Št. 43(1680) Leto XXXII IMOVO MESTO četrtek, 22. oktobra 1981 Cena: 10 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Partizanski denar Ruzstava v Kočevju Se do 20. novembra bo v Pokrajinskem muzeju v Kočevju odprta razstava ,.Slovenski partizanski denar”, ki sta jo pripravila domači Pokrajinski muzej in Narodna banka Slovenije. Razstava prikazuje slovenska partizanska plačilna sredstva, ki so bila izdana med vojno. Prikazani so boni iz prvih let vojne, obveznice posojila narodne osvoboditve (leto 1943), razna zasilna in priložnostna potrdila posojil ter slovenske lirske plačilne bone, ki so bili prvi pravi slovenski denar. Prikazanih je še več osnutkov partizanskega denarja, ki so jih izdelali slovenski umetniki med NOB, vendar ta denar iz raznih razlogov ni bil nikoli v obtoku. Veliko truda in iznajdljivosti likovnih delavcev, tiskarjev in drugih je bilo potrebnega, da smo dobili partizanski denar. Marca 1944 je bil V Črnomlju že ustanovljen Denarni zavod Slovenije pri predsedstvu SNOS, ki je tudi izdajal slovenske lirske plačilne bone. Tako smo že med vojno dobili na Slovenskem denarno— finačno ustanovo, ki nima primere v tedanji zasužnjeni Evropi. Kjer je jeklenela partija Zaobljuba posavskih teritorialcev — prostovoljcev na kraju, kjer je bil ustanovljen okrožni komite KPS — Obeležje na zidanici v Klačnici pri Pilštanju___________ V soboto je bila skromna, zato pa nič manj slovesna svečanost ob odkritju obeležja na obnovljeni zidanici v Klačnici pod Vino goro pri Pilštanju v občini Šmarje pri Jelšah, kjer je bil v maju leta 1941 ustanovljen okrožni komite KPS za Posavje. Slovesnost je začel sekretar komiteja občinske konference ZK šmar- SREčANJE PRAVNIKOV - Na Suhorju so se v petek, 16, oktobra, zbrali pravniki iz Dolenjske in Posavja in počastili letošnje jubileje in spomin na prvi zbor slovenskih pravnikov, ki je bil v prostorih današnje pošte na Suhorju 10. in 11. oktobra 1943. Sedemdesetim zbranim je o ustanovnem sestanku in o vlogi pravništva danes govoril predsednik Društva pravnikov Slovenije dr. Jože Pavličič. Domačin generalmajor Janez Kramarič pa je obudil spomine na začetek pohoda XTV. brigade na Štajersko. Na srečanju, ki so ga s kulturnim programom počastili tudi pionirji tamkajšnje osnovne šole, so bili tudi trije udeleženci prvega zbora pravnikov, med njimi Novomeščana Stanko Modic in Josip Bučar. (Foto: Janez Pavlin) FONTANOT NA SUHORJU Pionirji in krajani Suhorja smo se v nedeljo, 18. oktobra, srečali s preživelimi borci italijanske partizanske brigade Fon-tanot. Udeležence je pozdravil predsednik skupščine občine Metlika Franc Vrvišč ar, nato pa je predstavnik italijanskih partizanov pripovedoval o hudih dnevih med vojno ter o dobroti naših ljudi. Kratek kulturni program so pripravili pionirji PO Martin Južna. PO SOLE SUHOR ± ZASEDANJE SVETA POSAVSKIH OBČIN 29. oktobra bo svet posavskih občin v Krškem razpravljal o poročilu o poslovanju organizacij združenega dela Posavja v letošnjem prvem polletju. Spregovorili bodo tudi o osnutku družbenega dogovora o zagotavljanju sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delavcev, ki se vozijo na delo v tri posavske občine. Pregledali bodo poročilo o usmerjenem izobraževanju v regiji in predlog nove samoupravne organiziranosti novomeškega cestnega podjetja. ZADNJI SEJEM NA VESELI GORI V torek, 27. oktobra, bo na Veseli gori zadnji letošnji sejem. Krajevna skupnost in turistično društvo vabita vse občane, da se sejma udeleže, saj bo na njem velika ponudba živine, kramarskega blaga, izdelkov domače obrti in obutve. Le z več dela do več pravic Deveto srečanje samo upravlja Icev zletnega območja v Novem mestu — V uvodnem referatu je predsednik Vinko Hafner obrazložil socialno vlogo sindikatov Po nekoliko slabšem vremenu in padavinami se bo vreme proti koncu tedna nekoliko izboljšalo. 16. oktobra je bilo v Novem mestu 9. srečanje delegatov samoupravljalcev zletnega območja Bratstva in enotnosti, iti ga tvori 7 regij treh bratskih republik: Slovenije, Hrvatske in Bosne. Udeležilo se ga je 280 delegatov iz občin Banjaluka, Bihač, Gospič, Karlovac, Novo mesto in Bele krajine, Prjjedora in Siska. SBBMB nagovoru Uroša Dularja, predsedni- ka novomeške občinske skupščine, izbrali delegacijo, da je ponesla ve-nec v spominsko avlo Muzeja NOB. H Svečani trenutek je bilo ob predaji zletne zastave, ki jo je od predstav-. r.ika občine Gospič v imenu novo- J meškega območja prevzel Tone LAnderlič. Uvodni referat predsednika slo- -venskih sindikatov Vinka Hafnerja H je bil osrednji dogodek srečanja, na katerem so z več vidikov osvetlili vlogo in naloge sindikata v socialni politiki in pri zagotavljanju socialne varnosti delavcev, o čemer bo razpravljala tudi III. konferenca slovenskih sindikatov. sko stabilnost, bi morali še posebej poudarjati, da ne moremo dajati pravic, ki niso krite z realno ustvarjenim dohodkom.” Skupine po 40 delegatov so se nato z avtobusi odpeljale v 7 delovnih organizacij dolenjske regije, kjer so v neposrednih pogovorih s pri-(Nadaljevanje na 4. strani) ske občine Milan Pugelj. Med gosti je bila tudi Lidija Šentjurc, članica Sveta federacije in preživeli udeleženci zgodovinskega sestanka: narodni heroj Jože Borštnar, Jože Pun-garčič, Martin Mencej, Valter Šušteršič ter član CK ZKS Ivan Križnar. Jože Borštnar je obudil spomin na ta pomembni ustanovni sestanek v času, ko je bil hitlerjev vojaški stroj najmočnejši. Posebej je poudaril revolucionarno delo sekretarja in predanega komunista in padlega partizana Maksa Strmecke- ga. Domačini so pripravili preprost, a doživet kulturni spored. Pelje moški zbor PD „Bohor“ iz Kozjega, nastopili so šolarji osnovne šole Lesično. Sobotni dopoldan je bil slovesen tudi za številne teritorialce -prostovoljce iz vseh treh posavskih občin. Dekleta in fantje, slednji do odhoda na kadrovski rok v JLA, so se zaobljubili in podpisali v knjigo, da boo srčni pripadniki enot TO. Za vse udeležence je bil pripravljen golaž v vojaškem kotlu. A.ŽELEZNIK OBVESTILO * BORCEM i 18. DIVIZIJE $ * Vse borce 18. divizije vabimo * J na -zbor borcev, ki bo v soboto, J * 24. oktobra, ob 15. uri v dvorani * J doma JLA v Ljubljani. Zbor je * * posvečen 40-letnici ustanovitve ★ J OF, vstaje slovenskega naroda in * * 38—letnice ustanovitve divizije. * * Po končanem zboru sledi to- J *variško srečanje. Posebnih vabil* *nebo. i J ODBOR SKUPNOSTI * BORCEV 18. J DIVIZIJE ★ * ★ Vinko Hafner, predsednik ZSS: o nalogah na področju socialne varnosti delavcev Delegati so zasedali v dvorani Doma JLA, kjer so po pozdravnem Spodbude okrogle mize Plodno srečanje slovenskih muzealcev v Brežicah Teden muzejev se je iztekel, niso * pa še zaprla vrata likovnih, zgodovinskih in arheoloških razstav, s katerimi so opozorile nase muzejske in galjerjjske hiše širom po Sloveniji. Osrednji dogodek, s katerim so slovenski muzealci počastili teden muzejev, pa je bila tokrat „okrogla miza” v Posavskem muzeju v Brežicah. Ta strokovni posvet pod naslovom „Muzeji v sodobni družbi” je °b prikazu dosedanjega razvoja muzejstva pri nas nakazal smeri za nadaljnje širjenje in poglabljanje muzejskega poslanstva. To nalaga muzejem veliko dodatnega dela. Muzeji se morajo bolj uveljaviti v vzgoj-no-izobraževalnem procesu in se zato tesneje povezati z osnovnimi in srednjimi šolami. Utrdili naj bi tudi vezi z organizacijami združenega dela, ki so bile do zdaj preveč deklarativne in kampanjske. Za prikaz gradiva ni dovolj le posodobljena razstavna tehnika, ampak je pomembna Predvsem idejnost in celovitost predstavitve. Slovensko muzejstvo sega 160 let nazaj, v leto 1821, ko je bil ustanovljen Kranjski deželni muzej v Ljubljani. OEdobje do leta 1918 označujejo muzealci kot prebujanje muzejstva na Slovenskem, čas med obema v°jnama pa kot obdobje načrtnejšega zbiranja in preverjanja zgodovinskega gradiva. Sele v desetletjih po osvoboditvi je muzejstvo zares zacvetelo. To je čas, ko so muzeji Prevzeli skrb za varovanje kulturne dediščine in odigrali pomembno pedagoško vlogo pri osveščanju šolske fnladine in drugih obiskovalcev. V tem času seje večal družbeni interes za muzeje in njihovo mesto zdaj podrobneje opredeljuje tudi zakon. Udeleženci „okrogle mize” v Brežicah so v svojih referatih in razpravah načeli vrsto zanimivih vprašanj o nalogah muzejstva pri nas in njegovi podobi jutrišnjega dne. V petek so obiskali arheološka najdišča v Dobovi, Sevnici in na Ajdovskem gradcu, ogledali pa so si tudi Muzej izgnancev v Brestanici. JOŽICA TEPPEY Predsednik Hafner je delegatom zletnih območij razložil slovenska stališča do posameznih odprtih vprašanj. Poudaril pa je, da sindikat ni noben pokrovitelj nad socialno politiko delavca, marveč je njegova dolžnost ustvariti pogoje in vzdušje, da bi delavec lahko sam sebi ustvarjal ustrezno socialno varnost. Potem, ko je obrazložil doslej izoblikovana stališča v predkonferenčni dejavnosti, tako do pravic iz zdravstva, kot iz pokojninsko-invalidskega zavarovanja ter drugih, je dejal: „Ce-lotna socialna politika in socialna varnost delavcev sta odvisni od dobrega gospodarjenja. Prav v sedanjem trenutku, v bitki za gospodar- Brez iglavcev ni rotacijskega papirja in tiska Tovarna »Djuro Salaj" v Krškem le stežka zagotavlja dovolj iglavcev za nemoteno obratovanje „V tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj je ogrožena proizvodnja, saj je v skladišču lesa le za 12 dni obratovanja, ob tem pa je še vprašanje, katere vrste lesa so na zalogi,” nam je v petek v Krškem povedal šef nabave lesa Jože Petan. Tedaj je bilo sicer v skladišču 176.000 kubikov, a od tega je bilo kar 153.000 kubičnih metrov carinskega blaga. „Na koncu leta pričakujemo, da bo ,Djuro Salaj prispeval svoj delež k boljši zunanjetrgovinski bilanci naše republike, vendar če ne o uvoza iglavcev, se mora proizvodnja ro-topapirja enkrat zaustaviti,” nadaljuje Petan. Znano je, da sta osnovni surovini za rotopapir iglavci in odpadni papir, drugo pa je manj jasno. Številke iz letošnje bilance lesa krške tovarne zgovorno povedo, da od skupaj načrtovanih 765.000 kubikov nabav lesa kar 510.000 predstavljajo iglavci, ostalo pa listavci. In kar je najpomembnejše: le 107.000 kubikov iglavcev dobijo doma, preostalo pa morajo uvoziti iz Kanade in nekaterih evropskih dežel. Vedo, da prostih količin na domačem trgu ni, zato se v Krškem zavzemajo za .povečano sečnjo. V tovarni „Djuro Salaj” poudarjajo, da jih načrt sečnje do leta 1985 ne zadovoljuje, ker bi jim gozdarji po tem načrtu lahko dobavili komaj 40.000 kubikov iglavcev več. Ob sovlaganjih v gozdove, ki jih krška tovarna pozna že od leta 1968, si prizadevajo, da bi več iglavcev dobili še od drugod, iz drugih republik, saj gre tja kar štiri petine rotopapirja. P. P.i PLOŠČA NA ZIDANICI - Skromna zidanica v Klačnici pod Vino goro pri Pilštamu nosi poslej obeležje v spomin ustanovnega sestanka okrožnega komiteja KPS za Posavje. (Foto: A. Železnik) „Zmaju” posekati vse glave Medobčinski svet SZDL za Dolenjsko o stabilizaciji - Odločneje proti novim »zmajevim glavam", novim oblikam izmikanja - Kako tečejo priprave na skupščinske volitve SREČANJES KOLEGI IZ ZRN - V okviru nemških kulturnih dni v Jugoslaviji so slovenski muzealci povabili v goste strokovnjake iz Zahodne Nemčije, da so s svojimi referati sodelovali na posvetu v Posavskem muzeju. Dobrodošlico sta jim izrekla predsednik občinske skupščine v Brežicah Stanko Rebernik in ravnatelj Posavskega muzeja Matjan Gregorič. (Foto: Jožica Teppey) Dolenjska gospodarska jesen prinaša široko paleto barvnih tonov, od svetlih do temnih, ki se kažejo zlasti v novomeški občini, kjer so udarili celo plat zvona. Še nedavno tako cvetoča in obetavna se je letos znašala na predzadnjem mestu v Sloveniji po rasti dohodka. Ne krepijo se kakovostni dejavniki gos-podaijenja, zaostaja izvoz, množijo se Kršitve pri delitvi osebnih dohodkov. Socialistična zveza mora zato ne ie nadaljevati s svojim političnim delovanjem in akcijami, marveč se mora v prihodnje odločneje spoprijeti z oportunizmom,,,občinskim obnašanjem” in drugimi oblikami lokalizmov ter podobnih odklonov, ki slabijo prizadevanja za ustalitev in ozdravitev gospodarstva. Nalog ne manjka in na bližnjih programskih konferencah si jih ne bo ueba prav nič izmišljati. Tako so ugotavljali na zasedanju medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko prejšnji teden. Razstava tudi tokrat ni mogla mimo Industrije motornih vozil. Medobčinski svet je podprl odločna stališča medobčinskega sindikalnega sveta, namreč, da je treba ugotavljati tudi odgovornost za nazaj, .vendar toliko, kot bo to koristno za naprej”. Ne gre za lov na čarovnice, marveč je treba kritično oceniti in grajati preteklo napačno obnašanje in nepravilnosti z jasnim namenom, da se to ne bo več ponovilo. Socialistična zveza mora pri tem in nasploh okrepiti svojo nadzorno vlogo. Medobčinski svet je obravnaval tudi priprave na skupščinske volitve, ki boido sredi marca 1982. Pičlih pet mesecev je kaj malo časa za temeljite priprave. Evidentiranje še ni v celoti opravljeno, kar vetja zlasti za novomeško občino, ki ima daleč največ delegatov. SZDL vztraja na načelih, ki naj bi pomagala, da bi v resnici prišla do izraza demokratičnost in da bi vodilne funkcije dobili ljudje, ki jim volivci res zaupajo. Obravnavanje kandidatov mora seči bolj v širino, v bazo, saj je vsak drugačen način nesprejemljiv. To velja tudi za republiške vodilne funkcije. Medobčinski svet je na tej seji ugodno ocenil akcijo NNNP M. LEGAN • Stališče, Ki ga je sprejel medobčinski svet SZDL glede, materialnega položna Dolenjskega lista: Socialistična zveza mora imeti ustrezno skrb za svoje glasilo. Ker je list v finančnih težavah, morajo predsedstva OK SZDL razpravljati o tem in jasno opredeliti sofinanciranje Dolenjskega lista iz sredstev občin, ki je sedaj nezadovoljivo. Občinske skupščine naj poiščejo rešitve za boljše sofinanciranje. ,*■ v* •» 'tr : %. £* Vr** »7 S ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Po 403 dneh na čelu Poljske združene delavske partije je prvi sekretar centralnega komiteja Stanislasv Kania odstopil. Njegovo mesto je zasedel general Wojcieh Ja-ruzelski, ministerski predsednik in obrambni minister, star 58 let. Stanislasv Kania je odstopil po izjemno burni razpravi na plenumu centralnega komiteja in čeprav so o njegovem odstopu v Varšavi šušljali že nekaj dni, je po svoje vendarle presenetljiv: Kania je namreč pred tremi meseci na izrednem kongresu poljskih komunistov dobil skoraj enotno podporo delegatov in to v zelo demokratični in javni razpravi. Odstop Kanie A kaže, da 'so se stvari v teh treh mesecih po zadnjem kongresu vendarle odločilno spremenile. Predvsem se je 'zaostril gospodarski položaj v državi. Hrane je vse manj, primanjkuje tudi premoga in nekaterih drugih nujno potrebnih življenjskih potrebščin. Uvedli so sicer razdeljevanje na karte, toda včasih se zgodi, da tudi po petih ali šestih urah čakanja v vrsti občan, ki pride do prodajalca, ne dobi tistega, za kar je stal v vrsti — ker je blaga medtem preprosto zmanjkalo. Razen tega partija ni zmogla ponuditi celovitega programa, ki bi jasno in odločno pokazal izhod iz stiske. Namesto tega se je izgubljala v spopadu s sindikatom Solidarnost, na katerega je poskušala prevaliti vso krivdo za nastali položaj. Parlament je sicer sprejel zakon o samoupravljanju, ki pa gaje vodstvo Solidarnosti sprejelo le kot možno osnovo za nadaljnje razprave. Solidarnost je na svojem kongresu sprejela sporazumno celovit program, v katerem sicer nikjer ne omenjajo socializma in vodilne vloge partije (pravijo, da zato ne, ker je to zajeto že v statutu sindikata), vendar pa izrecno in določno poudarjajo željo in potrebo po uveljavljanju samoupravljanja. Izvolitev Jaruzelskega za prvega sekretarja partije ocenjujejo kot dobro potezo. General velja za zmernega človeka, ki ni naklonjen ne trdi partijski politiki močne roke in ne preveč razgretim glavam iz vrst liberalcev, a hkrati je po splošnem prepričanju opazovalcev zmožen tudi odločnega ukrepanja v izrednih situacijah. V GRČIJI: ZMAGA LEVICE Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v sosednji Grčiji je prvič po vojni zmagala levica, vsegrško socialistično gibanje, ki ga vodi Andreas Papandreau. Zdajšnji premier Georgios Ralls, kije vodil stranko ,JVova demokracija", je doživel prepričljiv poraz. V tem trenutku je težko oceniti, kaj pomeni zmaga levice. Program vsegrškega socialističnega gibanja je pred volitvami obljubljal socializacijo družbenega, političnega in gospodarskega življenja države, v kateri naj bi izvedli pomembne reforme in med drugim nacionalizirali nekatere panoge gospodarstva, celo ladijske prevoznike. Toda to so obeti, kaj se bo zares zgodilo, bomo šele videli. To ni dvom v napovedane spremembe, temveč zgolj v možnosti, obseg in časovni okvir: kdaj, koliko in kje bo moč uveljaviti reforme, ki so jih socialisti obljubili in napovedali. EGIPT: PRVI KORAKI MUBARAKA Egipt še vedno žaluje za svojim predsednikom, ki je padel pod kroglami fanatičnih mislima nov, medtem pa predsednik Hosni Mubarak (dobil je 98 odstotkov vseh glasov na volitvah, na katerih je bil edini kandidat za predsednika republike) napoveduje, da bo tledil politiki svojega predhodnika. Pri tem pa je mogoče vendarle zaznati nekatere drugačne odtenke slasti v izjavah, da ne bo obljubljal nemogočega in da se bo držal stvarne politike. Združene države Amerike so pohitele z dobavami orožja, da bi s tem pokazale svojo podporo Mubaraku, ki že občuti pritiske osamitve večine arabskih držav, jeznih na Egipt zaradi sklenitve mirovnega sporazuma z Izraelom. JANEZ ČUČEK NOV OBMEJNI PREHOD PRI VRTOJBI — V nedeljo so tukaj odprli nov mednarodni obmejni prehod in s tem izpolnili še eno določilo pred šestimi leti sklenjenih osimskih sporazumov. Prehod sta slovesno odprla ital ganski zunanji minister Colombo in jugoslovan&i zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. Žal pa je na jugoslovanski strani zgrajenih le 700 metrov avtoceste, za preostanek do Razdrtega je namreč zmanjkalo denaija. Ob tej priložnosti so se srečali tudi predsednik slovenskega izvršnega sveta Janez Zemljarič in predsednik deželnega odbora Furlanije—Julijske krajine Antonio Comelli, župana obeh Goric in številni drugi. Še si postavljajo »spomenike” O samoprispevku vedo delavci vse, o investicijah malo - Zakaj? Kljub široki družbenopolitični aktivnosti se do letošnjega polletja na področju investicij ni zgodilo nič bistveno novega; pa tudi sedaj je marsikje še vse po starem, investicijske naložbe brez upoštevanja ekonomskih kriterijev so postale v zadnjih letih trajni „pobudniki“ inflacije. Tudi z zakoni jih nismo mogli ukrotiti. Vzroke tako neugodnih gibanj na področju investicijske porabe je treba razen v cenah iskati tudi v sprejemanju sklepov. Zastaviti si velja vprašanje, kdo pravzaprav odloča o tem, kaj in kako se bo gradilo. Kljub jasnim stališčem in določbam, da morajo o investicijah odločati delavci, so le-te še vedno rezultat dogovorov tako imenovanih poslovodnih struktur - predstavnikov občin in bank. Ti sprejemajo in uresničujejo sklepe, ki nas tako močno potiskajo v vse večjo inflacijo. Kadar razpišemo samoprispevek, so delavci navadno vnaprej do zadnje podrobnosti obveščeni o namenu in porabi njihovih sredstev, kadar pa gre za akumulacijo, kredite ali odločitve o financiranju megalomanskih projektov - tudi v majhnih občinah - pa delavcev o tem ne obveščajo, čeprav gre tudi v »teh primerih za „njihov“ dinar. Po nekaterih povsem zanesljivih računih bančnikov bi lahko šele v naslednjih dveh letih, če ne bo ničesar novega začeli graditi, dosegli normalne ekonomske razmere in s tem možnost za nove naložbe v razširjeno reprodukcijo. Kljub temu pa ponekod investicijske prekoračitve opravičujejo celo z utemeljevanjem, da ni možno identificirati najbolj odgovornih izvajalcev slabega projektiranja, uresničevalcev ogromnih investicijskih projektov. Ne- NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED NEOBDAVČENIH 392.000 DINARJEV Vse kaže, da bodo letos v Sloveniji obdavčeni le tisti, ki bodo do konca leta „nabrali” več kot 392.000 dinarjev skupnega osebnega dohodka. Tak je namreč predlog, kije že pred izvršnim svetom Slovenije. Izračunali so ga na osnovi trikratnega sestavka letnega poprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu. Le-taje v prvih devetih mesecih letos dosegel v poprečju 10.900 dinarjev. Predvideno je tudi, da bo znašala olajšava za vzdrževanje člana družine 61.000 dinarjev, v primeru otroka z motnjami v fizičnem in umskem razvoju pa 91.500 dinarjev. Agresivnejši izvoz Komisija za vprašanja gospodarske stabilizacije pri zveznih družbenih svetih - ustanovljena nedavno na pobudo predsedstva SFRJ -je pod predsedstvom Sergeja Krighetja razpravljala o bistvenih vprašanjih gospodarske politike države in o plačilni bilanci za prihodnje leto. Čeprav so tudi na tem sestanku ugotovili, da je najpomembnejša naloga povečanje izvoza, pa ni bilo udeleženca, ki v odprti razpravi ne bi podčrtal nujnosti agresivnejšega poslovanja s svetom, namesto omejevanja, ki prinaša številne slabosti. Prevladalo je mnenje, da prvotno predlagana stopnja rasti izvoza v višini 7 odstotkov ni dovolj visoka, saj je treba zmanjšati plačilni primanjkljaj in stopnjo za- dolženosti države. Seveda pa tega ni mogoče doseči brez bistvenega zmanjšanja notranje porabe, posebej splošne, skupne in investicijske. Prav tako je nujno obrzdati cene. Zahtevali so večjo odgovornost republik in pokrajin pri ohranjanju plačilno-bilančnih pozicij pa tudi večjo odgovornost ZIS in narodne banke Jugoslavije za zunanjo likvidnost države. Predvideni ukrepi za povečanje izvoza morajo biti uspešnejši in selektivnejši. Se vedno so primeri pridobivanja uvoznih pravic brez obveznosti za povečanje izvoza. Prav tako se ne izvaja dosledno načelo, po katerem naj bi tisti, ki ustvarjajo devize, z njimi tudi razpolagali. Opozorili so na območno zaprtost, motnje v preskrbi in na vse slabšo finančno disciplino v poslovanju OZD. Preobrata v gospodarjenju, za katerega si prizadevamo, ni mogoče doseči samo z ukrepi gospodarske politike, ampak z najširšo družbeno akcijo, predvsem za povečanje produktivnosti dela in za varčevanje na vseh ravneh. ODLOK NA PRVEM TIRU Od začetka izvajanja odloka ZIS o natovarjanju in raztovarjanju blaga na jugoslovanskih železnicah se je izkoriščenost vagonov izboljšala za 8,6 odstotka, kar je omogočilo ve čje prihranke pri zmogljivostih. S krajšim zadrževanjem vagonov na postajah in ne da bi povečali število vlakovnih kompozicij gospodarstvo lahko razpolaga z več kot 800 dodatnimi vagoni na dan, oziroma od začetka sprejetja odloka več kot 18 tisoč. MILAN MEDEN TELEGRAMI BUKAREŠTA - V Romuniji bo zakonsko regulirana preskrba^s kruhom, moko in žitom. Uvedli bodo tudi določene omejitve porabe, da bi iz lastnih virov pokrili vse domače potrebe. Prepovedana je tudi kakršnakoli privatna trgovina s kruhom ali žitom. BAGDAD - Okoli mest na južnem delu iraško-iranskih bojišč se boji nadaljujejo že četrti dan, poročila obeh strani pa so nasprotujoča. Iraška časopisna agencija INA poroča, da iraške sile povsem nadzorujejo stateški točki v okolici Suze, ki naj bi bila pred dvema dnevoma prizorišče silovitih bojev, v katerih so iraške sile izbojevale pomembno zmago. Dan poprej pa je teheranski radio poročal o zmagi iranskih sil na tem območju. NAIROBI - V luči nadaljnjega nevarnega zaostrovanja odnosov med Libijo in Sudanom je predsednik organizacije afriške enotnosti (OAE), kenijski voditelj Daniel Arap Moi, pozval voditelja obeh držav, to je Moamerja el Gadafija in Džafarja el Nimeirija, naj izpričata ..skrajno vzdržnost”. Sudanska vlada je pred tem obtožila Libijo, da je poslala v deželo več tisoč agentov, ki da so načrtovali sabotaže javnih zgradb in uboje naj višjih politikov. LONDON - „Ni dvoma, da je to bila najpomembnejša, najzanimivejša in najbolj mučna sezona letnih konferenc političnih strank v zadnjih dveh desetletjih. Nikdar prej še ni bila v tem času politična scena tako razburljiva in nikdar prej še ni tako prevladoval stalen občutek, da je odslej skoraj vse mogoče.” S temi besedami dnevnik Guardian začenja svoj komentar, s katerim posnema govor predsednice vlade Thatcherjeve v Blackpoolu ob zaključku letne konference konservativne stranke. S to konferenco pa sc jc tudi končala letošnja izredno dolga konferenčna sezona britanskih političnih strank. dvomno je to težka naloga, toda več kot gotovo je, da bi se zelo hitro izplačala. Morali pa bi se, če jo resnično želimo uresničiti, tudi čim-prej posloviti od mnenja, da so za investicijske odločitve »pristojni" samo domači strokovnjaki in ljudje zunaj združenega dela. Ni sicer mogoče oporekati, da gre pri odločanju o investicijah za delo strokovna dela, ki zahtevajo poznavanje politične ekonomije in še drugih ved. Vendar pa mnogi delavci v OZD že dolga leta delujejo na pomembnih področjih organizacije proizvodnje in dela in poznajo najbolj zapletene probleme svoje delovne organizacije in celotne družbe ter zelo dobro čutijo interese svojega kolektiva in naše družbe. Zato je povsem naravno, da je svet ZSJ na zadnji seji podprl predlog predsedstva SFRJ, ki temelji na zahtevi delavcev iz združenega dela in delegatov na 3. kongresu samoupravljal-cev, da je treba omenjeni pojav odpraviti že na prihodnjih volitvah in da mora v tem smislu priti do sprememb tudi v volilm postopku. Sindikati so zakoniti nosilci kandidacijskega postopka pri volitvah organov upravljanja, delegatov in delegacij. Zato mora v vseh organih, tudi v tistih, ki sprejemamo pomembne investicijske odločitve, zagotoviti ustrezno socialno strukturo, kar pomeni, da morajo biti v njih poleg strokovnjakov in intelektualcev tudi delavci. VINKO BLATNIK ATENTAT NA PREDSEDNIKA SADATA še vedno odmeva. Posledice analizirajo na vseh straneh in pri tem ugotavljajo možnosti za strateške premike v visoki politiki. Toda v ozadju ostaja še vedno tudi dovolj nepojasnjenih drobcev, ki so prav tako v ospredju zanimanja. Strokovnjaki za varnost se na primer* skrbno ukvarjajo z analiziranjem* atentata samega. To ne počno samo zato, da bi razjasnili, kako se je to moglo zgoditi, marveč tudi zato, da bi iz tega tragične-; ga dogodka potegnili potrebne praktične izkušnje za prihodnje. Na svetu namreč ni voditelja države, ki ne bi bil vsaj poten-: cialna tarča za atentatorje in zato si seveda vse varnostne službe prizadevajo, da bi bile čimbolj pripravljene in izurjene za tisti možni trenutek sile, ki lahko pride povsem nepričakovano. Zato tudi takšna pozornost atentatu na Sadata. Za zdaj je že jasno, da je egiptovska varnostna služba povsem odpovedala, nekateri njeni pripadniki pa so se obnašali celo izjemno strahopetno. Iz televizijskih posnetkov in tudi fotografij, ki počasi prihajajo na dan (posneli so jih tudi nekateri diplomati, ki so se udeležili para-1 de) je jasno razbrati, da so neka-, teri pripadniki varnostne službe' preprosto pobegnili in pustili predsednika na cedilu v najbolj kritičnem trenutku. Razen tega pa so ga tudi slabo varovali, saj na primer med Sadatom in cesto, po kateri se je pomikala parada, ni stal noben varnostnik... težke napake, ki so se tragično končale .. POGOVORI MED DRŽAVNIKI SO VSELEJ priložnost za široko izmenjavo mnenj, pri čemer lahko ta zajema tudi zelo široka področja. Ko sta se v nedeljo srečala jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Vrhovec in italijanski zunanji minister Colombo, je beseda nanesla tudi na famozno takso, ki naj bi jo po nekaterih predlogih (a prav tako ob ogorčenem nasprotovanju drugih), uvedli na prehod prek jugoslovanske meje. In italijanski zunanji minister je našemu povedal, da bi to bila kuj slaba usluga nadaljnjemu širjenju stikov in povezovanju dveh sosedskih narodov. Iz krogov, ki so blizu udeležencem nedeljskega pogovora, se je zvedelo, da Josip Vrhovec ni bil nasprotnega mnenja . . . Težko je zagovarjati odprtost meja in duh Helsinkov, hkrati pa uvajati takse za prehod preko meje ... KOLPA SAN V SOVJETSKI ZVEZI Prihodnji mesec bo na razstavi jugoslovanske pohištvene industrije na sejmu v Moskvi z izdelki svojega programa Kopla san sodelovala tudi Novolesova Tovarna kopalniške opreme iz Metlike. Svoje izdelke razstavljajo tudi na stalni razstavi v Minsku v okviru sodelovanja Belorusije in Slovenije. IZ ZADNJEGA PAVLIHA Nekateri več, drugi manj... a ■d? toč M šo 2>&g/? JEDRSKA PO NAČRTIH - Reaktor v JE Krško deluje že s tretjin&o zmogljivostjo. To pomeni, da že presega jakost 175 megavatov ter daje v omrežje težko pričakovano energijo. Pri obremenjevanju reaktorja strokovnjaki stalno nadzirajo njegovo delovanje. (Foto: V. Podgoršek) STROKOVNJAKI NA OBHODU. Preden so člani Društva muzealcev Slovenije danes teden sedli za okroglo mizo v Posavskem muzeju, so se sprehodili skozi njegove zbirke. Obiskali so tudi muzq v Brestanici. Več o tem poročamo na prvi strani. (Foto: J. Teppey) STAREGA BODO ZAMENJALI - Trideset let stari betonski most čez Težki potok vGotni vasi bodo podrli in do Novega leta na istem mestu zgradili novega. Novi bo republiško dcupnost za ceste veljal milijon dinarjev, izvajalci del pa so Gradisovi delavci, ki so za čas obnove že zgradili montažnega. (Foto: Pavlin) SOLDAŠKI BOBEN KLICE - Ves pretekli teden je bil za osemnajstletnice novomeške občine v znamenju nabora. Ob tej priložnosti so mladi pripravili kulturni program za starše in razstavo. Pri naboru so veliko pomagali komiteji za SLO in DS v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in šolah. »KLASIČNE BOLEZNI“ NUKLEARKE Prejšnji četrtek, ko je reaktor v krški jedrski elektrarni deloval štiri do pet dni s 30 odstotki moči, je magister Levstek izjavil, da bodo, preden bodo prešli na polovično moč reaktorja, tega verjetno poprej ohladili, da bi odpravili manjše pomanjkljivosti, ki so jih opazili med poskusnim obratovanjem. Zanimivo je, da se napake pojavljajo na klasičnem delu, podobno, kot se to dogaja pri termoelektrarnah, medtem ko pomanjkljivosti v nuklearnem delu ne poznajo. Ohladitev reaktorja in odprava pomanjkljivosti pred prehodom na obratovanje z večjo močjo je ustaljena operacija pri poskusnem Obratovanju sleherne jedrske elektrarne. Denarni tokovi podrejeni izvozu Zbor Temeljne dolenjske banke o aktualnih nalogah v gospodarstvu in bančništvu — Vsredišču pozornosti še vedno sanacija industrije motornih vozil Sejmišča NOVO MESTO — Ne promet ne cene se niso kaj dosti spremenili od zadnjega sejma. Ta ponedeljek so rejci prignali 390 mlajših in 9 starejših prašičev, prodali pa so le slabo polovico živali. Prašički so veljali 1.800 do 3.000 din, 3—5 mesecev stari prašiči pa so šli po 3.100 do 4.000 din. BREŽICE — Tudi v Brežicah je bila kupčija na sobotnem sejmu bolj slaba. Rejci so imeli na prodaji 431 prašičev, prodali pa so jih 252, od tega 9 starejših živali. Cene mlajšim prašičkom so bile 100 — 120 din za kilogram žive teže, medtem ko so nad 3 mesece stare prašiče prodali po 75 - 80 din kilogram žive teže. Čeprav je zbor Temeljne dolenjske banke 19. oktobra sprejemal predlog srednjeročnega plana Ljubljanske združene banke za obdobje 1981-1985, hkrati pa tudi srednjeročni plan Temeljne dolenjske banke, torg dva pomembna dokumenta, po katerih bo v prihodnjem obdobju potekal razvoj dolenjske regije, pa je nekako največ pozornosti vzbudila razprava o sanaciji IMV, še posebej pa izčrpno poročilo v. d. direktoija IMV Marijana Simiča. Na zboru sprejete usmeritve so jasne. V skladu s stabilizacijsko usmeritvijo bodo banke v tem sredpjeroč-. nem obdobju še najbolj vzpodbujale izvoz, kar pomeni da bo zmeraj manj dolgoročnih naložb v korist kratkoročnih. Prav tako pa se bodo morali še zmanjšati zahtevki za kredite. Vendar pa bo tudi tu marsikatero vprašanje ostalo nerešeno, saj gre za kreditno monetarno politiko, ki ne upošteva individualnih razlik pri nastopanju na tujih trgih. Po razpravi o srednjeročnih planih so delegati sprejeli več sklepov, med katerimi je treba na prvem mestu omeniti tudi ostrejše' zahteve glede spremljanja posameznih investicij, še posebej pa tudi spremljanje vseh podražitev, da ne govorimo o tem, da mora biti sleherna naložba tudi usklajena z družbenimi usmeritvami Pritiski na kredite so namreč še zmeraj izredno visoki, sni so obrestne mere glede na stopnjo inflacije še kako ugodne. Prav obresti pa so posebno poglavje v našem denarnem sistemu, kjer se menda ne morejo zediniti za določen ukrep, s katerim naj bi predvsem zmanjšali slo po kreditih. Kmetijski Leska ponuja dolarje Ob tisočih in tisočih hektarjev neizkoriščenih zemljišč, primernih za saditev leske, uvozi Jugoslavija za potrebe svoje slaščičarske industrije na leto za približno 15 milijonov dolarjev lešnikov. Da je ironija še večja: pretežno iz industrijskih dežel. Nikakršna nadaljnja razlaga ni potrebna, oglejmo si raje, kaj bi ukrenili, ja bi si zagotovili več tega tako iskanega sadeža. Pridelovati lešnike je razmeroma enostavno. Zmorejo ga celo Zahodnoevropejci. Pridelovanje potrebuje malo vlaganj, hitro povrne vloženi denar in ima zanesljivo zagotovljeno prodajo. Cena je visoka, v prodaji v trgovini celo previsoKa, tako da si vrečke lešnikov ne more vedno privoščiti vsak otrok. Pa vendar se nekako ne zganemo; mnogo lažje je bilo — dokler je bil denar — lešnike kupovati v tujini, kot pa delati lešnikove nasade. Ocenjujejo, da bi ta čas potrebovali nad tisoč. hektarjev nasadov, da bi krili vse potrebe. Na ureditev nasadov in pridelovanje lešnikov tudi sicer nismo dosti pripravljeni. Najti sadiko žlahtne leske in preprosto. ^ • Dolenjcu je najbližji prodajalec.70, 80 ali celo več kilometrov. * oddaljeni ljubljanski Kmetijski zavpd Ljubljana (Ljubljana, -Miklošičeva 4). Če gre vrtičkar nalašč tako daleč po nekaj sadik, ni tako majhen strošek. Zakaj ne bi sadike prišle bližje, saj imamo na Dolenjskem zadruge, drevesnice in zasebne drevesničarje oz. preprodajalce, nam ni jasno. • Kakorkoli: lešniki so obetajoča sadna vrsta Uspevajo povsod tam, Iger rastejo jablane, hruške in breskve. Za lesko ni slabše zemljišče, kot se zmotno misli. Brez založnega gnojenja, pravilnega sajenja, vzgoje in varstva pred boleznimi in škodljivci tudi ni velikih pridelkov. Seveda je treba izbrati pravo sorto. Pri uas se je doslej izkazala zlasti istrska debeloplodna leska, ki pa utora imeti v nasadu še opraševalne sorte kot so rimska leska, hal&a leska, landsberška in še nekatere druge. Če jih ni na Sanacija IMV je povsod v središču pozornosti. Prav gotovo je res, da se IMV vseh težav, v katerih se je znašla zaradi izredno visokih podražitev reprodukcijskega materiala, pa zaradi lastne tehnične, samoupravne in drugih neorganiziranosti, ne bo rešil sam. Predvsem bo potrebna pomoč republiškega rezervnega sklada, občinskih skladov in drugih virov. Jasno pa je, da v IMV ne bodo smeli samo čakati na pritekanje denarja, s katerim naj bi mašili luknje v svoji denarni malhi. Začeli so izvajati vrsto ukrepov, s katerimi naj bi predvsem zmanjšali uvoz reprodukcijskega materiala, ki še vedno zavzemajo precejšen delež v R4. To pa bodo dosegli s tem, da bodo delno povečali proizvodnjo, v minimalnem obsegu uresničili investicije in instalirali opremo, kije sicer že kupljena, a je doslej niso izkoriščali. Slejkoprej pa ostaja ena izmed temeljnih usmeritev IMV izvoz, kjer so. v preteklem obdobju že dosegli nekaj uspehov. Tu je direktor IMV Marijan Simič omenil predvsem prikolice, ki je še vedno zelo zanimiv za evropski trg, kjer le - te zavzemajo 10 do 12 odstotkov celotne prodaje, posebej velik kapital pa je lastna prodajna mreža, ki bi jo kazalo v bodoče bolj izkoristiti. Da so v IMV le nekaj dosegli s sanacijskimi ukrepi, priča že podatek, da so Francozi ukinili dodatno kontrolo R4, ki so namenjene za tuji trg. J. SIMClC 0 cenah za uteho A uteha ni velika, če cene primerjamo z življenjskimi stroški Sodeč po podatkih o cenah na drobno za petdeset stvari, so bili Novomeščani avgusta precej na boljšem kot ljudje v Kopru, Ljubljani ali Mariboru. Petkrat so bile novomeške cene dokaj izenačene z drugimi, približno enako vsoto je bilo v vseh štirih mestih treba odšteti za črni kruh, tri vrste mesa in jedilno olje. Dražja ko drugod sta bila" v Novem mestu fižol v zrnju in posteljno platno, na drugem mestu pa so bile novomeške cene za devet stvari: krompir, jajca, pšenično moko, testenine, ženske čevlje, električni štedilnik, emajliran lonec, cement. Kar devetnajstkrat je bilo treba v dolenjskem središču odšteti le malce več kot v tem ali onem mestu, kjer so bile stvari najcenejše (naj omenimo le riž, solato, špinačo, orehova jedrca, vino, pivo, spalnico, kavč, 60-vatno žarnico, zidno opeko, lignit in vstopnico za kino). V petnajstih primerih pa so Novomeščani odšteli najmanj. Kot že tolikokrat ob takihle pregledih cen naj tudi tokrat zapišemo: vse lepo in prav, da so novomeške cene (v primerjavi z drugimi) v poprečju bolj pri dnu, a v veliko uteho nam te cene ne morejo biti, ■ če jih primerjamo s siceršnjim porastom življenjskih stroškov. Devizni zobotrebci Dobrodošel je vsak izvoz Leseni zobotrebci gredo dobro v prodajo in tudi onkraj meje so cenjeni. Zato kmetijska zadruga v Žužemberku oziroma njena naslednica TZO novomeške zadruge ,,Krka“ spodbuja izdelovanje zobotrebcev. Franc Gerden, direktor žužemberške TZO, pravi, da gre pri tem za dvojno korist: kmetje lahko dodatno zaslužijo, zadruga pa s prodajo zobotrebcev na tujem trgu ustvarja prepotrebne devize. Ta n.e preveč kmetijska dejavnost poteka na podlagi dohodkovnih odnosov med izdelovalci zobotrebcev in zadrugo. Med drugim to pomeni, da imajo zobotrebčarji že vnaprej zagotovljeno prodajo svojih izdelkov. Trenutno je v zadružnem skladišču v Zužmberku večja količina zobotrebcev, ki čakajo na prodajo. Franc Gerden zatrjuje, daje prodaja nekoliko zastala zaradi neenotnega nastopa prodajnih organizacij na tržišču. Kaže, da tega problema poslej ne bo več, saj so se v okviru sozda KIT dogovorili, da bodo zadruge pri takih zadevah v prihodnje skupaj nastopale. Tako bodo tudi suhokranjski zobotrebci šli po svetu, tudi v tujino, po poti, ki bo izbrana sporazumno z" odkupno-prodajno mrežo v Velikih Laščah. Slednja ima s plasmaji suhe robe, še posebej pa z zobotrebci, dolgoletno tradicijo in bogate izkušnje. I.Z. EN HRIBČEK BOM KUPIL.. Ureja: Tit Doberšek Triletni jubilej naše rubrike 21. septembra 1978 smo začeli objavljati članke z nasveti in s problematiko iz področja nege in oskrbe vinogradnikov in vina v kleti. Na prošnjo Društva vinogradnikov Dolenjske je vinogradnikom ustreglo uredništvo Dolenjskega lista s tem, da že tri leta daje na voljo del tretje strani lista za potrebna navodila iz široke panoge te zelo priljubljene in donosne veje narodnega gospodarstva. V tem času sem si kot urednik rubrike prizadeval, da sem po svojih močeh in znanju sproti opozarjal vinogradnike na tekoča dela in na občo problematiko iz te strokovno zahtevne stroke. Koliko sem pri tem uspel, naj ob triletnem jubileju presodijo bralci rubrike, katere prosim, da o tem pišejo uredništu Dolenjskega lista. Presoja (anketa) o vinogradniški rubriki o kateri naj pišejo bralci rubrike, bi po sodbi urednika te rubrike morala odgovoriti na naslednja vprašanja: 1. Kakšna je ocena dosedanjega (triletnega) pisanja strokovnih ne želi spletati slave, ampak le ugotoviti korisnost, dosedanjega pisanja. Od vseh in informativnih člankov s področja vinogradništva in kletarstva. Če je kdo v minulih treh letih našel v teh nasvetih vsaj en zase uporabljiv nauk ali nasvet, naj mu ne bo žal denarja za pošto in naj obvesti uredništvo Dolenjskega lista, da mu je nasvet v vinogradniški rubriki koristil. Uredništvo rubrike si s tem ne želi spletati slave, ampak le ugotoviti korist, dosedanjega pisanja. Od vseh pokrajinskih listov v Sloveniji ima namreč le Dolenjski Ust posebno rubriko iz vinogradništva. Zato želimo vedeti, koliko je s to rubriko ustreženo bralcem vinogradnikom. 2. Bralci naj povedo, aU naj rubrika „En hribček bom kupil” ob.stoji še naprej. Če sodijo, da ta naslov rubrike ne ustreza, naj predlagajo drug naslov. Urednik rubrike meni, da bi bilo škoda rubriko opustiti in se s tem odreči poslanstvu pisane besede. Kot je lepo napisal glavni urednik Dolenjskega Usta v letošnji 41. številki naše rubrike, je znanje moč in luč napredka, ki, uporabljena v praksi, prinaša večjo ali manjšo korist. Vinogradniki te pisane pomoči ne smemo zapraviti. 3. Urednik rubrike pogreša sodelovanja bralcev. Strokovno pomoč so uredniku dali le strokovnjaki Vinske kleti iz MetUke, za kar sy jim ob triletnem jubileju lepo zahvaljuje. Pogreša pa sodelovanja strokovnjakov iz drugih delovnih organizacij tega območja in sodelovanja praktikantov - vinogradnikov in kletarjev. Prav tako želi zvedeti za želje bralcev, ki naj ob tej priliki povedo, o čem bi želeli brati. Bralci naj bi sproti opozarjali na problematiko in potrebe prakse med letom v času del v vinogradu in kleti. Samoinciativno pisanje iz stroke; ki naj bi bilo vedno aktualno, je brez podpore strokovnjakov, praktikov in bralcev težko delo. Zato se kot urednik rubrike opravičujem bralcem, če s pisanjem nisem bil vedno na tekočem in če sem se tu in tam ponavljal. Sodim namreč, da je bolje, če o kakem problemu pišem večkrat, kot pa da vinogradniki važno delo opustijo ali pa ga opravijo nepravilno. Ob koncu naj opozorim, daje nasvete iz rubrike treba upoštevati in se po njih ravnati. Tisti vinogradniki, ki še vedno mislijo, da so pisanje in nasveti eno, praksa in delo pa drugo, so v VeUki zmoti..Vinogradnik, ki ni dostopen za noben pameten pisan nasvet, je slab vinogradnik, dosega slab pridelek in ima slabo vino. Vsako strokovno pisano navodilo je bilo preizkušeno v praksi, saj si strokovnih nasvetov ni mogoče izmišljevati, kot na primer v povestih in romanih. Načelno odklanjati pisane nasvete samo zato, ker so pisani, je gotovo nesmisel. Urednik rubrik TIT DOBERŠEK OBVESTILO V prihodnjih prispevkih bo objavljena snov, ki jo je Društvo 'vinogradnikov Dolenjske obravnavalo nS seji upravnega odbora 17. oktobra. Bralce že sedaj v zvezi s to snovjo prosimo za mnenje o bodočih praznovanjih tedna dolenjskega cvička, ker so mnogi mnenja, da je tu treba nekaj spremeniti, vendar prireditve ne kaže opustiti, saj ima nesporen gospodarski pomen. DT Inž. M. L. " HMBH Vsakdanja skrb Ob tednu varstva pred požarom: številne akcije Teden varstva pred požarom letos poteka od 19. do 25. oktobra 1981 kot akcija z geslom ..Varnost pred požarom — naša vsakdanja skrb." Akcijo tedna požarne varnosti vodijo posebni odbori, ki so formirani na ravni republike in občin, sestavljeni pa so iz predstavnikov gasilskih, samoupravnih in upravnih organov ter organizacij. Gasilska zveza Slovenije sodeluje pri sestavi informacij za predstavnike javnih občil, za TV—oddajo in pri pisanju prispevkov za javna občila. Za redne jutranje oddaje pripravlja kratka požarnovarnostna napotila. Pripravila je okvirni program dela in delovanja pionirskih društev ,,Mladi gasilec" na osnovnih šolah in objavila tekmovalne kriterije. Izdelala bo brošuro, namenjeno delu ženskega članstva v gasilskih vrstah in usposabljanju žensk v okviru hišnih svetov in gospodinjstev. V tednu varstva pred požarom bodo Poklicna gasilska enota. Industrijska gasilska društva in gasilska društva po naseljih organizirali in manifestirali vaje za občane in mladino. Odprli bodo svoja orodišča za organiziran ogled šolske mladine, pripravili priložnostna predavanja tej mladini, po možnosti pa uredili tudi izložbe s protipožarno tematiko. Občinska gasilska zveza je kot običajno tudi letos poslala vsem osnovnim šolam razpis za pisanje nalog v tednu varstva pred požarom na temo: ..Varnost pred požarom — naša vsakdanja skrb". Najboljše naloge teh piscev bodo nagrajene. V tednu varstva pred požarom bodo gasilska društva formirala komisije za pregled prostorov na svojem območju, ki so nevarni za požar. Ob zaključku tedna varstva pred požarom bo občinska gasilska zveza v nedeljo, 25. oktobra ob 9. uri pred Zavodom za požarno varnost (gasilski dom v Ločni) pripravila krajši kulturni program z razglasitvijo rezultatov tekmovanja 10. „avto rally-ja 1981", podelitvijo priznanj, pokalov in značk. Poklicna gasilska enota bo izvedla vajo z razpoložljivo gasilsko opremo za vse krajane. SIS za varstvo pred požarom Komisija za IPD Le z več dela... (Nadaljevanje s 1. strani) pravljalci raznih tem spoznavale našo prakso in stališča. Delegati so tako obiskali Iskro v Semiču, Kmetijsko zadrugo Metlika, Trimo v Trebnjem ter v Novem mestu štiri največje kolektive: Novoles, Novo-teks, tovarno Krka in IMV. Na poznopopoldanski drugi plenarni seji so vodje posameznih skupin poročali o obiskih v delovnih organizacijah, sprejeti pa so bili tudi sklepi 9. srečanja samoupravljalcev. Omeniti velja še pozdravno pismo, poslano predsedstvu SFRJ in predsedstvu Zveze sindikatov Jugoslavije, ter tovariški večer na Otočcu. Glede organizacije srečanja, ki je bik) letos zavoljo splošnega varčevanja v enem dobrem dnevu končano, medtem ko so bila prejšnja srečanja tridnevna, ni bilo slišati pripomb. Novomeščani so se spet izkazali kot sposobni organizatorji. RIA BACER Ne dojemajo še resnosti Stabilizacijski dogovori z napako — Za dosego boljših rezultatov potrebna predvsem večja disciplina FAKULTETA V NOVEM MESTU — V ponedeljek, 19. oktobra, je dekan fakultete za strojništvo dr. Viktor Prosenc podelil indekse 31 slušateljem prvega rednega oddelka strojne fakulte,te za študente iz Dolenjske in Posavja. Svečanemu pričetku študija so prisostvovali številni družbenopolitični delavci Dolenjske in Posavja ter predstavniki dolenjskega združenega dela. O pomembnosti vzgoje strokovnjakov doma je govoril Boris Gabrič. (Foto: Janez Pavlin) Kjer je bil v proizvodnji in organizaciji dela od vsega začetka vpeljan red (tako je na primer v tozdu ZKGP .Prašičereja"), dosegajo dobre (proizvodne oz. delovne) rezultate; kjer pa reda iiidiscipiine ni -bilo, še vedno ni zadovoljivih uspehov. To je ena izmed ugotovitev predstavnikov občinskega vodstva ZK Kočevje, ki so sodelovali na sestankih osnovnih organizacij ZK, na katerih so razpravljali o stabilizacijskih prizadevanjih v kolektivih. Značilnost prvih sestankov je bila tudi, da je bila v več primerih slaba udeležba. V zdravstvenem domu ob prvem sklicu niso bili sklepčni, v delavski univerzi so dosegli sklepčnost tako, da so člane klicali še po Ekonomistom gre večja veljava Ekonomisti morajo biti danes bolj družbeno angažirani — to je bila osnovna misel izredne skupščine Društva ekonomistov Dolenjske — Družba to pričakuje! 13. oktobra je bila v Novem mestu sklicana izredna skupščina Društva ekonomistov Dolenjske, ki naj bi po dveletnem premoru pomenila oživitev dela. Dobro zastavljeni delovni program veliko telefonih. Na osnovni šoli, v tozdih Gozdnega gospodarstva (razen tozda gojitveno lovišče) in še kje pa je bila., udeležba slaba. V tozdih GG so sprejemali pre-splošne sklepe. Nič niso sklepali o zaključkih skupine CK ZKS, ki je bila letos pri njih na obisku. Ugotovili so, da proizvajajo slabšo kvaliteto lesa, ker so delavci nagrajevani po količini in ne tudi kakovosti. V tozdu Mesarija se še premalo zavedajo resnosti položaja, v katerem je naše gospodarstvo. V tozdu Tran-sport-gradnje je bila udeležba velika, sprejeli pa so več ukrepov, da bodo dosegli plan. Po prvih hitrih ocenah — poročil z večine sestankov še ni — se v gospodarstvu premalo zavedajo resnosti sedanjega položaja, še manj pa se zavedajo resnosti v negospodarstvu. Značilnost za negospodarstvo je tudi, da povsod zelo tožijo o nizkih osebnih dohodkih. J. PRIMC obeta. Kljub temu da je ekonomistov v štirih dolenjskih občinah vsako leto Posavje opozarja Bo Posavce novi zakon o delegatskih okoliših še bolj prizadel? — Jutri posvet Jutri dopoldne bo v Krškem posvet, ki ga prireja medobčinski svet SZDL za Posavje. Posavci že leta opozatjajo, da v delegatskih skupščinah za zbor združenega dela republiške skupščine niso ustrezno zastopani. Se več: skupine, kjer se sestajajo delegati, zajemajo tako veliko območje, da je že resno ogroženo delo delegatov. Ob pripravi novega osnutka zakona pa opažajo, da utegne biti poslej še slabše. Za gospodarstvo naj bi občine Brežice, Krško in Sevnica imele sicer vsaka po enega delegata, pri prosvetno-kulturnem področju pa naj bi posavsko regijo celo razdružili od novomeške in jo pridružili Celju!? Enako naj bi bilo s socialno zdravstvenim področjem (doslej Krško — Novo mesto). Ostale skupine delegatov naj bi ostale po starem, oziroma enako daleč, skratka težko, če ne za raven odločanja kar nesprejemljivo. Na posvetu se nameravajo domeniti za skupno akcijo. , Če so ob analizah dela delegatske republiške skupščine že ugotavljali, da je treba postaviti bolj življenjsko sestavljene skupine delegatov, kjer ljudje ne bi zamujali domala celega dne za vožnje, bi morali takšne razloge vendarle že upoštevati. V tem ni prav nič regijskega zapiranja, češ da bi morali vse imeti doma. Posavčani kratkomalo želijo boljše okvire za delo. A. ŽELEZNIK 70 let Severina Šalija Severin Šali je sin Suhe Krajine iz vasi Podlisec pri Dobrniču. Tu je dne 22. oktobra zagledal luč sveta. Zanj je skrbela krušna mati, ki seje spominja v pesmi in jo vprašuje: ,,.. . bereš moje knjige, belih pisem liste? “ Osnovno šolo je obiskoval v Trebnjem, nakar ga je življenje potegnilo čez meje slovenske zemlje: nižjo gimnazijo je končal v Varaždinu; v Nišu in Zaječaru je odslužil vojaščino; preživel je ,ekaj let v Šibeniku kot delavec v tiskarni, kot pristaniški nakladalec v Splitu in nazadnje kot zidar v Karlovcu. Kruta in pretrda pot osamelega mladega človeka, v katerem je gorela pesniška beseda ob knjigi, ki ga je vsepovsod zvesto spremljala. Proti koncu leta 1934 sc mu je končno odprla pot v Slovenijo Ljubljano. Tu sc je najprej preživi) s priložnostnimi zaslužki in nazad- Ljubljano je najprej preživljal nje le prišel v pisarno špedicijskega podjetja. Gospodar mu je bil Srečko Grom, znani planinec, fotograf in zbiralec mahovnic z najpopolnejško zbirko v Jugoslaviji. Presenečen je bil, ko je čez čas zvedej, da je njegov pisar - pesnik! Takoj mu je nudil svojo pomoč, da je prišel do dela s kpjigo. Najprej je bil prodajalec v knjigarni, od tu se mu je odprla več, je bila aktivnost v stanovskem društvu vsako leto slabša in zadnji dve leti je društvo obstajalo le še na papirju. Glede na resnost današnjega stanja v gospodarstvu in v družbi nasploh motajo ekonomisti ob večji družbeni aktivnosti imeti večji vpliv na razne odločitve, zlasti glede naložb. Izredne skupščine se je udeležilo okrog 100 ekonomistov in ljudi, ki se ukvarjajo na Dolenjskem z gospodarsko problematiko, kot gost pa je bil navzoč tudi Edo Klanjšek, predsednik Zveze ekonomistov Slovenije. Skupščina je sprejela delovni program s točno določenimi nalogami, delo pa se bo odvijalo v glavnem po sekcijah. Predvideno je, naj bi vsak član postal član ene od štirih sekcij. Po potrebi bodo število sekcij še razširili. V dokaj živahni razpravi so menili, da bi moralo društvo s svojimi člani zlasti tesno sodelovati z razis-> kovalno dejavnostjo in Socialistično zvezo, seveda pa tudi z Društvom računovodskih in finančnih delavcev Dolenjske, kakor je bilo že pred leti. Izvolili so upravni odbor, vodje sekcij po občinah in poverjenike društva v vseh večjih delovnih organizacijah. • Želeti je le, da bi leto obsorej lahko preštevali uspehe in da bi društvo z malo manj kot 300 člani res postalo središče in mesto za oblikovanje strokovnih stališč do vsega dogajanja v gospodarstvu. R. BACER SREČANJE V MURSKI SOBOTI Letošnja proslava dneva OZN in srečanje članov klubov OZN Slovenije bosta v Murski Soboti. V dveh dnevih 23. in 24. oktobra se bo zvrstilo več prireditev, razstav in sfečanj, osrednja proslava pa bo v telovadnici Centra srednjih šol v soboto, 24. oktobra, ob 11. uri KOČEVSKI GASILCI TRETJI V nedeljo, 11. oktobra, je GD Kočevje pripravilo društveno tekmovanje gasilskih društev. Tekmovanja so se udeležile ekipe, Škofje Loke, Žabnice, Rudnika, & ke vasi in iz Kočevja. Najboljša je bila ekipa GD Sora, domačini pa so zasedli tretje mesto. V. D. Obresti varčevalcem prenizke Cena Kapitala naj ne bo socialna podpora slabim gospodarjem — Več za stanovanjsko gradnjo - Oživeti spet prodajo za devize - Pripombe iz Ribnice na bančni načrt Po sedanjem predlogu srednjeročnega načrta do leta 1985 bodo sredstva Ljubljanske banke-Gospodarske banke naraščala za 15 odstotkov vsako leto (medtem ko so doslej za 30 in več odstotkov na leto). Zbrana sredstva naj bi uporabili tako: 40 odstotkov za kratkoročna posojila, 35 odstotkov za investicijska posojila, 20 odstotkov pa nqj bi združevali za gradnjo stanovanj v Komunalno—stanovanjski banki. Značilnost nove bančne politike bo, da bo moral investitor vnaprej varčevati, ker bo le potem lahko dobil posojilo. Pri posojilih bodo imele prednost naložbe v kmetijstvo, energetiko, izvoz, varstvo okolja, večjo produktivnost, prestruktuiranje gospodarstva - skratka vse tisto, kar je zapisano tudi v vseh ostalih republiških planskih oz. usmeritvenih dokumentih. Sredstva stanovanjsko komunalne banke bodo naraščala po 17 odstotni stopnji letno. Tudi tu se bo lastna udeležba pri najemanju posojil povečevala. Ukinjena bodo tudi posojila za gradnjo za trg. Obresti za najeta posojila bodo zaradi inflacije po pe- tih letih zvišanje za 12,5 odstotka in po 10 letih spet za 12,5 odstotka. V ribniški občini so v dosedanji razpravi na te predloge že dali nekaj pripomb. Menili so, da so obresti za varčevani denar občutno prenizke in da se zato občanom dinarjev ne splača varčevati, pač pa devize. Cena kapitala naj bo stvarna, ne pa da bo posojilo socialna podpora. Višja obrestna mera za posojila pa bi vplivala tudi, da gospodarstvo ne bi imelo prekomernih zalog materiala in izdelkov. Za stanovanjsko gradnjo naj bi iz gospodarske banke izločali na leto po 30 in ne 20 odstotkov skupnih sredstev. Spet je treba omogočiti nakupe za devize s popustom, ker bo tako pridobila skupnost več deviz, ki se zdaj stekajo v zasebne žepe. Opozorjeno pa je bilo tudi, da je treba amortizacijo obračunavati v stvarni višini. Zdaj jo le tam, kjer poleg redne amortizacije obračunavajo še pospešeno. Na srečo to poč* no v veliki večini ribniških delovnih organizacij. Kjer tega ne delajo, tam izkazujejo višji dohodek in zato lahko obračunavajo vii§e osebne dohodke, kar pomeni, da „zajedajo“ že svojo tovarno in stroje. J. PRIMC POPRAVEK Tiskarski škrat je v sestavku „V naselbini bakrene dobe”, objavljeni v Prilogi Dolenjskega lista št. 41, je nekaj besed prikrojil po svoje. Tako namesto Narodni muzej zapisal Narodopisni (3. odstavek), namesto Drulovka pri Kranju (8. odstavek) pa je zapisal Drulovka pri Krškem. SEVNICA: S POŽARNO VARNOSTJO V SLEHERNO DOMAČIJO Ob tednu požarne varnosti bo v soboto, 24. oktobra, ob 8. uri pred sevniško Lisco demonstracija dela civilne zaščite. Predvidoma ob 11. uri bo pri tamkajšnji bencinski črpalki zanimiv prikaz gašenja s posebnim gasilskim vozilom za gašenje s prahom. Najpomembnejšo akcijo, s katero bodo v naslednjih mesecih segli v sleherno gospodinjstvo na območju sevniške občine, bodo v tednu požarne varnosti samo začeli. Nared so letaki o požarnih nevarnostih v gospodinjstvih, kamor bodo ekipe gasilcev vpisali vse zatečene pomanjkljivosti ob pregledu podstrešij, dimnikov, plinskih jeklenk ipd. Številne aktivnosti pripravljajo prostovoljna gasilska društva na terenu po osnovnih šolah bodo obrambni dnevi. V sodelovanju s strokovnjaki krške jedrske elektrarne se bodo seznanili s predvidenimi ukrepi ob namišljeni katastrofi. PETER LEVSTIK NAČELNIK INŠPEKCIJE Petra Levstika, inženirja agronomije iz Ribnice, so na zadnji seji občinske skupščine Kočevje imenovali za načelnika oddelka medobčinskih inšpekcijskih služb, ki delujejo za območje občin Kočevje in Ribnica. Peter Levstik je bil doslej zaposlen v upravi občinske skupščine Ribnica. Izvoljen je tudi za člana izvršnega sveta občine Kočevje. STAROST JE LAHKO LEPA Na osnovni šoli v Bršjjinu je bilo zadqjo soboto tradicionalno srečanje starostnikov krajevne skupnosti Bučna vas in Bršljin, ki sta ga pripravila skupnost socialnega skrbstva v sodelovanju s krajevno skupnostjo in krajevni odbor Rdečega križa. Srečanja se je udeležio skoraj 100 krajanov, starejših od 70 let, za katere so pionirji ,,XII. SNOUB“ in gojenci glasbene šole „Marjana Kozine” pripravili kulturni program. O preteklih desetletjih in o položaju starostnikov danes je zbranim govoril odvetnik Josip Bučar. Na koncu so se s skromnim darilom spomnili tudi najstarejših krajanov, 93-letnega Franca Skubica z Daljnega vrha in 89-letne Rozalije Žunac iz Bršljina. Za veseli del srečanja sta poskrbela Henčkova fanta. SPET TISKARSKI ŠKRAT V zadnji številki Dolenjskega lista je v poročilu ..Premalo evidentiranih”, objavljenem na četrti strani, tiskarski 3orat dvakrat izpustil po eno številko: rok za evidentiranje .podaljšani) je 25. (in ne 2.) oktober; v občini Kočevje pa je evidentiranih letos 777 (in ne 77) možnih kandidatov, in sicer 415 za možne delegate v zbore skupščin SIS in' 362 za zbore občinske skupščine. (Slednji dve številki sta bili celo izpuščeni, sicer bi se že iz njiju videlo, da ne gre za 77, ampak za 777 evidentiranih). pot k delu v založbi, kjer nastaja knjiga. Začel je z lektorstvom — pripravljanjem rokopisov za tiskarno, nato je bil knjižni svetovalec, zatem urednik knjižnega založniškega glasila, urednik knjižne zbirke in tudi sourednik leposlovne revije Dom in svet. To je bil v letih 1938 do 1945 v tedaj vodilnem tiskarsko -založniškem podjetju Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani (danes Ljudska pravica). Šele sedaj je lahko razpel svoja pesniška krila. Pesmi je objavljal v revjjah Mladika, Dejanje, Dom in svet in še kje. Izbral je najboljše in jih izdal v dveh knjigah: Slap tišine (1940) in Sreča vanja s smrtjo (1943). Pri tem delu s kpjigo pa je spoznaval tudi potrebe in želje bralcev po dobri knjigi iz tujega sveta. Začel je prevajati in ob tem se je v njem rodila želja, da bi kar največ in najboljšega, kar so napisali tuji pisatelji, prelil v domačo besedo. To je tudi dosegel. Kako si je samorastniško pridobil za to zahtevno prevajalsko delo potrebno znanje jezikov, nam še ni odkril. Ko se je naši domovini bližal usodni čas in so s severa in zahoda stegovali pohlepne tuje roke po naši zemlji, je v pesmi ..Vrnitev izrazil svojo zaskrbljenost z besedami: Zvečer z možmi govorim. Stari Matevž na tnalu o vojski modruje. Fantje po mejah stojijo na straži. Utrujene matere tožno vprašujejo: kdo nas sovraži? In v viharnem času boja za svobodo je našel tudi on pravo pot, ki mu jo je narekovala ljubezen do naše zemlje in naše besede: ostal je rodu zvest in napisal tretjo knjigo - Spev rodni zemlji (1944). V prvi jeseni naše svodobe se je vrnil na Dolenjsko, se naselil v No-' vem mestu in scela posvetil svoie J ustvarjalno pero prevajanju. Ne bomo grešili, če temu njegovemu kulturno zelo pomembnemu delu odmerimo prostor v prvih vrstah tistih, ki so se že pred njim (Oton Zupančič, Vladimir Levstik, Anton Debelak in drugi), prizadevali približati našemu bralcu - odraslim in mladini - najboljša dela iz svetovnega slovstva. Naj navedemo le nekaj imen in naslovov (ne vseh!) najbolj znanih prevodov. Iz ruščine: F. M. Dostojevski (Fbnižani in razžaljeni, Bedni ljudje.), Maksim Gorki - (trilogija: Detipjstvo - Moje univerze •— Med ljudmi), 1. S. Turgenjev, Mamim Sibirjakov, VI. Korolcnko, A. K. Vinogradov (Tri barve časov I - II) ... in tudi Leva Nikolajeviča Tolstoja trilogijo Otroštvo - Detstvo -Mladost ter Kreutzerjcvo sonato. Ob tem pa so še prevodi iz češkega, slovaškega in poljskega jezika, nekaj del iz nemščine in prevod iz francoščine (Andre Gide) ter znameniti M. Cervantesov Don Kihot, roman v' štirih knjigah, ki jih je priredil za odraslo mladino v eni knjigi. Večji del Sa lijev ih prevodov pa zajemajo dela naših bratskih literatur. 1 u so novele in povesti — romani Iva Andrica (Poti in mostovi, Travniška kronika) in še B. Čopiča, A. Cesar ca, Mihajla Laliča (Lctej-ska gora). S. Matavuliu. Sv. Rankovi-ča (Gorski car), A. Se no c (Diogencs in Varuj sc senjske roke), Grigora Viteza .1. Imva fmalredonščina) itn. itd. Ob natisu prevoda je rad napisal še spremno besedo o pisatelju in njegovem delu, kar je bralcu vedno dobrodošlo. Našteli smo prevode romanov, povesti in povestic, a med Šalijevimi prevodi je tudi poezga, tj. vezane besede, kar terja od prevajalca še posebno odgovornost. Tu je prevod VL Nazorja ..Sončnih ditirambov”, znamenita pesnitev Ivana Gorana „Jama“, pesemi Desanke Maksimovič, Branka Radičeviča, Kulcnoviča in drugih. Vehk del teh prevodov je raztresen po revijah. . Ob tako obsežnem prevajalskem delu pa še vedno zazveni v njem tudi pesniška žilica, v prvi vrsti za bralce Cicibana, Pionirja, Pionirskega lista, a tudi za mesečnike Rodna gruda (izseljenci!), Borec, Sodobnost idr. Napisal je tudi nekaj otroških igric (Bajka iz Gorjancev), scenarij za film in še to in ono. Ob vsem prevajalskem delu - v zadnjem desetletju tudi uredniškem v založbi Mlad inska knjiga v Ljubljani - je bil vnet novomeški prosvetni delavec, nad deset let tudi član mestnega ljudskega odbora in predsednik odseka za prosveto. V tem času je skrbel za gledališko življenje v Novem mestu, ustanovljena je bila tudi Mestna galerija za razstave in s stalno zbirko domačih slikarjev (Ivan Germ, Božidar Jakac), ustanovljena je bila študijska knjižnica „Mi-rana Jarca”, javna ktgižnica pa je bila razširjena in povezana s knjižni- cami v širšem okolišu. Pred mestno hišo sta bila postavljena doprsna ! kipa Janeza Trdine in Ketteja ter z okoljem ubrano oblikovana fontana z verzi Kettejeve pesmi „Na trgu”. Novo mesto je tačas dobilo tudi svoje mesto v okviru slovenskega založništva: ustanovljena je bila Dolenska založba s sodobno urejeno knjigarno. Tako se je oživila tradicija: tiskar Janez Krajec je že v drugi polovici pretekL stoletja imel tu tiskarno z založbo in knjigarno, kar je ok. 1920 zamrlo. Založba je delovala dobro desetletje in izdala 20 krjjjg, med njimi dela Janeza Trdine, Fr. Bevka, Alojza Gradnika in tudi Uke Vaštetove — Novo-meščanke roman o Janezu Trdini Novo mesto seje oddolžilo kalijevemu zavzetemu javnemu prosvetnemu delu s podelitvijo Trdinove nagrade (1954). Za pesniške zbirke, ki smo jih navedli, pa je prejel dve nagradi mesu Ljubljane (1940 in 1943) ter tik pred okupacijo tudi banovinsko nagrado. Ko stopa naš jubilant v novo desetletje, smo prepričani, da njegova ljubezen do knjigo in prosvetnega dela ne bo zasUla. Se nadalje bo zajemal in dajal bralcem izbrana dela iz širokega zaklada svoje razgledanosti in bogatih izkušenj in sposobnosti Naj ga tudi v bodoče ne zapusti njegova dolenjska šegavost in delovna zagnanost! BOGOMIL GERLANC kultura in izobra- ževanje Srečajmo se, borci»Pečkovega bataljona” Poziv borca tovarišem V nekaj strani dolgem in na gosto tipkanem pismu nam bralec Franc Ferbežar, ki že dlje časa živi v Skopju, sporoča, da z zanimanjem prebira zapise, ki govore o slavnih časih NOB. S Posebnim zanimanjem je prebral zapis o tem, kako je municija iz italijanskih skladišč prišla v kočevske gozdove k partizanskim enotam, saj so borci „Pečkovega bataljona", med katerimi je bil tudi on, municijo skrili v gozdu in jo spomladi 1944 izkopali, žal pa o tem ni bilo nič zapisanega. Ob obujanju spominov na znane in manj znane dogodke iz partizanskih časov se Franc Ferbežar večkrat spomni tovarišev iz Pečkovega bataljona. Prišel je do zamisli, da bi bilo dobro, če tri se borci te enote v letošnjem jubilejnem letu srečali. Predlaga tovariško srečanje v Poljanah, kjer so doživeli tudi največ skupnega. Kot se spominja, so bili v enoti tile borci: Stane Peček, po katerem je enota dobila -ime, Alojz Jelen iz Ljubljane, Korel Gotlih iz Celja, Jože Bučar z Laz, Ludvik Lavrin z Laz, Giuseppe Boin iz Vedelage, Edi Knaflič iz Srebrnič, Jože Strniša iz Dolenjskih Toplic, Korel Pe-čaver iz Podhoste, Nace Blatnik iz Podhoste, Jože Samida iz Bu-šinc, Jože Kren iz Drganjih Sel, Jože Počrvina iz Rumanje vasi, Vinko Mihelčič iz Šmihela, Stanko in Ivan Smrekar iz Jurke vasi, Janez Zupančič iz Kočevskih Poljan, pokojni Franc Potočar iz Potočne vasi. FRANC FERBEŽAR Skopje 3BJ< Jani Lukrovski 2/56 odmevi O DELU NOVOMEŠKIH ŠTUDENTOV 9. oktobra je bila sklicana skupščina Kluba novomeških študentov, vendar je bila zaradi nesklepčnosti preložena na 29. oktober. Študentje o kljub temu pregledali in ocenili delo KNŠ v preteklem letu. Izvršilnim organom ni uspelo k delu pritegniti večjega števila študentov, čeprav se je predsednik kluba za to še posebej prizadeval. Klub je postavil oglasno desko v avli Študijske knjižnice. V sredo smo se novomeški študentje sestali v Ljubljani. Dogovorili smo se za organizacijo spoznavnega večera in skupščine KNŠ. Sprejeli smo poročilo o delu organov občinske konference OK ZSMS Novo mesto in izvolili delegata za OK ZSMS. Klub je prizadevnim članom, ki jih gledališka dejavnost zanima, plačal polovico vrednosti karte za gledališki abonma. IGOR LUKŠIČ POD STORŽIČEM Brežiško planinsko društvo je organiziralo dvodnevni izlet na Storžič. Udeležili smo se ga tudi učenci osnovnih šol iz Brežic, Globokega in Artič. Vreme nam je ponagajalo in gosta megla nam je preprečila, da bi se povzpeli na vrh. Kljub temu smo se veseli vračali domov. MATEJA BOGOVIČ OŠ Artiče Po svoji volji na robu Nekaj misli o romskem vprašanju, porojenih ob branju prispevka v Prilogi Dolenjskega lista — Nujna prevzgoja Ob branju članka o romskem vprašanju v Prilogi Dolenjskega lista se mi je utrnilo nekaj misli, ki jih želim zapisati. Predvsem opažam, da kljub široki in vsestranski pomoči Romom in navkljub vsem naporom, da bi jih enakopravno vključili v življenje, nismo kaj dosti dosegli, pa se sprašujem, ali morda ne dajemo vso pomoč v neprave roke. Mislim tudi, da problem Romov ni samo dolenjski problem, temveč naj ga rešuje širša skupnost. Predvsem pa bi morali več narediti pri prevzgoji Romov. Obstoj v življenju nam zagotavlja delo in ustvarjalnost. Ne morem si zamisliti življenje brez dela, saj je vanj vsak zdrav človek ža Po naravi usmerjen. Kdor hoče živeti le na račun tujega dela, ta se sam izločuje iz družbe. Zato je prav žalostno prebrati in poslušati očitke krajanov zaradi škode, ki jim jo delaljo Romi. Naša družba se hitro razvija, zahteva soudeležbo vseh ljudi, zato tisti, kj se v skupno ustvarjanje Veliki Kamen je majhna vas, košček tistega dela Kozjanskega in krške občine, ki ima za sabo ponosen del zgodovine - težkega in junaškega boja v NOB. Toda ne Pišemo zavoljo zgodovinskih dejstev^ marveč zaradi današnjega in jutrišnjega dne, ki ga želi tudi naš kraj ustvariti boljšega. Žal pa je že tako, da če je volja in interes v ljudeh, se zatakne kje drugje. Prav Jato pišemo prizadeti občani* Vel. Kamna (KK SZDL Koprivnica pri Brestanici), ki že nekaj desetletij zeljno čakamo na boljšo povezavo s svetom,- na telefonske priključke. Kraj spada pod omrežje, ki ga upravlja Podjetje za ptt promet Novo mesto. Predlani smo mii po dogovoru v krajevni skupnosti posla- JESEN Septembra so se odprla šolska vrata, začela pa se je tudi jesen, ■tesen je tisti letni čas, ko morajo kmetje opraviti vrsto pomembnih del. Najbolj zanimiva ja gotovo trgatev. Vendar ni živahno le v vinogradih, temveč tudi na poljih, kjer kmetje spravljajo korenje, fižol, krompir. V sadovnjaku obirajo SBdje, v gozdu pa poje žaga, da nas Pozimi ne bo zeblo. MONIKA TERAŽ OŠ Boštanj OGLAŠUJTE V DL! Pretežno komedijski abonma V Novrfm mestu bo predvidoma gostovalo sedem gledališč, ki naj bi uprizorila devet del boljšega življenja ne vključujejo, delujejo kot nazadnjaški. Če hočemo Rome spraviti z roba naše družbe, moramo takoj začeti te ljudi prevzgajati in jim na primeren način pokazati, da so nekatere obveznosti, ki so v družbi za vse obvezne. CIRIL ZUPANClC Vevče 88 DREVES ZA TOVARIŠA TITA 00 ZSMS Dolenjske Toplice je v sodelovanju z gradbenim odborom za izgradnjo pionirskega doma 17. oktobra organizirala delovno akcijo: 88 dreves za tovariša Tita. K akciji je OO ZSMS povabila društva in 00 ZSMS v KS. Akcije se je udeležilo 28 pionirjev in mladincev iz OŠ Baza 20 in OO ZSMS Dol. Toplice. Skopali smo jame za drevesa in izravnali zemljišče. Prihodnjo soboto pa bomo posadili drevesa. IGOR LUKŠIC Gluhi za našo telefonijo Vaščani Velikega Kamna ogorčeni — Odprto pismo Združenim PTT organizacijam Slovenije — Kdo je ______________ odgovoren li vlogo, da bi tudi v naši KS, predvsem pa na Vel. Kamnu, dobili vsaj nekaj telefonskih priključkov. Zdaj ni nobenega, saj je telefon v trgovini le za trgovce. Na odgovor iz Novega mesta smo čakali več mesecev, vmes nekajkrat po njem spraševali, vendar na tako neresnost in neodgovornost res nismo računali. Po dolgem moledovanju smo vendarle dobili odgovor, da je za našo KS trenutno možno deset priključkov in naj se sami dogovorimo o uporabi te zmogljivosti. 1. 9. 1979 smo se s podpisanimi prijavami obvezali, da bomo plačali predvidene stroške in sodelovali z delovnimi akcijami. Vendar od tedaj pismenega odgovora od PTT podjetja nismo prejeli. Po večkratnem posredovanju pri referentih za telegraf in telefon v Novem mestu smo vedno dobili drugačen odgovor. Ob našem obisku so nam zagotovili priključek najpozneje 1. 8. 1980, nato so .prestavili", obljubo na 1. 9. 1980 in jo znova snedli. Tako vse do danes! Sprašujemo, kdo je pri PTT podjetju v Novem mestu odgovoren za tako neposlovno obnašanje, za tako zavlačevanje rokov, neresnost in zapostavljanje ,.navadnega" občana. Zamerimo tudi organom krške občinske skupščine, ker ne kažejo posebnega zanimanja za posodobitev telefonije pri nas, čeprav smo od občinskega središča oddaljeni 20 km. Krajevna konferenca SZDL Koprivnica pri Brestanici in podpisi prizadetih krajanov Velikega Kamna. Ves prejšnji teden so v Novem mestu vpisovali naročnike za gledališki abonma, ki ga je za novo sezono sestavila in razpisala Zveza kulturnih organizacij. Večerni abonma bo tudi tokrat razdeljen na red A in B, kar pomeni, da se bodo gostujoča gledališča v Novem mestu mudila dva dni. Popoldne bodo predstave za tako imenovani mladinstd abonma, vendar ne vsako- krat, saj je vanj uvrščen le izbor rednega abonmaja. Kot vselej do zdaj je Zveza kul- turnih organizacij pri izbiri predstav za abonma tudi tokrat upoštevala ponudbo znanih slovenskih gledališč, razgledala pa se je tudi po repertoarju tistih, ki v Novem mestu še niso gostovali. Tako se je na njenem razpisu pojavilo šest slovenskih in eno hrvaško gledališče in devet njihovih predstav. Predstave na novomeškem odru pa bodo slej ko prej le poskus tega, kar so drugod pripravili za novo gledališko sezono. Že bežen vpogled v tako pripravljen abonmajski spored pove, da se novomeškim ljubiteljem gledališča v sezoni 1981 - 82 obeta obilo zabave in smeha, ki ju bodo v časih zaostrene stabilizacije bržkone resnično potrebovali. Razvedrilni del abonmaja obsega namreč nič manj kot sedem komedij, resni pa vsega dve drami. Sicer pa si spored abonmajskih predstav poglejmo malo podrobneje! Mestno gledališče ljubljansko bo v Novem mestu predstavilo dve noviteti: jugoslovansko, ki jo predstavlja drama ..Razpotje” Dragana Tomiča, in slovensko - satirično komedijo „Na svidenje nad zvezdami" Toneta Partljiča. Slovensko ljudsko gledališče iz Celja bo gostovalo s klasičnim delom - Molierovo komedijo „Žlahtni meščan”. Stalno slovensko gledališče v Trstu bo na novomeškem odru uprizorilo dve deli tujih 2 'torjev: komedijo „Dol- NAGRADA BITEFA SLA V LJUBLJANO Nagrado Bitefa, mednarodnega gledališkega festivala v Beogradu, je dobilo (etos Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane. Izjemno priznanje, skulpturo in diplomo, si je to gledališče prislužilo z „Mašo v a-molu“, delom, ki ga je po motivih Kiševe ..Grobnice za Borisa Davido-viča" dramatiziral in režiral Ljubiša Ristič. Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane je prvo jugoslovansko gledališče, ki je dobilo tako priznanje. gonoge laži” Eduarda de Filippa in tragikomedijo „Partija remija” Daniela L. Coburna. Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice bo spored popestrilo s komedijo I. S. Turgenjeva „Mesec dni na kmetih”, Gledališče brez tretjega iz Kopra s slovensko komedijo „Piknik s tvojo ženo” Andreja Jelačina, Čufarjevo gledališče z Jesenic pa s Cankarjevo dramo „Jakob Ruda”. Abonmajski spored v tem pregledu končuje Satirično gledališče Jazavac iz Zagreba, ki bo na novomeškem odru uprizorilo komedijo „Vroča leta” Milana Grgiča. Glede na znano stanje Doma kulture, ki je potreben temeljite prenove, bodo nekatere predstave v Domu JLA. V slednjem bo tekel abonmajski spored zlasti tedaj, če bo sneg ogrozil ostrešje Doma kulture in s tem varnost obiskovalcev. I. ZORAN k NEPOGREŠLJIV ,JDODATEK“ - Šentjernejski oktet, ki gre že krepko naproti dvajesetktnici ustanovitve, je pod vodstvom umetniškega vodje Janka Avsenaka razširil svoj „železni“ spored narodnih in umetnih pesmi. Njihov zven smo imeli priložnost že večkrat slišati. Oktet veliko nastopa, največkrat zato, da s peto besedo popestri in poveliča otvoritev kulturne ali kake druge prireditve. Sporočanja s figuro Do 30. oktobra bo v krški galeriji odprta razstava slikarja Zdenka Huzjana „Huzjanova figuralika je najbolj izrazito ekspresionistično iskanje v slovenski likovni umetnosti," je strnjeno predstavil osemletni opus akademskega slikarja Zdenka Huzjana likovni kritik Pavel Mrak na petkovi otvoritvi Huzjanove razstave v krški galeriji. Huzjanove odločitve — sporočanje s figuro in njegovega občutenega doživljanja sveta, ko pred nami gradi podobo stanja, pred katerim preradi zapiramo oči - po vsej verjetnosti likovno občinstvo še ni povsem do- jelo, zanesljivo pa ne sprejelo za svojo. Vsaj tako bi lahko zaključili po slabem obisku otvoritve razstave v Krškem, ki jo je obogatil poklicni glasbenik Andrej Varl iz Ljubljane z izvedbo del za kitaro brazilskega skladatelja Hectorja Villa Lobosa. Do konca meseca se bo do zaprtja razstave Zdenka Huzjana gotovo zvrstilo še precej obiskovalcev, saj dela avtorja, ki mu je to 25. osebna razstava, sodeloval pa je tudi na številnih razstavah doma in po svetu, to nedvomno zaslužijo. Da je temu tako, potrjuje kar enajst prF znanj in nagrad, zadnji leti pa je Huzjan dobil zapovrstjo prvi nagradi na ekstemporih v Lipici in v Kopru. P. P. Na kaj opreti dolgoročni plan? Razvoj kulture smo do zdaj odmerjali z enoletnimi in petletnimi plani, medtem ko za daljša obdobja takega dokumenta nismo imeli. Slednjega so nadomeščale smernice, ki pa so mogle samo približno nakazati pot k željenim smotrom. Seveda tak „kažipot“ ni dosti vreden, še manj pa more biti zanesljiv in uporaben, če ne vsebuje razvida nalog, potrebnih sredstev in odgovornosti. Načrtovanje kulture za več desetletij naprej je postalo neodložljiva naloga, še zlasti zato, ker so izkušnje pokazale, da kratkoročni in srednjeročni plani ne omogočajo celovite kulturne politike. Medtem so se v novomeški občini že začele priprave za sestavo plana, ki naj bi določil razvoj kulture do leta 2000. Naloge, ki so jo dobili načrtovalci kulturne skupnosti, gotovo ni lahka. Iz raznih krogov je slišati, da se sestave takega dokumenta tudi nekoliko bojijo, češ da je na voljo premalo dovolj trdnih pokazateljev, na katere bi oprli plan do konca tisočletja. Dodajajo, da so jih že izkušnje pri oblikovanju planov za minulo in sedanje srednjeročno obdobje prepričale o tem, da so pravzaprav zelo majhne možnosti za uresničitev vsega napisanega in sprejetega. V stabilizacijskih razmerah še celo. To dokazuje tudi letošnje leto, za katero sta plan in izvajanje nalog v velikem razkoraku. I. Z. Kmalu »Loški potok poje 81” Revija pevsKih zborov ribniško občino bo 30. novembra V' krški galeriji so si ljubitelji likovne umetnosti z zanimanjem ogledali Huzjanove figure, ki jim avtor zavestno odvzema fizično podobnost. Jernejčeve abstrakcije Ob novi razstavi v Dolenjski galeriji v Novem mestu Minuli petek zvečer so v Dolenjski galeriji ob krajšem glasbenem nastopu mladih instrumentalistov pod okriljem Glasbene mladine Novega mesta odprli razstavo likovnih del Mladena Jernejca, mladega akademskega slikarja iz Ljubljane. Za to razstavo je gostujoči likovnik izbral dvajset letos nastalih stvaritev. Že na prvi pogled so njegove slike izrazito abstraktne, akoravno izhajajo iz opazovanja narave in njenih zakonitosti. V njih ni pripo-vednosti, kot je zapisal umetnostni zgodovinar Luka Matijevič; sleherno njegovo delo moramo gledati kot sliko, kot podobo avtorjevega slikarstva; šele takrat bomo dojeli, da je kaos, ki se kaže obiskovalcu, le iluzija, na poslikanih površinah vlada red, ki obvladuje vse sile, ujete v okviru slike. Gre za svojski poseg v prostor , ustrezen učinek pa doseže slikar z uporabo tako imenovanega monokromega platna. Razstava v Dolenjski galeriji bo odprta do 11. novembra. Duererjeve grafike Dela znamenitega nemškega mojstra spet na ogled pri nas Grafična dela znamenitega nemškega umetnika Albrechta Duererja smo na Slovenskem že imeli priložnost občudovati in pred leti se je razstava z izborom njegovih tovrstnih stvaritev za nekaj dni pomudila tudi v novomeški oziroma Dolenjski galeriji. Izbor, ki je prišel tokrat k nam po mednaroni pogodbi o kulturnem sodelovanju med NDR in Jugoslavijo, je neprimerno večji in popolnejši. Tako je moč na razstavi, ki so jo predvčerajšnjim odprli v Narodni galeriji v Ljubljani pod naslovom „Duereijeva grafika", videti kar 192 grafičnih listov tega mojstra in njegovih sodobnikov. Seveda predstavljajo jedro tega izbora Duererjeva dela, ki jih odlikuje nenavadna pronicljivost in neposrednost v izražanju, od stvaritev sodobnikov pa se razlikujejo tudi motiviki. Pevska revija „Loški potok poje 81“ bo 30. novembra, posvečena pa bo 40-letnici OF, 40-letnici vstaje, kongresu ZKJ in dnevu republike. Na njej bodo predvidoma nastopili vsi pevsKi zbori iz občine Ribnica ter po en zbor iz občin Cerknica, Grosuplje in Ljubljana— Center. V načrt dela za bližnjo zimsko sezono pa je vodstvo KUD „Ivan Vrtačnik" iz Loškega potoka vneslo še naštudiranje nove igre in gostovanje ljubljanskega gledališča. Pripravljajo tudi dokumentacijo za gradnjo novega kulturnega doma ter upajo, da bodo za 80-letnico kulturnega delovanja in 40-letnico KUD „Ivan Vrtačnik", ki jo bodo slavili leta 1984, vzidali vsaj temeljni kamen za novi kulturni dom. Vodstvo KUD ugotavlja, da je bilo delo sekcij uspešno. Dramska je na domačem odru nastopila tri krat, gostovala pa je v Krmelju in Dolenji vasi. Na potoškem odru sta gostovala skupina iz Krmelja in Šentjakobsko gledališče. Pionirska skupina je POSNELI FILM O KOSTANJEVICI Prihodnje leto bo makedonska televizija v ciklusu oddaj o znamenitih jugoslovanskih mestih paredvajala tudi film o Kostanjevici. Scenarij je napisal vsestranski kulturni delavec in organizator Lado Smrekar, ko-stanjeviški domačin, film pa so pod vodstvom urednika dr. Bla-žeta Smilevskega in v režiji ljubljanskega televizijca Petra Ovsca posneli pred kratkim. Pred tem so makedonski televizijci posneli take filme o Šibeniku, Kolašinu in Kruševcu. naštudirala ..Sneguljčico” in z njo večkrat nastopila. Uspešen je bil tudi pevski zbor, ki je skupno z dramsko-recitatorsko skupino in šolsko mladino sodeloval na vseh proslavah in na vseh dosedanjih pevskih revijah v Dolenji vasi. Zal pa še ni imel samostojnih nastopov. Konec julija je po desetih letih v prenovljenih prostorih spet začela delovati knjižnica. Za njeno ureditev so največ prispevali Inlesov tozd iz Loškega potoka, kulturna skupnost in nekateri posamezniki, kot Franc Benčina, Franc Rus ter Marica in Bogdana Košmerl. KUD je letos pripravil tudi ves program za proslavo pri Ogenjci. 15 članov KUD pa je sodelovalo pri snemanju filma „Manj strašna noč”, ki ga je snemala RTV Ljubljana. Vodstvo KUD meni, da so bili letos doseženi veliki uspehi, ki pa bi bili še večji, če bi kulturna skupnost organizirala seminarje za posamezne dejavnosti, predvsem za dramsko in pevsko. Ugotavljajo tudi, da se v društvu pojavljajo nasprotne sile, ki ne morejo biti v prid KUD, najmanj pa nalogam, ki jih ima kultura danes. ALBIN KOŠMERL UPOKOJENCI SLAVILI SVOJ PEVSKI JUBILEJ S celovečernim koncertom slovenskih umetnih pesmi j - pevski zbor društva novomeških ur -kojc”. cev minuli četrtek v novomeškem Domu JLA proslavil 25-letnico svoje ustanovitve. Pod vodstvom dirigenta Franca Mileka se je zbor predstavi: -dveh izvedbah: kot mešani zbor posebej kot ženski pevski zbor. Sl je je popestril mladinski zbor „M; rica" grmske osnovne šole pod v< stvom glasbenega pedagoga Sl Raucha. C 01EFJSF1 L’,ST i TELEVIZIJSKI SPORED 23. X. petek 1 8.50 TV V ŠOLI: Koledar, Ruščina, R. Marinkovič: Glorija 10.00 TV V ŠOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Mali program, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute 15.30 TV V ŠOLI, ponovitev 17.30 POROČILA 17.35 ČEBELKO HLAČEK, japonska risanka 18.00 GODBA BREZ NOT 18.25 OBZORNIK 18.35 AJDNA Oddaja z gornjim naslovbo govorila o istoimenskem težko dostopnem kuciju v pregorju Karavank, kjer arheologi raziskujejo pozno antično naselbino. 18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 IZSILJEVANJE NA ATLANTIKU •21.45 V ZNAMENJU 22.00 NOČNI KINO: MADO Možaka srednjih let začne mučiti strah pred starostjo, zato postane nadvse ustrežljiv, pomaga tovarišem, prepreči nekomu, da bi si vzel življenje, ter se naveže na mlado cipo. Zgodba tega filma, ki ga je 1976 posnel francoski režiser Claude Sa- utet, ni nič posebnega, a delo je vseeno zanimivo, saj o stiskah človeka govori v luči širših družbenih razmer, za katere je značilna brezposelnost, ta pa neposredno vpliva na brezciljnost mladih. Glavne vloge igrajo Michel Piccoli, Romy Schneider, Ottavia Picolo in Jacques Dutronc. 16.55 Test — 17.10 Dnevnik v madžarščini — 17.30 Dnevnik -17.45 Plavica - 18.15 Beseda mladih - 18.45 Godba brez not — 19.30 Dnevnik - 20.00 Ona -21.15 Zagrebška panorama - 21.40 Kultura srca 24. X. sobota 1 8.00 POROČILA 8.05 CICIBAN, DOBER DAN: NA OBISKU PRI TETI FRANCKI IN STRICU TINETU 8.20 LOLEK IN BOLEK, poljska risanka 8.30 PRAVLJICA O MEZINČKU, lutkovna oddaja 9.00 DIVJA LETA 9.20 ŠAH V SVETU 9.45 PO SLEDEH NAPREDKA 10.15 ODGOVORNOST ZA NEODGOVORNOST 11.00 ŽUPAN V CASTERBRID-GEU 11.55 POROČILA 13.55 ŽELJEZNIČAR: RADNIČ-KI, prenos nogometne tekme 15.45 ANSAMBEL VITA MUŽENIČA 16.15 BORAC: CIBONA, prenos košarkarske tekme 17.45 POROČILA 17.50 POTOVANJE CHARLESA DARWINA 18.50 NAŠ KRAJ 19.05 ZLATA PTICA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME iz visoke družbe ... Naj še naštevamo njune lumparije? Igrajo Ryan 0‘Neal, Jacqueline Bisset, Warren Oates, Jill Claybourgh in drugi. 21.40 MODNI UTRINKI 21.45 TV KABARET Po zgledu preizkušenih dunajskih kabaretov je Matjaž Šekoranja spravil skupaj oddajo, ki ji je dal naslov Klub M, televizijci pa napovedujejo, da bo ta kabaret zanimiv tudi za literarne sladokusce. 22.30 TV KAŽIPOT 22.50 POROČILA 20.00 TAT, KI JE PRIŠEL NA VEČERJO, ameriški film Junak filma, ki gaje 1963 zrežiral Bud Yorkin, je sprva pošten, a ker se stežka preživlja, hitro zaide na kriva pota. Uspešen rop draguljev mu da poguma za še večje podvige. Pridruži se mu zdolgočaseno dekle 17.15 Narodna glasba - 17.45 Glasbeni album — 18.00 Resna glasba — 19.30 Dnevnik - 20.00 Gore sveta: Atlas - 21.00 Poročila - 21 10 Športna sobota - 21.30 Picasso (slikarjev dnevnik) - 22.30 Komorna glasba skozi stoletja 25. X. nedelja 1 9.15 POROČILA 9.30 ŽIVŽAV 10.30 LJUBEZEN PO KMEČKO 11.10 TV KAŽIPOT 11.30 NARODNA GLASBA ' 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA Spravilo kmetijskih pridelkov, prizadevanja za večjo prirejo mleka na območju postojnske občine, pionirska zadruga v Vuzenici, traktorska tekmovanja - o naštetem in še čem bo govorila oddaja. 13.00 POROČILA 14.55 ZDRAVNICA V NEW YOR-KU, dokumentarna oddaja Marisa Pezzulich je mladost preživela na Reki, zdaj pa živi in dela kot specialistka za hematologijo v Nevv Yorku. Pripovedovala bo o medicini oz. o poti, ki jo mora prehoditi človek, da si pridobi potrebna znan- 19.55 VREME 20.00 SEDEM SEKRETARJEV SKOJ 21.05 DIMITROVGRAD, dokumentarna oddaja 21.35 ŠPORTNI PREGLED 22.20 V ZNAMENJU ja za pomoč ljudem -----------DC 15.15 POROČILA 15.20 JESEN, GROZDJE, VINO, posnetek prireditve v Luganu 16.35 ŠPORTNA POROČILA 16.45 POTOVANJE, ameriški film 18.25 RISANKA 18.30 CENA ZVEZA: PARTIZAN, reportaža o nogometni tekmi 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 15.25 Nedeljsko popoldne - 17.00 človek, imenovan konj (ameriški tilm) - 18.30 Crvena zvezda: Partizan (reportaža o nogometni tekmi) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Koncert z Bemusa — 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Hvala za pozornost 26. X. ponedeljek 1 8.45 TV V ŠOLI: Koledar, Pravljica, i kn Istrske freske, Sodobna afriška književnost 10.00 TV V ŠOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute 16.10 KMETIJSKA ODDAJA 17.10 POROČILA 17.15 GLASBA ZA CICIBANE: NAŠA ČETICA KORAKA 17.30 NOBELOVCI: ERNEST HE- MINGWAY 18.00 ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE, izobraževalna oddaja 18.10 OTROK IN IGRA 18.35 OBZORNIK 18.45 GLASBA ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME razhudila slovensko kulturno javnost, in sicer zaradi režiserjevih (Dušan Jovanovič je njegovo ime) okrajšav in daljših dopisovanj Cankarjeve-, ga besedila. ... V ZNAMENJU 20.00 Ivan Cankar: HLAPCI O čem govori ena najboljših Cankarjevih dram? Zanalašč ne bomo povedali nič, dodajamo pa, da bomo Hlapce gledali v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega, torej predstavo, ki je v lanski sezoni na moč 17.10 Dnevnik v madžarščini — 17.30 Dnevnik - 17.45 Pot okoli sveta - 18.00 Miti in legende - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Telešport - 19.30 Dnevnik - 20.00 Znanost — 20.50 Zagrebška panorama - 21.15 Skag 27. X. torek 9.05 TV V ŠOLI: Koledar, Poštni nabiralnik, Pot v neznano, Dnevnik 10 10.00 TV V ŠOLI: Dokumentarni film, Risanka, Književnost in jezik, Risanka, Glasbena vzgoja, Zadnje minute 15.50 ŠOLSKA TV: Zasužnjeni, a nepokorjeni, Cepitev jeder, Erozija 17.20 POROČILA 17.25 LOLEK IN BOLEK, poljska risanka 17.35 NIHČE KAKOR JAZ 18.05 ŠKOTSKI ANSAMBEL DUD Na sporedu bo prva od treh oddaj, ki bodo prikazale živopisnost in nenavadnost keltskih pihal, melodij, ki so se dolga stoletja prenašale iz roda v rod, ne nazadnje pa bo moč videti tudi opravo glasbenikov, ki imajo slavno preteklost. Ljubljanski televizijci so oddaje posneli na letošnjem mednarodnem poletnem festivalu v Ljubljani, ko je nastopil ansambel dud iz dunoonske gimnazije, vodi pa ga dudaški major Neil Campbell. 18.30 OBZORNIK 18.40 MOSTOVI - HIDAK, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost 18.55 KNJIGA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 ŠTUDENT NAJ BO, aktualna oddaja 20.45 VOLTARIRE, TA VRAŽJI ČIOVFK 21.45 V ZNAMENJU 22.00 ZA LAHKO NOČ Z MILOŠEM MLEJNIKOM 17.10 Dnevnik v madžarščini — 17.30 Dnevnik - 17.45 Pustolovščina - 18.15 Književnost - 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Zabavnoglasbena oddaja - 21.35 Zagrebška panorama - 22.00 Mohinijatan (indijski dokumentarni film) 28. X. sreda 1 9.00 TV V ŠOLI: Koledar, Učenci v samoupravni družbi, Baranja 10.00 TV V ŠOLI: Biologija, Risanka, Kocka, kocka, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute 17.00 POROČILA 17.05 CIRKUS 17.30 ROMANTIKA PROTI KLASICIZMU 18.00 OKROGLI SVET 18.15 OBZORNIK 18.30 TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV V ŽENEVI 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 FILM TEDNA: FANTOM SVOBODE Francoski film z gornjim naslovom je 1974 posnel Luis Bunuel, in to po lastnem scenariju. Delo nima povezane zgodbe, temveč gre za skupek raznovrstnih prizorov, film pa je režiser označil takole: ..Film ie svet sanj in nagonov. Prav zato ne trpim psihologije. Brž ko se v kakem mojem liku pojavi psihološka črta, ga takoj ubijem . . .“ Igrajo Adriana Asti, Julien Bertheau, Jan-Claude Brialy in drugi. 21.45 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini — 17.30 Dnevnik — 17.45 Cibona: Partizan (prenos košarkarske tekme) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Iz življenja narkomana - 21.00 Zagrebška 21.20 Ljubezen po panorama kmečko jesen zima pomlad 8182 KOM PAS VJ? JUGOSLAVIJA THERAP1A Ul CRIKVENICA je eno najstarejših letovišč severnega dela Jadrana. Slovi po svoji prostrani peščeni plaži, zavoljo ugodnega podnebja in drugih naravnih značilnosti pa je znana kot pomemben center za zdravstveni turizem. Naselje je zgrajeno na nekdanjem rimskem taborišču Ad Turres, ime pa je dobilo po samostanski cerkvici, ki jo je leta 1412 (pozneje adaptirana v baročnem slogu) zgradil ban Nikola Frankopan. HOTEL Therapia — b stoji v samem centru Crikvenice. Vse sobe imajo TWC, v hotelu pa so vam na voljo še restavracija, kavarna, aperitiv bar, pokrit bazen z ogrevano morsko vodo, kakor tudi igrišča za tenis v bližini hotela. V CENO TEDENSKEGA BIVANJA JE VKLJUČENO: 7 polnih penzionov, turistična taksa ter kopanje v pokritem bazenu. POPUSTI: otroci od 2. do 07. 11.—26. 12 09. 01,—27. 03. 1/2 3150 10. leta starosti imajo 30 jem ležišču, vsi ostali go-odstotkov popusta na tret- stje pa 10% popusta. PORTOROŽ (hoteli Lucija, Palače, Bernardin), POREČ (hoteli Pical Delfin Parentium), VRSAR (hotel Pineta), ROVINJ (hotel Edene), MEDULIN (hotel Belvedere), RABAC (hotel Mimos), OPATIJA (hotel Adriatic), SELCE (hotel Varaždin), MALI LOŠINJ (hotela Aurora in Bellevue), RAB (hotel International), DUBROVNIK (hoteli Kompas, Olakir, Park), PRIMOŠTEN (hotel Zora/Slava), MAKARSKA (hotela Biokovo, 'Dalmacija), PODGORA (hotel Minerva), BAŠKA VODA (hotel Horizont, apartma Ribarevič), BLED (Hotel Kompas, zasebni apartmaji I. kategorije), KRANJSKA GORA (hotel Kompas) INFORMACIJE IN PRIJAVE: VSE POSLOVALNICE KOMPASA IN POOBLAŠČENE AGENCIJE. 29. X. četrtek 1 S.55 TV V ŠOLI: Koledar, Krog, hitematika in šah, Gozd - kletka •»2 rešetk U.00 TV V ŠOLI: Kemija, Risanka, 'ZN, Risanka, Zgodba, Zadnje mirite 13.55 VARDAR : VELEŽ, prenos nogometne tekme 15.50 ŠOLSKA TV: Zasužnjeni, a ne pokorjeni Cepitev jeder, Erozija 17.25 POROČILA 17.30 JELENČEK 18.00 MOZAIK KRATKEGA FILMA 18.30 OBZORNIK 18.40 NA SEDMI1 STEZI 19.10 RISANKA 19-26 ZR-NO DO ZRNA t ( t M i < t < M f • < * ♦ .’ 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 GLASBENI ČETRTEK 21.35 6 25 22.15 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madržarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Babičin vnuk - 18.15 Znanost - 18.45 TV kabaret - 19.30 Dnevnik - 20.00 i 2,S Q0AF<^čpu i I RADA IMAM MATEMATIKO ■ Jk \btixbrusJtvo’ tida/ ZGODOVINA IZ UST PRIČE Ema Muser je 15. oktobra obiskala Dom Majde Šilc in pripovedovala učencem o začetkih skojevske organizacije v Novem mestu in na Dolenjskem do leta 1941. Predavanje je bilo pestro in zanimivo. Novembra meseca nam bo Muserjeva predavala še o delu napredne mladine med vojno. MARIJA ZEMLJAK Dom Majde Sile Novo mesto V šoli imamo matematiko kar trikrat na teden, vendar je to za nekatere premalo. Radi bi namreč čimveč zvedeli o njej. Zato smo se vključili v matematični krožek. Krožek za sedme razrede vodi tovarišica Julijana Kuk. Sestajamo se vsakih štirinajst dni, ob sredah ob 15. uri. Včlanjenih nas je samo trinajst učencev, vendar ti hodimo redno. Žeja slehernega člana matematičnega krožka je, da bi na tekmovanjih mladih matematikov dosegal uspehe. Najboljši bodo prejeli Vegovo priznanje. Stoletnica topliških gasilcev A i JASMINA MAROLT, 7.d NOVINARSKI KROŽEK OŠ SAVA KLADNIKA SEVNICA NA MIRNO GORO PIONIRJI—GASILCI V BOHINJSKI BISTRICI Drugega srečanja pionirjev gasilcev v Bohinjski Bistrici smo se udeležili tudi člani PDMG iz Suhorja. Srečanje je trajalo dva dni. Tekmovali smo v znanju o preprečevanju požarov in z vedrovko. Likovniki so slikali na temo ..Preprečujmo požare”. Naš predstavnik je med likovniki dobil zlato plaketo, gasilska vrsta pa se je uvrstila na 18. mesto med 48 tekmujočimi ekipami. Pionirji gasilci iz Suhorja Planinska sekcija, ki na naši-šoli deluje že dve leti, je pripravila pohod na Mirno goro. Z avtobusom smo se odpeljali do Baze 20, od tam pa smo krenili peš na Gače in dalje na Mirno goro, kjer smo se ustavili za dlje časa, nato pa odšli do železniške postaje v Semiču in z vlakom v Novo mesto. Domov v Šentjernej smo se pripeljali z avtobusom. MATJAŽ DUH Šentjernej NAŠA ŠOLA RAZSTAVLJALA JESENSKI KROS Tudi letos je bil 7. oktobra v Brežicah jesenski kros med Krko in Savo. Z naše šole se je tekmovanja udeležilo 17 tekačev. Jolanda Pinterič in Zdravko Švajger sta postala občinska prvaka. Zdravko se bo udeležil tudi republiškega teka v Ptuju. METKA CIZL OŠ Artiče Učenci, ki smo- vključeni v hortikulturno društvo na naši šoli, smo si ogledali razstavo „Gozd, gobe, cvetje” v Novem mestu. Še posebno smo bili ponosni, ko smo na zanimi- Gasilsko ‘društvo Dolenjske Toplice letos praznuje stoletnico obstoja in delovanja. V društvo so včlanjeni predvsem mladi, nekaj pa je veteranov, ki so v društvu že od leta 1925. Z enim od njih, Oskarjem Klemenčičem, se je pogovarjala Jana Fabijan, članica novinarsko-informativnega krožka topiiške šole. Oskar Klemenčič se spominja časov, ko je bilo težko priti pravo- ■ časno na kraj požara, saj so imeli j gasilci namesto avtomobilov na voljo le vozove in konje. Gašenje je bik) povrhu tega še zelo naporno, ker smo takrat poznali le ročne brizgalne. Šele leta 1930 je društvo kupilo motorno brizgalno, daljše lestve, nove cevi in drugo orodje. Za -brizgalno je bil zadolžen prav Klemenčič. Med vojno je veliko topliških gasilcev odšlo v partizane. Okupator je zaplenil opremo, brizgalna pa je ves čas vojne mirovala, ker je bila pokvarjena. Današnji trenutek Klemenčič ocenjuje kot dober. Topliški gasilci so vedno med prvimi pri požaru, društvo se je pomladilo, vendar pa opaža, da med mladimi ni takšne zavzetosti, kot so jo poznali on ifl njegovi vrstniki. „Danes imajo mladj več možnosti za različne dejavnosti in jim često zmanjkuje časa,” pravi topliški veteran Klemenčič. JANA FABIJAN vi razstavi opazili izdelek našega šolskega krožka: hišico čarovnice. Bili smo edina šola, ki je sodelovala na razstavi. JANJA IN DARINKA COŠ „Baza 20” Dolenjske Toplice ZBIRALNA AKCIJA LUTKE IZ PRAGE Na akcijo zbiranja starega- papirja smo se dobro pripravili. Dva dni pred akcijo smo občane seznanili z vsem potrebnim, tako da je 15. oktobra zbiranje lepo potekalo. Star papir smo učenci vozili v šolsko klet. VESNA ERJAVEC , OŠ Žužemberk I ( i t i , » | t t r i i t i • t i . Lutkovno gledališče iz Prage je obiskalo našo šolo. Predstavo so si ogledali učenci razredne in predmetne stopnje. Lutke so nastopile v češkoslovaških narodnih nošah, igrale so in pele, na koncu pa še zaplesale kazačok. Takih predstav si še želimo. ANICA ŽELJEŽNAK OŠ Črnomelj PLANINSKO DRUŠTVO TRBOVLJE objavlja prosto mesto OSKRBNIKA Planinskega doma na Mrzlici Zaželen je zakonski par, ki je vešč dobre kuhinje, oskrbovanja doma in ima lep odnos do obiskovalcev. Interesenti naj pošljejo vlogo na naslov: Planinsko društvo Trbovlje, p. p. 33, 61420 Trbovlje, in to do 25. oktobra t. I. 794/43-81 Navdušeni ob prvi zmagi Uspešen prvi nastop Pionirja v II. zvezni odbojKarsKi ligi — Pionir : Salonit 3 : 1 (—15, 2, 7, 11) SEViMIČANI PREMAGALI BREŽICANE V soboto je bila tako rekoč na nevtralnem terenu nadaljnja tekma Kola v II, slovenski rokometni ligi, n>ed Sevničani in Brežičani, na igrišču sredi poti - v Krškem. Po Polfiasu sta se moštvi razšli na poči-■** * golom prednosti za Sevničane (17:16). Na kraju so le-ti povečali tak°> da so seriji zmag v rv?oiem prvenstvu dodali novo r , za Jevnico). V torek so igrali L^fjju v tako imenovanem „TRI-MIINU”, četrtfinale pokala mla-?!'■ V soboto ob 19. uri bo na igrišču pred sevniškim Partizanom spet živo. Bo namreč občinski der-by med Sevnico in Krmeljem. kocevci boljši V okviru tradicionalnega športnega sodelovanja med pobratenima mestoma Prokuplje in Kočevje so v irokuplju pripravili že šesta športna srečanja. Ponovno so imeli več uspeha predstavniki Kočevja, ki so zma-gah v nogometu (5:2), rokometu Ub:24) in namiznem tenisu (5:4), °°y« pa so bili tudi v kegljanju in .reJ)anju. Naslednja športna srečama bodo v Kočevju. M.G-č Nad tristo gledalcev, kar je po „zlatih časih” novomeške odbojke pred več kot dvajsetimi leti ena največjih številk za ligaške tekme, je v soboto v športni dvorani v Novem mestu navdušeno pozdravilo prvo in po igri sodeč prav gotovo ne zadnjo zmago v drugi zvezni odbojkarski ligi - zahod. Začelo se je slabo, z živčno in negotovo igro domačinov, ekipe, ki prvič nastopa v višjem tekmovalnem razredu in ki čuti odgovornost do nove publike. Bolj izkušeni Kanalča-ni, dolgoletni člani zvezne lige, so v prvem nizu v nekaj minutah povedli s 7:0, zdržali do 15:15 in po sreči celo zmagali s 17:15. To pa je bilo tudi vse. Pionirjev „stroj”, ki se je usposobil ob dobrem letu dni trajajočem široko zastavljenem, resnem in vsestranskem delu trenerja Vladimirja Jankoviča iz Zagreba, je po začetni tremi stekel in „zmlel” goste v drugem setu na vsega dve, v tretjem na sedem in v četrtem setu na enajst točk. Novomeščani so bili dobri v polju, v napadu pa neubranljivi, če ATLETIKA DOBIVA PRISTAŠE Bojazen, da zaključni teki za prvenstvo Dela sevniške občine v Boštanju ne bodo pritegnili toliko tekačev, se ni uresničila. Vseeno je namreč prišlo 99 tekačev. Posebno prizadevne so osnovne šole. Najbolj množično zastopstvo so tudi tokrat poslali iz šentjanške osnovne šole (10 tekačev), Sevnice in Oblačilne šole (6), Boštanja (5), Tržišče (4) in Krmelja 2. so izvedli vnaprej naučene kombinacije. Skoda le, da teh trenutkov, ki navdušujejo in povečujejo privlačnost moderne odbojke, ni bilo še več. ' Sobotna zmaga je bila zaslužena. Zanjo je treba pohvaliti vso moštvo, zlasti pa prvo šesterko, v njej pa vse zrelejšega igralca Miloša Primca, standardno dobrega Bojana Brulca in borbenega Lojzeta Babnika. Tekmo sta sodila Verbič z Raven in Klemenc iz Ljubljane. V drugem kolu bo Pionir gostoval v Bovcu. M. LEGAN TEK KOČEVSKEGA ZBORA Na tradicionalni atletski prireditvi „Tek kočevskega zbora” je nastopilo okrog 250 tekmovalcev. Med pionirji je prvo mesto zasedel Janež, med Starejšimi pionirji Crkvenik, v pionirski štafeti 4x400 m je zmagala ekipa 7.b, v članski pa gimnazijke. Na 2.000 m je zmagal Malnar. M.G-č Neodločni, zato poraženi 2. kolo v II. zvezni košarkarski ligi — zahod: Puljanka — Novoles 82:74 (44:41) — Novomeščani izgubili zaradi slabih začetkov v obeh polčasih Na moč pomlajeno moštvo novomeškega Novolesa se je v drugem Kolu II. zvezne košarkarske lige -zahod v Pulju pomerilo s tamkajšnjo Buljanko. V prvih petih minutah so novomeški košarkarji slabo igrali in domačini so si priigrali deset točk prednosti (14:4). Nato je novolesov-cem z boljšo igro v obrambi in večjo zbranostjo v napadu uspelo otopiti ostrino Puljčanov; slednji so nekaj časa še vodili z dokajšnjo prednostjo, nasploh pa je bila igra do konca -prvega polčasa enakovredna. Začetek drugega polčasa je bil podoben prvim petim minutam igre. Gostje so dovolili domačinom, da so jz protinapadov dosegli precej košev, sami pa v podobnih akcijah niso bili najbolj natančni. Kot v prvem so tudi v drugem polčasu končno le strnili svoje vrste in rezultat celo izenačili. Tedaj so prišle do izraza čudne sodniške odločitve, ki so novolesovce razburile in zmedle. Vse je kazalo, da bodo Novomeščani visoko poraženi, zlasti ker je zaradi petih osebnih napak Plantan moral z igrišča. A mladi košarkarji Novolesa se niso predali, z nadvse borbeno igro so do konca tekme precej znižali vodstvo Puljčanov, ostaja pa vtis, da bi z malce bolj odločno in povezano igro skozi vso tekmo lahko osvojili točki. NOVOLES: Cerkovnik 2, Beg, Bajc 13, Ivančič 13, Globič 8, Skube 14, Lalič 16, Plantan 8, Kramar, Dular, Pintar. Po drugem kolu so novomeški košarkarji na sedmem mestu, v soboto pa jih čaka težka tekma z ekipo Ježice, ki letos še ni zmagala, zato bo s svojim okrepljenim moštvom skušala presenetiti v dvorani pod Marofom. V soboto revija košarke na vozičkih V odmoru turnirja srečanja Večera in Dolenjskega lista Društvo paraplegikov novomeške regije pripravlja v soboto zanimiv košarkarski turnir, na katerem se bodo v invalidskih vozičkih pomerile ekipe Maribora, Kranja, Ljubljane, Kraljeviče, Zagreba in Novega mesta. Turnir je posvečen počastitvi praznika novomeške občine in mednarodnemu letu invalidov • V odmoru med predtekmovanjem in finalnim delom košarkarskega turnirja se bodo ob 11.45 v novomeški športni dvorani pomerili v že tradicionalnem nogometnem srečanju žogo-brcarji maribordtega Večera in 7D z moštvom Dolenjskega lista. ter se bo pričel ob 8.15 v športni dvorani in v posebni šoli,,Dragotin Kette“ v Šmihelu, finalni boji pa bodo od 13. ure v novomeški športni dvorani. Turnir si velja ogledati, saj bodo na njem nastopili trenutno vsi najboljši jugoslovanski košarkarji— paraplegiki. Vstopnine ni. Derbi je odločil drugi poičas zvezni rokometni ligi tesna poraza Ribničanov in Novomeščank — Kočevke v SRL po 7. kolu na čelu — Visoka zmaga Krčanov V derbi srečanju U. zvezne rokometne lige za moške je ribniški Inles gostoval v Varaždinu in po ogorčenem boju klonil z 22:25, potem ko je po prvem delu celo vodil. Tesen poraz so doživele tudi Novomeščanke doma s Titovim Velenjem, medtem ko v republiški ligi Kočev«ce po nedeljski zmagi zasedajo vrh lestvice. VARTEKS - INLES 25:22 (9:10) - Ribničani so v Varaždinu , ,LeitvL“,F0. J' ¥ :10) - Ribničani so v Varaždinu dokaj nesrečno izgubili točki, ki bi jih postavili ob bok vodilnim ekipam v II. zvezni ligi. Tako pa so Inlesovi rokometaši že ob drugi par točk v letošnjem prvenstvu in zaostajajo za vodilnim Varteksom sedaj že za 4 točke. , Lestvica: 1. Varteks 12, 2. Zagreb m Šoštanj 10, 4. Inles 8. V naslednjem kolu se bosta v slovenskem derbiju v Ribnici pomerila Inles in Šoštanj. NOVO MESTO - TITOVO VELENJE 24:26 (10:11) - Le malo je manjkalo, pa bi Novomeščanke ugnale bolj izkušene gostje iz Titovega Velenja. Vsega nekaj minut pred koncem so Novomeščanke pri vodstvu gostij za en zadetek zapravite kar dve žogi v napadu, kar je odločilo srečanje. Novomeščanke so *udi tokrat slabo zaigrale v obrambi, * največ pa so v domači vrsti pokazale Sitarjeva, Godlerjeva in Ili- Po 6. kolu so Novomeščanke 7. s 6 točkami, v naslednjem kolu pa 8°stujejo pri vrsti Dl Trokut. SRL-ŽENSKE: ITAS KOCEV-- BURJA 20:19 (11:11) - V ^zanimivejšem srečanju vodilnih ,?'P Kočevja in Burje so bile doma-rjnke za odtenek boljše in srečnejše Drv tak° P° tedmih kolih zasedle P 0 mesto brez enega samega pora- m1. duplje - iskra šentjer- 16:19 (8:11) - Šentjernejčan-se p0 daljšem času iz gostovanja {L?°.vno vračajo polnih rok. Lažje, 1 Je bilo pričakovati, so namreč jfnfle domačinke in se tako pri lestvi* e*c'pam> k' ® bore za sam vrh vrh . kolu: 1. Kočevje 13, 2. Burja 12, 3. Branik 11, 4. Šentjernej 10 itd. V naslednjem kolu igrajo Iskra Elan lovi Jadran Odigrano 7. kolo v SNL Šele 7. kolo v SNL-zahod je pokazalo, da tudi v tej ligi ni nepremagljivih. Tabor Jadran je namreč v Litiji izgubil prvi točki v tem prvenstvu in tako najavil, da utegne biti prvenstvo navzlic začetni monotonosti v nadaljevanju vendarle zanimivo, še posebej, ker nogometaši novomeškega Elana igrajo od kola do kola bolje in po nedeljski visoki zmagi zaostajajo le še tri točke za vodilnim Jadranom. Rezultati 7. kola: Bela krajina -Domžale 0:1 (0:1), Vozila - Kočevje 3:1 (3:1),Elan — Pir^n 4:0 (1:0). Dolenjske enajsterice v zahodni skupini slovenske nogometne lige z izjemo Elana igrajo v dokaj spremenljivi formi. Še posebej velja to za Črnomaljce, ki so po dokaj uspešnem startu padli v formi in so iz kola v kolo nižje na lestvici. Lestvica: 1. Tabor Jadran 12, 2. Elan 9, 5. Bela krajina 7, 9. Kočevje 4. Edini dolenjski predstavnik v vzhodni ligi, nogometaši Brežic, so tudi po 7. kolu prepričljivo zadnji z eno samo točko. V nedeljo so namreč izgubili doma s Fužinarjem z 1:2 (1:2). Pari naslednjega kola: Piran-Kočevje, Elan-Usnjar, Jesenice-Bela krajina in Proletarec-Brežice. Šentjemej-Polana, Drava—Itas Kočevje. SR L-MOŠKI: PARTIZAN TUS - KRŠKO 25:34 (12:13) - Krčani, novinci v ligi, so presenetili Slo-venjegrajčane in zasluženo krepko zmagali. Domačini so bili enakovreden tekmec le v prvem polčasu, v nadaljevanju pa so Krčani povsem zagospodarili na igrišču in osvojili nov par točk. Po 7. kolu je Krško na visokem 4. mestu z 8 točkami, v naslednjem kolu pa jih doma čaka srečanje z Rudarjem. II. RALLY ZA VOZNICE Športna komisija novomeškega AMD organizira v počastitev novomeškega občinskega praznika II. avtomobilsko ocenjevalno vožnjo, in sicer za voznice, članice društva. Začetek prireditve -lani je nastopilo 17 tekmovalk -bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 9. uri na parkirnem prostoru tovarne zdravil Krka v Ločni. Nastopajoče bodo morale najprej opraviti spretnostno vožnjo, nato se bodo odpravile na 38 km dolgo preizkušnjo, na kateri bodo morale rešiti 10 nalog. Prireditelji pričakujejo dobro udeležbo, zakaj v novomeški ofečini se z vozniškim izpitom ponaša kar 4000 voznic. Prijave sprejemajo v pisarni AMD, v društvenih sekcijah, zainteresirane pa se bodo lahko prijavile tudi na startu. POTA m STif/ •2* dežurni poročajo NI BILO PRVIČ - Metliški miličniki so 13. oktobra pridržali 27-letnega Janeza Bajuka z Radoviče, ki je z razgrajanjem kršil javni red. Moral 1x3 K sodniku za prekrške. Ne bosta se videla prvič. GROZIL DOMAČIM - Šenjjer-nejski miličniki so v četrtek dali na hladno 35-letnega Ivana Jakšeta iz Hrastulj, ki je pijan razgrajal in grozil domačim s pretepom. IGRAČE GORIJO — V Vzgojno varstvenem zavodu na Ragovski v Novem mestu že od vsega začetka bijejo bitko z mladimi razposajenci iz sosednjega blokovskega naselja. Ti si v večernih urgh prav po huligansko prisvajajo odprte prostore vrtca, igrišča, hodijo po strehi in s svojim početjem povzročajo škodo. Lonec je prekipel pred dnevi, ko so se ponoči lotili lesenih igral (klopic in vlakca), ter njihove dele porabili za peko kostanja. Osebje vrtca je pred časom pismeno obvestilo stanovalce v blokih o početju nadobudnežev, toda kot kaže, so naleteli na gluha ušesa. Ali pa je odgovor „peka” kostanja? (Foto: Janez Pavlin) Si nazdravljate s strupom ? Na Kliničnem centru zdravili Novomeščana, Ki je z vinom pil tudi življenju nevarni svinec — Nevarnost je v lošču lončevine—Inšpektorji že ukrepajo KIRASIC ZMAGAL Po daljšem času so sc kočevski šahisti ponovno zbrali in odigrali hitropotezni turnir. Vrstni red: Ki-rasič 12,5, Podkoritnik in Ofak 10, Čimer 9,5, Rogale 9, Čuk 8,5 in Ivič 8 točk. Uprava inšpekcijskih služb v Novem mestu je pred dnevi dobila z ljubljanskega kliničnega centra dopis, v katerem inšpektorje opo-zarjajona nevarnost zastrupitve s svincem, ki ga vsebuje lošč majolik in druge lončevine, kije iz dneva v dan bolj v modi. Takole piše v dopisu: „Na naši kliniki se od 15. junija letos zdravi J. N iz Novega mesta. Preiskave so pokazale, da se je imenovani zastrupil s svincem. Vzrok zastrupitve je v majoliki, ki ima neustrezno „glazuro”. Majoliko je tovariš uporabljal kot posodo za vino v svojem vinogradu. Preiskave na inštitutu za sodno medicino v Ljubljani so pokazale naslednje: pollitrsko majoliko so napolnili s 3-odstotno ocetno kislino. Ko so po treh urah določali koncentracijo svinca, so ga v pol litra ekstrakta namerili 0,13 grama, ko pa so v majoliki pustili 48 ur en deci 3-odstotne ocetne kisline, so našli v tem ekstraktu kar 0,3 grama svinca. Tako je bil izvor zastrupitve s svincem nedvomno pojasnjen.” Pacient je zdravnikom povedal, da je njegova žena avgusta lani kupi-la to majoliko na trgu v Novem mes- poginilo 10.000 postrvi? Pomor v Zloganju pri Škocjanu — Enega od odgovorov bo dala ana-______________liza______________ Jože Tramte iz Zloganja pri Škocjanu je 14. oktobra zjutraj opazil v ribniku, v katerem kot kooperant Emoninega Ribogoj-ništva goji postrvi, mrtve ribe. Pomor je bil hud, sgj kaže, daje ostalo živih od kakšnih 10.000 postrvi le okoli 500 rib. Na kraj nesreče sta prišla inšpektor in tudi vodja proizvodnje ribogojnice z Dvora, vendar ni bilo mogoče na hitrico ugotoviti, kaj je povzročilo pomor leto dni starih rib. Škodo so ocenili na 288.000 din. Vzeli so vzorce za analizo, ki bo dala odgovor na vprašanje, zakaj so ribe zaplavale s trebuhi navzgor. Ni izključeno, da gre za naklepni pomor iz nevošljivosti ali podobnega. tu. Klinični center na koncu pisanja svetuje, da inšpektorji kontrolirajo lončevino, ki je v prodaji v Novem mestu, saj preti nevarnost, da se bo še kdo zastrupil s svincem. Inšpektorji so šli v akcijo in vzeli 8 vzorcev lončevine, 6 pri zasebnikih in 2 v trgovini. Samo ena od posod, pološčenih s svinčeno glajenko, je bila neoporečna, vse druge so po analizi zavoda za socialno medicino in higieno v Novem mestu odpustile v 24 urah več kot 4 miligrame svinca — ta količina je še dovoljena. Tako na primer je majolika, vzeta za analizo pri Mladinski knjgi v Novem mestu (majolika je izdelana v Kera- ZASAČILI SO JU Brežiški miličniki so v četrtek okoli 23. ure v Brežicah prijeli 25-letnega Franca Kocjana iz Ardra pri Raki in 28-letnega Alojza Povšeta iz Podulce pri Raki. Fanta sta pred tem vzela iz parkirane katrce Ljubomira Beševiča iz Brežic kolo. Spravila sta ga v svoj prtljažnik, medtem pa so že prišli možje v modrem. POBEGNIL IN SE PONESREČIL Jože Ferlan (27 let) je 13. oktobra zvečer vozil pijan in prehitro z osebnim avtom od Senovega proti Brestanici. Na koncu Senovega je pripeljal v desni pregledni ovinek po levi. Tedaj je nasproti pravilno po desni pripeljal 37-letni avtomobilist Jože Brili, ki je ostro zavil v desno in se tako izognil direktnemu trčenju. Ferlan ga je oplazil po levem boku in odpeljal naprej. Po nekaj sto metrih opletanja se je zaletel v ograjo kartonažne tovarne na Senovem. Na avtomobilih je za 30.000, na ograji pa za 18.000 din škode. PORUŠIL KOZOLEC Marjan Kotar iz Vel. Sevnice je 14. oktobra zvečer vozil tovornjak po krajevni cesti skozi Dol. Ravne. Ko je peljal mimo kozolca Jožeta Zupančiča, se je pod tovornjakom zaradi preobremenjenosti utrgal rob ceste. Vozilo se je prevrnilo po nasipu, zadelo v Zupančičev kozolec in ga porušilo, Škode je za 50.000 din. m TRK V GOZDU - V soboto popoldne je Štefan Jurenec iz Loko-vega doma peljal osebni avto od Podturna proti Bazi 20. Ko je v ovinku pripeljala nasproti z osebnim avtom Ljubljančanka Mirjana Teslič, sta trčila, tako da je za 80.000 din škode. DRSEL 30 METROV - V soboto popoldne je Boris Špehar z Dol. Suhorja vozil osebni avto od Straž-nega vrha proti Črnomlju. Med vožnjo po klancu navzdol ga je zaneslo v odtočni jarek, avto se je prekucnil na streho in drsel še dobrih 30 metrov naprej. Špehar je bij laže ranjen, na avtu pa je za 40.000 din škode. KLASIČNE ŠKARJE - Milan Bajde iz Kranja je 12. oktobra popoldne vozil s tovornjakom od Bučne vasi proti Karteljevemu. Pred priključkom na magistralo je začel prehitevati tovornjak s prikolico, ko je nasproti z osebnim avtom pripeljal Martin Furman iz Dol. Karte-ljevega. Kljub zaviranju sta vozili trčili, škode je za 70.000 din. PRED AVTO - Edi Kočman iz Vavte vasi je 12. oktobra popoldne peljal z osebnim avtom od Straže proti Novemu mestu. Na Potoku je izza stoječega traktorja pritekla pred avto Breda Fifolt. Fifoltova je bila laže ranjena. miki Liboje), vsebovala kar 14 mg svinca na liter blage ocetne kisline Več svinca, kot dovoljuje predpis, je vsebovala tudi analizirana lončevina Stanka Pungerčarja z Gruče, Marije Kržan iz Šentjerneja in Poldeta Zupančiča iz Maharovca. Kaj storiti, ko vendar vemo, da je na dolenjskih trgih in sejmiščih lončevine več kot dovolj? Inšpektorji bodo od lončarjev in trgovcev zahtevali napise, ki bodo pojasnjevali, da je lončevina primerna samo za okras, saj kislo mleko, kis in vino načenjajo lošč in sproščajo življenju nevarni svinec. Od kupca je seveda odvisno, če bo svarilo upošteval, ali pa si še naprej nazdravljal z vinom, poihešanim s strupom. Izhod bi bil seveda tudi nestrupen lošč, ali pa tehnologija, ki bi dobro staro svinčeno glajenko nevtralizirala, kar se menda tudi da. Vprašanje pa je, kako bi vse to nadzorovali. Bolj preprosto je menda verjeti, da nekaj svinca s cvičkom podgorskemu želodcu pač ne more škoditi. M. BAUER UMRL MED PREVOZOM Alojz Kravcar iz Trebnjega je šel 15. oktobra peš ob desnem robu regionalne ceste od Štefana proti domu. Za njim je pripeljal na motorčku 16-letni R. O., ga zadel in zbil na tla, padel pa je tudi sam. Oba sta bila hudo ranjena; 46-letni Kravcar je med prevozom v bolnišnico umrL OBA V BOLNIŠNICO Ljubljančan Brane Štibernik seje 15. oktobra zvečer peljal z osebnim avtom od Trebnjega proti Račjemu selu. V ovinku pred križiščem za Gomilo in Vel. Loko ga je zaneslo v levo, trčil je v vsek, se prevrnil na streho in trčil v drog prometnega znaka. Poleg voznika je bila ranjena še sopotnica Vilma Kramar iz Za-brdja pri Mirni Oba so odpeljali v novomeško bolnišnico. ZBIL PEŠCA Martin Konda iz Trnovca je 12. oktobra zvečer peljal z osebnim avtom proti Metliki. Pri Bereči vasi je dohitel osebni avto in ga začel prehitevati, pri tem pa je zadel pešca Janka Damjanoviča iz Dol, ki je šel ob levem robu ceste. Damjanoviča so odpeljali v novomeško bolnišnF BREZ PAPIRJEV V soboto zvečer je 17-letni Jože v. vozil osebni avto je 17-letni Jože V. vozil osebni avto brez vozniškega dovoljenja in z neveljavnim prometnim dovojjt hm od Žužemberka proti Dvoru. V ovinku ga je zaradi neprimerne ‘. i-trosti začelo zanašati, tako da je oplazil avto Afrima Sejadinovskega z Raven, ki je pripeljal nasproti, škode je za 60.000 din. PRESEKALO DLAN Med popoldansko izmeno se je v petek v črnomaljskem Beltu poškodoval Matija Hudak iz Učakovcev. Hudak je odvijal kalup. Kei se ni odprl, je poskusil s silo, pri čemer se je sprostila vzmet. Odlitek je vrglo v zrak in Hudaku je presekalo dlan. Za rano so poskrbeli v novomeški bolnišnici DOLENJSKI 0 kmetijska zadruga ribnica na dolenjskem p.o., ribnica, šeškova 15 razpisuje javno licitacijo za prodajo osnovnega sredstva tovornega avtomobila TAM 6500 - leto izdelave 1974 - v voznem stanju. Izklicna cena znaša 130.000,— din. Licitacija bo dne 23. 10. 1981 ob 10. uri v prostorih Kmetijske zadruge Ribnica, Šeškova 15. Interesenti si vozilo lahko predhodno ogledajo v mehanični delavnici v Dolenji vasi. Pred začetkom licitacije morajo zasebniki 'predložiti 10 % varščine, družbene organizacije pa inštrument zavarovanja plačila. 796/43-81 TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRSKO-TOZD LES objavlja prosta dela oz. naloge: I. RAZKLADANJE LESA - za 3 delavce Pogoji: — osnovna šola, lahko nepopolna — do tri mesece delovnih izkušenj, lahko tudi začetnik — delo v treh izmenah II. POMOČ PRI UPRAVLJANJU NAPRAV ZA PRIPRAVO LESA ZA CELULOZO IV. STOPNJE — za 3 delavce Pogoji: — osnovna šola (lahko nepopolna) — do 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko tudi začetnik — delo v treh izmenah III. ŽAGANJE LESA Z ROČNO MOTORNO ZAGO — za 9 delavcev Pogoji: — osnovna šola (lahko nepopolna) — izpit o strokovni usposobljenosti za dela z ročno motorno žago, ki ga je možno opraviti po nastopu dela med delovnim časom — zdravstvena sposobnost za delo z žago — dvoizmensko delo — poskusno delo 3 mesece Navedena dela oz. naloge so za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Stanovanj ni. Prijave sprejema kadrovska služba naše DO 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za sprejemanje prijav. Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto razpisuje NAGRADE IN PRIZNANJA INOVATORJEM občine Novo mesto Nagrade se podeljujejo uspešnim inovatorjem, raziskovalcem, racionalizatorjem in za ustvarjalno raziskovalno delo mladih. Občinska raziskovalna skupnost poziva vse organizacije združenega dela in družbenopolitične organizacije ter posameznike novomeške občine, da pošljejo svoje predloge najpozneje do 10. novembra 1981 na naslov: Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto, Prešernov trg 9. Svečana podelitev nagrad in priznanj za leto 1981 bo pred dnevom republike 29. novembrom. 792/43-81 mn ISKRA—INDUSTRIJA BATERIJ ZMAJ, n. sol. o. LJUBLJANA, STEGNE 23 TOZD SPECIALNE BATERIJE, n. sub. o. ŠENTVID PRI STIČNI Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela oz. naloge KLJUČAVNIČARJA V BATERIJSKI PROIZVODNJI (osebni dohodek okoli 12.000 din) Za opravljanje objavljenih nalog mora kandidat poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima srednjo šolsko izobrazbo — KV strojni ključavničar in 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo dva meseca. Prijave pošljite na naslov ISKRA—industrija baterij ZMAJ, TOZD Specialne baterije Šentvid pri Stični. Ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30-ih dneh po zaključenem roku za sprejemanje prijav. Paketni nakup prihranek za DELAVSKA ENOTNOST DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4 Pripravili smo vam šest paketov knjig, s katerimi vam omogočamo 20 odstotkov cenejši nakup knjig s področja družboslovnih ved: zgodovine, politike, izobraževanja, informiranja, gospodarstva itd. Prvi paket vsebuje naslednje knjige: AKTUALNI PROBLEMI MARKSIZMA, več avtorjev 310 din Adolf Bibič: INTERESI IN POLITIKA 550 din Paolo Alatri: ORIS ZGODOVINE MODERNE POLITIČNE MISLI 420 din B. Kavčič - I. Svetlik: POGLAVJA IZ SOCIOLOGIJE DELA 360 din Vladimir Sruk: FROMMOVA HUMANISTIČNA VIZIJA 290 din 1.930 din — 20 % popust 386 din 1.544 din V paketu so knjige, za katere je značilno, da so' namenjene tako najširši javnosti, zlasti pa tistim, ki se poklicno ukvarjajo s teorijo in prakso političnih vprašanj in temelji marksizma. V nadaljevanju vam bomo predstavili ostalih pet paketov, ki vsebujejo knjige — v glavnem izvirna dela znanih avtorjev, kot so dr. Ana Kranjc, Emil Rojc, Lojze Sočan, Cveta Mlakar, Vida Tomšič, da navedemo le nekatere. Za informacije ali naročila se obrnite na Delavsko enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, ali knjigarno DE v Ljubljani, Tavčarjeva 5, ter na druge knjigarne po Sloveniji. Oddelek strojev v ljubljanski Metalki razstavlja te dni stroj puromat. To je naprava za pranje pod pritiskom s toplo in hladno vodo. Uporaba je široka, predvsem v kovinski industriji, mehaničnih delavnicah pa tudi drugod, kjer je problem čiščenja. Še preden bodo nastopile jesenske vozne razmere in težave z vašim avtomobilom, se za trenutek oglasite v avtooddelku blagovnice Metalke. Šele tu boste opazili, kaj vse vam zagotavlja varno in udobno važno in ohrani vaše vozilo nepoškodovano. Opozarjamo na izrabljene gume, akumulator, hladilno tekočino, premaz za spodnje dele, pa tudi na sredstva za nego. Zato na svidenje v Metalki! Želje mnogih kupcev se uresničujejo v blagovnici Metalke, v kleti, kjer so prvič dali v prodajo že izdelane okvire za slike. Na razpolago je več velikosti, v glavnem prirejenih na standardne formate. Cene so izredno ugodne. metalka 1 i • A i • ■ * * * ♦ f UtlM t * - * M t f H * i . M » 1 » 1 . ) » » I tl ) M > ) - I i > M > t i . c* » * ♦] )*.* { ■» 44 * 4 4 * * *■* * * i ■* 4 t * * » H-.? K >* 3*4* *> »-•* VV-- v , N ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO, Bršljin 63 OBJA VLJA PROSTA DELA IN NALOGE: — KNJIGOVODJA — za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Pogoji: končana ali nedokončana ekonomska srednja šola - DELAVEC V SPLOŠNEM VZDRŽEVANJU Pogoji: KV zidar z enim letom prakse Rok za vložitev prijav je 15 dni. Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15—tih dneh po prejemu sklepa. Poseben pogoj je poskusno delo. 795/43-81 SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA Razpisna Komisija delovne skupnosti upravnih organov objavijd prosta dela in naloge: 1. VODJE PISARNE IZVRŠNEGA SVETA 2. VODJE PISARNE IN STROJEPISKE SODNIKA ZA PREKRŠKE OBČINE SEVNICA Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1 in 2: — končan program štiriletnega srednjega izobraževanja upravno—administrativne smeri, — 2 leti delovnih izkušenj, — 2-mesečno poskusno delo. Stanovanj ni. V postopku izbire kandidatov bodo preizkušene strokovne sposobnosti kandidatov. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah pošljejo razpisni komisiji v 15 dneh po dnevu objave. O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v 30 dneh po dnevu poteka objave. ŠOLSKI CENTER SEV-NICA—TOZD OSNOVNA SOLA BLAlfcA razpisuje prosta dela in naloge TAJNIKA IN BLAGAJNIKA Delavec bo opravljal dela na OŠ Blanca in Boštanj. Pogoj za sprejem: končana srednja ekonomska ali srednja administativna šola. Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pričetek dela 1. 12. 1981. Prijave z dokazili o izobrazbi sprejemamo 15 dni po objavi. Stanovanja ni. 788/43-81 eljpl emona globtour ” novo mesto KRKA GLOBTOUR VABI NA SMUČANJE JUGOSLAVIJA, ČSSR, PUJSKA, ITALIJA, AVSTRIJA HOTELI - APARTMAJI KONKURENČNE CENE KUPON ZA PRIJAVO Ime in priimek ................................................. Naslov ............................................. Zaposlen(a) ...................................... Številka os. izkaznice izdana od SOB .... se nepreklicno prijavljam za smučarski aranžma v v času od . . do Kraj in datum . . (podpis) NA EN KUPON SE LAHKO PRIJAVI SAMO 1 OSEBA! Kupon izrežite in ga najkasneje DO 20. NOVEMBRA 1981 pošljite v kuverti na eno izmed naslednjih Globtourovih poslovalnic: LJUBLJANA, Gosposvetska 4; MARIBOR, V. Kraigherja 4; NOVO MESTO, C. kom. Staneta 19; NOVA GORICA, Delpinova 24; BLED, Cesta svobode 9; PORTOROŽ, Obala 33, RADENCI, Hotel Radin. Če pa se boste prijavili za gornji kupon, boste če vam bo žreb naklonjen, prejeli eno izmed naslednjih nagrad: 1. nagrada: 5.000 din popusta na prijavljen aranžma 2. nagrada: 3.000 din popusta na prijavljen aranžma 3. nagrada: 2.000 din popusta na prijavljen aranžma 4. do 13. nagrada: 10 vikend paketov v znanih turističnih krajih in zdraviliščih. ŽREBANJE BO PRVI TEDEN V DECEMBRU! NE ZAMUDITE IZJEMNE PRILOŽNOSTI! DOLENJSKI LIST mjski LFST MlMt t * * u ji r **■ ' c" v- jp£igt& BaBHi i ✓ Lf- V U It ■ |' ; ; 'P n V \ Ir i i Jr ., rO** fv i ; M \'/ J I 1 *1 / i ■ * v. v V ^/ K- Pr w • L i fj v .1 f \ i . \i uj ' \ \lt 1 i / 1 K ■ 7 — ■*. i \Wm šiliti ■ . i I r / j _ - i f'Tif ✓ 11 X I 1 f mi ,1 Vi-L m i. 1 l\ Vmb-. Ml / K lil • i Al \iifr lit/ 1H •-“- k-V 'r-'-\ 4.-^ - . * » ^ j** •• • < «*V-* I~>r> . , '•?' *, * V *.• * ,,Severno od mesta na kapiteljskem hribu je kapiteljska pristava (Marof). Ondi je bilo lepo prazgodovinsko stanovanje in zraven dve gomili, kateri sem leta 1894 prekopal s prof. dr. Hoernesom iz Gradca za c. kr. dvorni muzej." — S temi besedami je omenil Jernej Pečnik v začetku tega stoletja prazgodovinsko naselbino — gradišče v Novem mestu. Skoraj tri tisoč let že kljubuje času in vremenu s strmimi nasipi zavarovano prebivališče davnih staroselcev nad Novim mestom. Že po naravi izoblikovana vzvišena terasa nad Kettejevim drevoredom in Ljubljansko cesto ima odlično obrambno lego, odkoder je slikovit pogled na vso novomeško kotlino in njeno hribovito obrobje. Vzvišena zavarovana lega, bližina vode, dober pregled bližnje in daljnje okolice ter za pašo in polje Primerno zemljišče v neposredni okolici, vse to je bilo kot nalašč ustvarjeno za nastanek in razvoj naselbine že v prazgodovini Devetdeset let je minilo, odkar so v Novem mestu odkrili prve arheološke najdbe pri gradnji Kolodvorske (sedaj Ljubljanske) ceste. V teku naslednjih desetletij so se zvrstila številna izkopavanja v mestu (Mestne njive, Bršljin, Kandija, °Krajno glavarstvo in Beletov vrt), ki so razkri-vala vse številnejše bogastvo arheološke zapušči-^ na mestnem področju. Tako je Novo mesto Postalo daleč po svetu znano kot bogato arheološko najdišče. Toda vsa ta izkopavanja Poslej so bila usmerjena v odkrivanje grobov Pavnih prebivalcev. Vsi so želeli kopati grobove, Kajti v njih so se po izkušnjah nadejali bogatih m lepih pridelkov: najti cele lončene posode, bronasto okrasje in orožje, živobarvne steklene ogrlice, rimski denar in še kaj. Eni so kopali taradi dobička, drugi iz’ znanstven.1 vnema. TJ***-': J". ^ I I V SKRIIJU STAREGA mESTA tretji po sili razmer, ker je bilo grobišče ogroženo zaradi zidave. Tako je bilo v Novem mestu odkritih že več sto grobov, ki pripadajo trem različnim časovnim obdobjem: iz starejše železne ali halštatske dobe (Iliri), iz mlajše železne ali latenske dobe (Kelti) in iz obdobja, ko v naših krajih vladajo Rimljani. Ob obilici izkopanih grobov v Novem mestu je nujno potrebno dognati, kje in kako so živeli tisti ljudje, katerih grobovesmo našli, sicer bo naša podoba davnine močno okrnjena in enostranska. Najdbe v grobovih se bistveno razlikujejo od tistih v naselbini. Tukaj svečan obred in izbrani celi pridatki umrlemu za popotnico v zagrobno življenje, v naselbini pa ruševine požganih bivališč, mnogo črepinj razbitih posod, sledovi hišnega ognjišča, morda pozabljen predmet ob njem in črna žganina. Toda budnemu očesu arheologa ob skrbnem izkopavanju povedo ti ostanki nekdanjih bivališč dosti več. Iz zaporedja raznobarvnih slojev zemlje, včasih samo v barvnih odtenkih, bo raziskovalec naselbine razbral na primer: kdaj je bii kraj prvič naseljen, kolikokrat so koče pogorele in bile spet obnovljene, kakšen tloris je imelo posamezno bivališče, kako je bila naselbina utrjena in kdaj je prenehalo življenje na njej. V arheoloških obdobjih, ko praviloma nimamo na razpolago pisanih virov, so nam ti,,zapisi" v zemlji edini vir in pomagalo za spoznavanje in tolmačenje nekdanjega življenja. Prazgodovinska naseibina na Marofu nad Novim mestom je v tlorisu močno podolgovate eliptične oblike in je dolga 250 metrov, široka pa okrog 100 m Utrjeni naselbinski proste r meri približno 2,5 hektara. Na vzhodni m severni strani (ob Kettejevem drevoredu) j6 strmi rob naselbine še dobro viden, medtem ko je zahodhi rob gradišča z oranjem že zabrisan in težko določljiv. Vhod v prazgodovinsko „trdnjavo" je bitna severovzhodni strani, prav na istem mestu še danes zavije pot iz drevoreda na Marof. Sredi avgusta letošnjega leta smo se lotili prvega načrtnega raziskovanja tega staroselskega prebivališča, za katerega domnevamo, da je bilo kontinuirano naseljeno skoraj 800 let pred našim štetjem! Izkopavanje je imelo poskusni značaj, kot orientacija za raziskave v prihodnjih letih. Izkopali smo 11x3 metre velik jarek na severnem robu gradišča, kopati pa smo morali do globine 2 ni. Pri tem smo ugotovili naslednje: obrambni rob naselbine je tvoril samo močan zemljeni nasip. Prvi in najstarejši nasip je bil nato še dvakrat obnovljen in povečan. Preseneča dejstvo, da na tem mestu v jedru nasipa zaenkrat nismo našli kamnitega zidu, kakršnega so na primer našli v gradišču nad Stično. Pet metrov za notranjo stranjo nasipa smo odkrili ostanke požgane in porušene halštatske koče, ki se je raztezala še dalje izven izkopanega dela jarka. Po naši oceni je merila ta stavba v tlorisu vsaj 2,5 x 4 m. Močna plast žgamne je dokazovala, da je koča davne ilirske družine končala v ognjenih plamenih in kasneje ni bila več obnovljena. V ruševinah te koče smo našli zelo veliko črepinj različnih lončenih posod, nekaj ožganega hišnega lepa, razbite svitke in glinast vijček, ki je služil kot obtežilo za niti pri pokončnih statvah. Večina posod je bila zelo velikih oblik, z debelimi stenami jn precej grobe izdelave. To -.o značilne oblike posod, kakršne so bTe tedaj v rabi pri kuhanju in drugih gospodinjski.) opravi- lih na odprtem ognjišču, nekatere pa so služile tudi za shranjevanje vode in živil. Imenujemo jo tudi hišna lončenina, za razliko od dosti finejše grobne keramike. Po določenih oblikah posod ter značilnih okrasih na njih (tipološka metoda) smo ugotovili, da je .bila koča zgrajena že v 8. stoletju pred n. št., na začetku halštatske dobe. Položaj ostankov koče je bilo drugo presenečenje: našli smo jih že takoj pod rušo in humusom, pričakovali pa smo jih dosti globlje. Ljudje, ki so živeli v tem času in v tej koči na Marofu, so svoje mrtve najprej sežgali na grmadi, njihov pepel pa v velikih žarah zakopali na temenu Mestnih (Klemenčičevih) njiv, kjer smo jih že delno raziskali leta 1959 in 1960. Naša ugotovitev ob prvi raziskavi na Marofu je: najstarejši naseljenci, prvi ,,Novomeščani", so prebivali tod že v 8. stoletju pred našim štetjem, naselbino pa so si ogradili in zavarovali z močnim zemljenim nasipom. Raziskovanje na Marbfu je za Dolenjski muzej vodil podpisani ob sodelovanju študent^ arheologije in več novomeških srednješolcev. Vse najdbe in dokumentacijo o izkopavanju hrani Dolenjski muzej. Letošnje raziskovanje na Marofu je financirala občinska raziskovalna skupnost Novo mesto, ki je s svojo dobro pretehtano raziskovalno politiko vključila v svoj program tudi raziskovalne naloae s področja zgodovinskih in družbenih ved. Želeti je, da bi novomeška raziskovalna skupnost- pod vodstvom njenega zavzetega predsednika dr. Mihe Japlja tudi vnaprej imela izostren posluh za skladen razvoj znanstveno—raziskovalcih prizadevanj i naši občini. TONE KNEZ volna še pred zimo V prehodnem jesenskem obdobju, preden začnemo nositi toplejše plašče, je zelo pripravno vrhnje oblačilo daljša jopa. Lepo pristoji jesenskemu krilu ali hlačam. Drobnejša postava si lahko privošči'tričetrtinsko moderno jopo s pasom, močnejša pa široko krojeno jopo, prav tako segajočo do dveh tretjin dolžine krila. In če ne veste, kako bi ob današnji dragi volni prišli do materiala za pletenje, vprašajte babice, kako so pred tridesetimi leti parale stare jope, prale volno in na novo pletle. iz odsluženih lončkov Včasih se nam prazni lončki za cvetje potikajo po stanovanju, pa bi jih lahko spet naredili koristne, čeravno v njih ni več cvetja. Najprej lončke dobro operemo in osušimo, nato jih prebarvamo (lahko z barvo za kolesa) in poslikamo. V takih lončkih lahko spravljamo svinčnike, tudi pribor za čiščenje zob ali kaj drugega. Važno je, da izberemo žive barve, ki bodo prostor, kamor lončke postavimo, barvno uskladili in okrasili. Kuha PETER BEVC stare dobre enolončnice RDEČI RADIČ S HRENOVKO Rdeči radič očistimo ter dobro operemo. Dodamo skuhane in narezane hrenovke, nasekljano čebulo in česen. Solato posolimo in zabelimo z omako: olje, kis, gorčica, čebula, česen. Dobro premešamo in serviramo. ITALIJANSKA ENOLOČNICA Prebrani, oprani in namočeni fižol kuhamo v slani vodi do mehkega. Posebej na maščobi prepražimo strt česen, na kocke nare-zamo slanino in na malo večje kose narezano svinjino. Vse skupaj dušimo, dodamo na kocke narezan paradižnik, malo zelja, na kolobarje narezan korenček. Vse skupaj stresemo med f ižol in začinimo z lovorovim listom, poprom in vegeto. Enoločnico zgostimo s testeninami. ENOLONČNICA S SVINJINO Na masti prepražimo čebulo, česen, dodamo na kose narezano meso, na kolobarje narezan korenček, ohrovt, krompir in kolerabo. Vse skupaj malo prepražimo, nato pa zalijemo z juho ali vodo. Dodamo kumino, lovorov list, poper, sol in sesekljan peteršilj. Okus izboljšamo z vegeto in belim vinom. ENOLOCNICA S PERUTNINO Na maščobi in na drobno narezani slanini pražimo sesekljano čebulo, kateri dodamo na kocke narezano korenje, zeleno ter piščančevo meso. Vse skupaj dobro prepražimo, nato pa zalijemo z vodo ali juho. Zakuhamo domače krpice. Okus izboljšamo z Argo juho in sesekljanim peteršiljem. BOGRAČ Za 4 osebe potrebujemo: 30 dag čebule, 6 dag masti, 40 dag govejega bočnika, 2 dag ostre paprike, malo kumine, 40 dag krompirja, malo paradižnikove mezge, 25 dag zelene paprike, 1 del kisle smetane, 0,50 del črnega vina, 1 liter kostne juhe ali vode. Bograč je najkvalitetnejši, če ga kuhamo v ekonom loncu. Na ma- sti prapražimo čebulo, kateri do-damo papriko, kumino, paradižnikovo mezgo in na kocke narezano in že prepraženo goveje meso. To vse skupaj zalijemo z juho in pokrito kuhamo. Na polmehkeffi mesu dodamo še narezano zelenja-vo in krompir in kuhamo do mehkega. Ko je jed kuhana, okus izboljšamo z vinom in smetano. RIBJA ENOLONČNICA Potrebujemo: 1/2 kg osličevih filejev, sok od polovice limone, 1 del belega vina, 15 dag šalotke, 2 stroka česna, 10 dag pora, 10 dag korenja, 40 dag krompirja, 6 dag slanine, 1 jušna kocka, lovor, že-fran, baziliko, sol, poper, peteršilj- File narežemo na večje kose in pokapamo z limoninim sokom in prelijemo z vinom. V kostno juho damo kuhati zelenjavo in na krhlje narezan krompir. Dodamo še na kocke narezano slanino ter ostale začimbe. Ko je zelenjava mehka, dodamo ribje fileje z vinom, sesekljanim peteršiljem in česnom in kuhamo še nekaj minut. Okus izboljšamo s poprom. JABOLČNA PITA Potrebujemo: 2 drobni jajci, 40 dag margarine, 60 dag moke, 20 dag sladkorja, 2 vanilij sladkorja, I. žličko pecilnega praška Nadev: 1 1/2 kg jabolk, 15 dag sladkorja, cirnet, limonina lupina, vanilij sladkor, malo ruma in 15 dag marmelade. Iz moke, margarine, sladkorja, jajc, pecilnega praška in vanilija naredimo na hitro krhko testo, ga pokrijemo z vlažno krpo in damo v hladilnik za pol ure. V tem času jabolka olupimo, na drobno narežemo, damo v kozico, potresemo s sladkorjem in počasi dušimo. Ko so jabolka že čisto mehka in spustijo vodo, dodamo še malo ruma, vanilij, sladkor in cimet. Testo razvaljamo za slab centimeter na debelo in ga pečemo v srednje vroči pečici toliko časa, da začne počasi rumeneti. Nato ga namažemo z marmelado in porazdelimo dušena jabolka. Po vrhu naredimo iz testa mrežo in damo nazaj v pečico. Pečemo v srednje vroči pečici približno 30—40 minut. Pečene potrosimo s sladkorno moko in počakamo, da se ohladijo. Hladne narežemo na male kocke in serviramo poleg enolončnic ali kot drobno pecivo. zaplenjenimi italijanskim top VOJAŠKI KOTIČEK ŠIBRENICE ZA „LOV" NA LJUDI Med prvo svetovno vojno, septembra 1918, je ameriški državni sekretar Lansing prejel nemški protestni telegram tele vsebine: „Nemška vlada protestira, ker uporablja ameriška vojska šibre-nice, in opozarja, da bo glede na zakone vojskovanja vsak ujetnik, ki bo imel takšno orožje ali ustrezno strelivo, izgubil življenje. Pri tem so Nemci mislili na tisti del haaške konvencije, ki pravi: ..Posebno je prepovedana uporaba orožja, izstrelkov ali snovi, ki povzročajo nepotrebno trpljenje." Američani so v svojem odgovoru omenili, da puške šibrenice po omenjeni konvenciji niso prepovedane in da bodo v primeru, če res pride do usmrtitve kakšnega zajetih ameriških „šibre-ničarjev", takoj začeli z ustreznimi povračilnimi ukrepi. Res je, da so pred tem šibrene naboje v vojaške namene uporabljali že stoletja, do množične uporabe šibrenic kot frontnega orožja pa je menda prvič prišlo med prvo svetovno vojno, po prihodu ameriškega ekspedicijskega korpusa na zahodno bojišče. To orožje je bilo posebno učinkovito v nočnih patruljah in pri odbijanju sovražnih naskokov na sprednje, izpostavljene položaje. Američani so Nemce pustili na razdaljo kakšnih 50 .metrov (na daljšo razdaljo šibrenice skoraj niso učinkovite), nato pa so začeli na vso moč streljati po (največkrat) zelo presenečenem sovražniku, ki je v zelo kratkem času utrpel hude izgube. Še za eno stvar so prišle šibrenice v jarkih' zelo prav: posebno izurjeni strelci so z natančnimi zadetki v zraku spreminjali smer sovražnih ročnih bomb. Delo za zares močne živce. Šibrenice, ki jih je ameriška vojska uporabljala v prvi svetovni vojni, šobile znamke Winche-ster, model iz leta 1897. To so bile takrat zelo priljubljene lovske puške, ki pa so jih za vojaško rabo nekoliko priredili, predvsem skrajšali cev in ji dodali hladilno oblogo ter nosilec bajoneta kot se za vojaško puško spodobi. VVinchester 97 je bila šeststrelna repetirka kalibra 12, narejena po Brovvningovih načrtih. Strelec repetira puško zelo enostavno in hitro s pomočjo drsečega kopiščka (lesena obloga cevnega magazina), ki je prek ročice povezan z zaklepom. Šibreni naboji, ki jih je uporabljala vojska, so bili napolnjeni s po devetimi kroglami kalibra 8,6 mm. Proti koncu vojne so Američani pripravili za vojsko še izboljšani model VVinchestrove repetir-ke in Remingtonovo repetirko, ki pa ju niso več utegnili uporabiti kot frontno orožje. Prva svetovna vojan se je na srečo prej končala. J. HARTMAN ZVESTOBA NEODVISNOSTI 7. oktobra je minilo 40 let od zgodovinskega trenutka, ki je narekoval ustanovitev artilerijskih enot naših oboroženih sil. Partizani so sovražniku zaplenjevali topove že od začetka vstaje. Napad na nemško letališče pri Kraljevu pa je bil poseben dogodek, nemški okupatorji so bili namreč po našem uspešnem napadu prisiljeni letališče zapustiti, saj so ga partizanski artileristi močno poškodovali. Že leta 1942 so se pojavila prva osvobojena ozemlja, ki jih je bilo treba braniti z močnejšimi silami, zato so v tem času ustanavljali tudi močnejše artilerijske enote. Po kapitulaciji Italije so ustanavljali še močnejše enote NOVJ, kar je seveda vplivalo na razvoj artilerije. Številni borci so se izurili za bojevanje z ništvom. Tako kot pri drugih rodovih Jugoslovanske ljudske armade je tudi bojna pot artileristov partizansko specifična. Naša artilerija se je razvijala v skladu z razvojem političnih in vojaških razmer, brez vnaprej določenih modelov. Sestavljena je bila tudi iz borcev, ki niso imeli izkušenj s topništvom. Vendar jih to ni oviralo, da ga ne bi uspešno uporabili zoper sovražnika. Včasih namreč za šolanje ni bilo časa, šola je bila ognjeni krst na bojišču. Današnji pripadniki artilerijskih enot se uspot-sabljajo in učijo na tradicijah NOB. Uporaba in delovanje artilerijskih enot sta prilagojena zasnovi splošnega ljudskega odpora. Dosegli smo zavidljivo usposobljenost in izvežbanost artilerijskih enot. Njihova učinkovitost je dokaz strokovne vojaške usposobljenosti, ki je krona izvežbanosti do avtomatizma. Take rezultate pa naši artileristi dosegajo tudi zaradi čvrste moralnopolitične zavesti ter zvestobe predsedstva SFRJ, ZKJ, samoupravljanju in seveda neodvisnosti. ■ priloga dolenj priloga dolenjskega lista G2 11 Mogočni knez Auersperg, graščak soteski, je bil lastnik tisoč sedemsto' hektarov velikega gozda, v katerega območje je sodila tudi njegova logarska koča na Frati. Šteli so jo za najslabše logarsko mesto, vendar je bil domačin Jože Zupančič srečen, da ga je dobil, kajti soteški graščak je redko na jemal za logarje Slovence. Mnogo bolj sp mu bili ljubi Nemci—Kočevarji. Leta 1928 pa je logar Zupančič prišel na Frato, i dodobra spoznal njeno širše okolje, vasi in domačine. Kasneje se mu je pridružila še žena Justina in vojna je oba zatekla v sicer mirnem okolju Brezove rebri. K njima so se začeli zatekati aktivisti in borci. Podolgovata jasa, obdana z vitkimi jelkami in mogočnimi stoletnimi bukvami, je bila dokaj romantično okolje krog pol zidane, pol lesene logarske koče, ki je postala zgodovinski kraj. Danes stoji na Frati nov lovski dom, kajti nekdanjo logarsko kočo so 8. oktobra 1942 Italijani bombardirali, 20. oktobra pa je bila kpča dokončno požgana. Frato štejemo danes kot začetek partizanstva v novomeški občini in na širšem Dolenjskem, kamor so se že leta 1941 zatekli prvi dolenjski aktivisti in kjer je bila 29. oktobra 1941 ustanovljena Novomeška četa. Letos, po 40 letih, je Frata znova oživela v spominih borcev in aktivistov novomeškega okrožja, često jo obiskujejo, ampak bolj vsak zase ali na manjših občasnih obletnicah, tokrat pa ji je pripadla zaslužena čast, da so jo določili za mesto osrednje občinske proslave ob novomeškem prazniku in ob 40—letnici vstaje. ,,S prvim snegom, ki je zapadel oktobra 1941, se je novomeška partizanska skupina še isto jutro namestila na Brezovi rebri in uvedla partizanski red v vasi. Tu se je skupina, ki je z novodošlimi partizani prerasla v četo, zadržala vse do 29. oktobra, to je do dne svojega odhoda na Bučko. Pred odhodom se je četa ustavila še v toplem zavetju Frate, vsi partizani pa so tu pustili vse osebne dokumente, fotografije, pisma, skratka vse, kar bi okupatorju lahko omogočilo ugotoviti ^ identiteto, če bi kdo padel." Tako se začetka čete na Frati spominja prvi komandir Novomeške čete Niko Šilih. Iz zgodovinskih virov, objavljenih 23. septembra lani v glasilu Novoteks (tovarna je danes pokrovitelj Frate), pa o pomembnosti tega kraja izvemo še več: „V mlinu med Srebrničami je začelo članstvo novomeškega okrožja KP pripravljati prvo parti-2ansko taborišče, kamor je najprej odšel Jože Slak—Silvo, ker mu je grozila aretacija. Za njim je Prišel Maks Henigman iz Dolenjskih Toplic ter Janko Stariha iz Bele krajine, sicer pa dijak novomeške gimnazije. Pridružil se jim je še Ivan “artol, tekstilni delavec in predvojni komunist iz Ločne, ki je že 3. avgusta 1941 na Kamnem vrhu vzel orožje italijanskemu vojaku. Najprej so bili v gozdu nad razvalinami gradu Luknja, od tam pa so se premaknili proti Brezovi rebri, kjer se je skupina povečala še za enega člana. Prišel je ljubljanski dijak Jože Sašek—Devi. Stalno so patruljirali po okoliških vaseh, se hekajkrat spoprijeli z italijanskimi obhodnimi stražami, 17. avgusta 1941 pa so minirali železni- ško progo Novo mesto—Mirna peč. Ta skupina se je v drugi polovici oktobra 1941 preselila na Brezovo reber. Postopoma pa se je večala. Prihajali so novi borci in v pripravah za napad na Jšučko se je oblikovala v Prvo novomeško partizansko četo 29. oktobra 1941 s komandirjem Nikom Šilihom in komisarjem Jožetom Slakom. V četi je bilo poleg teh dveh še 21 borcev." Iz istega vira navajamo še druge podatke: ..Okrožni komite KPS in Okrožni odbor OF Novo mesto sta začela nabirati ljudi za partizane že jeseni 1941. Za zbirališče teh skupin je bila določena Auerspergova gozdarska koča na Frati, kjer je bil za logarja Jože Zupančič in kjer se je zadrževal predvojni komunist Jože Slak-Silvo, po napadu na Bučko pa sta bila tam tudi Edi Valant in Rudi Zupanc iz Dolenjskih Toplic. Prva večja skupina Novomeščanov je odšla v partizane 5. in 6. januarja 1942 ter skupno s tremi Mirnopečani prišla na Frato. V noči na 8. januar je skupina odšla v orglarsko bajto na Kulovih selih in se tu združila s skupino iz Dol. Straže, Gor. Polja in Podturna. Sredi januarja 1942 se je vseh 16 borcev premaknilo v zaselek Mali vrh nad Globodolom, kjer so se združili s šentjernejsko skupino. Na Mali vrh so potem prihajali v partizane še posamezniki in skupina iz Jurke vasi. Do 25. januarja je sprejemno in šolsko taborišče na Malem vrhu naraslo na 30 ljudi, poveljnik taborišča je bil Novomeščan Dušan Švara—Dule, njegov namestnik pa Drago Florjančič z Otočca. Politični komisar je bil najprej Franc Prhne, nato pa Jože Prijatelj—Slobodan iz Nemške vasi pri Ponikvah. Ko je taborišče zaradi vedno večjega števila borcev postajalo premajhno in ker bi ga morali bolje skriti, so ga premestili v Kočevski Rog, kjer so izpraznjene vasi dajale dovolj možnosti za nastanitev. Na Frati je ostal Jože Slak in skrbel za odpremljartje novih borcev in bork v taborišče na Rogu. Borcev je bilo vedno več, tako so 3. februarja 1942 sestavili že dve četi. Vse večje število partizanov pa je zahtevalo še nadaljnjo organizacijsko ureditev in utrditev, zato je Glavno poveljstvo 8. februarja sklenilo ustanoviti peti partizanski bataljon, ki se je potem preimenoval v Dolenjski bataljon. Ustanovljen je bil 11. marca 1942; komandant je bil Ivan More—Žan, namestnik Filip Tekavec—Gašper, politični komisar pa Dušan Pirjevec—Ahac. V noči na 10. marec 1942 je odšla na Frato nova večja skupina iz Šentjer-nejske doline, skupno z 21 vajenci in pomočniki iz Novega mesta, ki so že prišli tja, pa so potem odšli v novo taborišče na Gor. Topli rebri. Dolenjski bataljon je imel 3 čete: komandir prve je bil Jože Prijatelj, druge Dušan Švara, tretje pa Franc Pirkovič." Frato so skušali Italijani nekajkrat napasti in uničiti, a ji niso mogli do živega, zato so se 8. oktobra 1942 odločili za napad iz zraka. Pri bombardiranju Frate so štirje partizani izgubili življenje. Kmalu zatem, 20. oktobra 1942, pa je bila Frata požgana in šele leta 1952 obnovljena. Spominska plošča na novi stavbi ima napis: ..Obnovljena Frata je posvečena spominu vseh borcev in aktivistov OF, ki so se tu med NOB zbirali, se usposabljali za borbo in žrtvovali svoja življenja za osvoboditev." R. B. ! ' Za marsikoga povzete* navedbe ne pomenijo nič posebnega, toda raziskovalcu zastavljajo vrsto vprašanj. Da je Slobodanova četa spadala tedaj v Tomšičevo brigado, je jasno, vprašanje pa je, v kateri bataljon je spadala. Bila sta namreč dva tretja bataljona, tisti, ki je bil ustanovljen 7. avgusta 1942 na Žagi nad Gospodično (Gorjanci) in katerega komandant je bil Janez Majnik-—Džems, in tisti, ki je bil ustanovljen 12. avgusta 1942 na Cesti nad Starim Logom in katerega komandant je bil Anton Marincelj—Janko. In če je spadala v 3. Jankov bataljon, ne pa v Džemsov, potem se je morala na Brezovo reber prebiti iz obkoljenega Kočevskega Roga. Da bi spadala v 3. Džemsov bataljon je malo verjetno, zakaj ta bataljon je 22 in 23. avgusta 1942 nastopal od Gorjancev proti Kočevskemu Rogu z vzhodne strani. Njegova naloga je bila, da Italijanom udarja v hrbet in rešuje tiste, ki so bili obkoljeni na Rogu. Tako zastavljena vprašanja so že rodila prve sadove. Janez Majnik—Džems je 7. septembra letos povedal, da je komandirja Jožeta Prijatelja—Slobodana kot partizana dobro poznal od spomladi leta 1942, odločno pa je zanikal, da bi bil komandir čete v njegovem 3. bataljonu Tomšičeve brigade. Spominja se, da je bil skupaj z Ivanom Kovačičem—Efenkom komandir čete v 3. bataljonu (Jankovem) Tomšičeve brigade. Iz tega bataljona sta 23. septembra 1942 prišla k Džemsu samo Efenko-va četa in Risov vod. Majda Martelanc—Solza pa je istega dne izjavila, da je bila borka Slobodanove čete od 26. junija 1942, da je bila navzoča v borbi pri Stavči vasi in potem obkoljena v Kočevskem Rogu ter da so borci Slobodanove čete in ona sama nosili na levem rokavu velike rdeče črke UB. To pomeni, da so spadali v Tomšičevo brigado, zakaj samo ona je nosila take oznake namesto poprejšnjih proletarskih oznak. Kaj je bilo potem s Slobodanovo četo, je 13. avgusta letos pojasnila Olga Červan, poročena Vipotnik, ki je pod Slobodanovo poveljstvo prišla 23. avgusta 1942. Četa je bila podrejena Beblerjevemu štabu do prvih dni septembra 1942. Medtem je velika italijanska ofenziva že dokaj oslabljena zajela tudi območje Frate in Brezove rebri, pa se je Beblerjev štab moral umakniti. Toda Slobodan se s četo ni umaknil, marveč je okoli Brezove rebri spretno manevriral, uničeval nastajajočo belo gardo in zbiral razkropljene partizane, ne da bi četa utrpela kako smrtno žrtev. Ko je novoustanovljena Gubčeva brigada iz okolice Trebelnega prišla k Brezovi rebri in Selom—Šumberk, so Slobodanovo četo vključili v 4. bataljon Gubčeve brigade, ki mu je poveljeval Dušan švara-Dule, ta bataljon pa je 27. septembra 1942 oziroma čez šestnajst dni prešel v sestavo Cankarjeve brigade kot njen 1. bataljon. Ta dvakratna premestitev je bila vzrok, da se je za borci Slobodanove čete 3. bataljona (Jankovega) Tomšičeve brigade izgubila vsaka sled. V kartoteki borcev Tomšičeve brigade je vpisan le njen komandir Jože Prijatelj—Slobodan, ki pa je padel. Zelo zanimivo bi bilo vedeti, kaj je Slobodanova četa počela od 14. avgusta, ko se je začela roška faza velike italijanske ofenzive, do 22. avgusta 1942, ko se je prebila na Brezovo reber, kje se je gibala in bojevala, kakšne ž tve je utrpela in podobno. Toda ta vprašanja lahko pojasnijo le tisti borci Slobodanove čete, ki so še pred začetkom ofenzive na Rog prišli v sestavo Tomšičeve brigade in ki so vojno preživeli, četudi so se potem bojevali še v Gubčevi in Cankarjevi brigadi. Morda bi lahko dal kakeaoprijemljive podatke intendant Mirko Frankič—Tilen, ki ga Slobodanovo poročilo izrecno omenja. Ko bi nam vsaj pojasnil, kakšno ime in priimek je imel politični komisar Slobodanove čete Vladimirl Vse preživele borce Slobodanove čete ali njih sorodnike prosimo, da javijo svoje točne naslove in pošljejo odgovore na zastavljena vprašanja. Naslove, podatke in odgovore pošiljajte na naslov: Franci Strle, novinar, Sattnerjeva 15/E, 61000 Ljubljana, ali po telefonu 266-682 prek 061 FRANCI STRLE cS V Beblerjevem arhivu (fasc. 1/11 — c AIZDG) seje ohranila zanimiva listina, ki je nastala na Frati 23. avgusta 1942. Napisal jo je komandir 3. udarne čete 3. udarnega bataljona 1. partizanske udarne brigade Toneta Tomšiča, ki je imel partizansko ime Slobodan. Po njem se ie ta enota imenovala Slobodanova četa, za političnega komisarja v tej četi pa je bil neki Vladimir. Iz te listine je razvidno, da je Slobodanova četa 22. avgusta 1942 zavarovala sprejemno bazo Frata-Brezova reber, ki je imela nalogo zbirati raztepene in izčrpane Partizane iz obkoljenega Kočevskega Roga. O tem je Slobodan zapisal med drugim: „22/8 42 sem prevzel od ZDO 36 tovarišev in tovarišic. Vsi neoboroženi. Za borbo nesposobni - večinoma še okrevajoči, bolniki itd. Med njimi je 9 rešencev z Verda. Od tega 24 razposlal po kmetih, kjer naj bi začasno delali za hrano. Od Ferda Juriša sprejel 11 tovarišev, en oborožen, 4 preskrbel po kmetih. Šest tovarišev iz različnih delavskih čet našel na bližnjem terenu. Neoboroženi — 3 poslal na poljsko delo b kmetom. Zveze s Suho krajino še nimam, s KO (Krškim obredom) bo pa vzpostavljena tekom današnje n°Ci .. . Številčno stanje neoboroženih 22 (ki se nahajajo na tej bazi), odposlanih skupaj 31. Tovariš Tilen, intendant, prosi ža zvezo s 3. bataljonom ZDO . .." Konec avgusta pred dvajsetimi leti je Branko Starman v Stillesu, takratni sevniški Mizarski produktivni zadrugi, moral k direktorju. „Reče-no je bilo: Izberi si najboljše fante, naredite, kar morete," se spominja Branko, sedanji vodja tehnične kontrole dve desetletji kasneje, direktor Durn pa je takrat moral na pot za tri dni. Branko — takrat mu je bilo okrog 30 let, večini sodelavcev pa tudi ne dosti več kot po dvajset let — je imel na voljo pičlih dvanajst dni. „V zadrugi nismo premogli tolikšnega prostora, kjer bi lahko začrtali elipso 15 x 9,5 metra. Šli smo torej na zadružno dvorišče, kjer smo to elipso lahko postavili v merilu 1:1 po panelkah (iveric takrat še ni bilo), pribitih na lesene tramove. Na srečo je bilo tisto poletje izredno lepo vreme. Izdelati je bilo treba lesene modele; da bi jih lahko premikali s kakšno hidravliko, še misliti ni bilo. Dobesedno vse je bilo treba narediti na roke, sicer pa kakšnih posebnih strojev razen poravnalke, frezarja ipd., tudi nismo imeli," se spominja Branko. Kljub temu je glas o sevniških izvrstnih mizarjih prepotoval že mnogo mej, navsezadnje so bili firma, kateri so tako rekoč ob 12. uri zaupali odgovorno nalogo, da izdela veliko ovalno mizo za prvo konferenco šefov neuvrščenih držav. Starman in sodelavci kajpak niso imeli dosti časa pomišljati na svetovne probleme, vodikovo bombo in še kaj. Iz ure v uro, ko se je po Sevnici nekaj slišalo, da delajo v Mizarski nekakšno velikansko mizo, je imel Branko s sodelavci nove probleme. Tako je bilo treba vseh sedem elementov velike mize stisniti na svore. Ne samo da niso imeli tako velike stiskalnice (mimogrede: v nobeno ne bi šli tako veliki kosi), imeli niso sploh nobene. ,,Delali smo s preprostim kožnim lepilom, to pa se izredno počasi suši," opisuje novo težavo. - Pičlih dvanajst dni, kolikor so imeli izdelovalci mize, so imeli na voljo tudi tapetniki in ostali. Izdelati je bilo treba namreč tudi okrog 140 foteljev, dvoje miz za zapisnikarje, ki sta bili zatem postavljeni v notranji del elipse, govorniški oder za predsednika itd. ,,Nihče ni spraševal po delavniku, delalo se je, kot je kazalo delo, tudi po 36 ur skupaj. Vmes so fantje menjaje se pohiteli na dom na kosilo in se vrnili na delo. Bilo je izredno vroče. Da bi se v najhujši vročini vsaj malo ohladili in tudi malce sprali prah s sebe, je kateri skočil tudi na kopel v bližnjo Savo," pripoveduje. Kakorkoli že, mizo so srečno izdelali. Dragoceni tovor in delavce so popeljali v Beograd pred poslopje skupščine na treh tovornjakih. Tam je bilo že vse nared, le te presnete mize in stolov ni bilo. Ko je padla tako imenovana glavna skušnja za vse osebje konference na zadnji dan pred konferenco, je prišel tudi predsednik Tito s sodelavci in tovarišema Stamboličem in Vlahovičem. ,,Kako ide, dečki? " nas je pobaral z njemu lastno toplino. Še mnogokaj drobnega so postorili sevniški mizarji. Med drugim so po vsem svetu videno mizo med vsakim odmorom prepolitirali. Na koncu je bilo na konferenci 25 državnikov, to pa je pomenilo, da je bilo treba vrtati za nove in nove mikrofone. Štarman je bil naenkrat tudi 36 ur na „šihtu." „Ko je vse minilo, miza pa je bila v redu, sem odšel k frizerju. Preden sem zbral moči, da sem vstopil, sem posedel kakšne pol urice na stopnicah." ALFRED ŽELEZNIK Težave, ki so jih imeli organizatorji letošnjega jubilejnega vlaka bratstva in enotnosti, najbolj dokazujejo trdnost korenin te lepe tradicije. Težko je bilo namreč ustreči vsem, ki so želeli z vlakom potovati v Srbijo, saj se je na primer samo v Ljubljani' prijavilo toliko ljudi kot še nikoli doslej — delno bivših izseljencev iz Maribora, Celja in drugod, ki zdaj živijo v slovenskem glavnem mestu, delno pa udi ljudi, ki so poznanstva v Srbiji sklenili v novejšem času ali so jih šele želeli skleniti. K takšnemu zanimanju sta gotovo prispevala tudi oba pomembna jubileja. Štirideset let je namreč minilo od prvih transportov slovenskih izseljencev v Srbijo in dvajset let od prvega vlaka bratstva in enotnosti, ki je leta 1961 popeljal k srbskim gostiteljem osemstvo nekdanjih pregnancev. Tokrat se jih je z vlakom odpeljalo blizu 1400, vendar to še zdaleč ni končno število vseh slovenskih gostov, ki so od ponedeljka do četrtka v preteklem tednu uživali izjemno gostoljubje srbskih ljudi. Mnogi so namreč v Kraljevo, Titovo Užice, Cačak, Gornji Mladenovac, Čuprijo, Kru-ševac in druge kraje, kjer je med vojno našlo začasen, a topel dom največ Slovencev, dopotovali z avtobusi in avtomobili, ker pač na vlaku kratko malo ni bilo več prostora, peterica Mariborčanov' delavcev v TAM, pa celo s — kolesi. Velja tudi omeniti, da so Jugoslovanske železnice izkazale vlaku posebno čast s tem, da sta ga vlekli „Dinara" in „Šutjeska", lokomitivi modrega vlaka. ^ Zakaj pravimo, da je tolikšno zanimanje potrdilo trdnost tradicije? Predvsem zato, ker njena trajnost le ni tako samoumevna glede na to, da se vrste bivših pregnancev vendarle vse bolj redčijo in da se nenazadnje starajo tudi njihovi nekdanji gostitelji. Vsekakor pa je tudi zadnji vlak pokazal, da prireditev sicer postopno izgublja svoje prvotno obeležje kot srečanje starih medvojnih prijateljev, da pa po drugi strani dobiva širšo in trajno vsebino. Ustvarja namreč vse večje število novih prijateljev tudi med ljudmi iz mlajše generacije, ki bodo v prihodnjih letih izročilo bratstva zagotovo nosili naprej. Prav mladih pa je bilo letos na vlaku toliko kot najbrž še nikoli. In lahko smo se kot vsi ostali udeleženci vlaka znova prepričali, da je že prislovično srbsko gostoljubje zares posebno doživetje. Zadržanost v čustvih je Srbu precej bolj tuja kot Slovencu in zatorej se je slednjemu, če ne prozna dovolj tukajšnjih običajev, včasih kar težko znajti od presenečenja in zadrege, ko ga dotlej le bežni znanec — pa morda celo še to ne — stisne v objem, poljubi na lica in mu z drugimi majhnimi pozornostmi pokaže, kako se Jskreno veseli njegovega prihoda. Takšnih presenečenj in zadreg je bilo za tiste, ki so to gostoljubje doživljali prvič, na vseh postajah skozi Srbijo, kjer se je vlak ustavljal, kar precej. Vsekakor srbski gostitelji nikoli ne bo pozabil dveh svojih pravil: najprej povabi človeka v hišo in ga šele potem vprašaj, kaj želi; in — gostova želja naj bo samo pol tistega, kar mu boš zares ponudil. In tako so na primer gostitelji v Titovem Užicu „svojim Slovencem" ponudili še veliko več, kot pa so si ti najbrž obetali od obiska v hribovski krajevni skupnosti Ravni, približno 20 km od Titovega Užica. Pričakali so jih domači fantje in dekleta v narodnih nošah, z nepogrešljivo harmoniko in kuhanim žganjem, „z zlatiborskim čajem", kot mu tukaj pravijo. Potem so ob odličnem posolju, „svatovskem zelju" in seveda dobrem vinu razpoloženje dvignili na takšno višino, da se kljub pozni uri prav nikomur ni mudilo ,,v dolino". Vsakokrat, ko so gostitelji predlagali, da bi harmonikar „urezal" tudi kakšno po želji Slovencev, so ti imeli na ustih venomer isti odgovor: „Dajte srbsko kolo!" Vendar pa letošnji vlak ni bil samo v znaku sproščene družabnosti. Veliko je bilo tudi delovnih pogovorov, tako med obema republiškima delegacijama (slovensko je vodil Mitja Ribičič), kot tudi med delegacijami posameznih pobratenih občin. Največ je beseda tekla seveda o krepitvi sodelovanja, zlasti na gospodarskem področju, saj sedanji obseg gospodarskih stikov med Slovenijo in Srbijo nikakor ne zadovoljuje, še posebej če upoštevamo razvejenost osebnih vezi med ljudmi obeh republik. Pogovori so dali nekaj dobrih izhodišč in konkretnih predlogov za tesnejše povezovanje slovenskega in srbskega gospodarstva. Pri tem velja omeniti zlasti dogovor med valjarno bakra in aluminija v Sevojnu in vsemi slovenskimi uporabniki teh kovin, o skupnem vlaganju v novi rudnik bakra v Boru, kot tudi predlog o skupnih naložbah obeh gospodarstev v energetske objekte na Kosovu. Pomembna je tudi ugotovitev, ki smo jo slišali na pogovoru v Titovem Užicu, da vlak bratstva in enotnosti ne more prevzeti naše vloge organizatorja gospodarskega sodelovanja med republika; ma, ampak je njegova naloga, da spravi ljud' skupaj in daje s tem pobudo za sodelovanje — vse ostalo pa je naloga občin in delovnih organizacij- M. PREDAN MPMifei ^Pilili _ ODPADA, LJUDJE PA VSE VEDO ocea 3SA vd jrann 'vavdao risn dopisoval tudi v nemške časopise, saj dovršent obvlada nemščino, prebira ogromno angleški literature, tudi s češčino nima težav. „Tud-zelena ni povsem naš izraz. Izvira iz grške besedi selenon, s katero so častili boga Meseca -Selena.". Domač, klen jezik odlikuje vsa dela prof. Vardjana, zato ne preseneča, da so njegove knjige za slovenske razmere prave uspešnice. Med naj uspešnejše knjige sodi prav zadnje delo Vrtne zelenjadarstvo, ki je tretjič izšlo ob Vardjanov 80-letnici, a je kljub skupni nakladi — 35.001 izvodov težko najti še kakšen primerek v knjigar nah. ..Nasploh sem proti prevodom tuje tovrstnt. literature, ker imamo dosti domačih strokovnja kov. Tako bi obogatili slovenski besednjak.' Izvirno delo „Sobne, okenske in balkonske rastli ne" je prof. Vardjanu resda naložilo na pleča tr leta potrpežljivega dela, toda trud ni bil zaman Čeprav knjiga zajema samo rastline, ki jih ljubite Iji cvetja in cvetlic gojijo v Sloveniji, je bilo 31E strani komaj dovolj za presenetljivo veliko številc vrst. „V naši vasi so rekli srakoperju črkar, ker st oglaša črk—črk, in tega ni v nobeni literaturi" razodene svojo drugo ljubezen, tudi podedovan po materi, brž ko stopiva iz hiše, da bi razkaza rastlinjak in gaj. „Nisem pustil sekati grmovje, ker sem velik prijatelj ptic. Zjutraj ni lepšega, ko je petje ptic, zato imam ptičji gaj. Razpoznarr petje sinice, drozga, liščkov, čižkov, posebne lepo poje samec kobilarja. Slavčkov ni več, ker si' jih pregnali z Vrbine, ko so jo posekali na golo.' Cez 400 drevnin se razprostira okoli hiše i; -vsako drevo ali grm je France Vardjan natančni označil. Nekatere primerke je dobil tudi iz tujin — iz Anglije in sosednjih dežel, a najbolj ponosef je na domači macesen sivo—modre barve ir. edinstveno omoriko z visečimi vejami. Oboje jv zraslo na domačih tleh. V prostranem steklenerr rastlinjaku pa spet prihaja na površje Vardjanov • raziskovalna žilica. „0 sukulentah, to je tolsticaf v Jugoslaviji še ni strokovne knjige. Kolekciji opazujem, da bom skušnje prenesel na papir. Nato pogled zastane na mnoštvu krizantem „Okoli 500 jih je. Z zaviralnimi hormoni jih zadržujem v rasti, s pospeševalnimi hormoni pt' dosežem, da se hitreje ukoreninijo." Za vrtnarji obeta še veliko koristnih nasvetov, saj je prof Vardjan spisal že precej strani priporočnika -z.i poklicne vrtnarje. Toda za knjigo od 300 do 35T strani je potrebnih kar f>00 strani rokopisa, zat delo še ni pri koncu. Gotovo pa je, da bi> pomenilo Francetu Vardjanu priznanje, kakršn1 sta bili v njegovih plodnih letih državni odlikovč nji red zaslug za narod z zlato zvezdo in red del z zlatim vencem. Ker pravi, da sta pogoj za mirne in dolgo življenje čim manj jeze in zmerne življenje. :a/tko pričakujemo iz Leskovca še veseli vesti za slovensko vrtnarstvo. PAVELPERi V Belo krajino se je zavlekla jesen. Lepa, živobarvna, plodnica posajenega semena. Tudi tečna. Z dežjem, z vodo v preluknjanih čevljih, kajti novi stanejo preko tisoč dinarjev. Črnomaljske trgovine z obutvijo so jajčasto polne. Spremembe vremena vedno polnijo blagajne trgovcev s sezonskimi artikli. Na belokranjske trgovce imajo kupci kolono pripomb. Pravijo, da so neustrežljivi, leni, neprijazni. Izjeme potrjujejo Ptavila. Trgovine, pravijo, da so slabo založene. Črnomaljci so prepričani, da dobe več v metliških trgovinah kot v domačih. In obratno. Zidalci hiš v Črnomlju tulijo, ker ne dobe potrebnega. Posamezniki so prepričani, da odgovorni ne naročajo, na primer cementa, samo zato, ker se hoje, da ga ne bi prodali in bi ga morali sami zlagati s kamionov. Zdi se, kot bi šlo za natolcevanja, jesen prinese slabo vreme, le-to dolgčas, slednji pa je gojišče natolcevanj. In jeziki ventilatorsko delujejo. Fantazijsko razburkani ljudje pripovedujejo o družinskih prepirih, o ločitvah, o familijarnih lovih z lovsko puško okrog bajt. Preganjane niso srne ne zajci ne lisice, ampak boljše polovice in otroci. Lastniki, iz domačega 9nezda. Preveč obveščeni vedo za imena bodočih županov, sekretarjev, predsednikov najrazličnejših konferenc, četudi bodo volitve šele leta 1982. Vedo, kaj se je skuhalo v uradnih in neuradnih kuhinjah. Posamezniki gredo tako daleč, da vam Postrežejo s seznamom stanujočih v bloku, ki se bo pričel graditi kdove kdaj v prihajajočem letu nasproti samopostrežne trgovine. . . Mlade in Predstavnike srednjih gneracij vznemirjajo koncertni izlivi v stari kino dvorani. V času, ko se ohladi žlica, je bil tam punčk koncert kot lubenica svežih mlečnozobih skupin. Instrumente so mučile: Kuzle, Indust bag, Gnile duše. Steklina in podobni. Prekinil bom njihovo možgansko valovanje, če zapišem, da nihče ne ve, kaj so hoteli povedati, ker se ni ničesar razumelo, nič slišalo. Pošizili bodo, ker so prepričani, da Prinašajo nekaj novega, revolucionarno razrušil-nega, ne zavedajoč se, da capljajo za resnicami in ugotovitvami, starimi najman petdeset let. Dokaz: kuzla je lahko še vedno psica, gnila duša izgubljena, kot se spodobi dušam v vsakem času in prostoru. Cepivo zoper steklino pa so tudi že odkrili. Če ni na vzhodu nič novega, ne more biti niti v Metliki. Podgane, bežeče v temačne labirinte mestne kanalizacije, niso prižgale še nikoli neonske razsvetljave, da bi s tem razsvetljevale ljudstvo . . . Glasu iz kevdra ni. Metliški mešani pevski zbor vadi in konec oktobra bo nastopil v domu počitka. Sekstet Vitis se poslavlja od vodje Branka Heraka, ki odhaja v Zagreb služit kruh V neko drugo tekstilno delovno organizacijo, kot je Beti, kulturna skupnost je imela letno konferenco, Marjana Smrekar ustanavlja taborniško organizacijo, Zvone Cej trenira žensko rokometno ekipo, na Vinomeru ima Beti zaključevanje in modne revije, vinska klet je polna metliške črnine, Henček z Gornjih Kamene pripravlja novo ploščo z naslovom Metliška črnina, v gradu prenavljajo prostore za likovne razstave, tamburaši se bodo udeležili srečanja tamburaških skupin Slovenije v Cirkovcah, spomeniško zaščitena hiša Bare Juričine propada, metliško turistično društvo ni imelo sestanka že od'julija dalje, Vezilo, glasilo delovnih organizacij Beti in Komet, je izšlo po štirih mesecih z aktualnimi novicami dogodkov, ki so se odigrali julija . . . Listje odpada, ljudje pa vse vedo. Junija pogorelo gostilno Petra Badovinca z Jugorja lastnik pospešeno popravlja, dograjuje. Trenutno je glavna gostilna na Hrastu, kjer dobite hrano z ražnja. Navadno je nabito polna. Na Suhorju raste motel ali hotel Branka Puljaka, morda navadna gostilna. Mimoidoči se čudijo nenavadni obliki zidajoče se stavbe. Na Veselici ni več toliko gostov, kot jih je bilo nekdaj. Pijandure pravijo, da mora stati za šankom joškasta natakarica, ne pa kelner v hlačah. Pri Mežnaršiču se zbira mularija, Veselič v Podzemlju ima ob sobotah največkrat ohcet, Križan iz Gradca pa lovsko psico, na Dragah točijo še vedno odprto pivo, v Žitu menjavajo denar, ne da bi ga prej prešteti, metliško samopostrežbo pa zaprejo včasih tudi med dvema inventurama . .. Listje odpada, ljudje pa vse vedo. „Metlika je Šparta!" je kričal svoj čas Darček Flajšman, vodja metliških gadov in beloušk pustnega društva, ki je pripravljalo karnevale, dr je Slovencem jemalo sapo. Zadnji čas ni več nikogar, ki bi se upal zakričati še tako nedolžne in znano misel: „Nekaj gnilega je v deželi Danski." Morda je prav zato jesen tako žalostna tako tihotna, nerazburkana, jalova kljub obilic-plodov, sadežev, ki jih prodajajo poleg zelenjav nih trgovin še v kioskih. Vendar pa so v podjetjih že začeli kuriti/ Vsak čas bodo topli tud radiatorji po blokih .. . Je pričakovati po njih zaslugi splošno odjugo? TONI GAŠPER IČ Sicer pa je kostanj zrel in mlado vino se spreminja v opojnost. Trume ljudi se bodo napotile v gozodve, trgatev bo prijeten spomin na beg od vsakdanjih opravil, služb, ki se jih da popestriti z brizgancem v Rajmarjevem bifeju. Ta kotiček je v Metliki zadnje čase krik sezone. Gostilna upokojencev z Ančko na čelu je izgubila magnetsko privlačnost, ker je preveč na vidu in med delovnim časom te kaj hitro izvohajo. Rajmer pa je na Partizanskem trgu, stran od delovnih organizacij, šefov in uslužbencev kadrovskih služb, ki lahko privlečejo tvoj ksiht pred disciplinsko komisijo. Varna je še gostilna Pod mirnim krovom, kajti tja redno zaidejo vodilni, četudi je postrežba dobra, osebje prijazno. Listje odpada, ljudje pa vse vedo. Vedo, da ima nekdo na otoku Krku vikend z dvanajstimi sobami, da eden od direktorjev ne plačuje otroškega vrtca, vedo, kdo je kupil beemveja, kdo kvarta za denar v Kamanju, kdo bo zobozdravnik še v nezgrajeni ambulanti blizu Beti. CIA je nedonošenček v znanju ljudi s tega našega konca. CIA je neznanje v znanju prebivalstva . . . Kaj še pretresa ta naš zagorjanski svet? Folklorna skupina vpisuje nove člane. Skladatelj, muzik, virtuoz Silvester Mihelčič skače v zrak nad uspehom lastne skladbe Kopalnico ima. Mateje Koležnik ni videti nikjer. Andrej Plevnik, pevec, se je preselil v pisarno. Tam pleska, sicer pa poje in igra z ansamblom v Šmarjeških Toplicah. Ansambel Bele breze vadi v neki kleti. „Ko me je ban Natlačen leta 1937 kazensko premestil v Leskovec, je bila to zame res kazen. Predanost razgibanemu pedagoško—publicističnemu delu in tudi samemu Šentjurju je bila le precejšnja." Mirnega in skromnega profesorja so tudi Leskovčani kmalu sprejeli za svojega. Po vojni je bil zato izvoljen za prvega predsednika občine v Leskovcu. Ko je nato služboval kot kmetijski referent na celjskem okrožju, je ustanovil vrtnarsko šolo v Medlogu. Mjmje z naravo je bogato živuenje v naravi, saj brez tega življenje še zdaleč ne bi bilo tako bogato. ..Pravzaprav izviramo iz Črnomlja!" je brž dodal profesor Vardjan, čigar vitalnost odločno prikriva, da je v letošnjem maju zakoračil že v 82. leto. Schulvereinove šole v vasi ni obiskoval, kajti starši ga niso pustili v nemško šolo, zato je šel v ljudsko šolo v Kočevje. Zavednost so Vardjanov! znova dokazali med vojno, ko sta bila starša aktivista, brat in sestra pa v partizanih. France je po gimnaziji v Kočevju nadaljeval šolanje na višji vrtnarski šoli na Češkem. Dolgoletno pedagoško delo je pričel leta 1924 na kmetijski šoli v Šentjurju. Zanj je nepozabno dvanajstletno službovanje, ko je našel čas za urejanje zanemarjenega vrta in okolice šole, poučevanje na gospodinjski šoli, tedaj priključeni kmetijski, in nedeljska predavanja kmetom po vsej Sloveniji o vrtnarstvu in sadjarstvu. V teh letih je napisal priročnik Pridelujmo več dobrega semena, za vinogradnike pa brošuro o kletarstvu. Danes zajeten publicistični opus — 25 d.el s skripti (če pa štejemo zgolj knjige, je število 15 še vedno spoštovanja vredno), je močno obogatil že pred vojno; Semkaj seveda niso prišteti številni članki v strokovnih časopisih in revijah. Pri Grudi je sodeloval celo s pesmimi. France Vardjan je bil tudi član Društva kmečkih fantov in deklet in njegovo napredno, rodoljubno delo je motilo tedanjo oblast. „V Škrilju pri Kočevju, to je v Kostelski dolini, je imela moja mati veliko zelo lepih vrtov. Od tod tudi moje veselje in nagnjenje do prirode, vrtnarstva," nam je umirjeno pripovedoval eden najbolj znanih slovenskih vrtnarjev France Vardjan v okusno opremljeni in lični hiši v Leskovcu. Kaj hitro je moč ugotoviti, da je imel prste vmes dober arhitekt, bujni gaj, ki se bohoti okoli hiše, pa v rastlinstvu še tako nepodkovanemu prišleku takoj pove, da je pri ljudeh, ki živijo „Zatem sem celih sedem let predaval na srednji vrtnarski šoli v Mariboru, razne predmete pa sem poučeval tudi na srednjem kmetijskem tehniku-mu v štajerski metropoli. Predavanja na višji gospodinjski šoli v Grobljah in tri leta na biotehniški fakulteti v Ljubljani so se morala, žal, zaradi srčnega inflarkta končati. Po* upokojitvi leta 1958 sem se rad odzval brežiški Agrarii, kjer sem petnajst let sodeloval, predvsem kot svetovalec". Profesor Vardjan je jezikovno veliko prispeval k vrtnarski terminologiji. Pri snovanju slovenske izdaje Enciklopedije okrasnih rastlin, ki jo je prevedel, dopolnil in prilagodil našim razmeram dr. Vinko Strgar, vodja botaničnega vrta univerze v Ljubljani, sta pri slovenskih imenih sodelovala prof. Ciril Jeglič in prof. France Vardjan. „Jezik, ki ga danes poznamo v zelenjadarstvu, vrtnarstvu, smo mprali šele ustvariti. Vedno sem skušal prodreti do izvora teh besed." Svoj čas je OBNOVLJENA SLAVA BIZELJSKIH PRINEL V septembru je Posavski muzej iz Brežic organiziral na Bizeljskem zanimivo reprizo lupljenja sliv. Akcija, ki smo jo uresničili s pomočjo krajanov Bizeljskega, s podporo podjetja Slovin in IS SO Brežice, je potekala uspešno kljub 24 letom, ki so minila od zadnjega predelovanja sliv v prinele na Bizeljskem. Krajani, ki so sodelovali z obilico dobre volje in požrtvovalnosti, so se lotili dela z vso resnostjo. Sodelovanje ni bilo plačano, zato pa so sodelujoči s po^ložive-tjem nekdanjih slivarskih dni obudili prijetne spomine in se po daljšem času zbrali svoji med svojimi. Že četrt stoletja ni bilo v nekdanji Vinarski in sadjarski zadrugi na Bizeljskem tako živahno kot v začetku septembra letos. Peš, na kolesih, z avti so prihajale slivarke z ruto na glavi, s skledo v košari na laketu, s predpasnikom — po stari navadi; po cesti v Janeževo gorco in mirrlo žage, ki še ni dolgo, kar je utihnila, po cesti, ki ji pravijo nekateri kar UVD (Ulica večnih dolžnikov). Ob tej cesti so namreč po drugi svetovni vojni, zlasti pa po letu 1960, zrasle številne hiše in marsikatera je bila dograjena s kreditnimi sredstvi. Še zadnji zavoj mimo nekdaj stoječe sušilnice za sadje na levi in mimo hiš z desne strani, ki so napolnile travnik, nekdaj v celoti zapolnjen z razpostavljenimi lesami olupljenih sliv. Po klancu so se povzpele slivarke, starega koraka, zgubanih potez, a to jutro čile in polne mladega smeha. V skupinicah in posamezno so prihajale, da ožive tradicionalno lupljenje sliv, ki je vzklilo na Bizeljskem že v prejšnjem stoletju. Ob prihodu pred tiho, pozabljeno lopo nekdanje Vinarske in sadjarske zadruge se prvič razžive. Pozdravi vsevprek, živžav ob izbiranju „ušikanih" nožičkov in ustreznega mesta za sedenje med lupljenjem, in že se postarane roke oprimejo dela. Sdrva je obračanje nožka še negotovo in počasno, ampak minuta za minuto vrne v roke nekdanjo vajeno kretnjo. Rezilo odreže vrh modrega sadeža, prsti zaokrenejo slivo in v dveh do treh rezljajih je sliva gola. Lesa iz trsflke se polni, v predalčke razdeljena rumeni od bleščečih se olupljenih sliv. Slive oistrice, ki rastejo v teh krajih, so zaslovele v svetu kot posušene, izkoščičene in predelane v prinele. Vsako leto ob tem času prebivalci tukajšnjega področja obiščejo božjepotne kraje, tako se slive, ki dozore v začetku septembra, imenujejo tukaj slive bistrice. Lupljenje sliv so Bizeljance naučili goriški Brici in nrav zanimivo je, kako so mogli odkriti za lupljenje po 1 i? I o -*g. ' f MS Prešernova družba vedno znova potrjuje, da ostaja zvesta svojemu osnovnemu poslanstvu, to je, da oskrbuje slovenske bralce z dobrimi in njihovemu blagostanju dostopnimi knjigami. To velja še posebej za leposlovni del knjižnih programov, ki jih ostvarja z zajemanjem iz domače in tuje tvornosti. S prevodi ne bogati le skupne duhovne zakladnice, ampak vzpostavlja z njimi tudi prepotreben most, prek katerega spoznavamo Slovenci življenje, delo, misel, zgodovino, navade, običaje, skratka: kulturo in usode drugih narodov in dežel širom po svetu. Ne nazadnje je potrebno povedati tudi to, da moremo v svojem jeziku brati in uživati ob delih, ki so prave umetnine, literarni biseri. Med slednje prav gotovo štejejo tudi „Glasovi v temi" afriškega pisatelja Leonarda Kibere, knjiga, ki je postala v Keniji, kjer Kiberaživi, uspešnica takoj, ko se je pojavila v prodaji, in je do tedaj skoraj neznanega pisatelja povzdignila do zavidljive slave. Preveč časa in prostora bi zahtevalo ukvarjanje s podrobnostmi, zato naj vrline tega dela, ki ga lahko beremo v prevodu Marta Ogna in Milke Mirtič—Saje in je prvo v zadnjem svežnju štirih knjig, ki jih je izdala Prešernova družba, nakažemo le v nekaj glavnih črtah. Najprej zapišimo, da je ..Glasovi v temi" zbirka kratkih novel, v katerih se prepletajo različne usode, nekakšen album pretresljivih fotografij. na katerih je moč videti najmanjšo podrobnost. Vendar to ni mračna knjiga, nasprotno, to je delo iskrivih domislic, duhovitih dialogov in čudovitih ljubezenskih prizorov, polno zbadljivih opazk na račun belih ..svetovalcev" in neusmiljeno smešnih upodobitev črnskih stremuhov, svetohlinskih duhovnikov in drugih petoliznikov. Sicer je dogajanje posajeno v čas po letih boja za neodvisnost dežele, ko se za najzaslužnejše za osvoboditev šele začno preizkušnje in se rušijo po vrsti vsi upi, s katerimi so šli v boj. Drugo delo iz tega svežnja je roman „Vzor" sodobnega nemškega pisatelja Siegrieda Lenza, ki ga je v slovenščino presadil Franc Srimpf. Zajetna knjiga je pretresljiv niz prizorov iz vsakdanjega življenja nemške družbe, še posebej nemške mladine, ki si sredi hlastanja za materialnimi dobrinami često zaman išče vzorov, ki bi ji pokazali, v čem so resnične vrednote sredi zmede današnjega sveta. V prevodu Silvestra Škerla je izšel znani Zolajev roman „Therese Raquin", po katerem so po drugi svetovni vojni posneli tudi zelo uspešen film. Sam pisatelj je, napadan od tistih sodobni- kov, ki tega dela niso razumeli, v predgovoru k drugi izdaji med drugim poudaril: „Therese Raquin, je študija posebno izjemnega primera; drama sodobnejšega življenja je prožnejša, manj ujeta v grozo in blaznost. Takšni primeri se umikajo v ozadnje dela. Želja, da ne bi zanemarili nobenega svojega opazovanja, je gnala pisatelja, da je porinil vsako podrobnost v ospredje, zato pa je postala celota še bolj napeta in zaostrena" Tako torej Emile Zola, čigar predgovor je za pravilno umevanje vsebine romana potrebno prebrati tudi slovenskemu bralcu. Slednjič je tu še Berte Assejeve prevod knjige ..Spomini Sherlocka Holmesa" izpod peresa A. Conana Doylea. Podobno kot v drugih delih tega pisatelja nastopata tudi v tem znamenita lika — detektiva — amaterja Sherlock Holmes in njegov prijatelj ter zvesti spremljevalec zdravnik VVatson. Napete detektivske in pustolovske zgodbe, ki jih kajpak tudi v ,,Spominih" ne manjka, .so najboljše priporočilo za to knjigo, bralci pa bodo spet lahko uživali in se zabavali ob bistrem ravnanju Doylovih literarnih junakov. I. Z. zadoščenosti. Vsako dejanje, ki naj bi vodilo k potešitvi, se izkrivi v nekaj nenavadnega. Prav ta nedosegljivost izpolnitve predstavlja v Peršakovi prozi tisto, s čimer avtor skuša presegati strnjeni in nepregledni svet. V prelomnih trenutkih objektivni svet začne pokati, v suhoparno objektivno podobo začne vdirati nadrealistični, domišljijski elementi, prične se vrivati nekaj tujega, nenavadnega. V podobi realnega nastanejo razpoke, iz katerih bruhne grotesknost, grozljivost, nasilje. Razpokanje sveta spremlja groza, kar Peršak dosledno izraža s priznanimi prvinami grozljivosti; krvi smrti, nasilja, skrivnostnega je v njegovem pisanju dovolj. Zadnja od novolet je v bistvu že prava znanstvenofantastična grozljivka, le da je kot subjektivna pripoved (v obliki pisma) vpeta v pusto vsakdanjost. Ima pa med vsemi tudi najmočnejšo simbolno vrednost. Peršakova proza torej nosi v sebi razklanost: kar avtor gradi, na svojski način tudi podira. M. MARKELJ zgodovinski roman „Luiziana" sodobnega frar coskega pisatelja Maurice< Denuziera (izšla pri Državn založbi v prevodu Vitala Klabu sa) je zgodovinski roman v pravem pomenu te oznake. Gre za literarno (tako slogovno ko? jezikovno) dognano obdelave preverljivih dejstev o dogajanjih pred poldrugim stoletjem. Pripoved teče o družini francoskega porekla na eni od bombažnih plantaž v ameriški državi, po kateri je roman dobil naslov. Ljubezni, poroke, roj stva in smrti — to so za zgodbo v osredju katere je lepa, bistre in še kakšna glavna junakinja, resda pomenljive sestavine, a roman sega tudi na druge ravni. In te so za njegovo zgodovinskost najbrž nazornejše, saj ob spletu raznovrstnih pripetljajev okoli plantažerjev kažejo, kako buren je bil takratni čas. Zaznamovali so ga začetki črnskega gibanja zoper su ženjstvo, boji za španske prede le in priključevanje novih držav ameriški zvezi, gospodarski razmah in poraz južnjakov v secesijski vojni. priloga doTni'jskegaPtsta Q)75 v. v v.v SEM ŠEL KO „CUG II Čas, ko grozdje zori, je za očanca Miha Rožarja z Bizeljskega najlepši v letu, Veseli se vsakega sončnega dneva, ki ga lahko prebije zunaj hiše ob svojem vinogradu. Dan za dnem je v trsju. To pa pomlaja, da ne čuti teže let, saj nosi že devet križev in mu le štiri leta manjkajo do desetega. Na svoj nedavni rojstni dan je bil zelo živahen in zgovoren. Veselo je nazdravil z nečakom z Bizeljskega, z vnukinjo iz Ljubljane in z vsemi, ki so ga obiskali in mu zaželeli še mnogo let. — Od nekdaj sem rad pel in zmerno popil, ker vino človeka razkorajži, je dejal, potem pa zapel tisto: Kolkor kapljic talko let. — Ponudi še grozdja in hrušk! — je naročal svoji 65—letni hčeri, ko je besedoval z nami v senci pred hišo. — Cel svet bi dal, če bi znal takole pisati kakor vi, — je dejal med obujanjem spominov na mladost. — Tako hitro kot meni vam najbrž res ne gre, pozabili pa verjetno niste, — sem mu odvrnila, predenje nadaljeval svojo pripoved: — Veste, samo tri leta sem hodil v šolo. Pisati in brati sem se naučil, pozneje pa za pisanje ni bilo več časa. Hodil sem samo še na dnino, kopat v trsje. Celih petindvajset let sem bil viničar. Oženil sem se pri devetindvajsetih in moja Mica jih je imela tedaj šestindvajset. Devet otrok je rodila, in ker je bolehala na pljučih, jo je zgodaj pobralo. Mislim, da je bilo to 1939. leta. Po tistem je kmalu prišla vojna in z družino sem prebil štiri leta v Nemčiji v taborišču, kamor so nas Nemci tisto lepo jesen izgnali. Zdaj je živih samo še pet mojih otrok. Dve hčeri sta v Ljubljani, dve z menoj doma, ena pa je poročena na Bizeljskem. Kljub revščini, s katero se otepajo, je on še najbolj bister in trden na pogled. Sicer pa pravi, da v svojem dolgem življenju ni bil še nikoli pri zdravniku. Enkrat samkrat, tega je že dolgo, seje namenil po pomoč, in to k zobozdravniku.'Zob ga je tako bolel, da ni mogel več prenašati bolečin. Šel je na pot, v ordinacijo pa ni vstopil. Ko je zagledal hišo, v kateri je bil zobozdravnik, ga je zob v hipu prenehal boleti in Miha se je premislil in obrnil proti domu. Tako se je končala njegova prva in do danes zadnja pot k zdravniku. Hčeri, ki živita z njim na domu, nista tako trdnega zdravja in tudi nista več sposobni za pridobitno delo, saj ima starejša že 65 let, mlajša pa 60. Vsi trije životarijo z njegovo kmečko pokojnino, s 190 starimi tisočaki na mesec. S slamo krita, pokrpana hiša komaj še stoji. Nihče ne ve, koliko je stara, in slavljenec Miha sam pravi, da je ni nikoli popravljal in da je še prav takšna kot takrat, ko se je sem priženil. Doma je bil kako uro hoda od sedanjega bivališča. V razpadajoči leseni hiši nimajo ne elektrike in ne vode, čeprav jo imajo sosedje v dolini in tisti nad njim. Vodo nosijo od Korbarjevih iz doline, kar je za ostarele ženske zelo naporno. Če bi kdo v hiši resno zbolel, bi bilo hudo. Za napeljavo vode in elektrike Rožarjevi niso imeli nikoli denarja, zemlje ali gozda pa zaradi tega niso hoteli prodati. Vsega posestva imajo, kakih petdeset arov z vinogradom vred. Jedo tisto, kar zraste doma, največkrat krompir, fižol in zelje. To ima očka Rožar najraje. Za meso mu ni in je tudi zelo redko na mizi. Redijo po tri ali štiri kokoši, tako da imajo jajca doma, kruh in mleko pa kupijo v trgovini. Do zdaj so imeli tudi vsa leta svoje vino.Miha Rožar je vselej prešal doma. Pred tremi leti je še šam cepil in kolil v vinogradu. Zares je trdnega zdravja. Pravi, da je iz take družine, kajti tudi njegovi starši so doživeli visoko starost, vendar nista ne oče ne mati dočakala njegovih let. — Mene bo že vzdržala, — pravi za razpadajočo hišo. V njej se tako ni nikoli zadrževal več, kot je bilo potrebno. Zanj je bilo pomembnole to, daje lahko spal pod streho, delal pa je tako vedno na prostem. Nihče pri hiši ni bil redno zaposlen. Od njegove dnine seveda ni nikoli toliko ostalo, da bi kaj več vlagali v hišo. Za pomoč tudi niso nikoli zaprosili. Sele zdaj, malo pred 96. rojstnim dnevom, so prišli k Rožarjevim na obisk socialni delavci z občine in obljubili, da bosta dobili podporo tudi obe hčeri. Ker imajo kos zemlje, zdaj vedno slabše obdelane, in kos gozda in živijo odmaknjeno, življenje posebnežev, se v krajevni skupnosti niti spomnili niso na to, da so reveži. — Človek se ne sme pomehkužiti, — je menil Rožar, ki je bil od nekdaj korenjak. Pot v Brežice je nič kolikokrat premeril peš. — Sem šel ko ,cug', pa nisem bil nič utrujen, — je hudomušno dodal, češ vi pa nikamor brez avtomobila. JOŽICA TEPPEY |fe belokranjska kisa -v.| ,—^ N. if ‘ V* ■i ‘ t :: 'W'' -Vj, jCč •. * i> & - jmmm ..Belokranjska hiša je lesena, pritlična in nizka. Srednjevisok možak doseže strop z iztegnjenimi rokami. Zidanih hiš skoro ni v belokranjskih vaseh, dasi ima Belokrajina kamenja več kot zadosti. Hiše si stavijo Belokranjci najrajši na boku kakega hriba, da ne porabijo ravnegpolja za stavbišče," je zapisal leta 1912 v Čarnioli dr. Janko Lokar. Njegovo pisanje nam je služilo kot vir spominjanja na naš ljudski zaklad, ki ga pravzaprav ni več. Belokranjska hiša ima večinoma tri oddelke: vežo, prvo in zadnjo hišo. Skozi vežna vrata pridemo čez kakih 20 cm visok prag v precej prostorno vežo, ki je obenem kuhinja, čeprav tega izraza Belokranjci takrat še niso poznali. Gospodinja kuha za družino večinoma v peči, ki se kuri iz veže. Nekatere, posebno bogatejše hiše imajo na strani ob peči iz kamenja sezidano posebno ognjišče. Na koncu ognjišča je vzidan železen kotel, v katerem kuhajo prašičem in „žehtajo" perilo. V minulem stoletju vzidanih kotlov še ni bilo, kotli so viseli nad ognjiščem na lancu ali veregi. Veža nima stropa, temveč vidimo z nje slamnato streho, pozimi pa tudi svinjsko meso, klobase in boh, ki se suše na dimu pod streho. Dim ne uhaja naravnost pod streho, ampak se lovi in hladi — iskre ugasnejo — pod „velbom". Veža je bila najbolj priljubljeno zbirališče v mrzlih jesenskih in zimskih večerih. Kurili so na tleh v enem kotu in tam tudi kuhali. Vsa družina se je zbrala okrog ognja in sedela ali na tleh ali na nizkih stolčkih in panjičkih. Vsak je imel svoj od običaja določen prostor. Tu so se dogovarjali o dnevnem delu, prepevali pesmi in pripovedovali pravljice. Kasneje postane središče družinskega življenja „prva hiša''. V njej stanuje, je in spi cela rodbina. Ko stopimo z veže skozi „hišr>a vrata" v hišo, zagledamo v kotu za vrati veliko glinasto peč. Vsaka belokranjska peč ima v podstavku odprtino — podpeček. Vanj spravljajo opanke, lesenega hlapca za sezuvanje škornjev itd. Mnogokrat imajo pozimi v pod-pečku piščance, pa tudi mlade ovčice, kozličke in prašičke. Marsikdo je iznenaden, ko vidi ob peči v složni druščini prašičke in otroke. Belokranjska peč ima tudi zapeček, imenuje se „kumen". V kotu nasproti peči stoji štirioglata bela, nepobarvana, večinoma javorova miza. Ob obeh Vteriah, v, Katerih kqtu stoji, miza, ,sp pribite, težke klopi. Stolov imajo jako malo ali pa nobenega. Navadno je eh sam pri hiši. Če pride gost, mu ponudijo stol. V kotu nad mizo visi križ, ki mu pravijo bogec. Na levo in desno od njega vise po stenah podobe raznih svetnikov ali prizori iz njihovega življenja, same slikarije na steklo. Med te podobe so razvrščene fotografije v Ameriki živečih uv hiše. Tudi zrcalo, pa ne veliko, ima po navadi belokranjska hiša. Visi na steni na takem prostoru, da se vstopi lahko vsak prosto predenj. Na kak tram stropa je pribita polica, kjer gospodar čuva svoje knjige in važnejše spise, če jih že rajši ne zaupa kakšnemu Jadelcu". Skoraj povsod je zataknjena za tram leskovka ali bekovka, ki pa ne poje prevečkrat, ker Belokranjec svojim otrokom pogosto odpusti tudi tisto, česar me bi smel. V prvi hiši je tudi postelja, včasih celo dve ali tri, če je družina obilna. Tu in tam je tudi „kofan", kamor spravljajo ženske svojo obleko. Ponekod imajo za to že omare, a so še redke. Na posteljo vržejo nekaj otepov slame in jih pogrnejo s plahto iz domačega platna. Pozimi spi družina na posteljah in na peči, poleti pa vsi odrasli, razen gospodarja in gospodinje, na senu nad hlevom, kjer jih puste bolhe kolikor toliko pri miru. „Zadnja hiša" v belokranjski hiši ni namenjena za stanovanje. V njej hranijo kruh in praznično obleko. Kruh leži na goli mizi ati pa v procanji. V zadnjo hišo navlečejo vse mogoče reči, tako dje tako rekoč shramba. Če ni v prvi hiši dovolj prostora, postavijo tudi v zadnjo hišo. posteljo. Na njej spita gospodar in gospodinja, ki smatrata zadnjo hišo za čisto svoj prostor. Ostala družina v njej nima veliko iskati. Večkrat prebivajo v zadnji hiši različni užitkarji: stari oče, stara mati ali neoženjeni, ostareli družinski udje, Nekatere, vendar zelo redke belokranjske hiše imajo tudi „štibelc", majhno sobico poleg prve hiše. Poleg prve in zadnje hiše ter štibelca imajo nekatere hiše (prav malo jih je) še „kamro", ki je zgolj shramba. V njej stoje ogromne skrinje za zrnje. Če je stavbišče pripravno, je pri nekaterih hišah pod eno „hišo" zidana klet, zidanica, pod drugo zidan hlev. Vendar stavijo hleve večinoma posebej. Stranišče stoji na dvoru ob koncu hiše. Včasih pelje do teh nekaj desk, zbitih v obliki pokončnega zaboja. Pogosto pa je stranišče vse dvorišče ali dvor, kot mu pravijo Belokranjci. , ,, Zanimiva stanovanjska kultura, bi rekel, diplomat. In od nje nas loči samo kakšnih 70 let. Rešitev iz prejšnje številke Milenko KOSANOVIC medeni kolači briga *aho<3 varuh doma jačenje d I vzvod kdor lovi cestni zavoj umet. usnje staro mesto' apuliji širša. ravna stran Kili jeda IMS šv.jeto- visce viSji duhovnik šivanka prašič ressel josef vodna pritok il-men.iez statua klubi, zv rok lige kpnec šah. igre nava žival ničvred« n odpade* mršina priloga tebeffl s d I kokoš zadnje predivo homer. mnak belg. terme stolppri džamiji nadav mera rasist- smith oiinana malaki omamilo' m vpitje črn ptič živalska noga mesto rs krasu r/ tg: • ' ¥>• w- Pohod na beli kontinent s posebnimi vozili. Desno: posebna oblačila varujejo pred hudim mrazom. Uganke tihe bele celine Odgovor na vprašanje, ali se bo Zemlja pregrela ali bo nastopila ledena doba, leži v večnem ledu Antarktike Iz stiske rojeni junak Sto let najbolj priljubljene otroške zgodbice na svetu Pred stotimi leti je bilo, ko so Ponjanjkartje denarja in kvartopirski dolgovi prisilili 54-letnega Carla Lo-tenzija, da seje iz nekdanjega državnega uslužbenca prelevil v pisatelja Za otroke. To, kar je v stiski spočel, ^ je kasneje spremenilo v najbolj Priljubljeno otroško povest vseh časov. Pred sto leti se je namreč rodil Ostržek. Zgodba o leseni lutki Ostržkuje Postala nesmrtna; prevedli so jo že v 80 jezikov, skupna naklada pa je neznana. Knjigotržci so prepričani, da ne zaostaja dosti za največkrat natisnjeno kpjigo na svetu, Biblijo. Samo v Italiji, domovini Ostržka, so zgodbo do njene stoletnice izdali že v 256 izdajah. Tudi za filmske Ustvarjalce je bila toliko privlačna, da so posneli 8 filmov, med katerimi je še najbolj znana celovečerna Diesneyeva risanka. Odveč je skoraj zapisati, da je strokovnih študij o Ostržku več, kot Ena od risb slavne lesene lutke Ostržka. je strani v knjigi, da po nji brskajo psihologi, psihoanalitiki in sociologi. Vsi najdejo v nji kaj pomembnega, še največ pa seveda Ostržkovi najbolj zvesti bralci - otroci. Njih pač ne brigajo prikriti spolni simboli, mit o domnevnem proletarcu ipd., zanje je knjiga veselje in užitek domišljije. Namesto igle lep Kirurgi bodo rane lepili in ne več šivali Kirurgi ponavadi primejo za iglo in nit, ko je treba popraviti poškodbo v tkivu. Najnovejša odkritja pa obetajo, 'da bo ta prastari kirurški pripomoček lahko šel v pozabo. V Avstriji so namreč izumili posebno tekoče lepilo, ki še bolje opravi krpanje tkiva kot igla in nit. Dovolj je nekaj kapljic tega lepila in še tako strašna raztrganina ali rana se lepo in brez večjih vidnih sledov zaceli. Kirurško lepilo je sestavljeno iz dveh delov: prvi je sestavina naj-različnih telesnih beljakovin, drugi pa iz trdil. Obe sestavini kirurg segreje na telesno temperaturo,nato pa z iglo nanese lepilo na poškodovane dele tkiva in jih zlepi. Kirurško lepilo sčasoma preide v okolno tkivo in tako rekoč povsem izgine, ko je opravilo svojo nalogo. Lepilo so uspešno preskusili v več , evropskih državah. Se najbolj se je izkazalo pri krpanju opeklin in pri vezanju krvnih žil. Med prednostmi je gotovo pomembna ta, da lepilo rane hitreje celi kot tradicionalna igla in nit, kar je še posebno važno pri preprečevanju življenjsko nevarnih krvavitev. Hrana iz plina Hranilni kvas proti lakoti Bodočnost sveta ni rožnata. Večina futuroloških študij kaže, da se bo človeštvo tudi v bodočnosti otepalo s starodavnim sovražnikom — lakoto. Le malo novic daje slutnjo lepših časov. Med njimi je, vsaj kar se lakote tiče, razveseljiva novica, ki je prišla iz družbe Phillips Petroleum. Njeni strokovnjaki so razvili stranski produkt naravnega plina. Gre za enostavno beljakovinsko celico, ki naj bi bila primerna za hrano. Ljudje naj bi se s tovrstnimi beljakovinami začeli poskusno hraniti že prihodnje leto. In če bodo poskusi uspešni, naj bi novo-odkrita beljakovinska celica kmalu postala tako vsakdanja kot, denimo, mleko. Dejansko gre za nekakšen kvas, ki intenzivno raste na metanolu, katerega se da zlahka pridobivati iz naravnega plina. Phillipsovi strokovnjaki trdijo, da bi samo iz plina, ki ga brezkoristno požgejo na Bližnjem vzhodu, lahko pridobili hranilne kvasine za- proteinske potrebe milijarde ljudi. Plinski kvas, če ga smemo tako imenovati, je sicer brez pravega okusa, vendar pa je to pomanjkljivost mogoče odstraniti tako, da se uporablja kot dodatek k drugim, manj hranilnim jedem. Krušna mati in njen „posvoje-nec“. »Domači” divjaček Nedolgo tega so v živalskem vrtu v Bronxu praznovali srečen dogodek: krava holsteinske pasme Flossie je povrgla zdravega telička. Stvar ne bi bila vredna pozornosti, če bi Flossie skotila svojega telička, saj bi bil tako le en holsteinski bikec več na svetu, vendar ni bilo tako. Krava je povrgla gavra, mladiča zelo redke vrste divjega goveda, ki živi v Aziji. Gavri izumirajo, ker so jih pred časom neusmiljeno pobijali zaradi mesa in je tako od velikih čred ostalo samo še kay kih 2.000 živali. V bronškem živalskem vrtu so se lani lotili zanimivega poskusa: gavrovo samico so hormonsko ,,obdelali“ tako, da je zaplodila kar pet zarodkov naenkrat, potem pa so ji odvečne zarodke izrezali ter jih presadili v holsteinske krave. Kljub posebni skrbi je večinpresajenih zarodkov poginila, pri življenju je ostal le eden, ki je dočakal tudi normalno rojstvo. Poskus obeta, da bodo živalskih vrtovih morda tako reševali nekatere izumirajoče vrste propada. Medtem ko pri nas dnevi postajajo vse daljši in hladnejši, pa se na južni zemeljski polobli začenja pomlad. To je čas, ko se na ledena prostranstva Antarktike odpravlja preko tristo znanstvenikov, da bi končno le našli odgovor na nekaj izredno zanimivih vprašanj. V prvi vrsti bi radi ugotovili, ali se zaloga ledu na najjužnejši točki našega planeta debeli ali tanjša ter ali povečanje količin ogljikovega dvokisa v ozračju kaj vpliva na večni led. Antarktika je skrivnostna dežela. Nad njo je nakopičena ogromna zaloga suhega in mrzlega zraka, ki odločilno posega v dogajanje v svetovni vremenski ,,kuhinji". Temperatura nikoli ne zleze preko ničle, pogosto pa je globoko pod njo. V notranjosti Antarktike so namerili že -63 stopinj. Zaradi stalnega mraza je suhi zrak popolnoma brez bakterij, kar pomeni, da se na Antarktiki človek ne more prehladiti, ne more dobiti gripe,, vnetja pljuč in podobnih nadlog, ki spremljajo hladnejša obdobja na našem delu sveta. Preko 20 milijonov prostorskih kilometrov večnega ledu pokriva 13.087.000 površinskih kilometrov veliko celino. Ledeni plašč je ponekod debel tudi 1.600 metrov. Dolgo je prikrival, kaj je z Antarktiko v resnici: ali je prava celina s kopno zemljo nad vodno gladino ali le neizmerna gmota zamrznjenega morja. S posebnimi radijskimi raziskovalnimi napravami so nedolgo tega ugotovili, da je kar 83 odst. celotne površine pravi kontinent. V tem belem svetu vlada strahotna tišina. Mir je tako globok, da človek sliši ,.trkanje zračnih molekul", kot se pošalijo stari antarktični mački, raziskovalci, ki dolge mesece prebijejo na tem odljudnem in pustem delu sveta. In kaj jih sili prebivati v tem prvinskem svetu? Znanstvena radovednost in zaskrbljenost! Trenutno povzroča največ skrbi povečevanje ogljikovega dvokisa v ozračju. Velika poraba fosilnih goriv dovaja v ozfačje vse več tega plina, kar sčasoma lahko povzroči tako imenovani učinek tople grede. Zemeljsko ozračje se zaraiji tega lahko v 200 letih segreje za 6 stopinj. Za teh nekaj stopinj toplejše ozračje bi močno spremenilo vremenske razmere. Kot napovedujejo nekateri, bi se začel taliti led na severnem tečaju, zaradi česar bi se gladina morij za nekaj metrov dvignila. Posledice bi bile strahotne: gosto naseljeni obalni pasovi, mesta in industrijska središča, bi se znašli pod vodo, zaradi več padavin bi močno pognalo rastlinstvo, kar bi ponovno povečalo vlago v ozračju, sprostilo več ogljikovega dvokisa, ponovno povečalo toploto ozračja, skratka, Zemlja bi se spremenila v nekakšen tropski pekel. Elektronski računalnik je poleg omenjene nakazal še eno možno pot sprememb. Taljenje arktičnega ledu bi povečalo količino snežnih padavin na južni polobli in Antarktika bi se pričela večati. Posledica bi bila postopno ohlajevanje ozračja, kar bi v končni posledici pripeljalo do nove ledene dobe. Računalniški modeli so računalniški modeli, narava pa je narava. Zato bodo letošnjo pomlad in poletje (pri nas bo jesen in zima) raziskovalci začeli vrtati po antarktičnem ledu, da bi odkrili, ali se ni v davni preteklosti dogajalo že kaj podobnega, in da bi iz ledenih „zapi-sov“ ugotovili, kaj se zares lahko dogodi. Večni led namreč v svojih prastarih plasteh hrani ostanke sestave ozračja, kakršno je bilo pred sto tisoč in milijon leti. Iz stometrskih globin bodo raziskovalci potegnili posamezne vzorce in z zapletenimi kemičnimi analizami odkrivali količine različnih plinov. Z radijsko--odmevnimi napravami pa bodo merili debelino posameznih ledenih plasti, tako bodo kasneje z računalniško obdelavo zbranih podatkov ugotovili, kako je različna sestava ozračja vplivala na debelino, porast ali taljenje polarnega ledu. Potem bo mogoče z več znanstvene zanesljivosti povedati, kam plovemo, ko mešamo naravno sestavo zraka z najrazličnejšimi odpadnimi plini. Med pomembnimi nalogami letošnje odprave je tudi raziskovanje tokov ledenikov. Šele deset let znanost ve, da se ogromne ledeniške mase na Antarktiki premikajo kot počasna reka proti morju. Strahotna teža ledu tali spodnje plasti in po njih drsjjo ledena gorstva s skal Antarktike. Če bi se v milijonih let ne zgradila močna ledeniška zapora, bi se prav lahko zgodilo, da bi se Antarktika sčasoma ogolila. Led bi zdrsel v morje, se nalomil v ledene gore in se počasi stalil. Vseh posledic takšnih dogajanj spet ni mogoče predvideti Vsekakor pa bi se nam slabo pisalo. Raziskovalci bodo zato podrobneje pregledali, kako čvrsta in trdna je ledena bariera, ki pomaga ohranjati takšen red stvari, kakršnega smo na tem svetu vajeni. W I Trgovska druščina se je pobrala z dvorišča. Snežinke so zaplesale okrog oglov. V stenah so Zaropotala polkna - stanovalci so jih zapirali Pred hladom in pišem, ki se je z njim ledeno Poslavljala zima. Odurni dnevi so se vlekli v brezkončnost. Grad je riemel. Knez se ni ganil izpred svojega °gnjišča, knežnja v Čumnati še vedno ni marala sfišati za nikogar., Ken je bledel v temnici, Gdtjrik pa je brez besed stopal po obzidju? ®akal je tujo vojsko! Slednjič so sli priteli z novico: tuja, rimska armada koraka skozi deželo in — po vsem sodeč — se bo utaborila za dan, dva v ravnini pod Gradiščem! Nemir se je potolil prebivalcev. Tuji vojaki, tudi mirni in brez zlih namenov, niso nikakršen blagor za deželo. Tu izgine z njimi živina, tam se dekle znajde v surovih rokah in njen fant pade zaklan .. . Kdo jim kaj more? Gradišče je oživelo. Več in Več mož je1 Z orožjem v rokah stalo na obzidju in strmelo k obzorju. Iz okoliških naselij so se v Gradišče zgrinjale trume deželanov. Hlevi so se polnili z govedjo, mukanje živine se je mešalo z otroškimi kriki. Vendar pravega strahu ni bilo čutiti med ljudmi. Bolj kot strah je prebivalce dajala radovednost, in ko so možje pozno popoldne z obzidja naznanili, da se dviguje dim na obzorju, da je vojska prižgala taborne ognje, je po Gradišču završalo. Vsi so rinili na okope, strmeli v dalj s priprtimi očmi in šele na večer so bili potešeni: v ravnini pod Gradiščem je zatrepetalo na stotine kresov. Naslednjega dne navsezgodaj se je raznesi novica: Pred vrati so! Za sprejem prosijo kneza Spodaj, pred vrati, so se prestopali konji. Bleščeče oblečeni tujci v sedlih so pritegovali uzde. Iz vseh lin so jih opazovale barbarske buče in kmalu so se vrata zavrtele v tečajih ... Kneza niso zmedle pisane uniforme. Rrisluhil je tujcem in jim obljubil, za kar so ga prosili: mesa, žita, pijače ... ČETRTKOV INTERVJU <► O Še več poslov na tujem i Pri Pionirju se omejitve v gradnjah še ne kažejo, pač pa so črne napovedi za leto 1982 — Letos že presegli ________________________ plan! •_______________________________ Novomeški Pionirje ena tistih večjih delovnih organizacij na območju novomeške občine, ki včasih žarye veliko hvalo, druge-krati pa hudo kritiko. Te dni, ko slavi Pionir 35-letnico obstoja, nam je nekatere značilnosti zdajšnjega dela- v 4500-članskem gradbenem kolektivu predstavil glavni direktor Slavko Guštin. Po rodu Belokranjec iz Drašič je prišel k Pionirju takoj po odsluženi vojaščini 1953, privabil pa ga je bivši dolgoletni direktor Slavko Guštin: „Glede visokih cen stanovanj kažejo s prstom samo na gradbenice, pa je cela vrsta krivcev.44 Ivan Kočevar, s katerim je tudi v kasnejših letih najtesneje sodelo-vaL „Zadnje čase največ govorimo o stabilizaciji, ki je že od začetka zaradi omejevanja investicij napovedovala gradbenikom sušna leta, vendar mi za zdaj tega še ne občutimo. Dela je toliko, da nam še manjka delovne sile, pač pa so zelo slabe napovedi za prihodnje leto. Imamo srečo, da smo že več let prisotni na širšem jugoslovanskem trgu in da Imamo tudi 10-letne izkušnje s posli na tujem. Prav v povečevanju izvoznih poslov je ta čas naša usmeritev. Naj za osvetlitev razmer povem še, da smo doslej že za 25 odst. presegli letni plan v fizičnem obsegu del.44 »Pionir je eno najbolj uglednih gradbenih podjetij, pa vendar se mu zgodi, da zaradi napak pri delu po njem kar precej udrihajo. Kaj sodite vi o primeru v ljubljanskih blokih in glede zamujanja vseh dogovorjenih rokov na domačih gradbiščih? „Kar zadeva nedavno obelodanjene napake pri gradnji soseske v Ljubljani, bi rekel, da so bili pri fasadi res krivi, in smo napako popravili, v splošnem pa je bilo vse malce napihnjeno. Če bi vse to zagrešila ena ljubljanskih firm, gotovo ne bi bilo take kritike. Glede zamujanja rokov pri vseh gradnjah na domačem področju pa bi lahko ,v naše opravičilo povedal to, da so gradnje slabo pripravljene, kar zadeva investicije, pripravo zemljišča, projektiranje - tako da včasih že pri začetki# pride do zamika, včasih med gradnjo, ker zmanjka denarja. Na naš rovaš gre dejstvo, da tu delamo z domačimi delavci, ti pa niso pripravljeni ostati na gradbišču več kot 8 ur, ker imajo popoldne razne druge opravke. Na vseh bolj oddaljenih gradbiščih nimamo težav, kadar nas roki lovijo in vpeljemo 12-urni delavnik. Mi bi radi prevzeli kompletne inženiring posle na gradbiščih, ampak zanje je doma bolj mak) zanimaija. Moram pa reči, da v drugih krajih Pionirju dosti več zaupajo In da so tudi gradnje bolje pripravljene.44 - Gradbenikom vsa javnost očita, da znate dobro .zidati4 cene, ali lahko to zanikate? ,,Ne bi rekel, da jih zidamo, ampak le seštevamo. Kritike zaradi visokih cen letijo običajno le na gradbenike, ampak v njihovi ceni je skrita komunalna ureditev (kar ne bi smelo biti!), so podražitve materialov in raznih obrtnih storitev. S prstom pa kažejo le na gradbenike. Primer je isti ah zelo podoben kot v avtomobilski industriji.44 — In kakšen je vaš polged v Pionirjevo prihodnost? »Mrzel tuš potrebujemo, da bomo začeli vsi skupaj realno gledati v prihodnost. Nam, gradbincem, se je zavedati, da bomo težave lahko prebrodili le z večjo storilnostjo in konkurenčnostjo. Kdor v tem ne bo uspel, nima kaj pričakovati od prihodnosti.44 R. BACER DELEGATI GREDO V KOLEKTIVE — V petek, 16. oktobra, so po plenarni seji delegati 9. srečanja samoupravjjalcev zletnega območja po skupinah obiskali delovne organizacije na Dolenjcem. V kolektivih so prisostvovali tematskim razpravam, ki s odg o v pripravo gradiv in stališč za III. konferenco slovenskih sindikatov. Delegati iz treh bratečih republik so se v N. mestu dobro počutili in so poudaijali, da so v vseh sedmih obiskanih kolektivih naleteli na topel sprejem. (Foto: R. Bačer) Moč in ugled daje odgovornost Na sestankih še vse preveč molčečih komunistov, nekatere 00 ZK pa se šele v zadnjem času prebujajo iz pasivnosti — Občinska konferenca ZK pozvala k premikom Po zadnjih podatkih je v novomeški občini nekaj manj kot 3.000 komunistov, včlanjenih v 168 osnovnih organizacij. ZK se številčno in organizacijsko nenehno krepi. V njene vrste vstopajo delavci, uslužbenci, tehniki, učitelji, mladinci, kmetje manj. Pričakujejo, da bodo v počastitev partijskih kongresov prihodnje leto spet večji, množični sprejemi, podobni tistim iz leta 1978, ko je članske izkaznice prejelo skoraj 300 novincev. Vse to so razveseljive ugotovitve in dejstva, pričakovali pa bi, da bi se s tako imenovano kadrovsko krepitvijo povečevala tudi aktivnost z učinkovitim reševanjem nalog, kijih je ZK zastavila svojim organizacijam in svojemu članstvu. Kot je pokazala razprava na razširjeni seji občinske konference ZK Novem mestu minuli četrtek, pa, žal, ni tako, zlasti pa ne povsod. Ni malo osnovnih organizacij, ki so bile dolgo pogreznjene v pasivnost in šele v zadnjem času prihajajo iz »ilegale44. Na sestankih, ki tudi še niso postali. dogovorno mesto za aktivnost v samoupravnih organih, delegacijah, krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah, še posebej v SZDL, je vse preveč molčečih udeležencev. Marsikje se zadovoljijo zgolj s premlevanjem gradiva, ki ga dobe od višjih organov, ali pa še tega ni. Vse to so pojavi, ki ZK ne delajo, časti in ugleda, kot je bilo moč razumeti razpravljalce, člane konference in sekretaije 00 ZK, pa se s tem krši tudi lik komunista, kar gotovo ne more biti brez posledic. Zato bi morala biti vrata na stežaj odprta ne le za sprejem novih, ampak tudi za odhod oziroma izključitev tistih članov, ki po ravnanju ne morejo biti več v ZK. Ventil, ki bi preprečeval, da bi v ZK zašli ljudje, ki svojih parcialnih, lokalističnih, privatističnih in drugih, v luči politike ZK nesprejemljivih interesov ne znajo ali ne morejo podrediti skupni, družbeni, socialistični stvari, naj bi po trdnem pre- pričanju nekaterih starejših in ZK predanih komunistov postal spremenjen način pri sprejemanju. Menijo, da bi morali ponovno uvesti kan-didatstvo za članstvo, nekakšno čakalno dobo, v kateri naj bi vsestransko preizkušeni kandidat z dejanji dokazal, da je zrel. Precej pa se bo moralo spremeniti tudi pri idejnopolitičnem usposabljanju, saj po direktivni metodi, s katero je komite, denimo, do zdaj zapolnjeval udeležbo na najrazličnejših seminarjih, res ne gre več. Potrebo po partijski izobrazbi morajo komunisti začutiti sami, ne pa šele na pobudo ali po direktivi višjega organa. Premiki na opozorila občinske konference ZK bi se morali začeti takoj, pa ne samo v osnovnih organizacijah. Naposredni odgovornosti posameznika pa b-morali povsod od-kazati prvi sedež. I. ZORAN Hiša za krajane Bršljina V Bršljinu obnovili nekdanjo Stibričevo hišo Nikar ponavljati istih napak Socialistična zveza na ravni občine že sredi priprav na spomladanske volitve — Programske konference SZDL se bodo začele v kratkem, končale pa v novembru V krajevni skupnosti Bršljin imajo od nedelje naprej prostore za družbenopolitično delo, za srečanja borcev, mladine in krajanov. Nove prostore so z obilico prostovoljnega dela v pičlih treh mesec uredili v nekdanji Stibričevi hiši. V pjej je sejna soba za 25 oseb, pisarna in sanitarije. Že v bližnji prihodnosti bodo zunaj zgradili tudi balinišče in še kuj. Tako prenovljena hiša in okolica, ki se nahaja v bližini tovarne »Keramike44, je krajane ve- 15. oktobra je pn okc redsedstvo Občinske konference SZDL v Novem mestu sprejelo rokovnik za predvolilne priprave, razpravljali pa so še o bližnjih programsko volilnih konferencah. V predvolilnih pripravah je kot Dejansko se je rokovnik že začel uresničevati 14. oktobra, ko so bili prvi sestanki občinskega vodstva SZDL s predsedniki krajevnih konferenc. Kot prvi in najvažnejši krog opravil v sklopu volilnih priprav je evidentiranje, ki pa se že začenja, zlasti za najbolj odgovorne funkcije ta ravni občine in v občinske druž-aenopolitične organizacije ter navzgor do republike in federacije. Kadrovske komisije bodo v kratkem prišle na dan s predlogi. Kar zadeva evidentiranje na terenu, so v predsedstvu izrecno poudarili stališče znano že, od prejšnjih volitev: naj bi bilo že v postopku evidentiranja na listi več delavcev iz neposredne proizvodnje pa okrog 30 >dst. žena in mladine. sistemu, planih in stabilizaciji ter volitvah, zraven tega pa seveda še o trenutno najbolj aktualni problematiki za posamezno področje, r. b. DOSLEJ SE NIC PLAČANEGA Ob kulturnem domu na Otočcu so spomladi po osem let stari zamisli začeli dozidavati gasilski dom. Vsa dela od izkopov do betoniranja temeljev in gradnje zidov so bila opravljena s prostovoljnim delom. Doslej še niso niti ene ure dela plačali. Otočani nameravajo v novem objektu urediti ustrezne prostore za gasilstvo, zgoraj pa naj bi dobila lokal pošta in krajevni urad. S tem ko se bosta obadva izselila iz dosedanje stavbe, bo možno razširiti trgovino, kar krajani že dolgo želijo in zahtevajo. eno važnejših nalog šteti oceno dosedanjega dela delegatskega sistema in priti do odgovora na nekatera vprašanja. Primer: ali več posebnih delegacjj ali združene delegacije v združenem delu. Zdajšnja praksa namreč kaže, da združene delegacjje sicer slabše delajo, pa vendar ne tako slabo kot konference delegacij. Kot stališče pa so na predsedstvu zapisali še, da je novoizvoljene delegate treba organizirati izobraževanje takoj po izvolitvi, ne pa šele takrat, ko se tretjina mandata že izteka. Na programskih konferencah SZDL, ki so se kot oblika delovanja lani dobro izkazale, bodo letos v oktobru in novembru govorili zlasti o treh vprašanjih: o delegatskem NAPREJ SKUPAJ, POTEM VSAK ZASE Za ponedeljek, 26. oktobra, je v Novem mestu sklicano skupno zasedanje vseh treh zborov občinske skupščine, na katerem bo podano poročilo o uresničevanju zasnove ljudske obrambe in družbene samozaščite, predvidena pa je tudi razprava o reševanju problematike v zvezi s preskrbo prebivalstva in zagotavljanjem blagovnih rezerv ter poročilo k osnutku sprememb in dopolnitev občinskega statuta. Po končanem skupnem zasedanju bosta še zbora združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ocenjevala dosedanje reševanje romske problematike v občini in razpravljala o odloku, s katerim so določeni ukrepi za zmanjšanje porabe toplotne energije. j Fr ata vabi! ★ ★ J Množično srečanje, na; ^katerega vozijo avtobusi J ★ .... * J V počastitev 40-letnice vstaje, * ★ ustanovitve OF in praznika obči- * i ne Novo mesto bo v SOBOTO, J 5 24. OKTOBRA, OB 11. URI NA * J FRATI zbor borcev novomeške J ★ čete in srečanje borcev ter akti- * J vistov novomeškega okrožja OF. J ★ Slavnostni J Šilih. ★ Organizatorji govornik bo Niko ★ vabjjo delovne J J ljudi in občane, da se srečanja J * množično udeleže, še posebej pa * j vabijo borce V. bataljona, ki so J *ga sestavljale Duletova, Cortova* * in Slobodanova četa. J * Za prevoz na Frato je po skr- * jbljeno iz vseh smeri. Iz Žužem-J ir berka bo odpeljal avtobus ob 9. * * uri s postajami na Dvoru, Ajdov- * ir cu. Druga proga ima začetek v * * Dol. Toplicah, prav tako ob 9. * ir uri, postanki pa bodo še v Straži * * in na Dvoru. Iz Novega mesta bo * * odhod ob 9. uri, iz Orehovice pa * * že ob 8. uri. Ta proga ima * * postanke v Šentjerneju ob 8.15, ^ * nato v Škocjanu in Šmaijeti. * ir Gorjanska proga ima ob 8.30 * ♦odhod iz Gabrja, potnike pa* ir bodo pobrali še v Brusnicah, na * ♦Slatniku in v Novem mestu.* * Vseh pet avtobusnih prog ima ir * predviden prihod na Frato ob * * 10. uri. * ★♦•K****** -K***-***-*-**-*** (f Visoko priznanje za Pionirjev jubilej Ob 35-letnici SGP Pionir svečanost v dvorani Doma JLA Novomeško gradbeno podjetje Pionir, ki je pred 35 leti začelo delati v nekajkrat manjšem obsegu in v zelo skromnih razmerah, je 17. oktobra počastilo jubilej s svečanim zasedanjem delavskega sveta delovne organizacije v novomeškem Domu JLA, kjer pa so bili navzoči tudi številni gostje. V imenu kolektiva je imel slavnostni govor Karel Košir, predsednik centralnega delavskega sveta, kot predstavnik širše družbene skupnosti pa je na slavnosti govoril Ludvik Golob, podpredsednik skupščine SRS. Na slavnosti je UrošDular, predsednik novomeške občinske skupščine, izročil podjetju SGP Pionir visoko državno odlikovanje: red dela z zlatim vencem. Krajši kulturni programje pripomogel k slavnostnemu vzdušju proslave, na kateri so podelili še 27 priznanj in plaket, od tega 2 kolektivni in 25 priznanj posameznikom. Med dobitniki jubilejnih priznanj je več tovarišev in tovarišic, ki so v podjetje prišli ob osnovanju in so mu v dobrem in slabem ostali zvesti vse do danes. ljala le 430.000 din. Denar so vzeli iz sredstev, namenjenih za gradnjo zdravstvene postaje, kijih občani že nekaj časa zbirajo. Ob otvoritvi, ki so ji prisostvovali mnogi družbenopolitični delavci občine, se je predsednik krajevne skupnosti Niko Bricelj zahvalil delovnim organizacijam v krajevni skupnosti, ki so do sedaj nudile prostor za sestankovanja in pomagale pri adaptaciji in opremi novih prostorov. Ob slovesnosti so kulturni program pripravili mladina, vojaki in Dolenjski oktet. J. P. Nerentabilnost pretrgala zvezo SAP ukinil avtobusno progo Suha krajina — Novo mesto Pred kratkim so predstavnike hi-njske krajevne skupnosti seznanili z odločitvijo ljubljanskega podjetja SAP, da po sklepu svojega delavskega sveta zaradi nerentabilnosti ukinja avtobusno progo, kije suhokra-jinske vasi povezovala z Novim mestom. Novico so prizadeti krajani sprejeli z veliko nejevoljo, saj so tako izgubili edino javno prometno zvezo z osrčjem matične občine. »Razumemo odločitev ljubljanskega podjetja, brez sleherne zveze s svetom pa le ne moremo biti,44 je Jože Luzar ponovil mnenje hinjskih so-krajanov prejšnji teden na občinski konferenci ZK Novem mestu. Slednja je med svoje sklepe in stališča zapisala, da morajo pristojni problem rešiti takoj in storiti vse potrebno, da bodo na omenjeni progi vozili avtobusi domačega podjetja »Gorjanci44 iz Straže. Vse pa kaže, da bo treba v prihodnje avtobusne vožnje v Suho krajino in nazaj, ki gotovo tudi za »Gorjance44 ne bodo donosne, regresirati. »Dolenjski liste v vsako družino Novomeška kronika PRIZNANJA NAJPRIZADEV-NEJŠEMU - Predsednik sveta krajevne skupnosti Bršljin izroča priznanje Matjanu Jazbin-Šcu, ki se je pri urejanju novih prostorov jiajboj žrtvoval (na siki). Priznanje je bilo izročeno tudi Miju Kurpesu. (Foto: J. Pavlin) NOVA IMENOVANJA Osemletni mandat za opravljanje funkcjje namestnika javnega tožilca na temeljnem javnem tožilstvu v Novem mestu je pred kratkim dobil 26-letni diplomirani pravnik Andrej Dokler. Za sodnika temljnega sodišča v Novem mestu pa so bili za osemletno dobo izvoljeni diplomirani pravniki Mirjana Garilovič, Metod Žužek in Dušan Bricelj. VSAK GRE LAHKO V KRKO -V okviru praznovanja za letošnji občinski praznik in ob 25-letnici tovarne Krka omogoča kolektiv Krke obisk proizvodnih prostorov vsem občanom. Ogled tovarne pod strokovnim vodstvom bo 29. oktobra od 12. do 17. ure. ZAKAJ ČAKANJE? - Znano je, da je novomeška občina po površini trgovskih lokalov na prebivalca prav med zadnjimi v Sloveniji, kljub temu pa imamo v mestu celo vrsto praznih ali zaprtih lepih lokalčkov: (če ne omenjamo štirih novih v naselju na Cesti herojev) bivši „Se-šir44 na Glavnem trgu, že preurejeni lokal nasproti šole Katja Rupena pa še stara lekarna na Cesti ko danta Staneta. čeve 9 - Borisa in Božica Miladinovič s Trdinove 3 - Snježano. LISIČKE IN KOSTANJ - Novomeška tržnica je v ponedeljek dajala videz dobre ponudbe, saj je bilo naprodaj vse, kar ta čas narava premore. Spet so kmetice ponujale gobe, predvsem lisičke in grive, veliko pa je bilo tudi domačega kostanja, po 20 do 25 din kilogram. Se vedno je dobra ponudba pletenin in svečarskih izdelkov, zadnje čase pa je vse več prometa tudi s cvetjem. oman- IMAJO, A MALO PRODAJO -Novomeške konfekcijske trgovine so še kar založene z jesenskimi modeli ženskih, moških in otroških oblačil, ampak največ strank si modele le ogleduje in pomerja. Prodajo bolj mak), ker so cene visoke, ljudje pa nimajo denarja. V domačih žepih se stabilizacija najbolj pozna. TRIJE NOVI OBČANI - Minuli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Antonija Kralj, Majde Sile 19, dečka; Anka Češarek iz Volči- . Ena gospa je rekla, da na vsa usta razglašamo stabilizacijo in varčevanje, ampak program praznovanja novomeškega občinskega praznika pa vseeno obsega 25 prireditev, srečanj in svečanih otvoritev ... Kje so meje solidarnosti ? Stališča občinskega sveta Zveze sindikatov do socialne politike jutrišnjega dne Pred zbori občinske skupščine je danes na dnevnem redu socialna problematika v občini. Gradivo je pred dnevi obravnaval sindikalni svet in sprejel nekatera stališča, s katerimi so seznanjeni to»di delegati. Glede na porast nezaposlenih zahteva sindikat omejitev zaposlovanja upokojencev in zagotovitev delovnih mest štipendistom. V prihodnje naj bi prenehali izplačevati nadomestila tistim brezposlenim, ki Jun nobeno delo ne ustreza in ki po tihem molijo, da ga ne bi dobili. NOVO V BREŽICAH VARČEVANJE SE ZAČENJA. Marsikdo je z zadovoljstvom sprejel oovico, da za letošnji občinski praznik udeleženci svečane seje občinske skupščine ne bodo imeli slavnostnega kosila. Treba je začeti, Potem se bodo našli tudi posnemal-a JABOLKA V TUJINO. Letos gre Pm pridelek jabolk kooperantov brežiške Agrarie v izvoz. Holandski kupec je obiskal nasade in preko Slovenija-sadja odkupil dvajset ton sorte jonagold in idared. Solidarnost v zdravstvu naj bi poslej v Sloveniji izračunavali po dohodkih in stroških zavarovancev, razen tega naj bi se občine dogovorile za enako prispevno stopnjo ter tako izenačile pravice zavarovancev in delež za doplačilo. Šole morajo še naprej uvajati podaljšano bivanje za otroke zaposlenih staršev, vrtci pa ne odklanjati otrok, če imajo na . vojjo količkaj prostora. Upokojenci zaskrbljuje visoka cena za oskrbo v domu, zato po mnenju sindikata ni sprejemljivo, da je ta cena toliko višja od najnižje pokojnine za polno delovno dobo. Pri zagotavljanju socialne varnosti kmetov, naj bi njihove pravice slonele na trajnejšem medsebojnem združevanju in povezovanju z družbenim sektorjem ter tako izhajale iz večje produktivnosti na kmetiji. Od delovnih organizacij pa zahteva sindikat enotno evidenco socialnega položaja delavcev, uvedbo socialnih kartic, iz katerih bo jasno razviden socialni položaj zaposlenih in njihovih družin. Dogaja se, da se marsikdo brani bolje plačanega dela, ker bi s tem prebil mejo za prejemanje raznih družbenih ugodnosti pri štipendiranju otrok, pri sprejemu v otroški vrtec ali pri regresu za dopust. V Sloveniji bi kazalo izračunati tudi zgornjo mejo družbene pomoči, mejo solidarnosti, kije do zdaj še ni. J. TEPPEY KORUZA SE JE UMAKNILA PŠENICI - Na čateškem poju (na sliki) so konec tedna pospravili koruzno letino. Lepo soboto in nedeljo so kooperanti Agrarie izkoristili za oranje in setev pšenice, zato traktoristi niso utegnili počivati. (Foto: J. Teppey) Kaj bo novega za praznik Prireditve v počastitev brežiškega občinskega praznika se vrstijo že od prejšnjega tedna. Jutri popoldne se bodo v Domu JLA zbrali krvodajalci in najbolj požrtvovalni med njimi bodo prejeli priznanja. V Jutranjki bodo v soboto dopoldne proslavili prenovo prostorov za družbeno prehrano, popoldne pa bodo v Vrhovski vasi izročili prometu moderniziran odsek ceste Vrhov-ska vas - Vinji vrh. Za v nedeljo napovedujejo mladinci, borci, taborniki, planinci in drugi občani množični pohod po poteh brežiške čete. Globočani bodo praznovali v ponedeljek, ko bodo opdrli prizidek pri osnovni šoli. V Posavskem muzeju bo isti dan ob 18. uri odprta razstava ,,Posavje v letu 1941“, prispevek muzeja k letošnjemu prazniku. V torek bodo pri savskem mostu zasadili prve lopate za izgradnjo levo-obrežnega varovalnega nasipa. Občinska skupščina se bo sestala na svečani seji 28. oktobra in na njej podelila oktobrske nagrade in priznanja. Po seji bodo delegati in gostje prisostvovali otvoritvi novih prostorov otroškega vrtca, zdravstvenega doma in športnih igrišč pri osnovni šoli v Brežicah. BREŽIŠKE VESTI fMZt m ČISTILNA NAPRAVA DO ROKA - Pionirjevi delavci so začeli graditi trebanj&o čistilno napravo sredi julija. Če bo graditeljem n&lonjeno tudi vreme, jo bodo dokončali do konca tega leta. ZA TABLO BIJEJO BOJ V trebanjski občini se bojda že dalj časa med ljudstvom vrtinčijo glasovi, da bi bilo treba tablo na novozgrajeni šoli odstraniti. Na njej namreč piše, da je šok) iz sredstev samoprispevka zgradila občinska izobraževalna skupnost. Zato je bil na zadnji seji družbenopolitičnega zbora sprejet sklep, da je treba tablo takoj odstraniti, nov napis pa, če je že potreben, družbeno verificirati. Malo bolj umirjeni opazovalci teh dogajanj pa menijo, da bi bilo bolje, če bi Trebanjci združili svoje moči in poskrbeli, da bi pri novi šoli čimprej uredili kanalizacijo. Ta bo za šolo bolj koristna kot pa vojna okoli napisa. Že drugo leto čistejša Temenica Čistilna naprava, s katero se zaključuje gradnja kanalizacije v Trebnjem, bo končana prihodnje leto — Veljala bo 24 milijonov dinarjev — Denar je že zbran Če Pionirjevim delavcem ne bo nagajalo vreme, bo trebanjdca čistilna naprava dograjena do konca leta. Tako bo samoupravna komunalna skupnost zaključila gradnjo kanalizacije, ki jo je pričela graditi v letu 1978. Vendar bo čistilna naprava, ki ima zmogljivost 6000 enot in deluje po kemičnem in biološkem principu, delovala le s' polovično zmogljivostjo. Vzrok za polovično uresničitev cilja je v pomanjkanju denarja, saj se je zaradi zakasnitve pri pridobivanju dovoljenj in soglasij gradnja iz leta 1980 zavlekla v letošnje leto. Posledica pa je precejšnja podražitev, saj je cena čistilne naprave narastla od 19 milijonov na 24 milijonov. Kljub temu da bo gradnja nekoliko okrnjena, pa bo že zdaj zgrajenih nekaj objektov, ki so potrebni za drugo fazo. Zgradili bodo peskolov, črpališče, gnilišče in vso infrastrukturo. V drugi fazi izgradnje čistilne naprave bodo morali zgraditi le še čistilni blok. Čeprav čistilna naprava ne bo do kraja dograjena, bodo vode Temenice poslej veliko bolj čiste. Naprava bo namreč očistila vse odplake do 90-odstotne čistosti. Tudi tako bo opravljala svoje naloge, ki jih terja vse hitrejši razvoj Trebnjega, v kate- rem poleg pospešene gradnje stanovanjskih hiš zavzema vidno mesto tudi industrija. Kot je povedal delovodja Peter Šneljer, poteka za zdaj gradnja v roku, tako da bo trideset Pionirjevih gradbincev objekt dokončalo do roka. Prav tako bodo pravočasno dobili vso opremo, ki jo bo dobavil mengeški Hidro me taL . . j. SIMClC 0 sanaciji IMV na Mirni Na seji občinskega sveta sindikatov v Trebnjem govorili o pripravah na tretjo konferenco sindikatov — Izvolili tudi delegata za konferenco — Podpora sanaciji v IMV BIL JE TAKOJ MRTEV Franc Šporar (36 let) iz Trstenika se je v soboto popoldne peljal na motorčku od Trebelnega proti Mokronogu. Ko se je peljal po klancu navzdol v Mokronog, ga je zaneslo s ceste v drevo. Trčenje je bik) tako hudo, da je bil Šporar takoj mrtev. Kot so ugotovili na seji občinskega sveta zveze sindikatov v Trebnjem - seja je bila pretekli teden -so priprave na tretjo konferenco zveze sindikatov tudi v trebanjski občini v polnem razmahu. Doslej je' prišlo na občinski svet že 75 poročil osnovnih organizacij sindikata. V široko zastavljeni razpravi so razpravljalci obdelali vrsto vprašanj, od otroškega varstva in varstva pri delu do zdravstvenega varstva. Govorili so tudi o vprašanjih zaposlovanja, kjer pa se je izkazalo, da trebanjska občina teh vprašani v pereči obliki niti ne pozna. Nezaposlenih je le 80 občanov, od tega tri četrtine težko zaposljivih, dvajset pa je takih, ki prvič iščejo delo. Na seji so obravnavali tudi sanacijski program IMV. Občinski svet v celoti podpira prizadevanja za ureditev stanja, dodali pa so še, da bi moral biti program bolj konkreten. Za delegata trebanjske občine na tretji konferenci slovenskih sindikatov so izvolili Jožeta Kuharja iz Trima. * TREBANJSKE NOTICE Majhnost ni največja ovira Na kmetiji Zakrajškovih z Broda pri Podbočju Bilo je sredi poletja, ko smo v okolici Podbočja iskali nekaj „močnejših“ kmetov in tudi takih, ki z malo zemlje in bolj skromno mehanizacijo bolj stežka „zvozijo“ leto. Med zadnjimi, in takih je pri nas vendarle večina kmetov, je tudi Alojz Zakrajšek z Broda 21. Pravzaprav se Alojz, ki že dvajset let gospodari Alojz Zakrajšek: u&laditi cene hrane na devetih hektarjih površin (od tega je 6 ha obdelovalne zemlje), sploh ne pritožuje zlasti ne, če se fc spomni, kako je moral garati njegov oče, ko še ni bilo traktorja in kosilnice. ..Obračalnik in nakladalko bi sicer še potrebovali," pravi gospodar, ki je kooperant krške- ga Agrokombinata. „Imeli smo 7, zdaj pa imamo 6 glav živine. Na leto oddamo po enega bikca, mesečno pa okrog 300 litrov mleka. Z odkupno ceno mleka nismo zadovoljni, saj je res, kot smo prebrali v Dolenjcu, liter kisle vode pogosto dražji od mleka," razlaga Zakrajšek in meni, da bi se morale cene pridelkov bolj prilagajati gibanju cen umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Teh težav ne bi smelo biti niti zanje, ki pridelajo letno okoli 2 toni kumaric in tono krompirja in večino pridelka oddajo, kakor _ tudi za večje pridelovalce hrane. „V ’ trgovini i Agrokombinata v Podbočju bi morali podpisati pogodbo za gnojila, tako pa smo posejali brez vsakršnega gnoja. Posevke smo dognojili s hlevskim gnojem," pove žena Rozalija. Morda pa bo le kateri izmed štirih otrok, verjetno eden od dveh fantov, premagal v slovenskem kmetu že kar preveč ukoreninjeno nezaupanje do ponujene roke pomoči in bo postala kmetija Zakrajškovih kljub manjhnosti še bolj napredna, če že ne vzorna. P. P. Dolenjske Benetke v prazničnem siju »Odprte karte” pri volitvah Samoprispevek za opremo O DELOVANJU SKUPŠČINSKEGA DELEGATSKEGA SISTEMA Vsi trije zbori krške občinske skupščine bodo zopet zasedali popoldne, vsi ob 15. uri. Družbenopolitični zbor bo imel sejo že v Ponedeljek, 27. oktobra, zbor krajevnih skupnojti in zbor združenega dela pa naslednji dan. Vsi zbori bodo pozorno pregledali izvajanje nalog na področju ekonomske politike in ocenili delovanje skupščinskega sistema, skladno s stališči Predsedstva SFRJ. Ocenili bodo tudi izvajanje zakonov in drugih nalog na področju kmetijstva v občini. Delegati zbora združenega dela pa bodo posebej spregovorili o uresničevanju nalog pri ekonomskih odnosih s tujino in o poročilu o izgubah * toružehem delir. * * r 1 ' 1 KRŠKE NOVICE PRIPRAVE SMUČARJEV -Dnevi ob 18. uri se bodo v telovadnici OŠ Milke Kerin v Leskovcu pričele kondicijske priprave članov krškega smučarskega kluba na novo sezono. Smučarji bodo imeli tako ob tem času rezervirano telovadnico po eno uro vse do polovice januarja. Vsi ljubitelji smučanja pa se lao včlanijo v klub vsak ponedeljek in četrtek od 14. d 16. ure v avli Hotela Sremič. DOBRA PREHRANA DELAVCEV - V tovarni ,,Djuro Salaj" je v obratu družbene prehrane zaposlenih 25 delavcev, ki postrežejo vsak dah z okoli 500 toplimi malicami. Obrok stane po zadnji podražitvi mesa 41 dinarjev. Ko so remonti, pa dobijo delavci obilno kosilo za 60 dinarjev. Dopoldne je odprt tudi šank, kjer si lahko delavci kupijo • hladni) nutfižo po izbiri, - * Za opremo novega zdravstvenega doma v Kostanjevici manjka 7,50 milijona dinarjev, zato so vse krajevne družbenopolitične organizacije in organi krajevne skupnosti ocenili, da brez referenduma za samoprispevek krajani še dolgo ne bi mogli računati na boljše zdravstvene usluge. Gradnja ZD bi morala biti končana že za lanski praznik KS, to je oktobra. Ker bo dom na voljo tudi krajanom KS Podbočje, pričakujejo, da bodo tako kot Kostanjevičani še sosedje primaknili poltretji milijon dinarjev. V novem domu bosta dve splošni ambulanti, po ena zobna za odrasle in otroke, dispanzer za ženske in posebej za otroke; za vsak primer bo dobrodošel posebni karantenski prostor, seveda pa bodo streho našli še laboratorij in drugi funkcionalni prostori. Sicer pa je bilo ta teden v dolenjskih Benetkah zelo živahno, saj so kulturne prireditve ob krajevnem prazniku dopolnjevale športne. Mar ljivi organizatorji so pripravili streljanje z zračno puško, streljanje na glinaste golobe, turnir v malem nogometu, prijeten večer pa so krajani preživeli ob gostovanju prvakov ljubljanske opere z Gorenjskim slavčkom. Včeraj so po komemoraciji položili vence na grob talcev v Kostanjevici. Jutri ob 17. pa bodo na svečani seji skupščine KS in družbenopolitičnih organizacij v Domu kulture podelili priznanja številnim posameznikom in organizacijam. Predstavnikom krajevne skupnosti Dobrepolje bodo izročili listino o pobratenju. V kulturnem programu bosta nastopila tudi dekliški zbor in oktet iz te pobratene KS. Ob 19. uri bo kostanjeviški krajevni praznik, ki ga obeležuje tudi temeljito obnovljena šola, obogatil še koncert Tatjane Kraljeve in Irene Vremšak - Barove. V sevniški občini evidentiranih že 3.008 delegatov — Kmalu spisek članov družbeno političnega zbora — Bolj kot vprašanje mandatov aktualna kakovost Kadrov Predsedstvo občinske konference SZDL v Sevnici je na prestavljeni seji v sredo, 14. oktobra, z vso pozornostjo obravnavalo priprave na volitve prihodnjo pomlad. Sekretar konference Maks Po-pelar je podal pregled opravljenih opravil, predvsem pa tudi evidentirane delegate. Že do konca maja je SEVNIŠKI PABERKI SPET »POKAŽI, KAJ ZNAŠ" -Občinska Zveza kulturnih organizacij namerava novembra prirediti v sevniškem gasilskem domu »Pokaži, kaj znaš". Priljubljene radijske oddaje, svoje čase so z njimi odkrili številne nove godce, igralce in humoriste, so imele mnogo privržencev. V Sevnici ta tradicija ni nikoli ugasnila. Gledalci in nastopajoči so uživali ponavadi v jedilnici Lisce. Tokrat se do konca oktobra lahko prijavi vsakdo, star ali mlad, na občinsko ZKO. O datumu nastopa in ostalem bodo obveščeni pravočasno. NAPOSLED SPET RAZSTAVA - Dolg premor je vladal v sevniški galeriji na gradu. Jutri ob 18. uri pa bo tam naposled le otvoritev razstave okrog 20 pastelov senovškega likovnega pedagoga Štefana Štirna. Slikar je član likovne skupine »Vladimir Lamut". bilo evidentiranih 3.008 delegatov. Po tozdih so za delegate po samoupravnih interesnih skupnostih evidentirali 1.128 imen, v -krajevnih skupnostih pa 801. Za družbenopolitični zbor je doslej zbranih 36 imen. Na tej seji so tudi razčistili dilemo, ki je pravzaprav ni, namreč, da bodo šli z njimi že v kratkem v javnost. Iisjak\ li KARATE KLUB NUKLEARNA VPISUJE — Novi člani se lahko vpišejo na vsakem treningu ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure v telovadnici OŠ »Jurij Dalmatin", ob ponedeljkih in petkih pa od 19. do 20. v telovadnici OŠ v Leskovcu. Treninge vodita priznana strokovnjaka Stane Iskra in Ljubo Božovič, oba imata 2. dan. KRŠKI TEDNIK - Če to ni narobe svet? V turističnih krajih pred zimo klopce pospravljajo, da potem spomladi sveže prepleskane pričakajo zaljubljence, v Sevnici pa jih sedaj šele postavljajo! Je potem še kaj čudnega, da pri ocenjevanju urejenosti kraja kotirajo približno enako slabo kot občina na lestvici vseh občin? SEVNIŠKI VESTMI UREJENA STRUGA - Vodnogospodarsko podjetje iz Novega mesta lepo urejuje strugo potoka blizu 1 Lončarjevega dola. Hkrati bodo rešili več težav. Zahrbten potok so odmaknili od ceste, katero je od časa do časa spodnašal plaz, tudi kakšna njivica ali travnik v bližini bo boljša. KONFERENCE SE SESTAJAJO V torek popoldne je bila sklicana skupna seja članov konference ZK in občinskega sindikalnega sveta. Na dnevni red je bila postavljena socialna problematika, o kateri bo govor tudi na bližnji seji konference slovenskih sindikatov. Za to sejo smo dobili vnaprej kajpak tudi zanimivo gradivo. Nismo pa dobili niti troltice vabila za jutri zvečer sklicano programsko volilno sejo občinske konference ZSMS. Je to zato, ker smo minuli teden objavili kritiko na rovaš taistega vodstva izpod peresa eflega izmed mladih? - — Pravila dovoljujejo še 15 dni časa za usklajevanja. Minuli četrtek se je pričela ponovna velika aktivnost -sestanki vodstev krajevnih konferenc SZDL z vsemi nosilci evidentiranj. Spomladi so bile opravljene analize dela skupščin in delegatov. Koristno bo, če bodo te papirje še enkrat potegnili na svetlo. Se bolje bo, če bodo v posameznih okoljih temeljito pretresli, kako so sedanji delegati izpolnjevali svoje poslanstvo. Tako bodo novi, kjer se bodo zanje odločili, lahko čutili večjo odgovornost do zaupanih dolžnosti. A. Ž. O PROBLEMIH BLANCE Ob delovnih obiskih skupine CK ZKS pred časom je bila na vrsti tudi krajevna organizacija ZK na Blanci. Minuli teden je bil tak delovni obisk v malem. Tamkajšnjo organizacijo so obiskali tovariši Maks Popelar, Jože Bavec (sekretar in predsednik OK SZDL) in Lado Močivnik (sekretar komiteja OK ZKS). Blanška krajevna skupnost doživlja preporod, saj tod poteka najživahnejša naložbena dejavnost cele vrste kolektivov. Se pa mala in tudi po starotni sestavi Članstva stara osnovna organizacija ubada s številnimi problemi. Najlaže bi jo okrepili, če bi v njej jeli delovati še nekateri komunisti, ki sedaj delujejo po osnovnih organizacijah v združenem delu. Blančani so med drugim opozorili na nekatera bolj neljuba vprašanja. Zanima jih, kaj bo z Rudnikom nekovin v ustanavljanju, o čemer nimajo zadovoljivih pojasnil. Nadalje grajajo občinsko mladinsko vodstvo, ki nima pravega stika ? terenom. ZAHVALA INŽENIRCEM V soboto ob 10. uri bo v vojaškem taboru pri Zapužah slovesno slovo od enote inženir-cev, kije to poletje nadaljevala s posodoljljanjem ceste v dolini Mirne. || §i wsm mwM PRIZIDEK RASTE — Marsikaj se lahko zaplete, ako se pouk ne začne pravočasno. Zato so se delavci čmomaij Aega Goka potrudili in v predvidenem roku prenovili staro šolsko zgradbo vDragatušu. Pouk poteka torej nemoteno, četudi je šola tako rekoč gradbišče, saj delavci omenjenega podjetja zidajo zdaj še prizidek s telovadnico. Dragatuška šola bo pridobila štiri učilnice, več kabinetov in kuhinjo. V sklopu dozidane šole bosta dva prostora namenjena za malo šolo oz. vrtec, blizu 150 učencev pa bo imelo možnosti za celodnevno šolo. Zaradi prostorskih in drugih omejitev so zdaj šele na pol poti k slednji, saj imajo le tri oddelke podaljšanega bivanja. (Foto: D. Rustja) Naj j ne stoji ijo 0 b strani Na sejah občinskega sveta ZS v Črnomlju in Metliki se je pokazalo, kako velika ie vloga sindikatov pri odpravljanju gospodarskih težav ali pri reševanju vprašanj socialne politike in varnosti Številčne podatke, ki kažejo, da črnomaljsko gospodarstvo v prvem polletju ni doseglo zastavljenih ciljev, smo razčlenili v poročilu z nedavne seje občinske konference ZK, podrobno pa sojih 13. oktobra obravnavali tudi člani občinskega sveta Zveze sindikatov. Ni izgledov, da bi se stanje do konca leta bistveno popravilo, kajti pogoji gospodarjenja so izredno zaostreni Proizvodnja se ne veča, kakor so predvideli, da se bo, zato je vprašljivo uresničevanje načrtovane rasti družbenega proizvoda, zaposlenosti, pokritja uvoza z izvozom ipd. Tudi tam, kjer številke dobro kažejo, ni razloga za zadovoljstvo, saj uspešnost ni posledica večje produktivnosti, boljše organiziranosti dela, varčevalnih ukrepov, pač pa gre za vpliv velikega naraščanja cen. V primerjavi z lanskim letom je bil na posameznih področjih dosežen napredek (ugodnejša je delitev dohodka v korist akumulacije, nekolikanj večji je delež izvoza v celotnem prihodku, manj je zastojev v proizvodnji), a črnomaljsko gospodarstvo še naprej pestijo pomanjkanje reprodukcijskega materiala, dela, izgube, težave pri investicijah, denarne obveznosti za spodbujanje izvoza, slabša se likvidnost gospodarstva, manjša se stvarna vrednost osebnih dohodkpv, še zlasti zaskrbljujoče pa je preusmerjanje izvoza s konvertibilnega na klirinško tržišče. Pri odpravljanju teh težav imajo veliko vlogo tudi sindikati; ob pripravah na delegatske volitve in 3. konferenco Zveze sindikatov Slovenije morajo v vseh okoljih čim bolje izpeljati občne zbore osnovnih organizacij sindikata. Pri obravnavanju uspešnosti gospodarjenja pa je treba še večjo pozornost posvečati ukrepom za izboljšanje poslovnih rezultatov; vsi delavci morajo biti seznanjeni z ekonomskim stanjem svojega kolektiva, ugotoviti je treba, koliko na rezultate poslovanja vpliva večanje cen, izkoristiti kaže prav vsako možnost za še večji izvoz, treba pa je tudi varčevati. Izobraževanje, zdravstveno, invalidsko in otroško varstvo, izraba delovnega časa, preskrba občanov - o vprašanjih, povezanih s temi področji socialne politike in varnosti delavcev, so govorili zadnji ponedeljek na seji metliškega občinskega sveta Zveze sindikatov, ko so ugotavljali, kako se v občini pripravljajo na 3. konferenco ZSS. V vseh delovnih okoljih naj bi pregledali raven socialne varnosti v celoti, podrobneje pa obdelali eno ali dvoje področij. Da tovrstne sindikalne dejavnostni ni, ni moč trditi, a ponekod se sindikalne organizacije obnašajo, ko da se stvari, povezane s socialno politiko in varnostjo delavcev, njih ne tičejo. Tamkaj bodo morali korenito spremeniti svoje početje, saj je nesporno, daje uspešnost gospodarjenja v mnogočem odvisna prav od ustrezne urejenosti socialnih vprašanj. Pred sindikati so odgovorne naloge tudi v zvezi z delegatskimi volitvami, pri čemer je treba veliko pozornost posvetiti preverjanju, ali so zdajšnje delegacije opravljale svoje poslanstvo, kot bi ga morale. Na seji je beseda tekla še o pripravah na občne zbore osnovnih organizacij sindikata, zaradi odhoda Martina Štubljarja na novo delovno dolžnost pa so za sekretarja občinskega sveta Zveze sindikatov izvolili Jožico Cjgič. D. R. Grajsko dvorišče še čaka Če bi ga uredili, bi bilo primerno za kulturne prireditve — Kdo bo zbral potrebnih 600.000 dinarjev? Kulturniki že nekaj let sanjajo o prireditvah na grajskem dvorišču. Prostor je primeren, dovolj velik za metliške potrebe, le urediti bi ga bilo treba: odstraniti omet, nanesti novega, ga prebeliti, položiti tlak na tla, morebiti obnoviti zasuti vodnjak ter urediti električno razsvetljavo. ZAKON LE NA PAPIRJU Vse kaže, da je zakon o redu in miru v občiniTiapisan le zato, da ne bi ostal papir nepopisan. Prebivalci, stanujoči blizu metliških gostiln, se pritožujejo, da se pravo veseljačenje začne šele po deseti zvečer, ko bi moral sicer vladati mir. Zaspati ni mogoče: nakresani del prebivalstva poje, se prepira, loputa z avtomobilskimi vrati, hupa, navija plin. Razgrajačem ne reče nihče žal besede, zato ni nič čudnega, če še s posebnim veseljem kalijo nočni mir. Površno gledano, so to drobne reči, v dinarjih pa niti ne tako skromne. Po približni oceni bi veljala dela nekaj več ali manj kot 600.000 dinarjev, ki pa jih lastnik dvorišča, Belokranjski muzej, ni zmožen spraviti skupaj. V roke bi si morale seči delovne organizacije, turistično društvo, kulturna skupnost, skupščina občine pa še kdo. Samo v tem primeru bi grajsko dvorišče spremenilo svojo zapuščeno podobo, svcy jalovi namen, neiz-koriščenost, samo tako bi lahko služilo zamislim o izvedbi metliških poletnih kulturnih prireditev. Do turistične sezone v letu 1982 je še dovolj, a ne preveč časa, zato bi kazalo, da sedejo odgovorni za okroglo ali oglato mizo ter se dogovorijo, kje bodo izvrtali potrebni denar. Če tega ne bodo storili nemudoma, bo ostalo grajsko dvorišče neizrabljeno še naprej, posamezni kulturni delavci pa bodo dalje sanjali z odprtimi očmi pri belem dnevu. Sanjali o poletnem kulturnem razcvetu metliške občine. T. G. Semič bo praznoval Prireditve ob prazniku 28. oktobra, torej na dan, ko je bila pred štirimi desetletji na Smuku ustanovljena 1. belokranjska četa, bodo Semičani spet slavili svoj krajevni praznik. O delovnih odsežkih njihove krajevne skupnosti bomo več pisali prihodnjič, tokrat pa napovedujemo, kaj vse se bo zvrstilo v počastitev praznika. V soboto, 24. oktobra ob 9. uri, bodo v semiškem oddelku Belokranjskega muzeja odprli razstavo o bančništvu med NOB. Ob 18. uri bo v prosvetnem domu slovesna podelitev priznanj krajevne konference SZDL (kulturni program pripravljajo semiški šolarji), ob 20. uri pa bodo otvorili telefonsko omrežje za vasi Praprot, Stranska vas, Krupa, Moverna vas, Vinji vrh, Brstovec, Mladica in Trata. Naslednjega dne ob 8. uri se bodo številni Semičani odpravili na pohod na Gornje Laze, kjer so tragično končali borci 1. belokranjske čete. V sredo, 28. oktobra ob 9. uri, bodo v semiškem oddelku Belokranjskega muzeja odprli zbirko vinogradniškega orodja in priprav, istega dne ob 15.30 bo pred muzejem štart spominskega teka po Semiču, zvečer pa bo kresovanje s plesom. ČRNOMALJSKI DROBIR OB NEDAVNEM TEDNU OTROKA so tudi v Črnomlju pripravili več prireditev, največ obiskovalcev pa je pritegnila razstava raznovrstnih predmetov, ki so jih izdelali otroci v vrtcu. Ob zaključku je razstava imela sejemski značaj; ljudje so pokupili veliko ročnih del, za blizu 20 tisoč dinarjev izkupička pa bodo malčki dobili precej novih igrač. Ni kaj reči, če bo šlo tako naprej, ni bojazni zk črnomaljski delovni in trgovski podmladek. O NALOGAH MLADIH Pred kratkim je bil v Črnomlju posvet s predsedniki in sekretarji mladinskih organizacij, na katerem je beseda tekla o gospodarskem položaju črnomaljske občine in o nalogah, ki na tem področju čakajo mladino in celotno njihovo organizacijo. Spregovorili so še o pripravah na skupščinske volitve prihodnje leto. LUTK PA ŠE VEDNO NI V Metliki se že nekaj let poraja lutkarska skupina, vendar kaže, da so porodni krči prešibki. Nekdanji člani igralske skupine „Osip Sest" sicer govorijo o ustanovitvi lutkarske skupine, vendar ni pravega človeka, ki bi sanjajoče prebudil. Bližajo se dolgi večeri in ne bi bilo neumno posvetiti se lutkam. Takim iz krpic in penaste gume. ŠOLA V MUZEJU Belokranjski muzej iz Metlike ima v svojem programu tudi tesnejše sodelovanje s šolami. Novi ravnatelj muzeja prof. Zvonko Rus razmišlja takole: „Učenci navadno preletijo razstavljene muzejske zbirke in bolj malo jim ostane v spominu. Sobe v našem muzeju pa bi lahko postale učilnice za marsikatero šolsko uro.” Da bi te besede le padle na plodna tla! SPREHOD PO METLIKI DRUŠTVO METLIŠKIH INVALIDOV bo imelo 25. oktobra v Kulturnem domu Edvarda Kardelja letno skupščino, ha kateri bodo podelili priznanja najzaslužnejšim članom, razvili pa bodo tudi društveni papor. V kut urnem delu bodo nastopili: mestna godba, metliški mešani pevski zbor Beti ter recitatorji osnovne šole. Pokrovitelj celotne prireditve je delovna organizacija Komet. V NEKDANJEM PROSTORU NOVOTEKSOVE TRGOVINE na Partizanskem trgu ureja svojo prodajalno Alpina. Da bo moč kupiti kvalitetno obutev, Metličane trenutno bolj malo zanima, bolj so okupirani z vprašanjem, kdo bo poslovodja porajajoče se trgovine. Najbolje obveščene klepetulje že zdaj razpolagajo s konkretnimi imeni bodočih šefov. Res, pravi čudež je, da vsc-vednic še ni zaposlila CIA. KAŽE, da je zadnje čase moda kupovati avtomobile za službene potrebe. Kako bi si sicer razlagali dejstvo, da so kupili obrtniki tri golfe, Beti pa lado! Bo že najbrž res to, kar je piscu teh vrstic rekel nekdo od uslužbencu Beti: „Prej smo hodili s svojimi avti na službena potovanja, zdaj pa opravljamo z. družbenimi avtomobili zasebne opravke.” metliški tednik Za zvestobo zlata plaketa Dobilo jo je 30 delavcev Tekstilane, ki so pri tej OZD že 30 let in več — Letos so jo prvič podelili Tekstilana Kočevje praznuje letos 60-letnico obstoja. Osrednja prireditev ob tem jubileju je bila za občinski praznik. Takrat so odprli novo proizvodno dvorano predilnice, na svečani seji pa so podelili tudi zlate plakete Tekstilane članom kolektiva, ki so pri podjetju že 30 let. Čeprav so se tudi v Tekstilani v vseh povojnih letih menjavala leta razcveta z obdobji zastoja ali celo nazadovanja, so v težavnih obdobjih le redki delavci zapustili podjetje. Fluktuacija je bila v Tekstilani celo najmanjša v primerjavi z drugimi kolektivi, čeprav so bili osebni do- Izbrati sposobne Veliko jih evidentirati, da bo več izbire Na zadnji seji občinskega komiteja ZK Kočevje so ugotovili, da sposobnih ljudi povsod manjka in da naj ljudje v sedanjem predvolilnem obdobju povedo, kateri ljudje so po njihovem mnenju sposobni za posamezne dolžnosti, predvsem za najodgovornejše, kot je dolžnost predsednika izvršnega sveta občinske skupščine (ki mu bo ob volitvah potekel mandat) in druge. Mandat bo potekel tudi predsedniku občinske konference ZK, predsedniku in podpredsedniku občinskega sveta zveze sindikatov, predsedniku občinskega odbora ZZB, predsednikom in podpredsednikom več SIS itd. Vendar je možno izvoliti tudi nove tovariše in tovarišice na druge odgovorne dolžnosti, se pravi na tiste, ki imajo dolžnost, da so še enkrat izvoljeni. Pred (ponovno) izvolitvijo ljudi na odgovorne dolžnosti, se pravi že ob evidentiranju, je treba oceniti njihovo dosedanje delo. Le tisti, katerega delo je dobro ocenjeno, je lahko ponovno izvoljen, se pravi še v drugem mandatnem obdobju. J. P. hodki razmeroma nizki in pogosto med najnižjimi v občini. Družba je namreč tekstilni industriji v vsem povojnem obdobju malo dajala oz. celo nič, veliko pa jemala. To velja tudi za Tekstilano. Zato so večkrat po vojni govorili tudi o njeni ukinitvi, čeprav v vsem svojem obstoju ni nikoli poslovala z izgubo. Kljub težavam delavci Tekstilane niso nikoli klonili. Z odrekanji, pridnostjo in vztrajnostjo so dosegli, da seje njihova tovarna dvignila iz zaostalosti in težav ter da nenehno napreduje. Delavski svet Tekstilane je menil, da zaslužijo taki delavci posebno priznanje, predvsem tisti, ki so v Tekstilani v težkih razmerah vztrajali 30 let in več. Zato je sprejel sklep o uvedbi priznanja „Zlata plaketa Tekstilane", ki so jo letos prvič podelili. Letos, ob 60-letnici Tekstilane, so prejeli Zlato plaketo Tekstilane: Ernest Deržek, Cvetka Dragoš, Oto Draškovič, Alojz Hočevar, Dolfe Jakopin, Fani Jerič, Sonja Komac, Milena Kordiš,’ Greta Kos, Milka Križman, Stane Križman, Vojko Križman, Angela Kure, Ana Levstek, Ivana Levstek, Anton Levstik, Franc Matejka, Jožefa Mlakar, Vera Novak, Alojz Pintar, Franc Plot, Ivan Poje, Anton Rajšel, Albina Rauh, Mirko Ruparčič, Milka Sambolec, Tončka Sever, Ivan Solar, Helena Tekavec in Milka Tomažin. J. P. občan vprašuje medved odgovarja — Zakaj te kjjub vabilu niso pustili na zabavo ob jubileju kolektiva? - Dejali so mi, daje pomota, da sem upokojenka in da sem svoje že odbrenkala. OB JUBILEJU ZLATE PLAKETE - Ob 60-letnici TekstUa-ne so podelili 30 zlatih plaket delavcem, ki so pri podjetju 30 let in več. Na fotografiji: med dobitniki tega priznanja je tudi Angela Kure. (Foto: Primc) DROBNE IZ KOČEVJA DELOVNA AKCIJA - Muhasto vreme nam nagaja pri pospravljanj poljščin, oranju, pripravi drv, naj' bolj pa pri urejanju cest in pri zasipu močvirja med jelšami v Gaju. Upamo, da bodo še lepi dnevi, kijih bo treba dobro izkoristiti. Morda bi organizirali udarniško. Če je štab MDA zmožen organizirati toliko uspešnih delovnih akcij v občini in izven nje, zakaj ne bi mogli pripraviti nekaj enodnevnih delovnih akcij, da bi še pred zimo postorili kaj za lepši videz mesta! ODKRIVAJO NOVE BOLNIKE - Pregledi sladkorno bolnih so redni. Nekateri bolniki so nestrpni, ker je treba čakati na vrsto. Hodniki zdravstvenih domov in ambulant so povsod polni čakajočih in tudi v Kočevju ni drugače. RED NA POKOPALIŠČU - Pred kratkim smo brali v Delu članek ,,Žalost ob zadnjem slovesu spremljajo mnoge skrbi, ki so še večje zaradi neusklajenosti pogrebnih služb v Sloveniji". Tako smo lahko spoznali, da v Kočevju le nismo tako zaostali in da krajevna skupnost v okviru možnosti kar dobro derbi za pogrebno službo. V zadovoljstvo najemnikov in lastnikov grobov pa bi bilo treba postoriti še nekaj malenkosti: dokončati ograjo, sprejeti red obiskov pokopališča, najti tiste, ki uničujejo ograjo, in drugo. ■ KOČEVSKE Ribnica: gasilski jubilej Za četrt stoletja občins.ce gasilske zveze razvili prapor Na tekmovanju pionirjev gasilcev zmagali Ribničanje — Delegat si, a na sejah kar molčiš. — Če se oglasim, me vedno kakšen boj pameten pošteno „zabije“. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI VZDRŽEVATI ZGRAJENO - V ribniški občini je precej športnih in kulturnih objektov, ki jih bo treba tudi vzdrževati, čeprav se obeta interesnim skupnostim v bodoče sorazmerno manj denarja. Naštejmo le nekaj športnih objektov: športna dvorana v Ribnici, DC-16 v Dolenji vasi, smučarske skakalnice v Sodražici in Loškem potoku. Za vzdrževanje telesnokulturnih objektov v občini bodo potrebovali na leto okoli 1,5 do 1,8 milijona dinarjev, sicer bodo začeli propadati. Ker naraščajo stroški ogrevanja, je negotovo, kako bo z ogrevanjem velike športne dvorane. V Ribnici imajo tudi do- frajen bazen, vendar ne obratuje, troški za obratovanje športnih objektov so sicer res veliki, vendar vedno bolj prevladuje mnenje, da je za njihovo pokrivanje treba zagotoviti denar. Gotovo je bolje, da so mladi (pa tudi odrasli) v športnih in kulturnih dvoranah, kot pa v gostilnah. V Ribnici so pred kratkim praznovali 25-letnico ustanovitve občinske gasilske zveze. Ob tej priložnosti so razvili prapor občinske gasilske zveze, ki so mu botrovale nekatere delovne organizacije iz Ribnice. Pokrovitelj proslave je bila SIS za varstvo pred požari. V okviru svečanosti ob tem jubileju je bilo izvedeno tekmovanje pionirjev-gasilcev za prehodni pokal občinske gasilske zveze. Udeležili so se ga mladi gasilci iz 12 gasilskih društev. Najuspešnejši so bili tekmovalci iz GD Ribnica, na drugo mesto pa so se uvrstili mladi gasilci iz Dolenje vasi. Svečanosti ob jubileju so se udeležili predstavniki družbenih in političnih organizacij, delovnih organi- 37 ZAŠČITENIH KMETIJ Na območju občine Ribnica je 37 zaščitenih kmetij. Največ jih je v KS Sveti Gregor - 15 in Ribnica t- 7; ostale pa so še v KS Sodražica (5), Velikih Poljanah (3), Loškem potoku (2) in Dolenji vasi (2). Vse so zaščitene na zahtevo kmetijske zemljiške skupnosti, ker občinska skupščina še ni sprejela odloka o zaščiti kmetij. zacij, zastopniki društev, člani društva „Mladi gasilec" pri ribniški osnovni šoli „Dr. France Prešeren" in drugi. Svečanost so še polepšali prapori vseh gasilskih društev iz občine in godba na pihala. M. GLAVONJIC Nikoli v nedeljo? Praksa bo pokazala, če bo v nedeljo odprta dežurna živilska trgovina Z 12 glasovi za, 14 proti -ostali so se vzdržali — je bil na zadnji skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Ribnica zavrnjen predlog delegata trgovine, naj bi bile trgovine s prehrambenim blagom v nedeljo zaprte. Delegat trgovine je menil, da nima nobenega smisla, da bi bila v nedlejo dopoldne odprta ena dežurna trgovina z živili, če ob nedeljah ne dobijo kruha in mleka, ker pač Pekarija in Mlekarna ob nedeljah ne dobavljata trgovcem svojih proizvodov. Vsako gospodinjstvo ima tudi shrambo in hladilnik, da si lahko nakupi zalog ne le za dan, ampak tudi za več dni. Spet drugi pa so menili, da je prav, če je ob nedeljah odprta dežurna trgovina. Stanovalci v novih blokih imajo namreč majhne shrambe ali pa jih celo nimajo. Seveda ne bi bilo prav, če bi ta ali ona stran trmasto vztrajala na svojih stališčih. Zato je najbolj sprejemljiv predlog, da bo praksa pokazala, če naj bo ob nedeljah odprta dežurna trgovina v Ribnici ali ne. J. PRIMC PRAPOR OB JUBILEJU — Na svečanosti ob praznovanju 25-letni-ce obstoja občinske gasilske zveze Ribnica so razvili prapor te organizacije. Razvil ga je predsednik SIS za varstvo pred požari Anton Sobar. (Foto: Glavonjič) REŠETO 11 i « t > mtmu; ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je v 7^. letu za vedno zapustil naš dragi oče ANTON BUČAR iz Otočca 44 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili ra njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala GD Otočec, ZB Otočec, SGP Pionir-tozd TKI, Iskri Novo mesto, Zdravstvenemu domu Novo mesto in hotelu Paka Velenje, prav tako tudi duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: otroci z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega nepozabnega moža, očeta, dedka, pradedka, brata, strica in svaka ALOJZA ŠTRASBERGERJA iz Orešja 19 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, poklonili cvetje in pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem iz Škocjana in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena in otroci z družinami Šmaijeta, 14. 10. 1981 J V SPOMIN 18. oktobra je minilo žalostno leto od tragične smrti naše ljubljene ALENKE GREGORIČ iz Grobelj Vsem,ki je še niste pozabili - naša iskrena hvala! V tihi žalosti vsi njeni ŠE LETOS V KOČEVJU Krajevna skupnost Kočevje-mes-to ima za letos v načrtu še naslednja komunalna dela: ureditev platoja pred novo poročno dvorano, ureditev pločnika od Uniona do odcepa za Mahovnik in od avtobusne Postaje mimo šole do priključka na Reško cesto, asfaltiranje cestnih odsekov v okolici Uniona (priključitev na glavno cesto), ureditev javne razsvetljave v Mestnem logu in Popravilo vseh makadamskih cest. Dela bodo opravljena, ko bo zagotovljen denar, .ki ga še dolgujejo Podpisniki sporazuma o financiranju teh del. »Dolenjski list« v vsako družino DOGOVORJENI ZA PESKOKOP Med sicer prizadevnimi krajani Vrha nad Boštapjem je pred nedavnim završalo, ko so pri krajevni skupnosti od gozdarjev prejeli ostrejše pisanje glede peskokopa pri Uaberniku. Ogled strokovnjakov 15. oktobra je nesporazume razčistil. V Vpisniku je črno na belem, da so Pri kopanju zašli pravzaprav v gozd Več lastnikov. Tozdu gozdarstva breškega GG v Sevnici navsezadnje tuni ni vseeno, kdo in predvsemkako se r(je po gozdu, čeprav boljše ceste Potrebujejo vsi. Vsi prizadeti so se dogovorili, da mora vaški odbor oziroma krajevna skupnost pridobiti lokacijsko dokumentacijo, soglasje ■stnikov, skratka vse, kar spada zraven. PREMALO VODE V SEMIČU Semiču in okoliškim krajem grozi, da bodo ob suhi zimi trpeli žejo. Vode je menda premalo zato, ker so izgube zaradi dotrajanega vodovoda ogromne. Seveda najhuje občutijo pomanjkanje vode ljudje in živina, grozi pa tudi gospodarska škoda, saj so morali v Iskri že do sedaj za nekaj časa zaradi tega ustaviti delovanje nekaterih obratov. ZAHVALA V 71. letu starosti nas je za vedno zapustil naš mož, ata in stari ata IVAN KOSTANJEVEC Od njega smo se poslovili na šentruperškem pokopališču. Iskrena hvala dr. Jerasovi iz Ljubljane, ki je pokojniku med boleznijo lajšala bolečine, sorodnikom, hišnemu svetu za venec ter župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoča žena Magda, hčerka ivica z družino in ostalo sorodstvo Ljubljana, Avstrija, 4. 10. 1981 V SPOMIN 23. oktobra bo minilo štiri žalostnih let, odkar nas je tragično zapustil naš ljubljeni sin in brat DUŠKO PRAZNIK z Vrhovega pri Žužembeiku Duško, rane v naših srcih so še vedno sveže, kot da si odšel včeraj, pa te ni že štiri leta. Težko je brez tebe, bil si nam v ponos in cilj v življenju. Hvala vsem, ki se ga spominjate Za vedno neutolažljivi: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, strica in brata FRANCA UNETIČA Sajevce 4, Kostanjevica borca Gorjanskega bataljona se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in soborcem, ki so ga spremili na zadnji poti od hiše žalosti in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se pevcem, govorniku, ki je z besedo tako lepo opisal lik našega dragega. Iskrena hvala za podarjene vence in cvetje. Zahvala župniku za opravljeni obred. t Vsi njegovi O ZAPOSLOVANJU IN IZOBRAŽEVANJU V pripravah na 3. konferenco Zveze sindikatov Slovenije sta občinski svet ZSS in OK SZDL v Krškem pripravila sekcjjske razprave o zaposlovanju in izobraževanju, stanovanjski problematiki, socialni varnosti starejših občanov in kmetov ter otroškem varstvu. DO KONCA LETA 185 MILIJONOV DINARJEV Po zastavljenem planu naj bi Novo lesov metliški tozd Tovarna kopalniške opreme v letošnjem letu ustvaril za 185 milijonov dinarjev celotnega prihodka, 40 milijonov dinarjev naj bi bilo dohodka, medtem ko naj bi čisti dohodek znašal 29 milijonov dinarjev. V tej temeljni organizaciji je zaposlenih 86 delavcev, povprečni osebni dohodek za avgust pa je znašal 9.000 dinarjev. v VEČJE GRADNJE V TREH OBČINAH Za tričetrtletje pričakujejo v Go-ku načrtovane rezultate, saj so tudi v prvem polletju dokaj dobro gospodarili, kar velja predvsem za tozda Begrad in Obrt, medtem ko se v Komunali otepajo s starimi težavami; tu gre predvsem za vprašanje financiranja nekaterih komunalnih del in cen komunalnih dejavnosti nasploh. MANJ ZAPOSLENIH V ISKRI Konec lanskega leta je bilo v semiški Iskri zaposlenih 1525 delavcev, za letos pa so načrtovali, da se bo to število povečalo na 1.570. Vendar je že povsem jasno, da s tem ne bo nič, število zaposlenih se celo zmanjšuje in je julija znašalo 1.494. Seveda je zmanjševanje števila v glavnem posledica težav, s katerimi se srečuje ta največja delovna organizacija v črnomaljski občini. BREZJE IN PODGORICA PRIČAKUJETA POMOČ Vaščani Brezja in Podgorice že od junija letos urejajo tri kilometre dolg odsek ceste od Krakovcga do Hrastja, ki je najkrajša povezava z Lisco oziroma Jurkloštrom. Doslej so opravili že 300 prostovoljnih delovnih ur in 60 brezplačnih traktorskih ur. Vaščani sami skrbijo za to pomembno povezavo, upajo da jim bo kdo prišel na pomoč vsaj ob eni zadnjih letošnjih delovnih akcij v ne- deljo ob 8. uri. Pričakujejo tudi, da jim bo prisluhnila sevniška krajevna skupnost in občina. ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše dobre sestre in tete FRANČIŠKE AVSENIK NACKE iz Drganjih sel 30 se iskreno zahvaljujemo vaščanom Drganjih sel in drugim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje. Hvala ZB Straža za podarjeni venec. Posebno zahvalo smo dolžni tov. Jožetu Bohu za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se tudi tovarišicam Anici Oblak iz Dol. Toplic, Anici Gorše in Pepci Hrovat iz Drganjih sel za pomoč. Hvala tudi župniku za lepo opravljeni obred. Vsi njeni 12 BRf ŽIŠKL-: P0R0DNI$NICt V času od 10. 10. 1981 do 17. 10. 1981 so v Brežiški porodnišnici rodile: Marjja Ferlin iz Piršenbrega -Sabino, Antonija Zebolc iz Ledine — Krešimira, Zlata Bošnjak iz Jesenic na Dol. - Martino, Slavica Balog iz Podvrha — deklico, Jožica Dvornik iz Sobenje vasi - Dejana, Darinka Ružič iz Krškega - Martino, Dragica Šurbek iz Brežic - Valentino, Nada Jakovljevič iz Senkovca -Igorja, Vera Zupanc iz Dobrave -dečka, Zdenka Oštrbenk iz Gor. Lenarta - Nino, Marija Jakolič iz Celin - dečka, Danica Požgaj iz Male Donile - deklico, Marjana Vidovič iž Krškega - Bojana in Andreja. ČESTITAMO! ZGODBA VASA V času od 8. do 14. oktopra so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Fink s Sel pri Straži - Jožeta, Danica Drenik iz Bršljina - Katarino, Zinka Kopina iz Radovlje — Janka, Olga Mežič iz Senuš - Polonco, Tončka Pucelj iz Dešeče vasi -Simono, Martina Podpadec z Velikega vrha - Karmen, Alojzija Vrviš-čar iz Metlike - Jožeta, Ivanka Ristič iz Metlike - Damjana, Marica Predovič iz Metlike - Milana, Kristina Ljubi s Hriba - Natašo,Milena Kic iz Zloganja - Melito, Ana Za- gorc iz Cerovega loga - Sonjo, Katica Amerik iz Krškega - Milana, Marija Tkalčič iz Jankovičev -Marijo, Amalija Polimac iz Dragatu-ša - Aleša, Rozalija Mohar iz Semiča - Boruta, Jožefa Čanželj iz Mirne peči - Matejo, Marija Hočevar iz Skogana - Suzano, Zdenka Druškovič iz Račje vasi - Matejo, Marjeta Golobič iz Semiča - Simona, Danica Kolenc iz Šentjanža -Benjamina, Sonja Penca iz Dolnjega Mokrega polja - Janeza, Marija Pri-stopec iz Razbor - Mateja, Nevenka Kobetič iz Črnomlja - Gregorja, Branka Končina iz Krmelja - Alenko, Damjana Jevšek iz Cegelnice -Gregorja, Ivanka Špekar s Sinjega vrha - Roberta, Cvetka Kotar iz Mirne - deklico, Francka Zupančič z Dolža - dva dečka, Majda Hrastar iz Velikih Brusnic - deklico, Tanja Šterk iz Trebnjega - dečka, Nedeljka Tkalčič iz Dragatuša - deklico. Čestitamo. ŽALOSTNO ŽIVLJENJE Mladi, predrzni fant, se še spominjaš nesreče? Ali sploh veš, da si povzročil žalostno življenje? Metoda je bila prijazna stara ženica. Tistega dne, ko jo je na cesti podrl z motoijem mlad fant, je dopolnila že 68. leto. Bilo je zgodnje jutro. Starka se je odpravila v cerkev, ko je zaslišala hrum motoija. Preden se je lahko umaknila, jo je motorist zbil po tleh. Metoda je dolgo ležala v bolnišnici. Dobila je hud zlom noge. Zdravniki so se sicer trudili, da bi se ji kost zarasla, a stara kost se ne celi rada. In tako je ženica osamljena poležavala v bolnišnici. Dokler je bila še zdrava, je po vasi pazila na otroke. Radi so jo imeli. Vendar sojo pozabili, ko je za dolgo izginila v bolnišnici. Misli soji pogosto uhajale k otrokom, ki jih je imela zelo rada. Vedela je, daje malčki ne morejo priti obiskat, a njihovi starši bi le lahko prišli. Nekdaj so bili z njo prijazni, zdaj ni nikogar k nji. V srcu jih je opravičevala, češ: veliko dela imajo doma, vendar pa jih je, še posebno ob nedeljah, pogrešala. Prav nihče ni prišel. Ko se je zdravljenje obrnilo na bolje, so jo poslali iz bolnišnice domov. Pravzaprav so jo v varstvo sprejeli tuji ljudje v sosednji vasi, ker sama ni mogla živeti. Večkrat so jo peljali nazaj v bolnišnico, a noga se ni in ni hotela zaceliti. Dlje ko ni mogla stopiti na noge in hoditi, bolj hudo ji je postajalo pri tujih ljudeh. Tako rada bi zakoračila po poteh, tako rada bi odšla na sprehod v naravo. Odkrila je, kakšna neprecenljiva dragocenost je zdravje. Nekdaj je tako rada zahajala v gozd, opazovala njegove čudovite barve v vseh letnih časih, poslušala žvrgolenje ptic in šumenje dreves. Zdaj še niti svežega zraka iz gozda ne pozna več: Edino, kar ji je ostalo, so bile knjige. Že od mladih nog jih je rada prebirala. A stare prijateljice je ne morejo vedno zadovoljiti. Včasih ji obleže v rokah, pogled pa ji mrzel in brez leska zablodi po gluhi, vsakdanji sobi. Na ustnicah in več smehljaja. Nesreča jo je strla. Nekaj časa sta k nji zahajali dekletci. A imeli sta dovolj dela doma in še učenje jima je vzelo veliko časa. Poredkoma sta jo obiskali. Še manjkrat je prišla ženica, njena stara znanka in nekdanja sošolka. Deklici sta jo za praznike in rojstni dan razveselili s šopkom ali s skromnim darilcem - za kaj več tako nista imeli denarja. A koliko sonca je tiste trenutke posijalo v sobo, kakšen nasmeh je zažarel na obrazu osamljene Metode! Od nesreče je minilo že peto leto. Metodino življenje se je zagozdilo med štiri stene, vidi le oskrbnike, deklici in sošolko. V vasi, kjer je prej živela, se je malokdo še spomni. Mladi, predrzni fant, se ti še spominjaš nesreče pred petimi leti? Ali veš, kaj je žalostno življenje? DANICA Novo mesto P b v DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO , SOKOLSKA 1 URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING tedenska Četrtek, 22. oktobra - Vendelin Petek, 23. oktobra - Severin Sobota, 24. oktobra - Rafael Nedelja, 25. oktobra - Darija Ponedeljek, 26. oktobra - Lucijan Torek, 27. oktobra - Sabina Sreda, 28. oktobra - Simon Četrtek, 29. oktobra - Ida LUNINE MENE 27. oktobra ob 21.13 - mlaj BREŽICE: 23. in 24. 10. jugoslovanski film Srečna družina. 25. in 26. 10. ameriški barvni film Jekleni živci. 27. in 28. 10. ameriški barvni film Blodilec sem. SLUŽBO DOBI ČRNOMELJ: 22. 10. ameriški film Krč groze. 23. in 25. 10. nemški film Silvija v carstvu strasti. 24. in 25. 10. italijanski film Skrivnost v Neaplju. 26. in 27. 10. italijanski film Pištola. KOSTANJEVICA: 24. 10. ameriški film Vsi predsednikovi ljudje. 25. 10. angleški film Super moški. 28. 10. jugoslovanski film Okupacija v 26. slikah. KRŠKO: 24. in 25. 10. ameriški film Otok dr. Moroja. 28. in 29. 10. avstralski film ABC ljubezni. NOVO MESTO - KINO KRKA: 22. in 23. 10. ameriški barvni film v Vrtincu. 24. in 25. 10. nemški barvni film Lažne hčere lažnega doktorja. 26. in 27. 10. angleški barvni film Neustrašni. 28. in 29. 10. domači barvni film Samo enkrat se ljubi. SEVNICA: 23. 10. ameriški film Prepovedane sanje. 24. in 25. 10. ameriški film Veliki Jack. 28. in 29. 10. angleški film Moja sladka dama. ■OJ MLAJŠE DEKLE DOBI SLUŽBO za pomoč v kuhinji in bifeju. Hrana in stanovanje brezplačno. OD 7.000 din. Oglasite se osebno ali pismeno na naslov: Nada Nučuč, Bufet, Ljubljana, Ul. pohorskega bataljona 139. DEKLE ki ima veselje do strežbe v gostilni, stalno zaposlim. Delo lahko nastopi takoj ali po dogovoru. Hrana in stanovanje preskrbljena. OD po dogovoru. Stojan Potočnik, Gostilna Kropa na Gorenjskem. TAKOJ ZAPOSLIM KV ali NK avtoličarja. Alojz Luzar, Gor. Brezovica 13, Šentjernej. TAKOJ ZAPOSLIM FANTA, ki ima veselje do mizarskega dela. Drago Perc, Heroja Maroka 24, Sevnica. IŠČEM pridno in zanesljivo dekle za pomoč v gostilni. Stanovanje v hiši, OD dober. Gostilna Mlakar, Lož 52, Stari trg pri Ložu, tel. (061) 797-052. ZAPOSLITEV KV.ELEKTROME-HANIKE za samostojno previjanje elektromotorjev. OD od 15.000 do 25.000 din. Delavce z znanjem ključavničarskih in mehanskih del, NKV delavce za razdiranje in sestavljanje elektromotorjev, ki imajo možnost za priučitev elektromehanika. Plača po dogovoru. Tel. (061) 310-119, dopoldan. Motorna vozila Zastava 750, letnik 1978 dobro ohranjen, registriran do marca 1982 (tel 24-610 popoldan). Prodam po ugodni ceni. Papež Rudi Potov vrh 61. ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Novak, Cesta herojev 29 a, Novo mesto. R 12 TL, prodam. Tel. 61-869. 125 PZ in katrco (R 4) po delih ali skupaj prodam. Bogomir Radi, Slakova 7, Novo mesto. Z 750 I, letnik 1976, prodam za 4,2 M. Kostrevc, Trebelno 2. Z 750, starejšo, v dobrem stanju, prodam. Tel. 23-562. POCENI PRODAM Z 101, letnik 1974. Možnost plačila s kredi-. tom. Perše, Brezovica 31, Šmarješke Toplice. ZASTAVO 750, letnik 1971, prodam. Pelko, Dolenja vas 8, Otočec. 126 P, letnik 1979, prevoženih 22.000 km in Citroen GS special break, letnik 1977,' prodam. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Slavko Pavlin, Otočec 72. 126 P, letnik 1977, prodam. Koklič, Šukljetova 21 (Šmihel), Novo mesto. SWM 125 cross, ugodno prodam. Damjan Tomc, Ragovska 12, Novo mesto, tel. 24-374. PO UGODNI CENI PRODAM RENAULT 12 TL, letnik 75/76, zelo dobro ohranjen. Stane Mežnar, Šegova 20/12, Novo mesto, tel. 24-079 v petek popoldne. SPAČKA 74 dec. prodam za 3 M. Blažon, Šegova 12, Novo mesto. Tel. 24-928. FIAT 126 P, letnik 1979 junij, prodam. Tel. 22-300 zvečer. VW 1200, letnik 1965, neregistriran, v dobrem stanju, prodam za 1500 din. Jože Zivič, Heroja Maroka 7, 68290 Sevnica. DIANO, letnik 1977, prodam ali za-menjam za večji avto. Tel. 24-459. PRODAM dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1976. Informacije na tel 22-691. ZASTAVO KOMBI 435 K, letnik 1980, prodam. Kovačič, Jerebova 14, Novo mesto. ZASTAVO 750, karambolirano, registrirano do marca 1'982, prodam. Jože Metelko, Kuzarjev kal 8, Novo mesto. MINI 1000, v voznem stanju, letnik 1970, prodam. Dotf Kolenc, Od-rga 3, Trebnje. POCENI PRODAM dobro ohranjeno Z 1300, letnik 1978. Ogled vsak popoldan. Lukež, Brežice, Prešernova 15. Z 750, dobro ohranjeno, letnik 1974, prodam. Kralj, 68321 Brusnice 6 ŠKODO, letnik 1972, prodam. Anton Novak, Loka 22, Šentjernej. DOLENJSKI LIST IZDAJA: D1TC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto —USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Matjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Tcppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 10 din. Letna naročnina 380 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 760 din - Za inozemstvo 760 din ali 26 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 200 din, 1 cm na določeni strani 300 din, 1 cm na prvi strani 400 din. Vsak mali oglas do 10 besed 80 din, vsaka-nadaljna beseda 8 din Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 12 od 1. 4. 1981 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS Skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1981) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: Jenkova 1, p. p. 33. tel. (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33. telefon (068) 23 611 - Nenaročenih rokopisov in fotografjj ne vračamo Časopisni stavek, filmi in prelom D1TC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto - Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. MOTOR 15 SLC, star eno leto, prodam. Tram te, Pot na Gorjance 27, Novo mesto. Ogled možen dopoldne. NOVO LADO - KOMBI zelo ugodno prodam. Družina Jeršin (samostan) Krško. R 18, registriran do oktobra 1982, prodam. Informacije po tel. (068) 22-248 po 19. uri. ZASTAVO 750, letnik 1973, prodam. Pevec, Mestne njive 2, Novo mesto. ZASTAVO 750, staro eno leto, prodam ali zamenjam za starejšo Z 750 ali 126 P z doplačilom. Ucman, Črmošnjice 48. Z 750, letnik 1970, prodam. Janez Hočevar, Dobruška vas 32, Škocjan. Z 750, letnik 1973, neregistrirano, prodam za 1 M. Jože Ucman, Vel. Cerovec 11, Novo mesto. ZASTAVO 750 LC, letnik 1979, prodam. Praznik, Pristavica 4, Šmarješke Toplice. POCENI PRODAM FIČKA 750, letnik 1976. Tel. 22-429. ZASTAVO 750 Lux (letnik 1972) in črno-beli televizor Iskra'prodam. Peskar, Gubčeve brigade 18, Trebnje. ZASTAVO 101, dobro ohranjeno, letnik 1978, prodam za 110.000. Franc Kovač, Šegova 58, Novo mesto. RENAULT 10 prodam po delih. Pernišek, Podboršt 1, Šentjanž. Z 101, letnik 1973, registrirano do avgusta 1982, obnovljeno, prodam, lahko tudi zamenjam za 126 P ali Z 750. Anton Kralj, Pristavica 2, Šmarješke Toplice. PRODAM motor TOMOS-ROG, avtomatik, malo rabljen. Turk Albin, Podturen 56,001. Toplice. STANOVANJA DEKLE IN FANT IŠČETA podnajemniško stanovanje (lahko tudi neopremljeno) za bodoče skupno življenje. Naslov v upravi lista (4460/81). ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu ali Šentjerneju išče elektroinženir. Stojan Šoba, Kremen 39, Krško. Kmetijski stroji jj PRODAM TRAKTOR URSUS. Naslov v upravi lista (4462/81). TRAKTOR TOMO VIN KOVIČ, 21 KS, nov, s frezo in plugom, prodam. Miha Bahor, Dragatuš 2, tel. 78-629. PRODAM UGODNO PRODAM rabljeno spalnico. Informacije pri Urbančič, Mirana Jarca 26, Novo mesto, tel. 21-694. PRODAM ŠTARTER (nov) za Mercedes dlessel. Franc Vrhovšek, _ Malo Mraševo 6, (Križaj), Pod- ’ bočje. PRODAM hladilnik, pralci stroj, električni štedilnik in šest žimna-tih modrocev. Darinka Gradišek, Kajuhova 3, Brežice. PRIKOLICO za osebni avto, prodam. Tel. 25-239. PLET in žensko poročno obleko (drap barve, št. 40), prodam. Naslov v upravi lista (4463/81). PRODAM 100 W ojačevalec za kitaro ter dele gorenjske nošnje. Tel. 62-648. KOMBINIRANO PEČ za kopalnico prodam. Bevc. Dol. Toplice 75, tel. 85-768. PRODAM dobro ohranjen šivalni stroj „Jadranka“ in raztegljiv kavč ter dva fotelja. Bohte, Drska-23, Novo mesto. GUGALNI STOL in okroglo mizo s stoli prodam. Tel. 24-203. POCENI PRODAM novo okno, kompletno (240 x 120). Levstikova 7, Trebnje. PRODAM športno kolo, električni štedilnik ter 10 m drv. Tel. (068) 23-050. LOVSKO PUŠKO, Rusko 16, in klavirsko harmoniko Hohner 120 prodam. Tel. (068) 62-672. Naslov v upravi lista (4458/81). 100 m samonosilnega .električnega kabla (6 x 4), prodam. Tel. (068) 24-716. NOVO LESENO OSTREŠJE (grušt) za hišo in dve dvokrilni okni prodam. Naslov v upravi lista (4459/81). TERMOAKUMULACIJSKO PEČ (3 kW) prodam. Janez Zupan, Škocjan 10. NA KREDIT PRODAM komplet kuhinjske elemente v oranžni barvi vi. Andelika Božič, Šmihel 48, Novo mesto. KUPIM KUPIM zazidljivo ncurbanizirano parcelo z lokacijsko dokumentacijo ali starejšo vseljivo hišo. Po nudbe na tel. 22-834 popoldne. KUPIM karamboliran tovorni avto FIAT 615 ali 620. Naslov v upravi lista (4465/81). HIŠO Z VINOGRADOM in sadovnjakom ter nekaj košenine, prodam. Ogled ob nedeljah dopoldne in ob sobotah. Cveta Kumelj, Malo Lipje 15. PRODAM gradbeno parcelo z vodo, elektriko in gradbenim dovoljenjem na Studencu. Milena Mrgole, Studenec 46 pri Sevnici. 10 AROV VINOGRADA, starega 11 let, v najboljši rodnosti, na lepi sončni legi na Malkovcu prodam. Jože Sebanc, Heroja Maroka 25, Sevnica, tel. (068) 81—623. UGODNO PRODAM lepo sončno parcelo (20 a) na Stanu blizu Mirne. Voda, elektrika in asfalt v neposredni bližini. Interesenti naj se zglase pri Janezu Šepicu, Gradišče 7, Trebnje na Dolenjskem. HIŠO novejšo prodam, (centralna, telefon, vrt) v Novem mestu. Naslov v upravi lista (4464/81). RAZNO PROSIM POŠTENEGA NAJDITELJA ročice za prevoz hlodov na relaciji Bučna vas - Karteljevo, da jo vrne na gozdni obrat, Kandija, tel. 21-125. MATEMATIKO za srednje šole inštruiram na svojem domu. Tel. 22-834 popoldan. GARAŽO NAJAMEM na področju Drske, Brod. Tel. 24-716 ali naslov v upravi lista (4461/81). V NAJEM DAM LOKAL s skladiščem. Lokal je primeren za cvetličarno, manjšo trgovino ali za uslužnostno obrt. Lokal se nahaja v centru Straže pri Novem mestu. Tel. 85-768. FRANC GAZVODA s Sel pri Zajčjem vrhu 3 preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekel 12. 7. 1981 zoper MARIJO TURK s Sel pri Zajčjem vrhu 5. PREKLICUJEM prehod čez parcelo, last IVANKE JEROM, Obrh n. h. S tem naznanjam, da bom vsakega posameznega kršilca sodno preganjala. IRENA GRGIČ, Družinska vas 69a, opozarjam NEŽO R1FELJ iz Družinske vasi 44, da javno prekliče žaljive in neresnične besede izrečene 8. 10. 1981, sicer jo bom sodno preganjala. MILAN NOSAN, Ra tež 14 a, opozarjam ROLIH ALOJZA, Ratež 14, naj preneha žaliti našo družino, sicer ga bom sodno preganjal. ^OBVESTILA I .12-, 13-, 14-, 15-in 16-eolske gumi vozove, nove, prodam za konjsko volovsko ali traktorsko vprego. Delamo tudi vse vrste traktorskih prikolic in osovine za traktorske prikolice. Dostava na dom po dogovoru. Priporoča se STANE BULC, Jurčkova pot 74, Ljublja-na-Rakovnik. IZDELUJEM PRANE PLOŠČE (ku-lir) (40 x 40). Na zalogi imam tudi okenske police. Jože Kic, Škocjan, tel. 85-217. _ CENJENE STRANKE OBVEŠČA; MO, da je cvetličarna v Brestanici preseljena na dom za Savo, cesta proti Blanci. Cvetličarstvo Kristina Klobasa, Brestanica 2. DRAGI MAMI, STARI MAMI ŠTEFKI ŠAVER iz Cankarjeve 1 v Črnomlju za njen 60. rojstni dan, želijo vse najboljše in p mnogo zdravih in srečnih dni, sin Lado z ženo Mimico in hčerko Anito. NAŠI DRAGI MAMI, STARI MAM} in PRABABICI URŠKI TRAMTE iz Ruhne vasi, ob njenem visokem jubileju in dvojnem prazniku, iskreno čestitamo in ji želimo, da bi bila še dolgo med nami,- Vsi njeni! DRAGEMU SINU STANETU BRU-NERJU, ki služi vojaški rok v Nišu, vse najlepše za 20. rojstni dan ter da bi mu Dolenjski list lajšal tedne in dneve, želijo mama, ata, brat Bojan, Jožko ter sestra Ana, mali Stanči pa pošilja stricu koš poljubčkov. Enako mu želi tudi svakinja Vera. »Dolenjski list« v vsako družino S ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in pradedek FRANC ŠETINA iz Lak o vitic Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter pokojnemu darovali vence in cvetje. Prisrčna hvala vaščanom, SVP Novo mesto in posestvu Snežnik Kočevska Reka. Lepa hvala GD Lakovnice, Stranska vas in Šmihel za lepo organiziran pogreb, Društvu upokojencev in govorniku pri odprtem grobu, kije z lepimi besedami orisal pokojnikov lik, ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena ivana, sin Franc, hčere Slavka, tvanka, Tinca, Anica z družinami, vnuki in pravnuki C * ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta ALOJZA BREZOVARJA iz Hmeljčiča pri Mirni peči se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili in mu poklonili vence in cvetje. Zahvaljujemo se vaščanom za nesebično pomoč in vence, posebno pa gasilcem iz Hmeljčiča, Mirne peči in Štatenberga za organizacijo pogreba in spremstvo. Hvala ŽTO TOZD za promet Novo mesto, Cestnemu podjetju Novo mesto in vaščanom postaje Mirna peč za podarjene vence in denarno pomoč, Alojzu Kranjčiču za lepe besede slovesa, pevcem iz Mirne peči ter duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Kristina, otroci Milka, Jože in Zalka z družinami, Slavka, brat in sestri ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Izgubili smo našega dragega moža, ata, starega ata, brata, tasta, svaka in strica FRANCA ŠTRAVSA iz Srednjega Lipovca 4 pri Dvoru Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem Za darovano cvetje, izrečeno sožalje, za pomoč v težkih trenutkih in za spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo delovnemu kolektivu tozd Gozdarstvo Straža in Feriti Ljubljana ter prijateljem iz Škofljice za podarjene vence in spremstvo na zadnji poti. Zahvala tudi GD Ajdovec za spremstvo in župniku za opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala! Vsi njegovi Srednji Lipovec, Škofljica, Celje,Novo mesto V SPOMIN 27. oktobra bo minilo žalostno leto, odkar je kruta usoda mnogo prezgodaj prekinila življenje KATICI JANKOVIČ iz Livolda pri Kočevju Prezgodnja smrt te je iztrgala od nas. Vedno bolj občutimo bolečino ločitve, da te nikoli več ne bo. V tvojem domuje ostala praznina. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni nas je v 53. letu starosti zapustila draga žena. mama, stara mama, sestra, tašča, sestrična in teta MARIJA BERAVS roj. Gotjanc iz Dol. Suhadola Od nje smo se poslovili v Rodinah na Gorenjskem. Vsem, ki ste nam izrekli sožalje in z nami sočustvovali, darovali vence in toliko lepega cvetja ter pokojno spremili na njeni zadnji poti — prisrčna hvala! Žalujoči: vsi njeni Tolsti vrh, 10. 10. 1981 ZAHVAL A Nepričakovano nas je v 46. letu starosti zapustil dragi mož, oče, brat in stric MATIJA LJUBI Ljubljana-Zalog (Ždinja vas) Žalujoči: vsi njegovi Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sostanovalcem iz bloka ter vsem tistim, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje ter darovali cvetje in vence. Posebna zahvala duhovnikom za lepo opravljeni obred. Ljubi naš Slavko, že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ne mine ura, dan ne noč, povsod v mislih si navzoč. V SPOMIN Minilo je leto, odkar si tako nenadoma odšel od nas, ljubljeni mož, oče, sin in brat SLAVKO ŠTRICEU iz Stranske vasi pri Semiču Spomin na tebe bo ostal vedno živ. Čas beži, ne izbriše^ pa bolečin. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prinašate cvetje in prižigate svečke. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 91. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama TEREZIJA FRANKO iz Gornjega Vrhpolja 46 Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo Tončki Brišar za pomoč ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni V SPOMtN 21. oktobra je minilo leto, odkar nas je zapustila naša draga žena in mama 1 IVANKA ZUPANČIČ iz Dragomlje vasi V globoki žalosti se je vedno spominjamo. Mož in otroci z družinami S olza se bo posušila, rana nikdar zacelila. V SPOMIN 25. oktobra bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga teta MATILDA ČOLNAR s Krke Hvala vsem, ki seje spominjate. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 73. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta TEREZIJA MURGELJ roj. Šetina iz Velike Bučne vasi 34 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se poklonili njenemu spominu na domu, ji darovali vence in cvetje, nam izrazili sožalje in spremili pokojno na zadnjo pot. Zahvaljujemo se delovnemu kolektivu Novoteks-apretura in ZZB Bučna vas za podarjena venca- ter duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčetka SlavKa z družino, sestra z družino, brat z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 61. letu nam je zahrbtna bolezen iztrgala iz naše sredine ljubega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA GNIDOVCA s Sel pri Ajdovcu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, tolažbo ter vsem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo tozdu GG Straža za poslovilne besede ob odprtem grobu, SDK Novo mesto, DSSS in TVP Novoles, 4. b Zdravstvene šole Novo mesto ter duhovnikoma za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvaia za tako številno spremstvo pokojnega na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Po dolgotrajni in težki bolezni nas je v 77. letu zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in tast FRANC KOLENC z Grč vrha pri Mirni peči Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so se poklonili njegovemu spominu na domu, mu poklonili vence in cvetje, nam izrazili sožalje ter pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni vsem delovnim organizacijam: GG Straža, ŽTP Novo me^to, Novoteksu, ter duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Manja, sin Franci z ženo Joži ter hčerki Mimi in Ani z družinama ZAHVALA Ob smrti našega dragega FRANCA PLEVNIKA se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovati pokojniku cvetje in ga spremili na poslednjo pot. Posebno se zahvaljujemo osebju bolnice v Novem mestu, organizaciji ZZB Novo mesto, Lovski družini Padež, soborcem, sosedom, govornikom ob odprtem grobu, pevcem in godbenikom. Vsi njegovi Novo mesto, Ljubljana, 18. 10. 1981 V SPOMiN 24. oktobra mineva leto dni, odkar te je kruta usoda mnogo prezgodaj iztrgala iz naše sredine. Zapustil si nas v strašni bolečini, naš dragi sin in brat TINE JUREJEVClC iz Rosalnic Nisi se poslovil od nas, brez slovesa si odšel, zato nikoli ne bomo mogli verjeti, da te ni več. Tvoj glas in tvoj vedno nasmejani obraz bo vedno živ v naših srcih, le tvoj tihi dom bo večna nema priča, da te ne bo več med nami. Iz večnega spanja te ne bomo mogli obuditi niti s solzami in bolečino, ki strašno kljuje v naših srcih. Dragi Tine, ne bomo te pozabili, vedno boš ostal v naših mislih. Hvala vsem, ki prižigate svečke in prinašate cvetje na njegov mnogo prerani grob. Žalujoči: mama, ate, sestri Jožica in Martina z družinama Solza se bo posušila, rana nikdar zacelila ZAHVALA V 72. letu starosti nas je po zelo težki bolezni zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, stari oče, brat, svak in stric LEOPOLD PERŠE upokojenec iz Dol. Suhorja 10 pri Vinici Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, vaš j m, sorodnikom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nanj pomagali in pokojr / tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo sc družinama Trdičevi in Percovi. Posebna hvala rudniku Kanižarica za podarjene vence ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, hčeiki Mimica in Anica z družinami in ostalo sorodstvo Najraje oživlja davnino Tisti hip, ko se je Mitja Guštin začel ukvarjati z arheologijo, je večino prostega študijskega časa preživel na arheoloških izkopavanjih po dolenjski deželi in poleti ni več hodil na morje, čeprav je tam doma Rodil se je v Piranu, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Po maturi se je odločil za študij arheologije. Dobro je izbral, četudi do takrat ni veliko vedel o njej. Zanj to delo ni le služba Pomeni mu veliko več, zato se mu posveča z vso mladostno zagnanostjo in zato ji ne odmerja le uradnega delovnega časa od ponedeljka do petka od sedmih do treh. Natanko sedem let je minilo, odkar je prišel v Brežice in se kot kustos arheolog zaposlil v Posavkem muzeju. V teh sedmih letih je veliko naredil za stroko. Izkopaval je v vseh treh posavskih občinah. Najbolj zaključeno delo je bilo po njegovem mnenju izkopavanje grobišča na Libni v leti 1975—1976 ter objava vsega v devetdesetih letih izkopanega gradiva, ki je shranjeno na Dunaju, v Gradcu, v Ljubljani in v Brežicah. Zanimivo je bilo odkritje keltskega grobišča v letih 1979-1980 v Dobovi in letošnje odkritje staroslovanskih grobov prav tako v Dobovi. Za arheologa je vabljivo vsako najdišče, treba pa je veliko fizičnega dela, preden se dokoplje do arheološkega predmeta in včasih se mora sprijazniti tudi s tem, da nič ne najde - pripominja tovariš Mitja. Kljub strokovni zagretosti se v teh letih ni izogibal drugim dolžnostim. Precej časa si je vzel za delo v organih občinske kulturne skupnosti, v raznih raziskovalnih, samoupravnih in drugih telesih v republiki, pa tudi kot predsednik strokovnega odbora za prenovo starih Brežic. V prihodnje se namerava z intenzivnim študijem posvetiti mlajši železni dobi Obdobje keltske naselitve ga je zamikalo že pred leti in 1977 je v Brežicah organiziral simpozij o Keltih v vzhodnih Alpah. Kot član malega muzejskega kolektiva mora poprijeti tudi za druga dela, pomagati pri vodenju obiskovalcev skozi zbirke, pripravljati razstave in sodelovati pri muzejskih akcijah. Razstave mu vzamejo veliko časa, vendar jih rad postavlja, ker mu gre to dobro od rok. - Sem tudi človek - pravi kustos Mitja — ki porabi ogromno denarja za pošto, za izmenjavo literature in informacij o izkopavanjih. Arheologija je primerjalna veda in le s primerjavo gradiva se lahko dokopljem do celostne slike kulture in življenja, ki ga raziskujem. Prav zdaj si nad svojim družinskim stanovanjem v bloku urejam podstrešje kjer bom imel študijsko sobo in dnevni prostor, da bom v miru študiral in občasno ponudil gostoljubje tudi kolegom iz tujine. JOŽICA TEPPEY MORILSKI TOVORNJAK — Sedem življenj in 10 milijonov dinaijev škode je obračun ene najhujših tragedij na slovenskih cestah. (Foto: Pavlin) Se temu še reče prometna nesreča? Francoski tovornjak pri Medvedjeku nenadoma zavil v levo in zmlinčil dva avtomobila, v katerih je bilo 7 ljudi — Voznik vzel dokumente in izginil v noč — Zares popolna izguba spomina? — Prastara zelena karta ali: kaj delajo na naših mejah? Med vožnjo iz Ljubljane proti Zagrebu je v soboto ob enih ponoči 29-letni Francoz Daniel Guinde s tovornjakom — vlačil cem na klancu Medvedjek povzročil doslej drugo največjo prometno nesrečo na slovenskih cestah. Na kraju trčenja froncoskega tovornjaka in dveh osebnih avtomobilov je bilo takoj mrtvih 7 ljudi. Francoz, ki je bil samo nekoliko popraskan, je po nesreči vzel dokumente in denar ter odšel proti Ljubljani Po približno petih urah se je ob magistrali v Ivančni gorici javil patroli milice. Ugotovljeno je, da je Guinde s tovornjakom—vlačilcem zapeljal v levo čez polno črto. Tedaj mu je nasproti s škodo banjaluške registracije pripeljal 22-letni Željko Gajič iz Banjaluke. Voznik škode ni mogel ukreniti ničesar. Vozili sta čelno trčili, škoda, v kateri sta se peljala še 23-letni Kasim Jarab in 24-letni Štefo Teljega, oba iz Banjaluke, se je dobesedno zarila pod francoski tovornjak. Kaže, da je Daniel Guinde tik pred trčenjem ostro zavil v desno, saj je tovornjak brez kontrole voznika drsel po klancu in pred seboj mečkal škodo. Tik za škodo je pripeljal iz novomeške smeri še fiat 125 P, ki ga je vozil 33-letni Marko Tomič iz Jaginovega Luga. Kljub temu da je videl, kaj se dogaja na cesti pred njim, ni mogel storiti ničesar. Po sledovih je bilo moč razbrati, daje zadnji trenutek skušal uiti valeči se gmoti, ki je prihajala nasproti, z zavijanjem v levo. Pomoči ni bilo, vlačilec je stisnil fiata ob varovalno ograjo, jo podrl v dolžini 30 metrov, zatem pa skupaj z obema avtomobiloma zgrmel na podvo-zno pot ob glavni cesti. V poljskem fiatu so bili poleg voznika Tomiča takoj mrtvi še sopotniki Radojica Tomič (25 let) iz Jaginovega Luga, 21-letni Nedžad Ibrisič iz Tuzle in 26-letni Strahinja Tadič iz Jaginovega Luga. Prikolica tovornjaka, naložena zli tonami montažnih kontejnerskih elementov, namenjenih,v Bagdad, se je prevrnila in zaprla cesto. Na osebni avto zahodnonem-škega državljana Dirka Rotha, ki se je z 18-letno sopotnico peljal za fiatom, je padla nekajtonska paleta montažnih elementov. Prednji del nemškega avta je popolnoma uničen, o življenju in smrti še dveh ljudi je odločalo nekaj centimetrov. Daniel Guinde Francoza sta rešila iz njegove kabine njegova znanca, ki sta vozila za njim. Ne ve se, kakšen pogovor je tekel na šest oči, dejstvo je, da je Daniel Guinde, ki je tudi lastnik morilskega tovornjaka, vzel dokumente in denar in se odpravil proti Ljubljani. Okoli pete ure se je pri Ivančni gorici javil miličnikom. Objavljamo del njegove izjave preiskovalnemu sodniku: „Vozil sem kamion iz Ljubljane proti Zagrebu. V nekem trenutku sem v hipu zaspal. Od tistega časa naprej ne vem, kaj se je dogajalo na cesti. Ko me vprašate, ali sem zaznal, da nasproti vozijo avtomobili, povem da nisem. Ne spomnim se, da sem zapeljal na levo polovico. Da sem pred trčenjem nenadoma zavil v desno, ne znam pojasniti. Vem, da sem se prevrnil. Zlezel sem iz kamiona, bil sem kot izgubljen. Nisem vedel, kaj naj naredim. Hotel sem priti do najbližjega mesta, pa sem iz kamiona vzel dokumente in odšel po cesti nazaj proti Ljubljani. Ne vem, koliko časa sem hodil. Sedel sem pod nekim mostom, videl sem policijski avto, vstal sem in' pomahal. Ko me vprašate, ali sem takoj po nesreči vedel, kaj sem naredil, povem, da ne, saj sem bil čisto zmeden." Daniel Guinde je preiskovalnemu sodniku izjavil, daje nazadnje spal v noči od četrtka na petek. In to v tovornjaku. Kot lastnik tovornjaka -vlačilca da nima denarja za sovoznika, poleg tega pa da ga froncoski zakon ne predpisuje. Med vožnjo pred trčenjem se je počutil dobro, celo zelo dobro. Guinde je v priporu. Škode, po nestrokovni oceni, je za 10 milijonov dinarjev. Zelena karta, ki jo je imel Francoz s seboj, je potekla septembra lani. Na naši meji so očitno zelo odprtih oči. M. B. Prireditev v okviru dne-vov kulture ZRN V okviru dnevov kulture Zvezne republike Nemčije v Jugoslaviji je imel v dvorani JLA * Novem mestu 13. oktobra nastop Jazz kvartet Michaela Sella. Vsi navzoči smo poldrugo u» uživali ob poslušanju njiho'* glasbe, ki bi jo lahko označili 8 -t. i. free-jazz, ki temelji n' atonalnosti. Prijetno smo b® presenečeni, saj so nam prikazali kvaliteten jazz, ki ga le redko slišimo v našem mestu. Navdušili so nas vsi glasbeniki. Bobnal’ Frank Koellger s svojim zanimivim načinom glasbenega izražanja, ki ni temeljil na hitrosti, temveč na raznih sprehodih p° vs^h svojih glasbenih pripomočkih, z drsanjem po činelah, S privabljanjem nenavadnih zvokov, kontrabasist Johannes Nee-bergall „Buschi“ z dinamiko in hitrostjo svojega igranja, saksofonist in klarinetist Bernd Konrad s svojevrstnim načinom igranja (včasih smo slišali le tiho udarjanje tipk na instrumentu) ter končno skladatelj in trobentar Michael Seli, ki pa sije izbral podrejeno vlogo in raje prikazal glasbene sposobnosti svojih so-glasbenikov. Vsi skupaj so pokazali mojstrski način igranja instrumentov, njihove skladbe so bile raznovrstne, tako da smo jih na koncu nagradili z dolgim aplavzom in s šopkom rož vodji skupine. Dvorano smo zapustili polni vtisov s koncerta in upanjem, da se bo naše mesto nekoč le prebudilo in nam večkrat nudilo možnost poslušati tovrstne prireditve, s čimer se do sedaj ne more pohvaliti. TOMAŽ SLANA FLEŠ PREVROČ ZA KITARO? Ob otvoritvi Huzjanov razstave (več o tem na kulturi Strani) je glasbenik Andrej Val zaprosil novinarja, naj bi n slikal s flešem med umetniki vim igranjem kitare, češ da fli sprosti toploto, ki škoduje z vi ku kitare. Kakor da so umetni kovo prošnjo slišali, so tud maloštevilni obiskovalci v časi pozabili zaploskati. Tudi plo skanje dviga temperaturo, mi ne? Bršljinčani najboljši strelci Prvi Drago Bučar — Nastopilo je kar tristo strelcev V okviru praznika občine Novo mesto je OK ZRVS pripravila minulo soboto na strelišču v Bršljinu odprto tekmovanje v streljanju z vojaško puško, ki se ga je udeležilo 52 štiričlanskih ekip in 34 posameznikov. Med člani je ekipno največ Ljubljanskemu Delu pokal Dolenjskega lista Na Lisci nočna smuka točk dosegla ZRVS Bršlin, za njo p so se uvrstile Lovska družina i Tržišča in OK ZRVS Trebnje. Me< mladinci so bili najuspešnejši mli iz Iskre Šentjernej-TOZD Upori drugi so bili OO ZSMS Novoles-j TOZD TVP, tretji pa OO ZSM Uršna sela. Med ekipami združenegl dela so si prva tri mesta razdelil* delovne organizacije 1MV, Iskra No, vo mesto-TOZD TNN in K* „Krka“ - TOZD Agroservis. Me« člani je pokal novomeške občinski skupščine prejel Drago Bučar jj Otočca, enako število krogov pa jj dosegel Tone Repovš iz 1MV. Me( mladinci je bil najuspešnejši Silvš Kulovec. J J' Gradnja nove vlečnice z zmogljivostjo 600 smučarjev na uro — Razsvetljava smučišča bo omogočila nočno smuko Ob koncu prejšnjega tedna je sekcija dolenjskih športnih novinarjev pripravila tradicionalni 5. teniški turnir slovenskih športnih novinarjev za „Pokal Dolenjskega lista", na katerem je nastopilo sedem ekip. V finalnem obračunu je slavila ekipa ljubljanskega Dela, ki je premagala novinarje ljubljanske Izvedbo teniškega turnirja je omogočil teniški klub Novo mesto, materialno pa so ga podprli Krka, Novoteks, Labod, Dolenjka in Slo-venijašport Novo mesto. Novinarji so si žejo preganjali z brezalkoholnimi izdelki Novomeščana Slavka Moreta. Rezultati: 1. skupina: Delo 1 -Antena 2:0, Delo II - Antena 0:2, Delo I - Delo II 2:0. 2. skupina: RTV - Teleks 2:0, Dolenjski list -Ljubljanski Dnevnik 2:1 (Spichal: Kmetič 9:2, Dokl - Pogačnik 4:9, Slichai - Dokl: Fugina - Pogačnik 9:6), Dolenjski list - Teleks 2:1 (Splichal: Boncelj 8:9, Dokl: Guzej 9:2, Splichal - Dokl: Boncelj -Guzej 9:6, RTV - Dolenjski list 2:0 (Skodlar - Splichal 3:0 w. o., Lajevec - Dokl 9:5), Teleks - Dnevnik 1:2. Finale: Delo I - RTV 2:0 Dolenjski list - Antena 2:1 (Splichal -Lucu 9:6, Dokl - Mihevc 0:3 w. o., Splichal - Dokl: Lucu - Mihevc 9:4, Dnevnik — Delo II 2:0. Vrstni red: 1. Delo I (Bergant, Veselko), 2. RTV (Skodlar, Novak, Lajevec), 3. Dolenjski list (Splichal,' Dokl). Zaradi draginje in zaradi dragega goriva se smučarji vse bolj ozirajo za strmine čim bliže domu. Tako so že lani mnogi govorili o „odkritju“ Usce. Ta prijazna posavska gora, kamor se je prav do vrha mogoče pripeljati z avtomobilom tudi sredi zime, ima že dokaj let lepo smučarsko vlečnico. Dobršen del proge pa leži le usposobljenim smučarjem. Sevniški smučarski klub pri PD Lisca se zato že lep čas zanima za vlečnico po zložnejšem terenu. Takih na mizasti Lisci sicer ne manjka; nedeljski smučarji se običajno namerijo prav na tisto, tik nad največjim parkiriščem. se ne bodo zadovoljili le s tem, urejeno smučišče pod to vlečnico bo namreč dobilo tudi razsvetljavo, to pa pomeni dodatno privlačnost -namreč možnost nočne smuke. To bo krog ljubiteljev Lisce še razširilo. A. t. ZADETI V ČRNO — Sočasno, ko so starejši merili točnost zadetkov z vojaško puško, so se mladi iz 18 srednjih in osnovnih šol pomerili v streljanju z zračno puško, metanju bombe in reševanju testov. Med srednjimi šolami je bila najboljša eKipa gimnazije I (443 točKe), ekipa ekonomske šole ti (326) pa se je uvrstila na drugo mesto. Med osnovnimi šolami sta bili najboljši ekipi o. š. „Katja Rupena“ in Vavsta vas. (Foto: J. Pavlin) IGRE V KRŠKEM Raznim „iadam“ so se pred dni pridružile tudi športne igre kovina* jev Slovenije, ki pa po svoji množi« nosti še zdaleč niso upravičile nam* na. Nastopilo je vsega 5 ekip; J streljanju, kegljanju in vlečenju vF so zmagali delavci Metalke, v nog« metu Kovinarska, medtem ko J krka SOP Oprema bila v vseh di: plinah druga. Tam je živahno že vso jesen, čeprav vsaj snega doslej še ni bilo. Udarniško gradijo novo vlečnico. Kot pripoveduje z vajeno natančnostjo predsednik smučarskega kluba Janez Kranjc (v skrbi, da ne bi izpustil nobenega kolektiva), je najbolj hvalevredno to, da so se pri tem udarniškem delu na ta ali oni način našli z ramo ob rami skoraj vsi sevniški kolektivi. Smučarji so se namreč lotili velikega dela. Sidra in stebri so že zabetonirani. Smučarji upajo, da bo siceršnjemu nosilcu akcije, sevniški Lisci, uspelo ta hip skoraj nemogoče: nekje v Jugoslaviji je treba stakniti 500 m jeklene pletenice v enem kosu! Smučarji pa Neverjetno dobro obveščen Jožič Repič je brez dvoma najbolje obveščen Zemljan. Vse ve o dogajanjih na Poljskem, o demonstracijah v Angliji, o Reaganovi odločitvi, da bodo Američani izdelali nevtronsko bombo, o volitvah v Indiji, o naraščajočem nasilju na Kitajskem, ve, koliko stane sodček nafte v Zahodni Nemčiji, kdo je streljal na papeža, celo za kaliber pištole ve. Jožič Repič pozna odstotek devalvacije v Braziliji, o iraško-iranskem spopadu bi lahko predaval šestnajst ur najbolj zahtevnim poslušalcem, afganistanski primer pa bi laho celo komentiral televiziji ali po radiu. Na Japonskem Jožič Repič še ni bil, a je o tej deželi tako dobro obveščen, da ne bi kiks-nila nobena potovalna agencija, če bi ga najela za vodiča po deželi vzhajajočega sonca. Jožič Repič ima Irce in njihov boj v mezincu, pri reševanju palestinskega vprašanja pa bi bil lahko mirne duše za posrednika, doktor Kreisky bi mu bil kvečjemu za adjutanta. O študentskih nemirih v Zahodnem Berlinu je dobil Jožič Repič pisno, slikovno in filmsko informacijo, tako da mu ne more nihče muati peska v oči. Jožič Repič ni nevednež, kar zadeva urjenje sovražnih emigrantskih skupin v Avstraliji, do potankosti je seznanjen tudi s stanjem slovenske manjšine na Koroškem, da o Gradiščanskih Hrvatih niti ne govorimo. Jožič Repič razpolaga s podatki o točnem številu ameriških vojakov v Evropi, o ladjah na manevrih v Sredozemlju, o pridelanih tonah pšenice v Sovjetski zvezi, vse ve o olju, ki je zastrupilo nekaj deset Špancev ... Brez pretiravanja: Jožič Repič je živa enciklopedija sodobnih svetovnih dogajanj. Ne ve pa Jožič Repič, da se mu vlači hčerka s poročenim avtoprevoznikom, da se žena že preveč prijazno nasmiha dimnikarju, da kadi sin Ferdinand marihuano, da cvili psica Eva pred pasjo uto mešanca Flokija, da mu pušča streha nad glavo, da je klet prazna kljub jeseni, da mu bodo vsak čas izklopili elektriko, ker je ni plačal že od februarja. In tako naprej. Prav ima Jožič Repič: to so malenkosti v primerjavi z izjavo egiptovskega obrambnega ministra generala Abdela Haliba Abu Gaza-la, da bodo skupni vojaški manevri vojaških enot Egipta in Združenih držav Amerike letos novembra. TONI GAŠPERlC BOUSEGA JUTR z ve-; Jugo-LA*1 a na-SelU-j , uro BREŽIŠKA OBČINA SPADA PRAV GOTOVO MED TISTE, KJER JE SAMOPRISPEVEK POMENIL VELIKOKRAT EDINO POT DO HITREJŠEGA RAZVOJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, KJER SO MED PRVIMI V NASI REPUBLIKI IZKORISTILI TUDI TO MOŽNOST. jim sdji stili 1 1 sto eč* šati do VAj 10 V urn Val m iki flt z Vit •m tub 'isti olo V0 S samoprispevki dograjen vrtec v Brežicah Najbrž ni zgolj slučaj, da brežiška občina tudi letos praznuje svoj občinski praznik, spomin na padle borce brežiške čete v znamenju pridobitev že iz četrtega občinskega referenduma. Pred leti, skorajda edino obliko samopomoči, so uvedli že po letu 60, kar spada gotovo med edinstvene primere v Sloveniji, predvsem zaradi tega, ker so prebivalci občutili potrebo po hitrejšem razvoju, po hitrejši obnovi krajev, ki jih je zapustil okupator in kočevarski naseljenci. Nerazvito področje Kozjanskega in Gorjancev, še posebej pa izseljevanje in druga svetovna vojna sta pustih* sledove, predvsem opustošenje, ki ga je bilo treba odpraviti. In prav tu je, ne le zavest, pač pa tudi solidarnost tako vaških skupnosti in krajevnih prišla še kako do izraza. Noben napor ni bil Prevelik, nobeno odpovedovanje in kraji od Velike Doline do Pišec so dobivali novo podobo. Vlagali so v elektriko, ceste, vodovode, šolstvo, zdravstvo, kulturo itd. Še največ pa pomeni v občini zavest o potrebi po skupnih vlaganjih, zavest, da je treba solidarno prelivati sredstva tudi tja, kjer jih sicer sami ne bi mogli zbrati. In prav zato, čeprav s težavo, je v letu 79 uspel že četrti referendum. Brežiško gospodarstvo ni posebno močno, saj mu kot drugod po Sloveniji manjkajo nosilci razvoja. Še vedno je precej TOZD, ki imajo svoj sedež zunaj občine, še vedno se spopadajo s problemi samoupravne organiziranosti takih kolektivov, kljub temu pa vidijo v nekaterih delovnih organizacijah kot so Agraria, Slovin, Tovarna pohištva. Trimo Dobova nosilce bodočega gospodarskega razvoja, predvsem pa tiste, kjer bo domača delovna sila našla prej svoj prostor in socialno varnost. V gostinstvu in trgovini pomenita velikov prav gotovo Posavje in Terme Čatež. Ob vsem pa ne gre zanemariti niti drobnega gospodarstva, ki mu iz leta v leto posvečajo več pozornosti, ne le v programih in planih, pač pa so svoje mesto našli tudi delavci, zaposleni pri zasebnih obrtnikih. Kot drugod pa se je tudi brežiško gospodarstvo znašlo v izrednih težavah, z vzroki zunaj in znotraj njih samih, zato prav v letošnjem letu ne odpirajo večjih gospodarskih investicij. To pa seveda ne pomeni, da jih ni bilo v preteklosti in da jih ni v bližnjih programih. Kot drugod pa so se morali tudi v brežiški občini lotiti investicij z vso resnostjo, ugotavljati upravičenost, ekonomičnost in pokrivanje z lastnim deležem. To pa so storili z vso resnostjo. In prav zato letos na za to gradnjo. Ne bo postorjeno vse, kar so pričakovali, kljub temu pa lahko tudi to štejejo za izjemno delovno zmago. Učencem bodo zagotovili pnoizmenski pouk, kar pa v tem trenutku prav gotovo predstavlja veliko. O ostalih investicijah, dograditev učilnic pri OŠ Velika Dolina, gradnja prve faze OŠ Dobova, dograditev Posebne šole pri Osnovni šoli v Brežicah, dograditev pri šoli za prodajalce pa bodo govorili v naslednjih letih. Občina Brežice je v preteklih letih spadala med tiste, kjer je bil delež otrok v družbenem varstvu prav gotovo med najnižjimi v republiki. Zaradi tega ni čudno, da je to področje dobilo prioriteto že v prejšnjih letih. Investicija, tudi potem, ko smo dosegli republiško raven, je našla svoj prostor tudi v zadnjem referendumu. Objekt, ki ga odpirajo ob letošnjem občinskem prazniku pomeni le ne novo pridobitev pač pa tudi olajšanje za vse tiste starše, ki so doslej varstvo iskali daleč od stanovanja ali pa se je en član družine za nekaj časa celo moral odpovedati delu. Z otvoritvijo ob letošnjem letu vsaj v Brežicah pokrivajo najnujnejše potrebe po otroškem varstvu. kulturno dejavnostjo. Brez števila pevskih zborov, amaterskih odrov in drugih dejavnosti izpričuje potrebo delovnih ljudi in občanov po tej dejavnosti. Prav zaradi tega je tudi kultura našla svoje mesto v zadnjem referendumu. Čeprav v tem trenutku ne bodo odprli nobene večje investicije s tega področja, pa velja omeniti večnamenski prostor v Pišecah, dokončanje Občinske matične knjižnice, ki naj bi dopolnila potrebe po kulturnem prostoru v občini. Skratka dejavnost, za katero so občani že leta in leta izkazovali izreden posluh. Od sicer nereferendumskih investicij pa le velja omeniti še pričetek gradnje levoobrežnih savskih nasipov, saj je brežiška občina bila velikokrat tista, ki se je dvakrat letno pojavljala v kronikah ogroženih in poplavljenih področij. Nešteto hektarjev in hiš ter vasi je znala zaliti voda, pri čemer škode skoraj nikoli ni bilo mogoče poravnati, ali pa vsaj natanko odmeriti. Poplav na Mostecu, v Krški vasi, v Mihalovcu, Ločah in še kje, se spomnijo občani že leta nazaj. In prav gradnja — četudi samo delna — naj bi pomenila garancijo, da bodo tudi v bodoče vsa polja in Zdravstveni dom Brežice domačije varne pred vodno ujmo. Projekt, o katerem se na brežiškem področju govori že leta, naj bi s pričetkom del 27. oktobra, dobil realne obrise. To pa bo tudi zagotovilo varnosti in ne nazadnje večjega vlaganja v kmetijska zemljišča in boljšo izkoriščenost. Ob prazniku občine Brežice bi bilo treba reči še veliko, še Letos praznujemo 40—letnico vstaje jugoslovanskih narodov in 40. osemindvajseti oktober, dan, ko je bila ustanovljena Brežiška četa. V spomin na to, smo si občani občine Brežice ta dan izbrali za svoj občinski praznik. Takrat se spominjamo vseh padlih za svobodo in vseh tistih, ki jih je okupator izselil in se niso vrnili na svoje domove. Na ta dan pa preverjamo tudi naše delovne uspehe na vseh področjih družbene delitve dela. Tako tudi za letos ugotavljamo, da smo v preteklem obdobju dosegli pomembne uspehe na področju gospodarstva, kakor tudi na drugih področjih združevanja dela in sredstev. Z referendumskimi programi smo v zadnjih letih razrešili več potreb na področju šolstva, zdravstva, kulture in cestno komunalne dejavnosti. Tudi tekoči referendumski program se ugodno realizira in upam, da bo ob dodatnem Sodelovanju vseh občanov v celoti realiziran. Vsem občanom občine Brežice čestitam k občinskemu prazniku. STANKO REBERNIK predsednik Skupščine občine Brežice največ pa bodo danes, jutri povedala njihova dejanja, pripravljenost, da tudi v bodoče s skupnimi močmi, ob samood-povedovanju, rešujejo svoj razvoj. V Pišecah bodo še letos odprli večnamenski dom. Z novimi nasipi bo Sava kmalu ukročena. toliko več o pridobitvah iz deleža občanov. Zadnji referendum, katerega rezultate že ugotavljajo tudi danes, so v brežiški občini izglasovali 3. junija leta 1979. Najprej velja omeniti, da je bilo potreb in želja nič koliko in da je bilo potrebno še veliko dogovarjanja, da so se zedinili, da bodo iz zadnjega referenduma poskušali z deležem 40,07 % zagotoviti investicije v šolstvu, komunala na bi bila zastopana z 31;11 %, z 21,78 zdravstvo, kultura s 4,63 in otroško varstvo z 2,41 %. Vse skupaj je takrat pomenilo 103.780.000 dinarjev. Želja in potreb posameznih krajevnih skupnosti seveda ni manjkalo, ponovno pa se je izkazala solidarnost, saj so se ZA izrekle tudi tiste krajevne skupnosti, ki jim 4. referendum ni oblubljaf ničesar. Ta čas bodo odprli prizidek pri Osnovni šoli Globoko. Kljub vsem težavam v gospodarstvu, vsem podražitvam, pa so sklenili, da ostanejo v prvotnih okvirih sredstev, ki so bila predvide- Precejšen delež sredstev je bil namenjen tudi za komunalo, saj je plan 4. referenduma predvidel kar 23 in še nekaj kilometrov posodobljenega cestišča, z zaostankom iz prejšnjega pa bo pomenil reševanje najbolj perečih problemov brežiških krajevnih skupnosti. Dva odseka bodo odprli ob praznovanju občinskega praznika, sredstva, zbrana na ta način, pa pomenijo realizacijo še ostalih nalog, ki jih kljub obljubi 125 km renovi-. ranih in asfaltiranih cest iz 3. referenduma, ostaja še vedno veliko. Takoj za šolstvom je največji delež prispevka namenjen, zdravstvu, rezultati pa so vidni že danes, posebej ob otvoritvi drugega dela Zdravstvenega doma Brežice. Investicija, od katere so občani veliko pričakovali, do tega trenutka marsikdaj tudi razočarani, vendarle pa pomeni premik v nudenju osnovne zdravstvene zaščite, ki je ne prejšnji prostori, ne prva faza niso mogli v celoti ponuditi. Brežiška občina se lahko pohvali z bogato in zelo pisano PROGRAM PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU petek, 23. oktober ob 16. uri-PODELITEV PRIZNANJ VEČKRATNIM DAROVALCEM KRVI V DOMU JLA V BREŽICAH; sobota, 24. oktober ob 9. uri-KEGLJAŠKI TURNIR NA KEGLJIŠČU V TERMAH; ob 9. uri-OTVORITEV PRENOVLJENIH PROSTOROV DRUŽBENE PREHRANE IN RAZSTAVA ROČNIH DEL DELAVK DO JUTRANJKE V PROSTORIH TOZD ORLICA BREŽICE; ob 15. uri-OTVORITEV CESTNEGA ODSEKA G. PIROŠI-CA - Izvir; ob 16. uri-OTVORITEV CESTNEGA ODSEKA VRHOV-SKA VAS - VINJI VRH; nedelja, 25. oktober ob 8. uri—TRADICIONALNI ORIENTACIJSKI IN MNOŽIČNI POHOD PO POTEH BREŽIŠKE ČETE (zborno mesto v Sromljah); ponedeljek, 26. oktober ob 12. uri-OTVORITEV PRIZIDKA OSNOVNE ŠOLE GLOBOKO; ob 18. uri-OTVORITEV RAZSTAVE POSAVJE V LETU 41, POSAVSKI MUZEJ-GALERIJA; torek, 27. oktober ob 11. uri-PRIČETEK DEL NA LEVOOBREŽNEM SAVSKEM NASIPU (zborno mesto pri starem savskem mostu); ob 17. uri—POULIČNI TEK V BREŽICAH (zborno mesto pri spomeniku); sreda, 28. oktober ob 8. uri-SVEČANA SEJA ZBOROV SKUPŠČINE IN ORGANOV DPO OBČINE BREŽICE; ob 9. uri-RAZSTAVA LIKOVNIH DEL SLIKARJA BORISA PETROVA IZ GEVGELIJE; ob 9,30-OTVOR ITEV FILATELISTIČNE RAZSTAVE' „NAŠA POT REVOLUCIJE"; ob 10. uri-OTVORITEV NOVOZGRAJENIH PROSTOROV OTROŠKEGA VRTCA V BREŽICAH; ob 10,30—OTVORITEV ŠPORTNEGA IGRIŠČA PRI OSNOVNI ŠOLI BRATOV RIBARJEV V BREŽICAH; ob 11,30—OTVORITEV DRUGE ETAPE ZDRAVSTVENEGA DOMA BREŽICE TER ČERNELČEVE ULICE j PRAZNIK OBČINE BREŽICE PRAZNIK OBČINE BREŽICE PRAVOČASNO NAČRTUJTE GRADNJO S TOPLOTNO IZOLACIJO IN isa SILIKATNIMI FASADNIMI ZDAKI ISi TRGOAVTO Kop«r POSLOVALNICA DREŽICE Tel. 068 62-476 emona hoteli tozd terme Čatež HOTEL TERME HOTEL ZDRAVILIŠKI DOM bungalovi, športno rekreacijski center, camp HOTEL GRAD MOKRICE 68250 BRE2ICE telefon: (068) 610-10, 610-11,618-11, telex: 35795 YU TERME Kupce obveščamo, da imamo na zalogi rezervne dele Zastava, gume, orodja in ostalo avtomobilsko opremo. Delovni čas od 7. do 16. ure. Priporočamo se in čestitamo za praznik občine! \MMmW I ^IFffi(0)W(Q) industrija gradbenega materiala Anhovo TOZD OPEKARNA BREŽICE Dvoslojni obodni zid z zračno plastjo in toplotno izolacijo. Lahko je tudi brez toplotne izolacije. Zunanji zid je iz silikatnih fasadnih zidakov, neometan, z obdelanimi regami. Notranji zid je iz armiranega betona, silikatnih modularnih blokov ipd. Zidna sloja sta med seboj povezana z nerjavečimi žičnimi sidri. Obodni zid, izdelan kot dvoslojna zidna konstrukcija. Obložni zid je iz neometanih silikatnih fasadnih zidakov; notranji zid pa iz silikatnih modularnih blokov. Zidna sloja sta med seboj povezana z žičnimi sidri iz nerjavečega jekla ali bakra. Zahtevajte informacije in strokovne nasvete v prodaji Brežice tel.(068) 61-798 ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE! EMONA POSAVJE TRGOVINA IN GOSTINSTVO BRE2ICE s svojimi temeljnimi organizacijami čestita vsem občanom za praznik občine in se priporoča! POSAVJE PRAZNIK OBČINE BREŽICE PRAZNIK OBČINE BREŽICE OIDNIR TOZD GRADBENI SEKTOR KRŠKO Konec lanskega leta smo v Brežicah zgradili stanovanjski objekt P + 4 z 22 stanovanji. Investicijska vrednost objekta je znašala 20 milijonov din, zgradili pa smo ga prej kot v enem letu. Na gornjem posnetku sta v ozadnju dve novi stanovanjski stolpnici P + 7 v brežiški stanovanjski soseski Trnje. Objekta smo zgradili v poldrugem letu, njuna investicijska vrednost je znašala 50 milijonov, stolpnici pa skupaj zajemata 72 stanovanj. Poleg stolpnic pa že gradimo (v ospredju) novo stolpnico in dva stanovanjska bloka s skupno 84 stanovanji. Predvidena vrednost objektov je 100 milijonov dinarjev, rok izgradnje pa je september 1982. V teh novih objektih bostatudidvezaklonišči za celotno novo naselje. DELAVCI PIONIRJA, TOZD GRADBENI SEKTOR KRŠKO, ČESTITAMO VSEM OBČANOM BREŽIŠKE OBClNE ZA NJIHOV PRAZNIK! trimo © SLOVI N * DO,BIZELJSKO BREŽICE’ Cenjenim potrošnikom priporočamo bogat izbor pijač: KVALITETNA VINA — cviček marvin, bizeljsko rdeče in bizeljsko belo, OSVEŽILNE GAZIRANE BREZALKOHOLNE PIJAČE — cocta, jupi, schvveppes proizvodi, sadni sokovi frupi Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine Brežice! TOZD JEKLENE KONSTRUKCIJE DOBOVA IZDELUJEMO IN MONTIRAMO JEKLENE KONSTRUKCIJE PROGRAMA "TRIMO" ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE trimo Pogled na proizvodno dvorano TOZD Togrel Iz skromnih začetkov pred petintridesetimi leti, ko je porušena domovina klicala po obnovi, ko je nekaj sto parov rok z lopatami in krampi pričelo z odstranjevanjem ruševin in izgradnjo nove podobe Dolenjske, seje rodil Pionir. Začetek je bi! tedanjim razmeram primerno težak in le z vztrajnim delom, samoodrekanjem, z veliko nepopustljivo voljo in zavzetostjo slehernega delavca je Pionir stopil na zmagovito pot lastnega uspeha in razvoja. V 35 letih je Splošno gradbeno podjetje Pionir zraslo v prekaljeno delovna organizacijo s sodobno tehnološko opremljenostjo, ki je spodobno prevzeti še tako zahtevna dela na domačem in tujem tržišču. Težave, ki so spremljale razvoj jugoslovanskega gospodarstva v posameznih razdobjih, so vplivale tudi na novomeško gradbeništvo, toda Pionirjevi gradbinci so iz takih težav vedno izšli z novimi izkušnjami, novimi pogledi in novimi pristopi k proizvodnji ter v 'naslednjih letih dosegli še boljše rezultate. Najtežje obdobje v Pionirjevem razvoju je nastopilo v letu 1956, ko se je število zaposlenih zmanjšalo za polovico. Prisiljeni so bili odprodaj ati stroje in orodje, da so preostalim delavcem lahko izplačevali osebne dohodke. Tedaj je vodstvo podjetja spoznalo, da zapiranje v občinskem merilu ne daje možnosti za uspešen razvoj večje gradbene delovne organizacije in odločili so se za delovanje na širšem tržišču. Prvi nastop Pionirja je bil že v naslednjem letu v Ljubljam, Kar je za takratne lazmeie pomenilo velik uspeh. Po desetih letih je za Pionirjev razvoj postala premajhna tudi Slovenija, zato so tržišče razširiti na Hrvaško, v Bosno predvsem pa na Jadransko obalo. Z vstopom v turistično in hotelsko izgradnjo pa se prične novo obdobje v Pionirjevem razvoju, saj se je na tem področju kaj kmalu izkazat kot zanesljiv izvajalec, tako glede kvalitete kot tudi glede spoštovanja dogovorjenih rokov. Z vsakim zgrajenim hotelom so se našim gradbincem odprle nove možnosti za dokazovanje svojih sposobnosti na novih ob/ektih. Od začetkov v letu 1966, ko so Pionirjevi gradbinci zasadili prve lopate na jadranski obali za izgradnjo hotelov Lotos, Delfin, Materada in Mediteran v Poreču [e do danes zrasla cela veriga turističnih objektov ob Jadranu od Istre do Črnogorskega primorja in na otokih. Med največje sodijo Červar, Solaris, Sunčana uvala, Plaža v Hercegnovem, Galjot v Poreču, na celini pa hotelski kompleks na Otočcu, hotel Donat v Rogaški Slatini, hotelsko zdraviliški kompleks Terme v Čateških Toplicah ter v tujini hotel Kasprovy v Zakopanem in hotel Vera v Vlaršavi. Izredne uspehe pa je Pionir dosegel pri stanovanjski izgradnji, saj je do danes v Novem mestu, Ljubljani, Krškem, Brežicah, Zagrebu, na Reki in drugod zgradil toliko stanovanj, da bi vsa skupaj sestavila mesto s 40.000 prebivalci, po površini pa bi obsegalo nič manj kot 300 velikih nogometnih igrišč. Poleg stanovanjskih pa je Pionir zgradil tudi celo vrsto gospodarskih objektov visokih m nizkih gradenj. Z lastno tehnologijo in izdelavo montažnih elementov, ki jih izdelujejo v TOZD Togrel, so zgradili toliko montažnih hal, da bi z njimi pokrili en pas avtoceste od Ljubljane do Zagreba. Pri nizkih gradnjah pa so se Pionirjevi delavci izkazali pri gradnji mostov, viaduktov ter nadvozov in podvozov širom po Sloveniji. Vse večji poudarek pa daje Pionir sodelovanju na tujem tržišču. Tako so po izgradnji hotela v Zakopanem kmalu razširili svojo dejavnost tudi v druge dežele: Vzhodno in Zahodno Nemčijo, Libijo, Sovjetsko zvezo ter ponovno tud/ na Poljsko, v teku pa so dogovori za dela v A/žiru in Iraku. Poteg gradbeniških de! pa Pionir uspešno izvaža znana Pionir harmonika vrata in keramične peči. SGP PIONIR NOVO MESTO danes sestavlja trinajst temeljnih organizacij: TOZD Gradbeni sektor Novo mesto, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, TOZD Gradbeni sektor Krško, TOZD Gradbeni sektor Zagreb, TOZD Tovarna gradbenih elementov TOGREL Krško, TOZD Gradbena operativa Metlika, TOZD Tehnična komerciala in inženiring, TOZD Keramika Novo mesto. TOZD Strojno prometni obrat Novo mesto, TOZD Mehansko kovinski obrat Novo mesto, TOZD Projektivni biro Novo mesto in Ljubljana, TOZD Investgradnja Sarajevo, TOZD Lesni obrat Novo mesto ter enoti Interna banka Novo mesto in Delovna skupnost skupnih služb Novo mesto. Takšno organiziranost je narekovala širina Pionirjevega delovanja, tako tehnološka kot tudi prostorska, Pionir letno gradi na okoli 400 gradbiščih. Organizacijska posebnost, ki se je že nekajkrat izkazala kot zelo uspešna, so Posebne delovne enote, ki jih organizirajo začasno, dokler potekajo dela na določenem večjem gradbišču in v katerih sodelujejo temeljne organizacije po načelu dohodkovnega odnosa. PIONIR se je v 35 letih povzpel v vrh jugoslovanskega gradbeništva, tisoči objektov po domovini in tujini ponosno nosijo na svojih pročeljih skromne ploščice z napisi: Gradil PIONIR . . . Milijoni kubikov betona, tisoči ton železa, milijoni prevoženih kilometrov, krvavi žulji in potoki znoja. . . to ostaja za njimi, Pionirjevi gradbinci pa neumorno hitijo dalje, na nova gradbišča, novim uspehom naproti. Na Cesti herojev v Novem mestu bomo zgradili skupno skoraj 500 Novi hotel Vera v VVariavi Hotel Materada v Poreču je bil eden od naših prvih velikih objektov na Jadranu. Največja gospodarska naložba, ki jo izvajamo v Novem mestu, je dograditev tovarne zdravil Krka. Gradnja z montažnimi elementi je hitrejša in cenejša. n Hotelski kompleks Sunčana uvala na Lošinju Športni dan Pkmirjevaev Vroče T°Plotn2 i— 'BPoCz Hoq ojn oo8 'i*SB6n WM mm. NOVOTEKS tekstilna tovarna n sol. o. Novo mesto DOLCKJSKI LIST beogradska banka Temeljna banka Ljubljana poslovna enota Novo mesto čestita za praznik občine Novo mesto vsem svojim varčevalcem in drugim občanom. Občanom in zdomcem nudimo UGODNO GOTOVINSKO POSOJILO NA PODLAGI ODPRODAJE DEVIZNIH SREDSTEV v višini 2-kratne prodajne vrednosti deviz. Vsa pojasnila nudimo v naši poslovni enoti v Novem mestu in ostalih poslovnih enotah v SR Sloveniji. Železniško gospodarstvo Ljubljana Železniška transportna organizacija novo mesto NOVO MESTO — Postajališče Center KOM PAS JUGOSLAVIJA POSLOVALNICA NOVO MESTO Živi varčno, da boš Uvel bolje Skupna potrebna energija za enodružinsko hišo je vsota energije za ogrevanje, pripravo tople vode. gospodinjske aparate in razsvetljavo. Izračun je izdelan za enostanovanjsko hišo z maksimal. toplot, izgubami 26 KW in skupno letno porabo 42620 KWh ali 39701 kurilnega olja. ♦ Pri uporabi toplotne črpalke je upoštevana tudi poraba električne energije Znižanje temperatur^ za 1 'C v prostoru pod 20 °C je 6 % prihranka pri ogrevanju. 'i In Im liv Iv vi vil i vin [ix Hladno 12 113 il4 ! 15 116 117 Normalno VARČEVALNI KOMPAS Po sklepu delovne skupine za propagandno dejavnost pri Združenju bank Jugoslavije letošnji oktobrski program ne vključuje značk. Namesto značke je predlagan varčevalni kompas, ki bi služil kot tradicionalno darilo za varčevalce. Varčeva' kompas je praktičen pripomoček za kontrolo in izračun porabe energije različnih gospodinjskih aparatov, obenem pa služi tudi kot pripomoček za kontrolo ' posameznih oblik varčevanja. /O ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mrsto Čestitamo občanom občine Novo mesto za praznik 29. oktober in priporočamo naše storitve pri prevozu potnikov in blaga. Občanom občine Novo mesto čestitamo za praznik in priporočamo naše aranžmaje: — potovanja in izleti za zaključene skupine — letni in zimski oddih — smučanje — programi za praznike — program jesen — zima — pomlad KOMPAS NOVO M6ST0 NOVI TRG 8 telefon: (068)21-333,23-404 telex: 35811 YU KOMNOV BROŠURA 100 + 3 NAČINA VARČEVANJA S to brošuro želi banka dvigniti splošno kulturo varčevanja ter seznaniti občane s praktičnimi napotki za različne oblike varčevanja. Imela bo naslednjo vsebino: — varčevanje pri ogrevalni, pogonski in svetlobni energiji — varčevanje pri bio energiji — informacije o novih virih energije in — denarno varčevanje. BROŠURA Z NAPOTKI ZA ZBIRANJE SEKUNDARNIH SUROVIN ( za mlade varčevalce) PROIZVAJAMO: - — metrsko blago — konfekcijo — pletenine OBČANOM OBČINE NOVO MESTO ČESTITAMO ZA PRAZNIK LJUB L JANŠKA BANKA - TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO PRIBLIŽUJE BANČNI SERVIS OBČANOM V sklopu akcij, ki jih izvaja Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto v mesecu oktobru z zaključkom 31. oktobra, je bila v tem mesecu odprta tudi nova ekspozitura Ljubljanske banke — Temeljne dolenjske banke v Novem mestu v novem stanovanjskem naselju v Ločni v zgradbi Mercatorjevega potrošniškega centra. Ekspozitura posluje za stranke vsak dan razen sobote od 7. do 12. in od 13. ure do 14,30. Varčevalce banke in občane vabimo, da se poslužujejo storitev banke tudi v naši novi ekspozituri. Varčevalcem in občanom čestitamo ob 31. oktobru — svetovnem dnevu varčevanja in ob prazniku občine Novo mesto. ZGODBA O ZELENI BUKVI, ARHEOLOGU IN AVTOMOBILU V brošuri bodo predstavljene akcije, ki v tem letu potekajo po posameznih republikah in pokrajinah in tako bo mladim približala akcije na njihovem območju. Omenjena brošura bo razdeljena po pionirskih hranilnicah v mesecu oktobru (delno tudi kot element) in sicer na osnovi razdelilnika po številu varčevalcev na območju posamezne poslovne enote. RENAULT 4 tL Special PRI PLAČILU Z DEVIZAMI 19% CENEJE VSE INFORMACIJE V: POSLOVALNICI IMV: _ NOVO MESTO, ZAGREBŠKA 10, TEL. (068) 21-770, 22-927 IN OSTALI PRODAJNI MREZl: Cl avtotehna LJUBLJANA, TITOVA C. 36, TELEFON: (061) 317-044 ovlomcfkui TOZD CELJE, CELJE, MIKLOŠIČEVA 5 TELEFON: (063) 24-200 VSEM OBČANOM ČESTITAMO 00 PRAZNIKU OBČINE NOVO MESTO Renault4 GTL kljub manjši porabi goriva še močnejši in udobnejši! Najpopularnejše francosko vozilo je preizkušeno na cestah sveta in s številnimi prednostmi osvaja tudi naše tržišče. RENAULT 4 GTL je predvsem gospodarno, praktično in zanesljivo vozilo. Avtomobil oblikovan za danes in jutri. Avtomobil, čigar udobje bo ztKiovoljilo tudi vaše želje. RENAULT 4 GTL! Močnejši in bolj dinamičen motor s 1108 cm3 (1,108 I) minimalna poraba goriva — 4,8 I/80 km/h velik prtljažni prosto. — 1185 dm3 (1185 I) Udoben — izpopolnjena neodvisna obesa in amortizerji ter obogatena oprema design za danes in jutri VOZITE SE GOSPODARNO, UDOBNO IN ZANESLJIVOI Renault 4GTL- »mali velikan« RENAULTO inDUSTRIJA mOTORniH VOZIL novo mESTo GRADNJA CESTE DVOR - KOČEVJE - Gradbišče odseka Lopata - Lašče Občanom občine Novo mesto čestitamo ob praznovanju občinskega praznika iu H VZDRŽUJE REKONSTRUIRA (gVWk) GRADI CESTE IN OSTALE NOVO MESTO PROMETNE POVRŠINE SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE NOVO MESTO Novo mesto, Novi trg 6/11 IV. Višina posojil: Na podlagi 12. člena statutarnega sklepa o oblikovanju, nalogah in pristojnostih skupščine, izvršilnega odbora in drugih organov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto (SDL št. 14/78, 7 in 27/79) ter v skladu z določili pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu (SDL št. 26/81) in finančnega načrta sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu za leto 1981 objavlja odbor za programiranje in financiranje graditve stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto Upravičencem do posojil po tem razpisu pripada posojilo, odvisno od višine dohodkov vseh družinski članov v letu 1980, in je naslednje: če je bil poprečni mesečni dohodek pripada uoravičencu posojil na člana družine v primerjavi s od vrednosti standardne} poprečnim mesečnim OD na zaposlene- stanovanja oz. stanovanj* ga v SR Sloveniji v letu 1980 h&- do 50% nad 50% do 75% nad 75% do 100% nad 100% do 120% nad 120% za nakup za gradnjo v višini do 40,% 30% 35% 25 % 30% 20% 25% 15% 20% 10% razpis Če upravičenec do posojila gradi zasebno individualno hišo v neorganizirani gradnji, to je izven zazidalnih načrtov, se posojilo, izračunano po določilih tega razpisa, zmanjša za 20 %. Upravičencem do posojil iz tretje točke II. poglavja tega razpisa pripadajo za petdeset odstotko* povečana posojila. zbiranja zahtevkov za posojila iz sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu, ki jih delovne in druge organizacije združujejo v skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1981—1985 pri LB—Temeljni dolenjski banki — Poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto. Prednost pri pridobitvi posojila imajo tisti upravičenci, ki: I. Razpisuje se: — so imeli nižji poprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu — nimajo stanovanja ali če prebivajo v neprimernem oziroma neustreznem stanovanju — bodo sprostili družbeno najemno stanovanje, v katerem stanujejo. Skupna vsota vseh posojil za nakup etažnega stanovanja ne sme presegati 80% predračunske ol končne vrednosti po kupoprodajni pogodbi ob upoštevanju standardne stanovanjske površine. Skupna vsota vseh posojil za gradnjo zasebne stanovanjske hiše oz. stanovanja ne sme presegati 60 vrednosti standardnega stanovanja. Upravičenec do posojila in njegov družinski član lahko pridobi pri Samoupravni stanovanjsk skupnosti samo enkrat posojilo za nakup ali gradnjo istega stanovanja ali stanovanjske hiše. 1. POSOJILA ZA NAKUP ETA2NIH STANOVANJ V OKVIRU DRUŽBENO USMERJENE GRADNJE DO SKUPNE VSOTE 2,000.000 din 2. POSOJILA ZA GRADNJO ZASEBNIH INDIVIDUALNIH STANOVANJSKIH HlS DO SKUPNE VSOTE 13,000.000 din V. Odplačilna doba in obrestna mera: II. Upravičeni do posojil: Do pos»jil iz sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu po tem razpisu so upravičeni: K Odplačilna doba za posojila bo določena'po kreditni sposobnosti posojilojemalca in njegovi!1 družinskih članov, pri tem pa bodo upoštevana tudi posojila, ki so jih ali bodo dobili posojilojemale< in njegovi družinski člani na osnovi namenskega varčevanja, oziroma posojila, ki so jih dobili v svoji! delovnih organizacijah za gradnjo zasebne stanovanjske hiše, vendar ne more biti daljša od 20 let. Obrestna mera za posojila, odobrena po tem razpisu, je 4 % na leto. Posojilojemalec začne vračati posojilo takoj po porabi, oz. najkasneje po dvanajstih mesecih od podpisa posojilne pogodbe. 1. delavci organizacij združenega dela in drugih organizacij, ki so: — podpisale samoupravni sporazum in dopolnitve k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1981-1985 in ki lil ffi - združujejo sredstva za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu pri LB-TDB-Poslovni enoti za Vi W |HQ9||1 IR V |QQ " stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto, oziroma jim je bila s sklepom izvršilnega **“ 51 J 53 " odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti začasno odložena obveznost plačila obračunanega prispevka za vzajemnost; 2. kmetje kooperanti, ki so: — v odnosu s kmetijsko organizacijo in jim je iz tega odnosa poleg osebnega dohodka priznana tudi polna delovna doba in za katere — se plačujejo vse oblike stanovanjskih prispevkov kot za delavce v organizacijah združenega dela; Prosilci za posojila po tem razpisu vlagajo vloge z vsemi potrebnimi dokazili pri strokovni služb Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto. Novo mesto. Novi trg 6/11, soba št. 60, kjei prejmejo interesenti za posojila enotne obrazce in vsa potrebna pojasnila. 3. a) delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov; b) delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, in c) delavci, zaposleni pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, — če združujejo sredstva za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti. III. Pogoji za pridobitev posojila: 1. Do posojil za nakup etažnih stanovanj oz. gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš so upravičeni le tisti prosilci iz II. poglavja tega razpisa, ki so varčevali ali še namensko varčujejo pri banki za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja. Za namensko varčevanje šteje: Prosilci za posojilo morajo priložiti svoji vlogi za nakup etažnega stanovanja (obr. 1. oz. za gradnjo zasebne stanovanjske hiše obr. 1/a): a. izjavo organizacije o podpisu samoupravnega sporazuma in dopolnitev k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1981—1985 ter o združevanju sredstev za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu (obr. 2); b. potrdilo organizacije o prosilčevem osebnem dohodku v letu 1980 in njegovem poprečnem osebnem dohodku za zadnje tri mesece pred razpisom posojil ter o njegovih obveznostih (obr. 3) in enako potrdilo za zakonca oz. člana njegove družine (obr. 3/a); c. izjavo prosilca o njegovih stanovanjskih razmerah (obr. 4); d. izjavo prosilca o članih skupnega gospodinjstva (obr. 5); e. izjavo prosilca o izpraznitvi družbenega najemnega stanovanja (obr. 6); f. potrdilo banke o namenskem varčevanju (obr. 7); g. izjavo prosilca o prejetih stanovanjskih posojilih (obr. 8); h. fotokopije pogodb o namenskem varčevanju pri banki za rešitev njegovega stanovanjskega vprašanja; i. fotokopije posojilnih pogodb za vsa posojila, ki jih je porabil za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja: — kupci etažnih stanovanj: kupoprodajno pogodbo o nakupu stanovanja v etažni lastnini — graditelji zasebnih stanovanjskih hiš: k. gradbeno dovoljenje za gradnjo individualne družinske stanovanjske hiše z vso gradbeno tehnično dokumentacijo; I. zemljiškoknjiževni izpisek o lastništvu oz. solastništvu stavbne parcele, na kateri gradi stanovanjsko hišo. J- - če je prosilec ali član njegove družine do dneva objave tega razpisa varčeval pri banki najmanj eno leto in privarčeval najmanj 5 % vrednosti standardnega stanovanja po predkupni ali kupoprodajni pogodbi oz. predračunske vrednosti standardne stanovanjske hiše, ali - če je prosilec ali član njegove družine do 31. 12. 1980 namensko vezal pri banki sredstva za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja najmanj 5 % vrednosti standardnega stanovanja po predkupni ali kupoprodajni pogddbi oz. predračunske vrednosti standardne stanovanjske hiše. Površina standardnega stanovanja oz. stanovanjske hiše znaša za štiričlansko družino 70 m2, za vsakega nadaljnjega družinskega člana se poveča za 15 m2, vendar največ do 90 m2 stanovanjske površine. Za izračun vrednosti standardnega stanovanja oz. stanovanjske hiše se uporablja poprečna očiščena vrednost 1 m2 stanovanjske površine stanovanj, zgrajenih v okviru družbeno usmerjene gradnje v občini Novo mesto v letu 1980 v višini 15.368,00 din. Za člane družine po tem razpisu štejejo: zakonca, otroci in starši zakoncev, če živijo v skupnem gospodinjstvu. 2. Do posojil za gradnjo zasebne individualne stanovanjske hiše so upravičeni le tisti prosilci iz II. poglavja tega razpisa, ki ne prebivajo v stanovanjski hiši, za katero prosijo posojilo, in če izpolnjujejo še naslednje pogoje: - da imajo do dneva objave tega razpisa zgrajeno stanovanjsko hišo najmanj do zaključene III. gradbene faze - da gradijo stanovanjsko hišo v skladu z odobreno gradbeno-tehnično dokumentacijo - da bodo stanovanjsko hišo dogradili in usposobili za vselitev najkasneje do 31. 12. 1983 - da bodo sprostili družbeno najemno stanovanje, v katerem prebivajo. VII. Druga določila: Rok za sprejemanje vlog je 20. november 1981. Vloge za posojila, ki bodo vložene po tem datumu, in nepopolne vloge ne bodo obravnavane. Odbor za programiranje in financiranje graditve stanovanj bo po preveritvi vlog za posojila in dokazil sprejel sklep o odobritvi posojila oziroma o zavrnitvi vloge. Zoper sklep odbora je dopustna pritožba v roku petnajst dni po njegovem prejemu na izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto. Sklep izvršilnega odbora je dokončen in zoper njega ni pritožbe. Upravičenci, katerim bo odobreno posojilo po tem razpisu, bodo sklepali posojilne pogodbe pri LB-TDB - Poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto, ki bo zahtevala od 0osojilojemalcev zavarovanje posojila in kontrolirala namensko porabo posojila. Številka: 271/8 Novo mesto, 12.10.1981 32 Odbor za programiranje in kreditiranje graditve stanovanj 786/43-81 DOLENJSKI LIST