42. številka, Ljubljana, v torek 21. februvarja 1899. XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja VBak dan iv«čer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avs t ro-o ger sk e deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt lota 4 gM, za jeden mesec 1 g!d 40 kr. Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na rnesec, po 80 kr za Četrt leta. - Za taje dežele toliko več, kolikor poStnina znaSa. — Na naroCbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje so od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr, če se dvakrat, in po 4 kr., čo se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo Sn upravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. rjr«»i«-«on mi. 84, i ti: ' - ii Szellovo ministerstvo. BanfTv ja padel! Cesar je včeraj sprejel demisijo BanfTv jevega ministerstva in je naročil Kolomanu Szellu, ki se je mnogo trudil za dosego kompromisa mej vlado in mej opozicijo, naj sestavi novo ministerstvo. BanfTv je padel, ker cesar po Szello-vem nasveta ni privolil razpusta ogerskega državnega zbora. Razpust bi bil nasilno sredstvo in bi bil brez dvoma naletel na največji odpor. Po veljavni ogerski ustavi se namreč državni zbor ne sme razpustiti, dokler ni dovolil budgeta. Ako bi bil dobil Banffy dovoljenje, da sme kršiti ustavo, nastale bi bile najnevarnejše komplikacije, kajti podrta bi bila pravna podlaga državne uredbe. Takim eventuvalnostim krona ni hotela izpostaviti Ogerske, in ker BanfTv na drug način ni mogel doseči sprave z opozicijo, je moral odstopiti. Novi ministerski predsednik Koloman Szell, politik iz Deakove Sole, ki ni nikdar zafiel v mreže Tiszove klike, dasi pripada liberalni stranki, ima pred vsem nalogo, da doseže porazu rn ljenje z opozicijo in zago tovi redno funkcijoniranje državnega zbora, in z ozirom na zaupanje, katero so mu izkazale opozicijske stranke za časa kom-promianih pogajanj z Banffvjem, je opravičeno domnevanje, da se mu njegov poskus posreči. Opozicija je opetovano izjavila, da rekrutnega zakona, budgetnega in nagod-benega provizorija samo Banffvja osebi ne dovoli, pač pa da se glede teh predlog uda drugemu ministerstvu. Sedaj še nikakor ni mogoče odgovoriti ali pomeni novo Szellovo ministerstvo samo premembo v osebah ali premembo celega sistema, kateri je že od 1. 1875. v veljavi. V ogerskem parlamentu ima liberalna stranka ogromno večino. Proti tej stranki ni možno vladati niti jeden trenotek, a ta stranka, v kateri nosi zvonec stari Tisza, odklanja odločno vsako fuzijo z drugimi strankami, ter hoče, naj bode vsako ministerstvo sestavljeno iz njenih pristašev. Bržčas bode tudi Szella prisilila, da se postavi popolnoma na njeno stran, tako da bi novo LISTEK. Osveta soproge. (Povest iz življenja kitajskega ženstva.) (Konec.) Zaman se je trudil mož, da bi jo pomiril. Odgovorila mu je s solznimi očmi, da je mislila, da ji vse zaupa, a sedaj se je uverila, da ima skrivnosti pred njo, kajti njegov smeh je imel gotovo kak drug pomen. 1 ludovala mu je, zanemarjala je sebe, otroka, gospodinjstvo, svojemu soprogu pa ni privoščila nobene prijazne besede več... Prešli so dnevi, tedni, meseci, mož jo je skušal z različnimi izgovori pomiriti, povedal ji je različno, samo resnice ne, toda ni se mu posrečilo pomiriti jo; nikdar več se mu ni prijazno nasmehljala. Vsa leta, odkar sta bila skupaj, mu je bila vedno mila in ljubezniva družica, zvesto je izpolnjevala svoje dolžnosti kakor žena in mati, a sedaj mu je grenila življenje radi muhe — kakor je dejal. Iskal je izhoda, kajti trpel je veliko . .. Kaj, ko bi ji vendarle povedal vso resnico? Saj je bila tako pametna ženica, morala bi izprevideti, da je storil le iz prevelike ljubezni do nje ta greh t Dobro il je vse premislil, in ko te nikakor ni hotela izpametovatl, porabil je neki tre- ministerstvo pomenilo samo premembo v osebah, nikakor pa ne premembe sistema. Tudi opozicija sama ne zahteva ravno, naj vlada sestavi tako ministerstvo, v katerem bi bile zastopane opozicijske stranke, ali naj sestavi novo parlamentarno večino-Poglavitna zahteva opozicije je, naj ji da vlada osebne garancije, da bo prihodnje dr-žavnozborske volitve vodila nepristransko, da ne bo kupovala glasov in svojih kandidatov podpirala z vsakovrstnimi sleparstvi in nasilstvi, kakor je delal BanfTv, in dalje naj zagotovi, da se bodo volilne zadeve reševale pred nepristanskim sodiščem. Opozicija računa pač s prihodnostjo! Tem zahtevam bo Szell bržčas brez posebnih težav ugodil, in zato se obče misli, da zavladajo v ogerskem parlamentu prav v kratkem normalne razmere. Za nemške obstrukcijoniste v dunajskem parlamentu je to hud udarec. Ogerska kriza je bila glavni vzrok, da vlada ni mogla storiti nobenega odločnega koraka. Morala je vedno Čakati, kako se razvijejo ogerske razmere. Z rešitvijo ogerske krize je zadobil tudi grof Thun proste roke. in to je za prihodnji razvoj naših notranjih političnih razmer velike važnosti. Tridesetletnica akademič-nega društva „Slovenija". Letos v majniku preteklo bode trideset let, odkar se je porodila „Slovenija", odkar so si tedanji slovenski visokošolci osnovali v daljnem, tujem mestu društvo, katero naj bi jim bilo odslej nekako središče, kjer bi se v mejsebojnem spoznavanju pripravljali za svoj poklic, kjer bi se unemali, ločeni od doma, za najvišje uzore, za idejo narodne prosvete, za idejo duševne svobode ter socijalnega napredka! Ponosno se lahko ozira „Slovenija* danes nazaj v prošlo dobo, saj je stala ves ta dolgi čas na braniku vodilnih svojih idej, bila je nekaka vez mej dunajskimi Slovenci, ostala je zvesta tradicijam svojih ustanovnikov. Iz majhnega početka iz hrvatsko-slovenskega „ Juga" izšla je „Slovenija", hitro notek, ko sta bila sama, ter ji je povedal resnico . .. Nasmehnila se mu je — po dolgih mesecih prvikrat — tako zapeljivo, da se je ojunačil ter ji pripovedoval natančno, kako ga je njeno ravnanje s krastačo spomnilo že davno pozabljenega prizora. Storil je namreč z njenim prvim možem prav tako, ker ni bilo sicer nikakor možno prilastiti si oboževano ženo . . . Mlada žena je zakrila srd in grozo, s katero jo je navdalo moževo pripovedovanje. Smehljala se mu je in kakor iz radovednosti ga je še dalje vpraševala ter tako izvedela vse podrobnosti grdega umora, katerega žrtva je bil nje prvi soprog. „Mrtvi so mrtvi, naj v miru počivajo, a mi živimo in se hočemo življenja veseliti"," je dejala ter šla vesela po svojih opravkih. Že več tednov je ni videl mož tako vesele. Tistega dne je bila zopet povsem prejšnja izvrstna gospodinja ter skrbna soproga in mati. Lee je bil torej vesel, da ji je povedal resnico. Odslej ne bode nič več kalilo njiju srečnega zakona, ker je pokazala uprav filozofično mirnost, ko je izvedela za njegov sramotni čin. Bila je v resnioi najdražestnejša ter najrazumnejSa žena na sveta Se v isti noči pa, ko Je mož spal, mu je zasadila med v srce, Potem se je takoj si je pridobila tal mej tedanjim dunajskim slovenskim dijaštvora, rasla je od leta do leta, da se je slednjič povzdignila na višino sedanjega časa Ljuti politični viharji bojevali so se tekom treh desetletij v domovini, viharji, ki prete uničiti moralni in gospodarski vzlet našega ljudstva. Ti politični boji niso ostali brez utisov na delovanje dunajske „Slovenije", jasno se zrcalijo v zapiskih in listinah našega društva. A dasi so bile razmere v društvu včasih napete, ostala je „Slovenija* vedno zvesta ideji napredka, ideji Slovanstva! Zlasti od onega časa, odkar je skušala zanetiti nasprotna nam stranka v domovini politični spor i mej dunajskimi akademiki, odkar je peščica „nezadovoljnežev" osnovala „Danico", oklenili so se naši visokošolci še z večjo ljubeznijo „Slovenije", postali so, če mogoče, še jedinejši v svojih nazorih. Ce so nasprotniki naši mislili, da bode akcija, ki so jo započeli, rodila uspehe, da bode dijaštvo slovensko odpadlo od ideje napredka, varali so se zelo. Smelo lahko trdimo, da se je ravno vsled tega „Slovenija" nekako učvrstila, nekako regenerirala. Ne more biti naša naloga, natančno opisovati zgodovino ustanovitve „Slovenije", ne moremo orisati njenega delovanja v dolgi dobi obstanka našega društva. Opozarjamo v tem oziru na „Spomenico", katero je izdalo društvo o priliki petindvajsetletnega jubileja, ki je, dasiravno v kakem oziru pomanjkljivo, vender v marsičem zanimivo, kolikor mogoče vestno sestavljeno delo. V naslednjem nam bodi dovoljeno v kratkih potezah spominjati se najvažnejših dogodkov zadnjih petih let, ki so za razvoj našega društva pomembni. Strašna katastrofa , ki je zadela v onih osodepolnih velikonočnih dneh (1-1895-) belo našo Ljubljano, zbudila je, kakor povsod, tudi mej slovenskimi visokošolci misel, kako vsaj za prvi hip pomoči nesrečnemu mestu. Ta namera pa se je opustila v trenutku, ko se je ustanovil na Du- zavila v vrečo, si razplela lase, se opasala ter čula pri mrtvecu, kakor je bila to navada. Bilo je že pozno v jutru, toda v spalnici zakoncev je vladala še vedno smrtna tihota. To se je tašči čudno zdelo, zato je potrkala na vrata zaspancev, da bi ju vzbudila. Ker ni dobila odgovora, je — nič dobrega slute" — vstopila ter našla Leeja v krvi in na njegovi strani morilko. Naznanila jo je takoj, in mlado ženo so zaprli. Na nje Željo so bili pri sodni obravnavi navzoči vsi sorodniki obeh umorjenih soprogov. V prisotnosti vseh je potem povedala strašno pripovest, kako je bila oropana svojega prvega moža. Ko pa je umolknila, jo je sodnik ganjen vprašal: „Ti si maščevala umor svojega prvega moža, a kdo naj maščuje umor druzega moža?", tedaj je vzkliknila, „Zopet jaz!", in predno ji je mogel kdo zabraniti, si je zasadila isti meč v lastno srce, _ Ulomki. Spisal Sevnican. Uspeh. Kaj je uspeh ali končni izid vsakega podjetja? Uspeh pomeni na tem čudnem planetu,nazivljanemu „zemlja" vzet vse I vsel Naj »e vojskovodja v bitki le tako naju velik pomožni komite, ki je svoje de lovanje pričel na najširši podlagi. Saj bi bila napram tako uspešnemu delovanju pomožnega komiteja akcija „Slovenije" postala iluzorna. Prihodnje leto (1896) priredila je „Slovenija" slavnosten komerz v „Lanner-Saal" in ko je dobila „Glasbena Matica" pod vodstvom našega H ubada na Dunaju ne-venljive lavorike, ko je zmagala v tujem, nemškem mestu tako sijajno pesem slovenska, tedaj je mej drugimi Slovani tudi „Slovenija" pozdravljala mile naše slovenske goste, udeležila se je koncertov ter vseh prireditev v čast slovenskim pevcem. A tudi senčnih strani moramo omenjati v tem času. Razmerje mej „Slovenijo" in „Podpornim društvom za slovenske vi-sokošolce" že nekaj časa ni bilo nekaljeno. Dasi je slovensko dijaštvo hvaležno priznavalo veliko požrtvovalnost dunajskih Slovencev in vrlo delovanje podpornega društva, so vender nastale okolščine, ki so privedle slednjič do očitnega spora, do spora, kateri se je zanesel tudi v naše domače časopisje. To poglavje je morebiti najža-lostnejše v zgodovini društva izza zadnjega časa. Z veseljem pozdravljamo toraj, da je prepir polegel, da je sedanje razmerje mej „Slovenije" in „ Podporni m društvom" zopet tako prijateljsko, kakor morebiti nikdar v prošlosti. Leto pozneje (189G 97) praznovala je „Slovenija" šestdesetletnico rojstva svojega častnega člana, pesnika in kritika Josp; Stritarja. Nameravali smo v proslavo ttga^ za razvoj našega slovstva velezasluženega moža prirediti slavlje v večjem obsegu, ki naj bi bilo slično onemu, s katerim so proslavljali slovenski visokošolci in drugi dunajski Slovani dvajsetletnico njegovega literarnega delovanja. Stritar pa je v svoji skromnosti odklonil vsako šumno veselico. Prijateljski večer, katerega smo mu priredili, bil je zato še bolj prisrčen, starosta slovenskih pisateljev prepričal se je lahko, da je visokošolska mladina slovenska še vedno zvesta idejam, za katere se je boril z močjo in srčnostjo leva, da se zbiramo pod zastavo, katero visoko drži v desnici pregreši proti zdravemu razumu, proti vsem pravilom vojskovanja (taktike), da je le zmagovalec. Najsi zmagovalec z najpredrznejšo brutalnostjo tlači in uničuje vse pravice, dokler ima moč, vse podlo človeštvo ga občuduje in se mu hlini. Najdrastičnejši izgled iz novejše zgodovine sta nam oba Napoleona. Ko je štal Napoleon I. na vrhuncu svoje slave, je bil ravno tako podlega, sebičnega značaja, ko tedaj, ko je zdihoval kot jetnik na otoku svete Helene. A glej, ko je bil vsegamogočen zmagovalec — vsa Evropa ga je častila, občudovala, in so mu klečeplazili vsi vladarji, mogotci in narodi, a ko je bil uničen, takrat šele so ga proklinjali, ga zaničevali in ga nazivali razbojnika. In Napoleon III. Če bi bil v noči od 1. do 2. decembra 1851. leta podlegel, ko so podkupljeni vojaki ubijali francoski narod po pariških ulicah, da je tekla curkoma nedolžna kri, nazivali bi ga največjega zločinca, a ker je bil končen izid „uspeh", kako so se mu dobrikali, kak junak je bil cerkvi, državi in narodu 1 Zgodovina. Dostojnost zgodovine ni prikriv utajevanje in zamolčanje, ampak dostoj zgodovine zahteva, da se zatrobi na gl kosmata in gola resnica i stari i mladi napredni Slovenci. V spo-, min na ta večer je zložil Stritar pesem: „Slovenijanom" „Slovenija" je bila tekom tega leta zastopana kljub velikim zaprekam od strani slavnega rektorata pri odkritji Miklošičevega spomenika, katerega je naučno ministerstvo postavilo v spomin velikemu učenjaku v arkadah dunajskega vseučilišča; udt-lt >i\a m )>' svečanega prenosa zemskih ostankov Kopitarja in Vuka Karaždića ter v znak pijetete položila na njiju krste lovorova VSDCa s trakovi. Veliki politični viharji, ki so pretresali lansko leto našo državo, ko se je zanesel politični boj vsled skrajne agitacije nemških naeijonaleev ll parlamenta na ulico, viharji, ki SO pretili ugonobiti tudi akademično svobodo, razburili so tudi sicer tako mirne slovenske akademike. „ Slovenija", nepolitično društvo, se pač ni mogla spuščati direktno v tedanji zgolj politični boj. pač pa je posredovala, da so slovenski visokošolci, v zvezi z ostalimi slovanskimi akademiki, nastopili proti sa:' veno obnašanja dunajskih nemških Visokoiotoav. Slovenski akademiki udeleževali so se protestnih shodov, deputacij na rektorat in ministerstvo, a ko je terorizem nemških dijakov, katere so žalibog podpirali tudi nekateri profesorji, prekoračil že vse meje dopustnosti, ko so nas na vseučilišču proglasili „gostom4, tedaj so začeli slovenski akademiki zahtevati slovensko univerzo v Ljubljani ter tako vsaj posredno provzročili, da so se parlamentarni zastopi, da so se drugi mejnarodni faktorji jeli pečati s tem za kulturni razvoj našega naroda tako perečim vprašanjem. V teh kritičnih časih pa je „Slovenija" sama vsled nastalih dejanskih razmer po dolgem prestanku zopet nastopila pred širše dunajsko Občinstvo. Hotela je ravno pri hudih političnih viharjih, naperjenih proti Slovanom, pokazati, da tudi ona lahko dostojno zastopa .eli dobiti za učitelje avstro ogerske in ve-likonemške častnike. Dopisi. Iz Postojine, 16, februvarja. Dne 5. t. m. vršila se je volitev novega odbora tukajšnjega prostovoljnega gasilnega društva. Občnega zbora udeležilo so je 42 iz-vršujočih članov in pa zaupni mož, gospod župan Miroslav Vičič. Dosedanji načelnik, gospod Matija Petrič pozdravil je navzočo člane in gospoda župana, ter društvu razlagal zaslugo tega gospoda za ustanovitev društva, čigar načelnik bil je mnogo let in katerega pokrovitelj in dobrotnik je ostal do današnjega dne. Slavil je omenjenega gospoda nadalje kot župana ter omenil, da je njega zasluge pripoznal naš prosvitli cesar s tem, da gaje odlikoval povodom ju-bilejska slavnosti z zlatim križcem s krono. Spodbujal je nadalje društvenike k rednemu obisku šole in vaj ter rednemu pla čilu prispevkov društveni bolniški blagajni ter končno pozval društvenike. naj navzoč-nemu gospodu županu zakličejo krepek „živio". Po tem pozdravu povabil je društvenega tajnika, g. Fr. Stareta, da poroča o delovanji društva v preteklem letu. Tajnik poročal je o delovanji društva, ter omenil tudi redke slavnosti, katero je tudi društvo slovesno praznovalo, namreč jubilejsko slavnost naloga presvetlega cesarja, povzdigoval je zaslugo dosedanjega načelnika, g. Matije Petriča, katerega je odlikoval povodom omenjene slavnosti presvitli vladar s srebrnim križcem s krono v znak njegovega neumornega delovanja na polju gasilstva. Zitem poročal je blagajnik, gospod Maks Schaber o delovanji društvenih blagajn ter so pregledovalci računov priznali, da so računi v popolnem redu. Blagajnik je nato omenjal zasluge dosedanjega načelnika in izročil istemu v imenu dosedanjega odbora krasno diplomo. V imenu moštva vročil je s kratkim nagovorom tudi plezalec g. Janez Oblak načelniku diplomo v imenu moštva. Gospod načelnik se je za podeljeni diplomi ginjeno zahvalil. Potem se je vršila volitev. Plezalci so volili: g. Jurco Pavla, vodjo in g. Bizjaka Franceta, namestnikom. Škropiloi so volili: g. Remica Frana vodjo in g. Niefergalla Cenkota, namestnikom. Varuhi so volili: g. Ilabjana Janeza, vodjo in g. Samso Adolfa, namestnikom. Načelnikom društva je bil voljen soglasno g. Matija Petrič in podnačelnikom g. Makso Schaber. Vodjami brizgaln so bili izvoljeni: Šibenik Jožef, Žitko Jakob, Mekinda Anton in Perko Janez. Zaupnim možem so bili voljeni g. župan Vičič Miroslav, g. Krajgher Alojzij in g. Ditrich Anton. Pregledovalcem računov za društveno blagajno v tekočem letu so bili voljeni gg.: Oblak Janez, Mitri Anton in Šibenik Anton. Za bolniško blagajno gg.: Marinšič Janez, Debevc Štefan in Verbič Matija. Gospod načelnik naprosil je zatem še dosedanjega tajnika, da bi to službo opravljal še nadalje, kar je slednji prevzeti in opravljati obljubil. Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. februvarja. — Osebne vesti. Okr. šolski nadzornik g. prof. Fran Leveč in učitelj na obrtni strokovni šoli g. Josip Vesel sta imenovana vladnima komisarjema za nadzorovanje obrtnih nadaljevalnih šol in sicer za dobo dveh let. — Zasebni inženorgosp. Julij Pollev v Trstu je imenovan višjim drž. inženerjem na Primorskem. — Repertoir slovenskega gledališča. Še jedenkrat opozarjamo na današnjo prvo predstavo opere „Fra Diavolo", ki se odlikuje po originalni godbi in z jako komičnimi prizori. — Druitvo zdravnikov na Kranjskem ima v soboto, dne 25. februvarja ob 7. uri zvečer v hotelu pri Maliču slavnostno sejo. Dnevni red. I. Razdelitev Loschnerjeve usta- , nove. II. Predsednik pozdravi v imenu zdravniškega društva odlikovane kolege : dr. Bocka, K. GI o b o č n i k a, dr. K o p f i v o, M. Morscherja, dr. Pavlica, dr. Šlaj-merja. P. n. društveniki blago vole naj, če je le mogoče, vdeležiti se te slavnostne seje. da se pokaže celokupnost zdravniškega stanu tudi na vnanje. — „Slovensko planinsko druitvo" je imelo sinoči svoj občni zbor, katerega se jo udeležilo jako mnogo društvenikov. Zborovanje jo otvoril društveni načelnik, prof. Orožen z ogovorora, v katerem je mej drugim povedal, da namerava češka podružnica „Slovenskoga planinskega društva" zgraditi na severni strani Giintovca planinsko kočo, Soška podružnica pa na Humu. 0 društvenem delovanju v minolom letu je poročal tajnik g Ilauptmann.o denarnem stanju pa blagajnik gosp. Lindtner. Društvo je imelo lani 3304 gld. 04 kr. dohodkov in 3270 gld. 95 kr. izdatkov. Društveno premoženje znaša (5*250 gld. V odbor so bili izvoljeni gg.: dr Foorster, Hauptmann, prof. Laharnar, Lindtner, profesor Macher, Mandelj, Mikuž, prof. Orožen in Verovšek ; zaslužni načelnik Savinske podružnice, nad-učitelj g. Fran Kocbek v Gornjem gradu pa je bil soglasnu izvoljen častnim Členom. — Z Bleda se nam piše: Kako skrbno deluje našo županstvo s klerikalno večino obč. odbora, o tem dobimo vsak dan novih dokazov. Čez Bohnjsko Savo na Mlinom imajo občani svoj most. Na tem mostu sije pred nekaj dnevi posestniku Anželnu vdrla kobila. Padla je v Savo in poginila Toda mar je naši prečastiti duhovščini, ki ima občino v rokah, če imajo posestniki vsled zanikernosti županstva škodo! Ravno drugi dan po tej nezgodi je bila občinska seja in v občinskem odboru imata gospoda župnika prvo Jiesedo. G. župnik Mrak je s hvalevredno hrabrostjo zavrnil neki nemški dopis, s pristavkom, da se morajo od uradov zahtevati slovenski dopisi. To je popolnoma prav, a naj gospod župnik tudi v svojem uradu zahteva slovenskih uradnih dopisov, če pa kdo sam v svojem uradu sprejema nemške dopise in urodom nemški dopisuje, se ne sme čuditi, če se njegova odločnost v občinskem odboru ne smatra za pristno. Da bi bil kateri žu[mik poprašal, kdo je kriv zgoraj omenjene škode, kdo je dolžan skrbeti, da se take nezgode preprečijo, tega nismo učakali. Gospodoma župni koma kot občinskima odbornikoma je samo za konsumno društvo. Zato društvo je bilo sila dela in korakov; da bi gospodje le majhen del te delavnosti posvetili občinskim zadevam, bi se omenjena nesreča ne, biia zgodila. Pa kaj hočemo! Vse je le božja volja! — Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca januvarja pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt in sicer: Kornelij Gorup, Dvorni trg št 8, bančno in komisijsko poslovanje; Sohneider & Verovšek, Dunajska cesta št. 18, trgovino z železnino; Jakob Leskovec, Opekarska cesta št. 54, prodajo piva v steklenicah; Anton Putrich, Dunajska cesta št. 7, trgovino z biciklji in svetili; Marija Seliškar, Pogačarjov trg, malo trgovino z devocijonalijami in medi-čarskim blagom; Marija Petrič, Pogačarjev trg št. 2, trgovino s krojnim in drobnim blagom ter cvetlicami; Franc Kasper, sv. Petra cesta št. 22, trgovino a pohištvom; Ana Oblak, Križovniške ulice Št. 7, prodajo sodovice; Maks Voršec, Kongresni trg št. Ki, bančno podjetje; Marijana Kosec, Mestni trg, malo trgovino z žitom, sočivjem in sadjem; Alojzij Sušnik, Vodmat št. 94, trgo vino z mešanim blagom; Marija Kern, Pogačarjev trg, prodajo lončene posode; Ivan Podboj, Vodmat št. 55, trgovino z živili in žensko obleko; Franc Roje, Metelkove ulice št. 5, prodaja premoga; Marija Bremšak, Poljanska cesta št. 35, prodajo lončene posode; Marija Golar, Mestni trg, prodajo živil; Konrad Schumi &Comp., Špi-talsko ulice št. 9, trgovino z manufakturnim in drobnim blagom ter krojaškimi potrebščinami; Kalist Pontello, Križevniške ulice št. 6, tlakarski obrt; Josip Jebačin, Krakovski nasip Št. 4, trgovino s Špecerijskim blagom in žganjem; Jožefa Čeh, Karolinška zemlja št. 2G, branjarijo in prodajo piva v steklenicah; Franc Lovše, Čevljarske ulice št. 1, mesarski obrt; Ludo vik Krema, sv. Petra cesta št. 27, fotografski obrt; Jakob Debeljak, Wolfove ulice št. 8, mehanično delavnico za popravljanje strojev in livarno medenine; Karol Lexander, Kolo* dvorike ulice It, 24, trgovino z mešanim blagom; Neža Pavšnc r, Mestni trg, prodajo živil; Marjeta Gorjup, Predilne ulice št 8, gostilnioarski in krčmarski obrt; Elija Pre-dovie, Poljanski trg št. 5, trgovino z mesom in Ipehom. —Odpovedali, oziroma faktično opustili pa so obrt in sicer: Josip Strehar, čevljarske ulice št. 1, mesarski obrt; Franc Ceh, Karolinška zemlja št. 24, mizarski obrt; Franc Pavšner, Vodnikov trg št. 4, krojaški obrt; Andrej Doktoric, Jurčičev trg št. 4, trgovino z urami; Jera Narobe, Medarske ulice, prodajo lončene posode; Ivan Merluzzi, Krojaške ulice št. 0, sladčičarski obrt; Alojzij Pirnat, Kolo dvorske ulice št. 24, trgovino s špecerijskim blagom. — Nova obrtovališča so ustanovili; Karol Planinšek, Dunajska cesta št. 8, trgovino s špecerijskim blagom; Karol Žužek, Florijanske ulice št. 22, pekarijo. — V zakup so vzeli: Marija Dachs, Florijanske ulice št. 'A2, gostilno Marije Sagorz; Maksimilija Oroszy, Komen-skega ulice št. 'AH, gostilno Petra Kmieha; Franc Koželj. Komenskega ulice št. 14 gostilno katoliškega društva rokodelskih pomočnikov; Frančiška Miculinič, Cerkvene ulice št. 10, gostilničarski obrt Ivana Hrena. — Gostovanje gospe Marije markize Strozzi - Ružičke. V petek, 24. t. rn. bo igrala prva herojina zagrebškega gledališča, gospa Marija markiza Strozzi-Ružička na slovenskem odru naslovno vlogi v žaloigri „Marija S t u a r t ". — Ivan Kunšič, umrli modroslovec na Dunaju, je bil jako delaven mladenič. Spisal je že več filoloških razprav in člankov, katere je objavil deloma „Ljubljanski Zvon" deloma „Slovenska Matica". Tudi „Sloven-skemu Narodu" je bil nekaj časa sotrudnik. Izvestno bil postal mladi, simpatični mladenič trudoljuben mož, ki bi marsikaj storil na polju slavistiko. — 44 let v deželnih zavodih za umobolne. Dne 19. t. m. umrl je v blaznici-hiralnici pri sv. Jožefu 79 let stari samski pekovski pomočnik Janez Bernot iz Ljub Ijane, ki je bil 10. oktobra 18">5. leta, toraj pred 44 leti, premeščen iz bolnišnice v staro ljubljansko blaznico. Bil je para-noikar, njegove bolestne domišlije vrtile so se v precej ozkem kolobaru, domišljal se je, da je posestnik neke hiše in pekarne na Poljanski cesti, a hudobni ljudje mu branijo dobiti to posest v roke. Sicer je bil veseljak, burkast, malokdaj razburjen, kričeč, dela so ni lotil nobenega. Preživel je vse stadije zgodovinske deželne blaznice, bil je v vseh zavodih, katere jo morala dežela ustanavljati tekom let, iz Ljubljanske stare blaznice prišel je v sedaj že podrto hišo tik Marijanišča, odtod v prisilno delalnico, kjer je bilo več let do 100 umobolnih nastanjenih, pozneje v deželno blaznico na Studencu, končno v blaznico-hiralnico pri Sv. Jožefu. Šele od leta 1898. sem ni mogel več zapustiti postelje, ker jo oslepel in tako oslabel, da ni mogel več hoditi brez podpore. Dežela potrosila jo za njega oskrbo-valnine 9800 gld. 85 k r., toraj skoraj 1O0O0 gold.; preživel je v blaznici 15.984 dni. Dr. v. B.-T. — Tat v deželnem gledališču. Opetovano se je prigodilo, da so se v garderobi v deželnem gledališču izvršile tatvine. Zad njo soboto je bil spet vzet nekemu pevcu zbora petak, toda takrat so tatu prijeli. Bil je brivski pomočnik, Viljelm S, na katerega je sploh letel sum, da je izvršil tudi druge tatvine. Ko so ga prijeli in odvedli v zapor, imel je pri sebi le 24 kr., kar je manjkalo do goldinarja, bil je zapravil, štiri goldinarje pa je bil skril na oknu v gleda lišču, kjer so se včeraj našli. — Slepar. Po Ljubljani klatil se je v minulem tednu neki agent, ki jo prodajal čistilno vodo, katera pa je bila ponarejena. Rekel jo, da je zastopnik tvrdke A. Schmidt v St. Galenu. Ko pa so se nekateri kupci obrnili v St. Galen, izvedeli so, da take tvrdke tamkaj ni. — Žganje ga je ubilo. Oženjeni kajžar Lovro Miš v Krtini ni bil vreden svojega imena. Prava miš je trezna živa-lica, Lovro M i š iz Krtine pa je bil pijanec. Sedaj je šel Lovro Miš v Krtovo deželo, kjer ne bo več srkal sladkega jeruša. Zadnjikrat se je ž njim napajal 13. t. m. Ta dan je prišel v Cajerjevo gostilno v Krtini in ker ni imel potrebnega drobiža, da bi si bil kupil pijače, je moledoval okolu gostov, naj mu je kupijo, Mož ni zaman govoril. Posestniški sin Franc Brinovec, ki pa bržčas ne dela svojemu imenu take sramote, kakor jo je delal Lovro Miš, je žejnemu kajžarju kupil * a žganja. Lovro Miš je žganje takoj izpil. Opijanilo ga je tako, da so ga morali iz sobe odnesti. In nesli so ga v hlev, kjer je nekaj ur pozneje umrl, ne da bi se bil zavedel. — Petelin in biciklist. Z velikim ponosom peljal se je v nedeljo neki ljubljanski kolesar skozi Vič. Nakrat je izpod Novakovega poda pritekel petelin in se zakadil v kolo Kar zahreščalo je in se vse skupaj na mestu zavrtelo: petelin, kolo in ubogi kolesar . . . Da, na Viču so petelini še hudi. — Zgodovinsko-zemljepisnega kluba „šumadije" v Pragi XI. redna seja se vrši v četrtek, dne 23. svečana ob 7. uri zvečer. Na vzporedu sta. predavanji: „Junaki v slovenski narodni pesmi" in „Finančne razmere 17. in 18. stoletja v Krškem". — Z Vranskega se nam piše 19. februvarja: Narodna čitalnica na Vranskem priredila je na pustno nedeljo kostmnni venček in gledališko „igro „Šolski nadzornik". Vi meščani, navajeni takih rečij, pač ne boste prilegali temu Bog ve kakšnega pomena — a pri nas na deželi je to drugače. Koliko se je treba tukaj truditi, da se priredi le količkaj veselice, ve le tisti ki med nami živi In vendar so veselice z dežele posebno tukaj za nas toliko kulturnega pomena, da mi gospod urednik ne smete odreči skromnega prostorčka, da nekoliko pohvalim naše pridne diletante, ki požrtvovalno, vkljub mnogovrstnim zaprekam in nasprostvom prirejajo narodne igre. Če omenim, da sta naša Katra in Jelica igrali in peli izborno, še misliti ni, da hočejo konkurirati z Vašo primadono in Vašo subreto, pa toliko že smem s ponosom omeniti, da sta te dve za naš kraj več, nego Vaše izborne solistke za Vaše stalno mesto. Če sem pa pretiraval naj pretiravam še nadalje. Gospodje naši igralci so se pridno naučili svoje uloge in naravno prednaSali — Reve to je pri vas vse bolje, pa Se nekaj naj rečem: Naša čitalnica je bila natlačeno polna in vsa „zidana" ? — tudi nekoliko, gotovo pa zidane volje. Pišite mi, kako je pri Vas ? Peli smo tudi nekaj in še nekaj pesmi sami zložili — o pardon, sedaj pa neham sicer me zafrknete. Zato se Vam priporočam ter — končam. — Najdeno truplo. Posestnik Štefan Natlačen iz Mavc pri Vipavi je dne 17. t. m. našel na svoji njivi mrtvega novorojenca. Obdukcija je pokazala, da je bil otrok že mrtev na svet prišel. Sumi se, da ga je povila neka blazna beračica, katero so že prijeli. — Modras v februvarju. V Preserji je dne 19. t. m. ujel neki posestnik velikega, nad jeden meter dolgega modrasa, koji se je grel na preksolnčji. Modrasa, ki je izvanredno lepo pisan, ter ima prav velik izrastek na glavi, imajo sedaj v steklenici — Kinematograf ,,Excelsior". Jutri, v sredo 22. t. m. se začno predstave s ki nematografom „Excelsior", s katerim so se prirejale predstave v največjih evropskih mestih. 0 tem kinematografu so priobčili listi najlaskavejše ocene. — Brzojavni in telefonski promet meseca januvarja 1899. Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva bilo je meseca januvarja 1899, in sicer na Primorskem oddanih 45.439, došlih 51051, tranzitujočih 125 828, skupaj 222.318 brzojavk; od teh jih odpada na Trst sam: oddanih 31.471, došlih 35 202, tranzitujočih 115 012, skupaj 182.H45 brzojavk; na Kranjskem oddanih 0213, došlih 7030, tranzitujočih 12.030, skupaj 25 933 brzojavk. V interurbanem telefonskem prometu bilo je v isti dobi: v Trstu 1794, v Opatiji 304, v Pulju 111 in v Ljubljani 207 pogovorov; v lokalnem prometu govorilo se je: v Trstu 250.000krat, v Pulju 7353krat, v Gorici 3813krat, v Opatiji 1057krat in v Ljubljani 12.190krat. * Ne pušite drama-cigaret I Ker sta se pripetili v kratkem času dve nesreči pri kadenju drama-cigaret, ki imajo v sebi kapsule, ter je nekomu taka cigareta prinesla smrt, druzega pa je ranila, je — kakor poročajo iz Trsta — prodaja nevarnih drama-cigaret prepovedana. * Andree. Poročila o treh najdenih truplih, o katerih se je mislilo, da so Andree in njegova dva tovarila, so bila brž- čas zopet izmišljotina. Ruski zunanji mi nister, grof Muravjev je namreč dobil dne 16. t. m. od policijskega ravnateljstva iz severnega okraja Jenisseiskega brzojavko, da vesti o najdenem Adreeju — kolikor so pokazala dosedanje preiskave — niso istinite, ter da se nadalje preiskuje. * Ples brez gospodov. Monakov^ko društ. umetnic priredi vsako leto majhen ples brez plesalcev. 9. t. m. pa so priredile umetnice prvič sijajen kostumen bal, na katerem ni bilo nobenega moškega, celo mesto natakarjev so stregle natakarice. Neki umetnik je hotel — preoblečen v žensko — vtihotapiti se mej to čisto žensko družbo, toda bistre oči odbornic so ga že pri vhodu spoznale in odslovile. Pač pa je bilo mnogo umetnic v moški obleki, ter se je tako navdušeno plesalo, da ni sedela nobena dama. Čisti dohodek bala se porabi za umetniški dorn monakovskih umetnic. Književnost. — „Učiteljski Tovariš". Št. 0. Vsebina: Preosnutev naših pedagogiških listov. — Frančišek Leveč. — Tretja slovenska petrazrednica v Ljubljani je nujno potrebna! — Jos. Ciperle: Kulturne slike s Kranj skega. XXX. občni zbor ^Slovenskega učiteljskega društva". — Naši dopisi.—Vest nik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. Telefonična in brzojavna poročila. Položaj. D u naj 21. februvarja. Vsi češki listi prijavljajo danes z avtoritativne strani inspirirana poročila glede političnega položaja. Po teh poročilih so izginile vse, vladi in desnici preteče nevarnosti. Vlada in desnica stojita tako trdno kakor kdaj, zlasti se je tudi zboljšalo razmerje mej desnico in nemškimi klerikalci in to vsled gibanja „Proč od Rima", tako da so vsi dvomi o stabilnost vlade in desnice neutemeljeni. Samomor. Dunaj 21. februvarja. Sin g. Sche-merla, dvornega svetnika pri deželni vladi v Ljubljani, se je danes ponoči v kavarni Schulz v VIII. okraju ustrelil. Malo po polnoči zadonel je v kavarni strel. Gostje so prestrašeni skočili k dotičnemu oknu in našli tam umirajočega mladega moža, ustreljenega v sence. Navzočni členi „Saxonije" so ga agnoscirali kot jurista Petra Sche-merla. Pokojnik, sicer marljiv dijak, je bil zašel v financijalne kalamitete, katere so mu vzele ves pogum. Pred nekaj dnevi si je kupil revolver in ga pokazal svoji gospodinji, neki gospe Klečan, rekši: s tem re volverjem se ustrelim. Gospodinja ni smatrala te izjave za resno, pa je vender rekla, da bi ji bilo strašno hudo, če bi se kdo v njenem stanovanju usmrtil. Bržčas je bil to povod, da se je Peter Schemerl v kavarni ustrelil. Sinoči je Peter Schemerl v svojem stanovanju sežigal razna pisma Na vprašanje gospodinje, če sežiga ljubavna pisma, je odgovoril z veliko resnobo : Ne, ljubavnih pisem sploh nimam. Ob 10. uri je prišel v imenovano kavarno, pa se ni vsedel k svojim tovarišem, ampak v kot pri oknu. Nekateri tovariši so prišli k njemu, a on jih je odslovil, češ. naj ga puste" v miru, ker je jako slabe volje. Zagrnil je na to vhod v dotični kotiček s svojo vrhnjo suknjo in tam sameval dokler se ni ustrelil. Našli so pri njem troje pisem. Jedno je bilo naslovljeno na očeta, drugo na strica, vpokojenega majorja v Ljubljani, tretje pa na tovariša RajakoviČa. Kakor kažejo policijske poizvedbe, je bil dolg v malenkostnem znesku 00 gld. vzrok, da si je mladi mož končal življenje. Ogerska kriza. Dunaj 21. februvarja. BanfTv in Fe-jervarv sta bila danes zopet v avdijenci pri cesarju in sta se popoludne odpeljala v Budimpešto. Ministerstvo vodi vlado še nadalje, dokler Szell ne sestavi novega kabineta. Budimpešta 21. februvarja. Szell je že zač el pogajanja z opozicijskimi strankami. Vsi listi so mnenja, da ne bo našel nikakih težav in da bo še ta teden v položaju, stopiti pred krono s konkretnimi nasveti glede sestave novega minister st v a. Budimpešta 21. februvarja. „Buda-pesti Hirlap" prijavlja interview z grofom Apponvijem in Franom Kossutbom. Apponvi je rčkel, da pozdravlja njegova stranka imenovanje Koloraana Szella z velikim zadoščenjem. O fuziji te stranke z liberalno stranko sicer ni možno govoriti, ali Szel-lova oseba je stranki zadostno jamstvo, da se bo vladalo pravično. Tudi Kossuth seje izrekel o Szelu jako ugodno ter izjavil, da bo kmalu zopet red v parlamentu. Feliks Paure t. Dunaj 21. februvarja Knez Monte-nuovo, ki bo zastopal cesarja pri pogrebu umrlega prezidenta Feliksa Faurea, se je odpeljal danes v Pariz. Pariz 21. februvarja. Po burni debati je parlament dovolil za pogreb Feliksa Faurea 240.000 frankov. Jezuvitski milijoni. Petrograd 21. februvarja. List rSin otečestva" poroča iz Pariza, da so bili jezuvitje dali pred kratkim monarhistom več milijonov, da nadaljujejo boj proti republiki, a vzlic temu je igra zanje izgubljena, ker v trenotku Faureove smrti niso bili pripravljeni na preobrat. Cosas de Espana. Madrid 21. februvarja. Radi odstopa Filipin je prišlo v parlamentu do viharnih razprav. Grof Al me na je obžaloval, da še ni bil noben general obešen. češ, generali so krivi nesreče, ki je zadela Špansko. Dva generala sta vojsko zagovarjala, a grof Almena jima je odgovoril, da ima dokazov za korupcijo, strahopetnost in nesposobnost generalitete. Amerika. Washington 21. februvarja. Vlada je odredila odpust 10.000 postovoljcev. vsled česar šteje stalna vojska zdaj še 110 000 mož. \Vashington 21. februvarja. Repre-zentantska zbornica je z 219 proti 34 glasom sprejela zakon, po katerem je Španski za odstop Filipin plačati 20 milijonov dolarjev. Omadeževan. (Povest iz Nizozemske.) (Dalje.) Roza je umolknila. O svojih skrbeh in svojih težavah ni upala v tem trenotku govoriti — saj Asta je imela svoje. Posledice nepremišljenega gospodarjenja zdele so se ji grozne. Le jedno ji je bilo jasno : ali je Asta svojega moža tako slepo ljubila, ali pa se je žrtvovala zanj iz napačne sra-možljivosti. Naj si bode že to ali ono, oboje je bila nesreča, bilo prežalostno, ker baron bi bil prav lahko s tem izhajal, kar je imel. „Saj dobimo ob četrtletju zopet na-jemščino, potem se bo vse poravnalo." je Asta zopet pogovor začela. „Če imata še toliko dolga poplačati," je odgovorila Roza, „potera ostavk ne bode nikakor mogel zadostovati."4 „Ne pozabi popolnoma, da ima moj mož tudi izvanredne dohodke. Šele v jeseni je dobil skoraj pettisoč mark." „On je dobil? Pa menda vendar ne pri igranju?" „Kaj še! Pri dirki!" „Jeli to mogoče'?" zakliče začudena Roza." To bi pa človek vendar pomisliti mogel, da možnosti tolike svote dobiti, stoji jednaka možnost nasproti, ravno tolike ali še večje svote izgubiti." Bil je skrajni čas ta razgovor končati. Asta, ki je postala od trenotka do trenotka bolj nemirna, se je prav oddahnila, ko je Čula zunaj možev glas. V naglici prijela je Rozine roke ter proseč šepetala: „Kaj ne, Rozika, da očetu nič o tem ne poveš!" Potem je hitela svojemu možu naproti. Ta je rekel, da mora takoj zopet iti. »Veš, Asta, jaz sem dolgočasni baronovki Ilennstedt obljubil, odzvati se njenemu povabilu na večerjo. Saj si lahko misliš, kako nerad to storim, a ni mi bilo mogoče se ogniti." In k Rozi obrnivši se: „Treba malo ozir jemati; pokupi namreč vso peso mojega posestva." Roza ni tega prav razumeti mogla; saj posestvo je bilo vendar; v najem oddano. Tudi Asta je bila kmalu svojo mirnost zgubila. Bila je očividno iznenađena, da se baron vkljub Rozine navzočnosti ni dal ustaviti. A bil je že zopet zunaj in hitel v spalno sobo, da se preoblefie. Zdaj je Roza vstala ter mislila oditi, a Asta je ni pustila. Potrudila se je, slabe utise zopet izravnati „Nasprotno, Rozika, ostani še tu," prosila je. „Moj mož ne izostane delj, kakor mora, to vem gotovo, in raedve se mej tem še kaj pomenive. Saj Te itak malokdaj vidim." Roza se je zopet v sedla. Zdelo se ji je naravno, da jo je sestra za trenotek samo pustila; izgovora, s katerim je Asta k svojemu možu šla, niti treba ni bilo. (Dalje prih.) Listnica uredništva. Oosp. ,.Litijski" v X.: Anonimnih dopisov ne sprejemamo. Cmsp. F. R. v Hrastniku: ,.Rokovnjači" pridejo Se na vrsto. Condurango Malaga vino (želodec krepčujoče vino). Sunja, H, septembra 1898. 1 i.i.; u- >I. I-«Ma**t«*U, lekarnar v I.juMj.ini. Rad priznavam, da je Vase Condurango Malaga vino pristno. Deluje posebno dobro pri žel .leni boli, krepi telo, lajSa in vzbuja slast do jedij. Dr j Folnegovlč, obC. zdravnik. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. Umrli so v Ljubljani: Dne 19. februvarja: Marija Felber, 7 mes., skladiščnega mojstra hči, Resljeva cesta St. 23, božjast. V deželni bolnici: Dne 17. februvarja: Marija Lukman, užit-ninskega paznika hči, 2';, leta, davica. — Frančišek Perhnik, berač, 75 let, ostarelost. V hiralnici: Dne 19. februvarja: Jernej Pene, krojač, 68 let, mrtvud. Dne 20. februvarja: Ivan Bernot, pekovski pomočnik, 74 let, ostarelost. Meteorologično poročilo. VUlna nad morjem 306-3 m. Srednji arsčnl tlak 736 0 mm. 1 *• — 9 6- Čaa opazovanja Stanje barometra v mm. Cz5 L» § s H 2 Vetrovi !i1 Nebo 5* 20. 9. zvečer 7384 34 sr szahod jasno a jasno 0 oblačno § 21. * 7. zjutraj 2. popol. 7379 738 3 —28 5-8 sr. sever sr.svzhod Srednja včerajšnja temperatura 3'3°, nor-male: 03°. IDunajska loorza dne" 21. februvarja 1899. Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 4°/„. . Ogerska zlata renta 49'0.... Ogerska kronska renta 4° 0 . . Avstro-ogerske bančne delnice . Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci..... C kr. cekini........ 101 gld. 40 kr. 101 „ 05 _ 120 . 35 n 101 , 70 i» 119 „ 95 n 97 , 85 r 923 „ * 368 „ 25 T 120 n 40 n 68 . 97' 1 n 11 * 78 9 „ 55 V t n 44 „ 40 n 5 n 67 Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. Baron Dumreicherjeva špiritna drožna tovarna in rafinerija v Savskem Marofu na Hrvatskem priporoča svoje oc&e znase, najboljše in mnogokrat odlikovana Backerhefe). Glavno zalogo za Ljubljano in deželo imata Peter Strel, vinski trgovec L| ubijana, na Meatnesa trgu it. II. in Karol Laiblin mi-m v Vegovih ulicah »t M. Spretnega, solidnega potovalnega agenta -za vse zavarovalne stroke išče pod ugodnimi pogoji tukajšnji glavni zastop na Kranjskem že dobro vpeljane zavarovalnice. Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod „Akviziter" upravništvu „Slov. Naroda". (344—1) K sezdni priporočam svojo veliko Izber navadnih do najfinejših otročjih vozičkov po izdatno znižanih cenah. traja samo še do 6. sušca t. I. Zunanja naročila z naznanilom približne cene efektujejo se s povzetjem. (340—2) M. Pakič, Ljubljana. Tomo Tollazzi priporoča svoja raznovrstna, pristna isfeorska črna in rumena, cena [od 17 do 23 kr.; dalje pravi istarski tropinovac zadacan po 80 kr. litar. (224—7) Na zahtevanje pošlje tudi vzorce. Dr. Friderika Lenglel-a Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejSe lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugI dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (10—4) Dr. Friderika Lengdel-a B EIV Z O B ■ MI I.O NajmilejSe in najdobrodejnejSe milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnkdczy-ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema VV. Henn, Dunaj, X. S. 2 99 1 (342-21 C. kr okrožno sodišče v Novemmestu je čez vse, kjerkoli se nahajoče premično, potem čez nepremično, v deželah, kjer velja konkurzni red z dne 25. decembra 18G8, se nahajajoče premoženje protokolovanih trgovcev Ivan Končan-a & Franc Kttssel a v Novemmestu, odprlo konkurs, ter imenovalo konkursnim komisarjem c. kr. dež. sodn. svetnika Albin-a Smolo z uradnim sedežem v Novemmestu in za začasnega upravitelja mase dr. Karla Slanca, odvetnika v Novemmestu. Upniki se poživljajo, da pri roku, ki je določen na 3. marca 1899. točno ob 10. uri zjutraj na uradnem sedežu konkursnega komisarja stavijo svoje predloge glede potrjenja za zdaj nastavljenega ali o imenovanji druzega masnega upravitelja, ko so se izkazali z dokazili za svoje tirjatve. Ob enem se poživljajo vsi oni. ki hote staviti do skupne konkurzne mase kako zahtevo kot konkurzni upniki, da oznanijo svoje terjatve, tudi če bi o njih bila začeta kaka pravna obravnava do -line 4. aprila 1833. leta pri tem sodišči, ali pri okrajnem sodišču v Ribnici po predpisih konkurznega reda, da se izognejo v istem zapretenih pravnih nasledkov ter jih dne 28. aprila 1899. dopo-ludne točno ob 10 uri pred c. kr. konkursnim komisarjem pri likvidačnem dnevu zgla-sijo za likvidacijo in določitev povrstnega reda. Pri splošnem likvidačnem dnevu prisotni zglašeni upniki imajo pravico, po prosti vol it vi na mesto masnega upravitelja, njegovega namestnika in članov odbora upnikov, ki so dotedaj poslovali, postaviti druge osobe svojega zaupanja končno veljavno. Daljše objave tekom konkursne obravnave pa se bodo zglašale v uradnem listu „Laibacher Zeitung". C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu oddelek III, dne 17. februvarja 1899. Avtomatični lovilci la iieiiie. Za podgane gld. 2 , za miši gld. 1 20. Love* brez nadzorstva po 40 v jedni noči, ne puščajo nobene nečistosti in se postavljajo zopet sami. Povsod najboljši vspehi. Pošilja se proti povzetju. (302-2) FSZfZZ. Dunaj, It., Taborstrasse 11 B. Izvod iz voznega reda veljaven ed dne 1. oktobra lasa. let*. Odkod is LJabljaae j ni. kol. Proso eea Trbli. Ob 12. uri f> m. po noti osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeate, Ljaboi; cez Selithal Ausse, Solnogmd; cea Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7 uri 5 m. ajutraj osobni vlak v Trbiž. Por.tabel, Beljak, Celovec, Fran-zensfeste, Ljubno, Dunaj ; čez Setzthal v Solnograd ; cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri .V) m. dopoldne osobni vlak v TrbiS, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — OV 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Ti bi ž, Beljak, Celovec, Ljubno; cez Selzthal v Solnograd, Lend-G ittein. Zeli ob jezeru, Inomoat, Bregeoc, Cunh, Oenevo, Parit, ces Kloin Keitling v Steyr, Line, Budejevice, Plaenj, Marijine vare, neb, Francove vare, Karlova vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Progo v Vovo ateste ta V Kodevje. Meflani vlaki: Ob 6. uri 15 n. zjutraj, ob 1*. uri 66 m. popoludne, ob 6. uri 30 m. zvečer. — Prima« o» LJubljane j. k. Proge is Trbiža, Ob 6. uri 46. m. zjutraj oaobni vlak s Dunaja via Amstetten, it Lipskega, Praga, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Pluje, Budejevic, Solnograd«, Linca, Stevra, Ansaeea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franseosfeste. — Ob 11. uri 17. m. dopoludne oaobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov. Heba, Marijinih varov, Plsnja, Budejevic, Solno grada, Linca. 8tsyra, Parita, Geneve, Curina, Brege oca, Ino-mosta, Zella ob jezeru, Lend - Oaateina, Ljubša, Celovca, Linca, Poniabla. — Ob 4. uri 67 na. popoludne oaobni vlak s Dunaja, Ljubna, fJelzthala, Beljaka, Ce* lovca, Franzensfeate, Pontabla. — Ob 9. uri • ni. sve-fier oaobni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Progo la aTov/e§-o atoato la Ko-OOSjo. Metani vlaki: Ob 8. ori IV ai. ajutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne ia ob 8. uri 35 m. zvečer. — Odkod Is Zsjsbljoao d. k v »ostala. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob S. uri b m. popoludne, ob 6. uri 50 m. - Prihod v Isjmbljsma d. k. ta aTatasabo. Ob 6. uri 56 m. ajutraj, ob 11. 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 ta. (1) Ceftkl krtdanakl epeoljalal sov/ea so plotoot avo|i k evo|lto! Viljem V.Vejman izdelovalec platnenega, pavol natega in da-maatnega blaga v Proatejavsm na Mor a vi priporoča laotae ttcalae ladrlke roku po smernih cenah in najboljli kakovosti : e«leolot«e)nodeanoee lo b«leoo platno vseh Sirokosti in finosti, plavtao eo pltthte do 24o cm., datnaute i gradi«, namizne prte in blago, obriaaće, servijete, bele in barvane za K, 12 in 24 oseb, otirace, platnen in pavolnat kanefat, robce, bele in barvane, platnene, pavolnate in svilnate, inlet in angin za sipke, oksford, krizet. obleeal prislal se tir in *o