. Iz eksaktne filozofije je izdal več del, sodeloval je pa tudi pri »Času«, »Domu in svetu« in drugih katoliških revijah.
Še vse važnejše pa je njegovo zgodovinsko delo, si ga. je začel v predvojni dobi; saj je bilo največ po njegovi zaslugi
ustanovljeno društvo »Zgodovinsko društvo v Mariboru«. Dolga leta je urejeval »Časopis za zgodo v. in narodopisje«, v katerega je položil največ svojega dela. Znan pa je prelat Kovačič tudi po številnih monografijah, kjer je izčrpno obdeloval posamezne kraje po Slovenskih goricah (»Trg Središče«, »Ljutomer«, »Zgodovina lavantinske škofije« itd.
Kot korenit poznavalec Štajerskega ozemlja je bil tudi izvedenec za našo severno mejo na pariški mirovni konferenci. V javnem življenju pa je bil eden onih redkih ljudi, ki so gledali na svet preko najširše človečanske strpnosti; zadnje je bilo tudi podlaga za njegovo politično na-ziranje glede naših obmejnih problemov.
Prelata dr. Kovačiča, ki nosi številna odlikovanja za svoje delo, bodo pokopali v torek. Ob 15. bodo v Slomškovi kapeli blagoslovili njegove pozemeljske ostanke, na-kar^ ga bodo v sprevodu prenesli na pobreško pokopališče, kjer bo položen k zadnjemu počitku na frančiškanskem pokopališču.
Dante in njegova poezija
Univ. profesor dr. Mirko Deanovič iz Zagreba, globok poznavalec Dantejevega življenja in njegove poezije, je predaval na Ljudski univerzi o Danteju, njegovi dobi in delih, zlasti o »Divini komediji«, ki ji je bil posvečen celotni drugi večer njegovih dveh predavanj.
V	.svojem prvem predavanju je odlični predavatelj pokazal predvsem monumentalno zgradbo velike Dantejeve pesnitve ter tolmačil pomen njene vsebine, v drugem pa je s številnimi projekcijami kra-
snih ilustracij »Božanske komedije« po znamenitih delih G. Doreja prikazal v sliki Dantejeve vizije na njegovem pesniškem potovanju po peklu, vicah in raju. —
Gospod predavatelj je podal tudi kratko, zanimivo zgodovino o tem, kako so slovanski narodi prevajali to veliko delo svetovne literature. Omenil je tudi vse slovenske prevode, zlasti pa pomembno delo, ki sta ga na tem področju izvršila J. Debevec in Oton Župančič. mfs.
Veselo godovanje sv. Jožefa
Lepa sončna, pa čeprav hladna nedelja, je privabila k Sv. Jožefu na Studence izredno veliko število Mariborčanov, okoličanov in tujcev. Tradicionalno jožefo-vanje je bilo letos izredno živahno. Morje ljudi se je valilo že od zgodnjih dopoldanskih ur pa do poznega večera iz mesta proti Studencem. Letos je občina uredila promet zelo dobro, tako da ni bilo, razen nekaj malenkostnih izjem, nobenih izgredov. Tudi posebna odredba o raznih šotorih je bila obiskovalcem zelo dobrodošla, ker ni bilo tako strahovitega prerivanja, kakor druga leta. Mariborsko jožefovanje je bilo letos poudarjeno s so-botrio radio-reportažo, ki je zelo dobro uspela. Sicer pa je bilo v Studencih običajno vrvenje. Več vrtiljakov, med katerimi je vedno več elektriških, nekaj cirkusov, razne »svetovne« atrakcije in sejm-ski prodajalci, so dali jožefovanju posebno obiležje. Varnostne oblasti so imele
z vzdrževanjem reda precej dela, poudariti pa je treba, da je letošnje jožefovanje v Studencih poteklo brez vsakih izgredov, seveda, če ne štejemo neizogibnega tepežkanja s kuhalnicami.
JOŽEFOVANJE STUDENŠKIH GASILCEV.
V	soboto zvečer je bilo v dvorani novega gasilskega doma želo prijetno jožefovanje studenških gasilcev. Program je bil pester in nad vse zabaven. Po uvodni deklamaciji male Fride Ruslove sta dva mala harmonikarja zaigrala narodne pesmi, spremljala pa sta ju s petjem dve mali deklici. Dve enodejanki, pri katerih so sodelovali ga. Lešnikova M., gdč. Ivanka Majheničeva in gg. Iv. Podgoršek ter Henrik Riegler, so spravili vse obiskovalce prijetnega večera v dobro voljo. Vsi sodelujoči so bili deležni dolgotrajnih aplavzov.
Težave posestnikov, ki z obroki odplačujejo svoje skromne domačije
Včeraj dopoldne je zborovalo pri »Turistu« na Betnavski cesti »Društvo ime-jiteljev hišic« v tamkajšnji delavski koloniji. Bil je to II. občni zbor lani ustanovljenega društva, ki hoče ščititi interese imejiteljev hišic. Hišice na Betnavski cesti je zgradila mestna občina ter jih dala proti 25-letnemu odplačevanju po večini delavcem in slabše situiranim ljudem, da bi tako prišli kedaj do svoje strehe.
. Hišice so bile dograjene že 1929. leta. Nekaj let so imejitelji hišic odplačevli po 350 din mesečno hišice, pred tremi leti pa je dala občina zgraditi kopalnice in s tem povišala najemnino. Zadnje je močno prizadelo bodoče lastnike hišic, saj moramo razumeti, da zadnja leta do-si teže odplačujejo obroke, kakor so jih takrat, ko so še se vselili v hiše in ko je bila v svetu še konjunktura.
Občni zbor je vodil predsednik Ivan Očko, tajniško in blagajniško poročilo pa sta podala gg. Ferdo Kete m Ivan Ribič. Obširneje pa je poročal o vlogi društva na mestni svet mestni svetnik g. Vurcinger. Hišic je 147, organiziranih na ie v društvu samo 127 imejite-
ljev; potrebno je, da se vsi organizirajo in se potegujejo preko društva za svoje koristi. Društvo mora kot tako rešiti problem končnjh hišic. Nadalje je mestni svetnik poročal, da je občina prevzela park, naprava poti, igrišč pa spada pod gradbene stroške; predvsem je pa mestni svetnik obljubil, da se bo potegoval za interese imejiteljev hišic pri mestni občini.
Pri volitvah je bil ponovno izvoljen stari odbor z g. Očkom kot predsednikom m g. Karlom Kebričem kot podpredsednikom. Pri slučajnostih se je poudarjalo, da bodo člani vztrajali na pogodbi, ki so jo podpisali z mestno občino in da nc odgovarjajo za poznejše spremembe.
m Preminula je v soboto v Mariboru
uradnica gdč. Marica Kemperle. Pogreb bo danes ob 16. na Pobrežju. N. p. v m.!
m Napad pr! Dupleku. Blizu dopleškega mosta so neki mladi fantje napadli tekstilnega delavca Mirka Šiško, ki se je iz Maribora vračal v Duplek. Napadalci so delavca do nezavesti pretepli, tako da je moral iskati zdravniško pomoč.
Mali mož je z mamico v parku. Mamica na klopi plete jopico, on v svojem vozičku, naslonjen v mehke blazine,, pa si ogleduje svet naokoli. Saj če je človek takole sit in spočit in če ima svoj mir in če je povrh še tak lep, blagodejen dan, poln že pomladanskih vzdihov in slutenj, tedaj je ta svet čisto lep. prijeten in zanimiv. In si lahko kar zadovoljen z njim.
Mali mož je docela zadovoljen. Tako toplo sije sonce, metaje skozi še golo vejevje dreves tenke, migljajoče mrežice na trate, ki se že pokrivajo z rahlim zelenkastim puhom, in igraje se z zlatimi žarki na temni vodi ribnika, kjer se vozijo veliki beli labudi.
Vsepovsod žvrgolijo in frfotajo ptički, tu in tam se kateri spreleti malemu možu kar čez glavico ali celo mimo noska, kar mu je posebno všeč, in na bližnjo vejico grir>čja, na katerem že poganja prvo popje, je zdaj priletela čebelica, čudna živalica, in se tam veselo pozibava. Mala roka se z izproženirai prstki izteguje proti njej, da bi se je doteknila, a čebelica spet odleti.
To malemu možu za trenutek ni pogodu; ggg... se iztisne iz njegovega grleca ta nejevolja, — a že pritegne njegovo zanimanje glasni klepet dveh srak, ki sta prileteli na vrh smreke. In potem je visoko tam gori tudi tisti snežnobeli oblaček z zlatimi robčki, ki počasi plove čez sinje nebo. Oči malega moža ga spremljajo z občudovanjem, dokler ne izgine na obzorju. Kajti mali mož bo v svojem življenju še'velikokrat gledal takole v oblake in si želel ploviti z njimi v brezkončnost ...
Iz grma je šinil na trato črni kos z rumenim kljunom, skače sem, skače tja, zdaj pa se je zapičil v krtino in že vleče ven dolgo, dolgo glisto. Glista se brani in zvija in opleta sovražniku okoli vratu, kos pa seka, seka, seka... Ves zavzet strmi mali mož v to divjo borbo, kaj takega še ni videl nikoli. In ko jame kos hlastno goltati glisto, vtakne tudi on v usta palec, slastno ga sesaje.
Sploh: ta svet, življenje naokoli, vse je ta^o zanimivo in zabavno. Mali mož ima nič koliko gledati, 'premišljevati in'
sanjariti. In nihče ga ne moti. Tudi vedno pazljiva in zaskrbljena mamica ne; ona malce podremava tam na klopi, pletenje ji počiva v naročju. Mali mož ima svoj mir in je zato miroljuben in zadovoljen.
A že se bliža nesreča. V podobi roja dobrih znank njegove mamice. Ko nevihta so prihrumele in se zgrnile okoli vozička.
»Ah, ajaj, Lovrek. mucek, majek. srček, srček, zlatek!« Plohe ljubkovanja se vsipljejo na prestrašenega malega moža. »Pipipipi...« žvrgoli ena in ga s prstom dreza v ličeca, v nosek, v bradico; druga mu popravlja čepico in mu pri tem skoraj izpahne glavico, tretja ga stiska in vleče za ročice.
»Ali, kako je sladek tvoj fantek, Stana! Kako si srečna! In kako je že velik in močan! Koliko mu je zdaj? Devet mesecev? O to bo korenjak!« Burno ga zdaj popade temperamentna oboževalka, hoteč ga dvigniti k sebi- v naročaj.
Tedaj pa se v malem možu vse upre; njegov obraz se hipoma zalije s temno rdečico, roke bijejo divje okoli sebe, iz polnih pljuč pa. mu bruha jok in vik, da se razlega po vsem parku.
»Oh, siten postaja,« tniri mlada prijazna mati, posajaje ga nazaj v voziček. »Lačen bo že, treba, domov.«
Jaz pa razumem malega moža in čutim z njim. Tudi jaz bi v enakem položaju rjovel, razbijal, dvigal protest proti krivični obdolžitvi, da sem siten, ko hočem samo imeti mir.	...............
Toda takšno je naše življenje,mali mož. Zapomni ši to: V sv. pismu stoji zapisano, ona ti bo tovarišica in ona bo vedno okoli tehe. Ženska... A samo ena je, pri kateri boš vedno našel mir in uteho: tvoja mati. Vse druge ženske, ki bodo stopale v tvoje življenje, pa ti prinesejo samo nemir in nevolje. Ne rečem, dajale ti bodo tudi radosti, a vse tiste radosti boš drago plačeval, hudo drago. Zapomni si to, mali mož.
Svoj mir pa boš našel spet. šele takrat, ko boš kakor Salomon prišel do spoznanja, da jd.vse.na svetu sama ničemur* nošt, ali pa boš pobegnil v samostan kakor stari Tolstdj.	ejo
Pekovski pevski zbor
V. soboto zvečer, je bilo pri »Zlatem konju« zborovanje pevskega zbora pekovskih pomočnikov, ki ga je vodil predsednik g. B r a t u ž. Iz poročil tajnika g. Č a k s a in blagajnika g. Vesenjaka se je zrcalila tiha delavnost tega obrtniškega pevskega zbora, ki šteje 35 pevcev in okoli 250 podpornih članov. Pri volitvah je bil z velikim odobravanjem g. Bratuž ponovno izvoljen na čelu starega odbora. Po občnem zborli je bil prijeten družabni večer.
m Borza dola išče; 4 hlapce* 3 krojaške pomočnike, 1 kovaškega pomočnika in 1 žagarja.
m Ljudska univerza. Danes ob 20. predava prof. Stupan Bogomir o sodobnem imperializmu.
Pozor, 90. interenti!
Zaradi praznika Manjinega oznanjenja (v soboio 25. marca) izide prihodnja sobotna-nedeljska številka „Večernika" že
v petek 2». marca.
Zato prosimo nase cenj. inserente, da nam oožljejo svoje oglase za to praznično številko že naikasnje do žet/tka, 24. marca* da /'ih bo mogoče uvrstiti v list pravočasno in v redu.
Uprava .,VEČERNIKA"
m Komorni koncert Tarasa Poljanca in Otona Bajdeta bo v sredo 22. t. m. zvečer v dvorani Zadružne gosp. banke. — Predprodaja vstopnic pri »Putniku«.
m Reflektanti za oddajo brivnice Šole rez. oficirjev dobijo podatke na mestnem poglavarstvu.
m Od doma Je pobegnil. Že pred nekaj dnevi je pobegnil z doma 8 letni železničarjev sin Josip Pšeničnik, ki se je odpravil v šolo, bd koder pa se ni več vrnil.
.n Kdo Je streljal na Piramidi? Ko se
je včeraj neki'mariborski uradnik s svojim sinom sprehajal na Piramidi, ga je pričela skupina pobalinov kamenjati.,
Odjeknili so celo streli, ki pa so k sreči svoj cilj zgrešili. Policija je uvedla preiskavo.
m Specialistka ža svilene rute. V neki mariborski trgovini je neznana ženska izbirala svilene rute. Med izbiranjem je neznanka ukradla 10 svilenih rut ter oškodovala trgovca za 600 dinarjev.
Obsojena tatova. Koncem lanskega Teta sta v Gradišču delavec Ant. Habjanič in njegova žena Antonija dogovorno okradla 84 let starega Jurija Štiglica. Odnesla sta mu iz zaklenjenega stanovanja 1560 din. Bila sta obsojena pred mariborskim okrožnim sodiščem * Aiiton na 4 mesece in Antonija na 3 mesece strogega zapora; obema so se odvzele častne državljanske pravice za dve leti.
*	Za VeHko noč užitkapolni izleti Put-nika z luksuznimi avtbkari: Benetke -Padova; Plitvička jezera - Crikvenic; Trst; Graz. Informacije pri Putniku.
Kinu
* Grajski kino. Danes zadnjikrat Ena noč v maju. Marika Rokk, Viktor Staah Od torka Pesem slave.
Kino Esplanade. Izredno lepi film »Žena na razpotju«, Magda Schneider, Karin Hardt, Hans Sohnker. Dodatek »Moda«, najnovejša modna kreacija Pariza in New Yorka v naravnih barkah.
• Kino Union. Do vključno ponedeljka »Nekje v Tibetu«, senzacijski. fantastični film z Ronald Colmanom.
Mariborsko gledališče
Ponedeljek: Zaprto.
Torek ob 20.: »Na ledeni plošči«. Red B.
Sprememba v repertoarju. Radi obolelosti v gledališkem ansamblu je bila odpovedana za bivši četrtek določena prva repriza »Pygmaliona«. Iz istega vzroka se odloži tudi na jutri, torek napovedani »Pygmalion« in se mesto njega vprizori izvrstna komedija »Na ledeni plošči« za vrstni red B.
Abonenti reda C se opozarjajo* da je tudi za jutri, torek, napovedana repriza •■‘Pygmalk>na« radi bolezni v ansamblu odložena.
S*>vt
Presenečenja v državnem prvenstvu
ZMAGA LJUBLJANE IVA D JEDi^STVOM — BSK, JUGOSLAVIJA IX HAJDUK PORAŽENI — REMIS SLAVIJE (S).
Včerajšnja ligaška nedelja je prinesla 'presenečenja, kakor jih je le malokdo pri-
pričakoval, kajti razen zmage varaždinske ŽSIavije nad tSradjanskim (S) in Ljubljane nad Jedinslvom so favoriti tekme izgubili, najceneje še je ušla pri tem sarajevska Slavija, ki je v Zemunu rešila vsaj eno točko.
Naj večja senzacija je poraz BSK v tekmi proti Gradjanskemu na lastnem terenu, ki je obenem prvi njegov poraz v letošnjem državnem prvenstvu. Crn dan je imela tudi Jugoslavija v Zagrebu proti HASIC-u, ki je izgubila z visoko razliko 3: (), pri čemer je vsekakor padel drugi gol iz off-sida. V malo tolažbo služi naši prestolnici BASIv-ova zmaga nad splitskim Hajdukom. Ljubljana je na domačem lere-premagala Jedinstvo, igra je nudila obojestransko jako povprečen nogometni šport. Ljubljana je zmagala, ker si je umela iz-izdelali pred vratini več ugodnih pozicij; gosti so bili sicer malo boljši v startu in
v igri z glavo, imeli pa so preveč neodločen napad. Včerajšnji rezultati so na-lednji:
Ljubljana—Jedinstvo 2 :0 (1 :0)
BSK—Gradjanski (Z) 0:1 (0:1)
BASK—Hajduk 3:1 (3:0)
HASK—Jugoslavija 3:0 (1:9)
Slavija (V)—Gradjanski (S) 2:0 (1 :0) Zemun—Slavija (S) 1:1 (1:1)
Ligaška tablica bo do prihodr^ nedelje sledeča:
16 12 16 10 9 8
BSK Gradjanski Hajduk Hašk
Jugoslavija Bask Jedinstvo 'Slavija (S) Ljubljana Slavija (V) Zemun
16
16
16
16
16
16
16
16
16
Grad jan. (S) 16
3 2
4 4 2
5	6
6	2 5 3 4 4
3 3 3 3 3 2
1 48:12 27 4 35:14 22
3 42:22 22
4 31:18 20
5 31:19 20 5 22:23 16 8 23:32 14 8 25:29 13 8 14:32 12
10 20:39	9
10 17:43	9
11 19:46	8
CSK prvak mariborskega okrožja
TEKMA MARIBOR—ŽELEZNIČAR JE OSTALA NEODLOČENA PRVEM MESTU NEDOSEGLJIV
CSK JE NA
MARIBO,H—ŽELEZNIČAR 1:1 (1:1)
Na Rapidovem igrišču se je včeraj odigrala predzadnja tekma v prvorazrednem prvenstvu mariborskega okrožja, ki je po precej napetem poteku, zlasti v drugi polovici ostala neodločena. S tem j 3 tudi rešeno vprašanje letošnjega prvenstva, ker tekma prihodnje nedelje med Železničarjem in CSK na plasma ne more več vplivati. Prvenstvo je zopet odšlo v Čakovec, Do prihodnje nedelje bo tablica naslednja: ČŠK	9	6	3	0	21:7	15
Železničar	9	4	4	1	13:8	12
Maribor	10	3	4	3	21:18	10
Mora	10	3	2	5	23:25	8
Rap!d ‘	10 3 2 5 19:21 8
Slavija	10	1	3	6	10:28	5
Rezultat včerajšnje tekme popolnoma ustreza poteku m pokazanemu znanju. Moštvi kot celoti nista mogli navdušiti, čeprav je bila včerajšnja tekma znatno boljša od tekem pretekle nedelje. V veliki meri_ pa so se izkazali nekateri posa mezniki iz obeh taborov.
Dočim .je^ Železničar postavil običajno enajstorico, ie Maribor nekoliko izpremenil postavo v obrambi, ki je bila v primeri s preteklo nedeljo prav dobra, zlasti v drugi polovici, ko sla naravnost briljirala vratar Marguč in Koreni, slednji posebno v igri 2 glavo. Zato pa je treba Mariborovemu vratarju naprtili odgovornost za izgubljeno točko radi dobljenega gola. Krilska vrsta belih j c bila v prvi polovici prav dobra, zlasti srednji in levi krilec, v drugi pa je močno popustila, proti pričakovanju tudi Mali. V napadu se je izkazal notranji trio, posebno marljivi, tudi v defenzivi, sla bili obe zvezij Miloš radi blesure ni mogel prav za žogo, Tičarju pa sreča ni bila naklonjena, par lepih bomb je tesno zgrešilo cilj. Tudi železničar je imel težišče moštva v obrambi, posebno je ugajal vratar, ki ga na dobljenem golu ne za-
dene krivda. Krilska vrsta se jc razigrala zlasti v. drugi polovici, predvsem na ta račun je imel Železničar v tem delu tudi več od igre. Jako slab je bil plavi napad, zlasti leva stran, ki je v drugi polovici upro-j paslila več šans za zmago. Pavlin po1 svoji blesuri menda ne bo nikoli več dosegel svoje nekdanje forme.
Prva polovica igre ni bila baš bogata na razburljivih situacijah. Taboru belih je' odleglo, ko je že v 3. min padel vodilni gol. Tičar je iz prostega strela s sredine visoko dvignil žogo na levo krilo, od ko-1 der jo je prenesel v sredino Dušan in že je sedel BaČnikov volley v mreži. Železničar je v 21. min poceni izenačil. Ilabit je.streljal iz velike razdalje v smeri! na vrata belih, vratar je žogo visoko v zraku ujel, nato pa jo na splošno preše-' nečenje spravil med nogami v lastno mrežo, ne da bi ga bil kdo oviral V tej polovici je imel Maribor nekoliko več od igre, zlasti od začetka ,ko sc je njegov napad pokazal od najboljše strani. V drugem polčasu se je slika izpremenila. Iniciativo je prevzel Železničar ter je večkrat I nevarno omega! Mari borova vrata, toda napadu je manjkalo strelcev. Tudi iz največje bližine niso pogodili mreže, poleg tega pa je; obramba belih, zlasli vralar in deshi branilec, igrala v tako sigurni formi da nasprotnik niti enkrat ni uspel. Tudi beli napad je uprizoril več brzih prodorov, ki so se po večini zaključili s Tičarjevimi bombami, toda štreljal je iz prevelike razdalje. Tako je tekma končala z rezultatom prvega polčasa.
Obisk je bil malo slabši kakor ie to običajno pri tekmah med gornjima kluboma, \ pripisati je to pač treba v prvi vrsti jožefovanju. Tekmo je sodil osiješki sodnik g. Habdija.
V predigri rezervnih moštev jc zmagal SK Železničar v razmerju 3:2(3:2). So-
Slarlalo jih je 13, izoslala je konkurenca juniorjev razr. B. Proga je bila trasirana na stadionu, tako da je prilično število gledalcev lahko stalno spremljalo potek tekmovanja, pri katerem je bil najzanimi vejši finish seniorjev. Vreme je bilo sicer ugodno, vendar je oster zrak precej vplival na atlete, kar se je zlasti pokazalo pri seniorjih;
Prvi so startali ob 10. juniorji razr. Č, 5 po številu, na progi 2.5 km. Takoj po startu je prevzel vodstvo Karlin (Ž), ki ga je tudi sigurno obdržal do konca. Plasma je sledeč:
1. Karlin (Ž) 9.25, 2. Lobe (R) 0.51, 3. Julius (R) 10.2,	4. Hugo (R) 10.40, 5.
Olo (R) 10.56. V occni racštov je dobil Rapid 10, Železničar pa 5 točk. Junlorski prvak mesta jc SK Rapld.
Nato je slartalo 8 seniorjev na progi 7.5 km, izmed katerih jih je prišlo na cilj samo 6, ker sta oba Rapidova tekača od-,
stopila. Tekmovanje je obsegajo.8 krogov, ki so kazali vedno drugo sliko v plasmaju. Že po pryi polovici teka se je odločila vodilna grupa, ki jo je dalje časa vodil Rotner, a je moral v finisnu prepustili prvo mesto Zupanu, ki jc bil stilno sicer slab, a kondicijsko gotovo najboljši izmed vseh tekmovalcev, ki so prišli na cilj v sledečem vrstnem redu:
1. Zupan (Ž) 28 : 20, 2. Rotner (Ž) 28:21, 3. Krepil (Maraton) 28 : 53, 4. Cigler (M) 29 :47, 5. Muraus (Ž) 30 :17, 0. Seršen (M) 32:31. V oceni moštev je dobil železničar 13 točk, Maraton pa 8 točk. SrniorskS prvak je SK Železničar.
Skupna ocena za prvenstvo iz obeli konkurenc je sledeča: 1. in prvak Maribora SK Železničar 18 točk, 2. SK Rapld 10 točk, SSK Maraton pri tej oceni ni mogel biti upoštevan, ker v juniorskf skupini ni nastopil
Smuška tekma na Peci
Na Peci je bilo včeraj tekmovanje za prehodni pokal „Peca“ v izvedbi SPD Mežica. Proga je bila v zadnjem trenutku radi pomanjkanja snega preložena, snežni metež in megla sta tudi močno vplivala na potek in rezultate. Zasluga vodstva tekmovanja je, da j c pod temi prilikami vse gladko poteklo.
Smuška tekma je bila na progi 2 km z viš. razliko 350 m. Razen domačih tekmovalcev je startalo tudi 5 Mariborčanov. Rezultat smuka je nasledhji: 1. Franc Leskovec (SPD Mežica) 4.49, 2. Karl Fanedl (SSK Maribor) 5.21, 3. Florijan Pečovnik 6.5, 4. Anton Mlačnik foba SPD Mežica), 5. Karl Sodec 6.43, 6. franc Erman (oba Maraton), 7. Pavel Cesar (Korotan), 8. Ko-
kalj Erih (železničar), 9. Ernest Vauh in 10. Ivan Koren (oba SPD Prevalje).
Izven konkurence ie rabil za isto progo J. Baier 5.30.
Slalom je bil na progi 600 m z viš. razliko 200 m. Rezultati so sledeči: 1. Florijan Pečovnik (SPD Mežica) 1.33, 2 Franc Leskovec (SPD Mežica) L3&8, 3. Karl Fanedl (SSK Maribor) 1.35,. 4. Anton Mlačnik (SPD Mežica) 1.53.6, 5. Karl Sodec (Maraton) 1.55.5.
V kombinaciji je zmagal Frane Lesko* vec (SPD Mežica), drugi je kljub zlomu .-mči Karl Fanedl (IS$K Maribor), liato slede Florijan Pečovnik, Anton Mlačnik (oba SPD Mežica) in Karl Sodoc (Maraton".
Punčec in FlorPanova v finalu poraisna
V finalnih igrah turnirja v Bordigheri je Florijanova izgubila proti Angležinji Silerjevi 6 : 1, 6 : 4. V finalu gospodov posamezno je Henkel zasluženo premagal našega prvaka Punčeca 6 : 3, 6 : 0, 6 : 4. Finale mešanih parov je dobil par Henkel-šiler proti paru Mitič-Henrotin 6 ; 1, 6 : 4.
REVANŽNI BILJARDNI DVOBOJ
Mariborski biliardni klub ie Dovablien v LJUBLJANO na revanžo tekmo, ki bo 25. in 26. t m. ob otvoritvi biljardne .dvorane Ljubljanskega bilj. kluba v „Zvez-di“. Tekme se udeležijo Hobachcr, Ben-der, Lepej, Potočan, Koser, Zupančič, Slrohmaier in Ccrič. Sestanek igralcev bo v sredo, 22. t m., ob 20. v V,Jadranu".
LJUBLJANSKA SKUPINA.
Tekmovanje v ljubljanski skupini podzvezi-nega prvega razreda je včeraj situacijo zopet precej zamotalo, ker so bili doseženi nekateri povsem nepričakovani rezultati, in sicer: Svoboda—Bratstvo 2:1 (0:1), Reka—Kranj 2 : 2 (2 : 0), Hermes—Jadran 1 : 0 (1 : 0), Mars—Kovinar 4 : 1 (4 : 1). Na tablici vodijo Bratstvo (19), Hermes (18), Kranl (17) in Reka (16).
s. V Murski Soboti je SK Mura v prijateljski tekmi zasluženo porazil VSK iz Varaždina z rezultatom 7 : 0 (5 : 0). Sodil je ss. g. Ko-nič iz Maribora s. Prvenstvo Zagrebške atletske podzveze v cross-countryju si je priboril v Zagrebu Jože Kotnik (Concordia) v času 25:05.6. druei je Flass (HASK) 25:15.
s. Wales—Irska 3:1 (2 : 1). Prijateljska tekma v Wrexhamu.
Mednarodni turnir v Rigi
SZABO SPET SAM PREVZEL VODSTVO.
dil je ss. g. Nemec.
SK Železničar prvak mesta v cross-countryju
PRVAKA MARIBORA STA SENIOR ZUPAN (ŽELEZNIČAR) IN JUNIOR KARLIN (ŽELEZNIČAR) - PRVENSTVO MOŠTEV IMA TUDI SK ŽELEZNIČAR
je prijavilo 21 tekmovalcev, kar je jako mafo, ako upoštevamo, da jc cross-country namenjen prav za prav vsem športnikom ne glede na vrsto športa, ki ga gojijo.
Včeraj dopoldne je bil na stadionu SK Železničarja cross-counlry za prvenstvo mesta Maribora, ki ga je brezhibno izvedel Medklubski odbor LAP. Za tekmovanje se
Po nadaljevanju prekinjenih partij, ko je Mikenas poskrbel z zmago nad Bogoljubovim za senzacijo dneva, je sledilo 12. kolo. Mikenas je premagal Feiginsa, dr. Hasenfuss Apšenieka, Bezručko Sol-manisa, Slahlberg Dreiberga, Flohr Meln-gailisa in Szabo Petrova. Partiji Koblenz-Ozols in Bogoljubov-Book s|a končali re-mis. Položaj v vodstvu se je po tem kolu spet zapletel: na čelo sta prišla Flohr, ki je že prej vodil, in Mikenas, ki si ie z dvema zaporednima zmagama zasigural v turnirju eno najboljših mest.
Po 13. kolu pa se je položaj v vodstvu še bol kompliciral. Trenutno je prevzel vodstvo spet sam Szabo, ki si je tako popravil lepe sansc' ki jih je imel v začetku turnirja. Szabo je premagal Solmani-
sa, Book Mikenasa. Petrov Kobienza. — Partie Dreiberg-Melngailts, Apšeniek -Bezručko in Feigin-Hasenfuss so bile remis; partiji FIohr-Bogoljubov in Ozols-Stahlberg pa prekinjeni. Flohr je v težki poziciji in se bori za remis.
Stanje po 13. kolu: Szabo 10, Flohr 9Vt (1), Mikenas 9S, Stahlberg 9 (1), Book 7'/. (]), Feigins 714, Petrov 7. Bogoljubov 6V> (1) itd.
RcSllev križanke Slov. 25.
Vodoravno: led, beta, omcleta, komet, Po, ocenitev, Mita, eta, ojej urar, tara, roj, veter, ainonijak, Apenini.
Navpično: lokomotiva, emocija, Ema, Demeter, top, Lena, Atene, Beti, riu, et, teror, J L tapeta, Oran, ovarij, ki.
ELAINE HAMILTON
59
2LE.EE.1SJ1 S MU1
DETEKTIVSKI ROMAN
Potem je slišal slaboten zvok z drugega . konca, toda noben glas ni odgovarjal.
»Ali je tam doktor Tyler?« je vprašal In nato: »Ste bolni?« je naglo vprašal. »Gospod Keppel hna za vas poročilo. Ako ne morete govoriti, potrkajte na sprejemalo dvakrat namesto besede »da« in trikrat namesto »ne«.
Slišati je bilo dvakratno trkanje in potem trikratno. »Da in ne,« je rekel Rey-nolds. In nagloma se mu je porodila boleča misel.
»Ali ste izgubili glas? Ne morete govoriti?« v njegovo potolaženje je odgovorilo dvakratno trkanje: »Da!«
»Tu govori inspeklor Reynolds Gospod KePPel se vrne ^ varn takoj. Razumele?« Slišal je dvakratno trkanje potem pa je bilo sprejemalo na drugi strani položeno na vilice. Reyno!ds je čutil, da se mu mota glava, ko je o vsem tem premišljeval.
Vane Ingram jc izgubil glas včeraj, danes je bil umorjen gospod Selcottl
Dr. Tyler je izgubil gias zdaj. Kdo bo prihodnja žrtev?
Recimo, da je bilo za smrtno dozo dveh stekleničic in- da bi ena povzročila samo izgubo glasu, bi bile to štiri stekle-ničice. Dve sfa bili najbrže uporabljeni za usmrtitev Karla Ardeena. Tb bi bilo torej šest stekleničic izmed desetih; katere je dr. Tyler dal Ardeenu. Ako se je pri izgubah glasu porabila res samo po ena stekleničica m ako ni bil slabemu učmku doze kriv nepopoln vdih plina, je ostalo še četvero stekleničic — ki torej lahko povzroče še dvoje smrti, ako se morilni piin čimprej ne najde.
Kdo je najbolj verjetna žrtev?
Reynolds je kmalu storil logični sklep. Ce niso bile vse njegove teorije povsem zgrešene, je bila še ena oseba strašno ogrožena, zlasti, ako je bil napad na tretjo žrtev pripravljen hkratu s temle dvojnim napadom na Sejcotta in dr. Ty-lerja. ReynoIds je stisnil zobe. Ce more on ta zločin preprečiti, je pripravljen na vsak trud.
»Doktor Tempest,« je rekel naglo, »ali se morete peljati z gospodom Keppe-lom? Pripeljem se pozneje za vami. Hotel bi, da pogledate, ali je dr. Tyler Izgubil glas na isti način, kakor gospod Vane Ingram. Nihče ne pozna tako dobro kakor vidva ta plin.«
»Seveda se odpeljem z njim,« je rekel dr. Tempest. »Da, Inšpektor, ker sem videl trupli dveh z zeleno smrtjo umorjenih mož, mislim, da o vsem tem nekaj vem.«
»Hvala vam. Jenkins pojde tudi z vami.« je rekel Reyno!ds.
Šel je z obema ven ter dal Jenklnsu točna navodila. Doktorju Tempestu je rekel po tihem nekaj, kar je pri zdravniku povzročilo zelo resen pogled.
»Ne zavidam vam vaše odgovornosti, inšpektor,« je odgovoril zdravnik.
»Kako ste imenovali ta plin?« je vprašal dr. Anderson, ko se je Inšpektor vrnil. Zažvižgal je. ko je čul odgovor.
»To je čudno.« j£ dejal zamišljen. »Moj prijatelj, ki je šel zame k telefonu, ko je klical gospod Richard, je rekel, da je slišal besedo »zelena« -« Še zdaj je v
mojem stanovanju in čaka name. ako se hočete o tem prepričati neposredno pri njem.«
V	dveh minutah so bili Reynoldsu po
telefonu ponovljeni odlomki pretrganih poslednjih besed gospoda Selcotta.
»Potem je moral Selcott poznati ta plin,« je opomnil dr. Anderson.
»Da,« je zamišleno pritrdil Reynoids. »Hvala vam za pomoč, doktor. Moratn se spustiti v svojo vlogo s tistjmi možmi pri biljardu. Ljudje od ambulance lahko pridejo zdaj sem.«
V	veži se je ReynoWs spomnil, da BiH Dale še zmeraj čaka.
»Pokličite taksi.« je rekel stražniku pri vratih. »Ko pride, dajte šoferju dva šilinga in recite, naj odpelje dečka, kamor mu bo povedal.«
Bill je stal pred fotografijo, ki je stala na okrajku kamina, ko je prišel k njemu Reyno!ds.
»Mislim, da sem tole damo videl,« je rekel Bill nesmelo.
To je bila momentka temnolase žene v majhnem črnem klobuku, žene. katere Reynolds ni nikoli videl, čeprav je bila morda nekomu podobna.
»Kdaj?« je vprašal, ne posebno radoveden na dečkov odgovor.
»Minuli ponedeljek zvečer, gospod, ob četrt na devet.«
»To je bila tista noč. ko je bil umorjen Karel Ardeen,« je pripomnil Reynolds.
(Daljo sledi.)
Zanimivosti
Spoznajte svoj značaj
Zborovanje slikarskih obrtnikov
Vsekakor je za vas zelo važno in za nimivo, da poznate samega sebe in da veste, kakšen jo prav za prav vaš jaz. Toda spoznali samega sebe je zelo težko, če ne najtežje, in sledeča vprašanja, vzela iz vsakdanjega življenja, vam bodo v tem pomagala. Odgovori na ta vprašanja vara bodo nudili vaš portret.
Na kosu papirja zapišite številko odgovora na vsako od postavljenih vprašanj, poleg teh številk pa izpišite lastnosti in napake, ki so navedene na koncu članka, in dobili boste svojo podobo. Ta slika b6 toliko bolj resnična, kolikor bolj boste v odgovorih iskreni.
Zamislite si, da je vaš
ŽENIN UMAKNIL BESEDO.
1. Vi si mislite: „Prava reč, saj jih imam še cel tucat, si ga bom že izbrala!“
2. Vzeli boste prašek za pomirjenje živcev.
3. Vprašali boste teto Lizo, ali morate bivšemu zaročencu vrniti prstan in darove, ki vam jih je bil poklonil.
4. Ker ste užaljeni, ne boste dovolili prvemu moškemu, ki se vam približa, da se vam začne udvarjati.
5. Bili sle nerazpoloženi, in odklonili sle povabilo na čaj k vaši sorodnici, toda... ko ste zvedeli, da bo na čajanki tudi simpalični mladi inženir, ste se vendarle odločili, da greste tja...
6. Vi ne verjamete več v ljubezen! Vi ne želite več srečeI Vi se hočete umaknili pred svetom... seveda za
vse večne čase!
VAS PRIJATELJ JE PRIŠEL NA KOSILO V SREDO NAMESTO V PONEDELJEK.
1. Rekli boste: „Sijajno, na kosilo pojdemo vsi v restavracijo. Ta bo
mnogo prijetnejše.**
2. Vi sploh ne mislite na to, da je bil raztresen in da je zamudil za cela dva dneva. Vi ga s prisrčnostjo pričakale in se njegovega prihoda veselile.
3. Mislite si: „Odlično! Tako so manjši stroški 1“ in spremili ga boste do vrat s pripombo, da je to njegova krivda in napaka.
4. Ko ste nepričakovanega gosta ljubeznivo sprejeli, v drugi sobi napadete moža, in ga ozmerjate, ker se druži s takimi »trapastimi tipi“.
5. V nekaj trenutkih ste pripravili vse najboljše, kar je bilo mogoče najti v hiši, in veselo ste pogostili zakasnel ca.
6. Zaradi tega nesporazuma ste spredli cel roman. Pa saj to je znana stvar zaljubljeni nimajo smisla za datume.
ZADELI STE NA LOTERIJL
1. Na račun dobitka si izposodite
denar.
2. Mislite si: „Skoda, ko zve za to on, se mi ne bo smel več približati.**
3. Poslali ste molčeči in izbegavate svoje prijatelje.
4. Zavidate tistemu, ki je zadel glavni dobitek 2,000.000 din.
5. Dovolili ste si neke nepotrebne izdatke, ostanek ste pa varno naložili.
6. Najprej ste hoteli kupiti jahto, potem avto. Razmišljali ste tudi o poti okoli sveta, končno pa ste kupili posestvo, tam nekje na vasi pri reki.
VAS M02 ODHAJA NA POT.
1. Vi že premišljujete o veselju, ko se bo spet vrnil.
2. Po vrnitvi s postaje mu vsa raz jokana takoj pišele pismo.
3. Odšli sle k materi, da stanujejte pri njej do njegovega povratka.
4. Dejali ste si:„Zdaj bom imela vsaj enkrat prosto kopalnico in samo zase.“
5. To priliko sle izkoristili in njego vo delovno sobo najtemeljiteje očistili.
6. Zamišljeni slonite nad zemljevidom in si najfantasličneje predstavljale predele, koder vaš mož potuje,
PO DOLGIH LETIH SAMEVANJA SE POJAVLJA SNUBEC.
1. Vi razmišljate: „Res, majhna pleša mnogo doprinaša k odličnosti.“
2. Vi si že želite, da bi se „on“ razbolel, da bi mu lahko stregli.
3. Zanimate se za njegovo imovinsko stanje.
4. Pojasnjujete svoji „edini in iskre-ni“ prijateljici, da je malo zakasnila, da bi lahko sledila vašemu primeru.
5. Vprašali ste svojega zaročenca, ali spi pri odprtem oknu in ali ima rad otroke.
6. Stvarnost se nam ne zdi tako lepa kakor naše sanje, in vi se še obotavljate, ali bi sprejeli srečo, ki se vam ponuja, ali ne.
VAS MOŽ JE IZGUBIL SLUŽBO.
1. Dejali boste: „Nc morem ti dopovedati, kako sera vesela, da si prišel enkrat iz te lopovske jazbine! Našel boš boljše mesto!
2. Izbruhnili ste v jok, in on vas mora tolažili.
3. Takoj ste umaknili pečenko, ki je bila namenjena za večerjo, in jo shranili za jutrišnje kosilo.
4. Rekli ste mu: „če bi me bil poslušal, bi ne bilo prišlo do tega!“
5. Napravili ste takoj načrt za borbo. Prijeli ste za telefon in se začeli posvetovati z vajinimi skupnimi prijatelji.
6. Odločili ste sc, da takoj odpolu-jete.., na Tahitsko otočje, kjer je vedno toplo in kjer raste povsod dovolj hrane.
KAKŠNA JE VAŠA OSEBNA PODOBA?
Poglejte na list papirja, na katerega ste pisali številke, ki odgovarjajo stavku, izražajočemu najtočneje vaše občutke. Vedite, da ima vsaka številka svoj točno določen pomen.
Številka 1 pomeni, da ste optimist, številka 2, da ste sentimentalni, številka 3, da ste razumni, številka 4, da ste hudobni ali celi zli, številka 5. da ste praktičnega duha, in številka 6, da ste romantični.
C« so vaši odgovori harmonično porazdeljeni, pomeni to, da ste uravnovešenega duha. Ce so vse številke raz lične, se to pravi, da ne more nobeno vaše nagnjenje prevladati.
Toda če se pa ena in ista številka vedno ponavlja, se pazite! To je znak, da je ena napaka ali vrlina (sploh lastnost) pri vas pretirano razvita. Tako na primer:
1. Preveč optimizma vas bo oviralo, da pravilno presodite velikost težkoč. s katerimi se morate boriti v življenju.
2. Ce ste pretirano sentimentalni, poizkušajte vse dogodke si manj vzeti k srcu in ne dovolite, da vas trpljenje, ki ga občutite, vsega prevzame.
3. Biti razumen je vsekakor lepa lastnost, toda tudi tu se ne sme pretiravati.
4. Vi ste na zelo slabi poti. Vaš egoizem in vaša zla narava vas bo privedla v nemogoč položaj. Vaša lepota in vaš čar bo izgubil vsako vrednost
5. Pomeni, da imate dobre lastnosti, toda ne prezrite tudi kako fantastično željo, ki se včasih pojavi v vas. To vam bo okrepilo voljo za prenašanje vsakdanjega življenja.
6. Ce pustite svojo domišljijo, da se izživlja brez nadzora, vas bo to izpostavilo tisočerim neprilikam. Navadite se gledati vsako stvar rpalno, in vsako vaše dejanje naj bo plod zrelega preudarka.
Ce imate na vašem papirju -samo številke 1, 2 in 6, torej brez razuma, je to mnogo nevarneje kakor če ste sentimentalni, optimistični ali romantični.
Ce ste dobili samo številke 3 in 5, vam bo vaš razum in prevelik prak ličen smisel zagrenil življenje.
Ta vprašanja so skoro izključno za žene. Toda če se do neke mere spremenijo, so odlična preizkušnja tudi za lastnosti moža.
Združenje obrtnikov slikarskih in sorodnih strok je imelo preteklo sredo zvečer v gostilni pri »Zlatem konju« svojo -e-dno letno skupščino pod vodstvom predsednika Senekoviča Jakoba. Poleg običajnih poročil, ki so bila vsa z odobravanjem sprejeta, se je potrdil računski zaključek za leto 1938. in sprejel proračun za leto 1939. Izvoljena je bila tudi nova uprava In sicer za predsednika g. Senekovič Jakob, za podpredsednika Ka-
jšan Josip, za člane uprave Sojč Ivan, Hol-zinger Josip ml., Hani Franjo, Lazaf 'Franz, črnoga Anton in Pahernik Anton, |v nadzorni odbor Lorber Ivan, Holzin~cr 'Josip st. in Juteršnik Jurij, v izpraševalni ! odbor pa Senekovič Jakob, Holzinger Jo* ! sip jun., Kašan Josip, Zoratty Alojzij, jPezdiček Andrej, černoga Anton, Paher-! nik Anton in Juteršnik Jurij. Med slučaj-
1	nostmi se je obravnavalo več za slikar-j sko stroko važnih zadev.
S sodišia
Povišana kazen
Poštarju Kapetanoviču Nikoli iz Pro-, senjakovcev, ki je bil začetkom januarja j t. 1. radi poneverb na pošti obsojen na 1 i leto in 3 mesece strogega zapora, je Stol I sedmorice v Zagrebu na pritožbo državnega tožilca zvišal kazen na 2 leti robije, njegova pritožba pa je bila zavrnjena.
V koruzni s’ami obstreljena
Lipličevi Veroni iz Murske Sobote je njena gospodinja dovolila, da si sme odnesti z njene njive nekaj koruzne slame, da sl z njo pokrije krompir, ki ga je mislila na vrtu zakopati v zemljo. Tam je pa imel župan Štefan iz Rakičana na svoji njivi repo, ki mu je počasi, a vedno bolj ginila. Nikogar ni mogel osumiti, zato si je izposodil puško in hodil na prežo.
In res je nekega popoldneva zaslišal na sosedovi njivi šumenje med koruzno slamo. Videl je, da si je je neka ženska nabrala precej in da jo že odnaša. Ni je spoznal; priskočil je, da bi z njo obračunal, ker kdor krade koruznico, je gotovo tudi odnašal njegovo repo. Ni se mu posrečilo, ženska je zbežala. Klical je za njo, da bo streljal, nakar se je ustavila. Prišedši do nje, jo je prisilil, da
je koruzno slamo nesla nazaj na njivo, iti jo tam s puško parkrat udaril po zadnji plati. Puška se je ob udarcu s kopitom zlomila in sprožila. Naslednjega dne je izvedel, da je neko žensko obstrelil, na kar se je sam javil orožnikom, ki pa so že imeli ovadbo, češ da je namenoma streljal proti ženski.
Sodišče se je o resničnosti njegovega zagovora prepričalo, saj poškodba ni bila težka. Obžaloval je in se kesal, se delno pobotal s poškodovano, in je bil obsojen na dva meseca strogega zapora, pogojno za dobo dveh let, plač-ti p-’ mora Veroni 500 din za bolečine in 40 din bolnici v Murski Soboti.
——B«—swBaBpaaii ca— aB——at
X Turisti odnašajo piramide. E"iptsko notranje ministrstvo je naslovilo na obiskovalce piramid svarilo, v katerem jim izrecno prepoveduje, odnašati tudi najmanjše kamenčke od piramid »kot spomin« s seboj. Turisti odnesejo letno okoli dve toni kamenja. Na ta način se utepne zgoditi, da bodo sčasoma raznesli piramide na vse strani sveta.
Dva gospoda se pogovarjata. »Moja žena me je zapustila, ker sem igral šah.«
»Prosim Vas, koliko pa približno stane kurz za učenje šaha?«
Ne pozabi naročnine!
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM« V mallb oglasih stanc vsaka beseda SO oar: aalmaniij orlstolblna ra ta oglase it din fc.—. Dražbe orekllci dnolsovania In ienltovanlskl oszlasl din I.- no besed). NaimaniM inesek ca le oglase le din 10.—■ Debelo tiskane besede se računalo dvolno Oclasni davek ra enkratno oblavo tna&a din 2.—. Znesek ta male oslast se olačulc takoi or* naročilo oziroma es >• vooslatl * olsmn skuoal t naročilom ali na oo ooStnl noloinld na čekovni račun it. »1.409 Za v** oltaicn« odgovor« ded« mallb oglasov se mora oriloili! znamka ta 3 din
Razno
MEDARNA Prva specialna trgovina za med. Ljubljana. Zidovska ul. 6. nudi prvovrsten sortirani cvetlični med lastnega pridelka in od naiizkušenejših čebelarjev po nalnižii ceni. Na debelo in na drobno. l34b
JARI JEČMEN in oves za seme. grahorico
in vsa deteljna in travna semena so na zalogi. Priporočamo članom ista nabaviti pri Kmetijski družbi, Maribor, Meljska cesta 12. tel. 20-83.
Posest
— | I	... —«r- CT.KST
ENOSTANOVANJSKA HIŠA velik vrt. % ure od Maribora, na prodaj. Posredovalci rabat. Naslov v uprav;. 2317
Prodmm_________
Stanovanje
STANOVANJE
2 sobi in kuhinia v I. nadstropju se odda $ 15. aprilom Vprašati pri Franc Božiček. Meljska cesta 9.	2227
STANOVANJE
se odda Ciril-Me odova ul. 2. Studenci.	2313
SONČNO SOBO IN KUHINJO oddam s 15. aprilom. Nova vas, Gregorčičeva 7.	2314
V dvonadstropni hiši sc odda SOBA IN KUHINJA z vodovodom in elektriko. — Gosposvetska 44, Pobrežje. 2315
STANOVANJE
dvosobno ali enosobno se odda. Vprašati Fujs Aleksander, trovina, Tezno. Dobrava 4. 2316
ODDAM SOBO IN KUHINJO
takoj 2 mirnima osebama na Spesovem selu. Vpraša so Pobreška c. 21, blizu cerkve. 2322
Službo ego tof
KONTOR1STINJA
zmožno vseh pisarniških dol. slovenske in nemške kerespou dcnce se sprejme v večje trgovsko podjetje. Naslov v upravi.	2199
TRGOVSKI POMOČNIK
galan erijske in modne stroke, dober prodajalec, se sprejme. Naslov v upravi lista.	2200
BRIVSKI POMOČNIK
starejši, hiter, dober delavec, se sprejme s prvim aprilom. Ponudbe na upravo lista pod »Kolodvorska brivnica«. 2321
KANARČKI
pevci in samice na prodaj. Strossmajerjeva 28-11. vrata štev. 9.	2203
KOLJE
za sadna drevesa in vinograd prodaja GnilŠek, Razlagova 25.	2312
Sobo odda
OPREMLJENA SOBA
velika, sončna, se odda, 300 din. Naslov v upravi- 2204
SOBA
sončna, so posebnim vhodom se odda z oskrbo ali brez. Aleksandrova 55, vrata J.
2281 ________
ODDAM SOBO
s kopalnico v centru. Naslov v upravi.	 2318
ODDAM SOBO
takoj 2 gospodoma ali zaročencema. Naslov v upravi. 2319
Prvovrstno kosovno apno
porabno tudi zlasti
v kemične svrhe
dobavljajo v vagonskih pošiljkah
apnenice Ant. Biro!'a v Kresnicah
Cene konkurenčne 1300	Pisarna
Ant. Birolla, Ljubljana, Dalmatinova 10
Širile MVečernik”
Izd la in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborsko tiskarna d. d. ne rračajo. — Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon
, predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku — Rokopi«! se uredništvo Stev. 25-67 in uprave štev. 28-07* — PoiUni čekovni račun štev. 11. m