Vsako s o bol o od S. do 12. ure: • STAL hI A RAZSTAVA »NAZARJE SKOZI ČAS" ■ RAZSTAVNO - PRODAJNA GALERIJA DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI NAROČILA KURILNEGA OLJA KMEČKA TRŽNICA BENCINSKI SERVIS Bohačev v Natalijah Tem als k^Rritoiga Varcevarïjex&nergîjo se (vse bolj) splača (stran 14) LETUS Občina Gornji Grad v svojem imenu in po pooblastilu Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. na podlagi javnega razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem (objavljenega na spletni strani: www.gornji-grad.si) objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem Predmet razpisa je: 1. trisobno stanovanje, v izmeri 68,65 m2, Attemsov trg 15b, Gornji Grad. Razpisni postopek: 1. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo stalno bivališče v Občini Gornji Grad in so državljani Republike Slovenije. 2. Čas razpisa je od 01. aprila do vključno 11. aprila 2011. 3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad in na spletni strani občine: www. gornji-grad.si. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »Vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja - NE ODPIRAJ« na naslov: Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad. Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki (03) 839-1850, Erika PODBREŽNIK. OBČINA GORNJI GRAD MOZIRJE, Savinjska c. 29 WWW.aVtOSOla-relaH.Si Savinjske novice št. 13, 1. april 2011 Tretja stran Kdo si lahko privošči šale na tuj račun? 13. letošnja številka Savinjskih novic je izšla 1. aprila, ki velja za dan norcev oziroma dan potegavščin. Na ta dan je dovoljeno, da si privoščimo šalo na tuj račun, s katero spravimo tistega, ki mu je šala namenjena, v zadrego in smeh. V nekaterih deželah si lahko prvoaprilske šale privoščijo le do poldneva, nato pa so prepovedane. Tudi slovenska vlada resno razmišlja, da bi uzakonila to neresno prepoved. Prvi april je menda za dan norcev in lažnivcev leta 1713 razglasil francoski kralj Ludvik XIV. Po drugi razlagi naj bi v Franciji začeli praznovati dan norcev s sprejetjem gregorijanskega koledarja. Kakorkoli že, 1. april se je med Francozi dobro prijel, v prejšnjem stoletju pa se je ta neuradni praznik razmahnil tako rekoč po vsem svetu, k čemur so največ pripomogli elektronski mediji: radio, televizija in internet. Eno izmed najbolj odmevnih medijskih šal si je leta 1957 privoščil angleški BBC, ki je objavil, da so v Švici začeli pobirati špagete z dreves, ki rastejo samo tam. Veliko ljudi je šali nasedlo in poklicalo v redakcijo, da bi izvedeli, kje bi lahko kupili takšna drevesa, da bi jih gojili doma. Podoben uspeh je v petdesetih letih beležila tudi nizozemska televizija, ki je objavila, da se je porušil poševni stolp v Pisi. Pred leti so na več kitajskih in južnokorejskih spletnih straneh objavili, da je ameriški CNN poro- čal, da so ubili ustanovitelja Microsofta Billa Gate-sa. Tudi tej šali je verjelo veliko ljudi. Nacionalna televizija Malte je leta 1995 objavila, da so odkrili nov podzemni prazgodovinski tempelj, v katerem je bila tudi mumija, naslednje leto pa so si privoščili vse voznike avtomobilov, saj so objavili, da bodo morali po novem voziti po desni strani cestišča, in ne več po levi. V uredništvu Savinjskih novic si kaj takšnega ne moremo privoščiti, saj smo preveč resen časopis, da bi lahko zbijali šale na tuj račun. Še posebej, ker je naš račun prazen, in smo se morali odločiti, da preselimo sedež uredništva na cenejšo lokacijo. To je za nas zelo stresno, ker smo vas še v prejšnji številki spraševali, kje je sedež uredništva. Še dobro, da se nismo takoj preselili, ker bi bili sicer tudi pravilni odgovori, ki ste jih poslali, napačni. Selimo se v Solčavo, toda tega, prosim, nikomur od Solčavanov ne omenjajte, ker še ne vedo. Ko bo napočil primeren čas, jih bomo obvestili z objavo v Uradnem glasilu zgornjesavinjskih občin. Lahko pa vam zagotovim, da bomo tudi poslej objavljali samo preverjene informacije in da se ne bomo motili nič bolj poredko kot doslej. IZ VSEBINE: 13 Zavod za gozdove Slovenije: Gozdovi so premalo izkoriščeni........................6 SSGZ: Tretja razvojna os nujna za preživetje tukajšnjega gospodarstva..............7 Podvolovljek: Ob Lučnici namestili varnostno ograjo...........8 Upravna enota Mozirje: Postopki denacionalizacije še niso zaključeni...................................................9 Golte: Osvojili prvo mesto za naj smučišče 2010-2011............................ 11 Nazarje: Za smeh v otroških očeh .12 (MS) Smučarski skoki: Nova sezona bo prelomna za Primoža Pikla.................... .17 J ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 13, 1. april 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 12, 1. marec 2011 ID Tema tedna GOSPODARSKO EKONOMSKO POSLOVNA KRIZA ZAJELA TUDI NAŠ ČASOPIS Uredništvo Savinjskih novic se seli na Solčavsko Dolgo je edinemu lokalnemu časopisu, ki že 43. leto skrbi za obveščenost Zgornjesavinjčanov, uspevalo držati nivo kakovosti in zgledno branost brez višanja cen izvodov oziroma naročnine. Svetovna recesija pa je tudi tu zahtevala svoj davek, tako smo primorani znižati amortizacijske in druge stroške ter preseliti sedež uredništva v za nas cenejše okolje. ODHAJAMO BOLJŠIM POGOJEM NAPROTI Donedavnega nam je brez večjih posledic uspevalo odganjati velike oglaševalce, ki so želeli, da se namesto o lokalnih temah piše o njih. Pred vrati smo pustili British Petroleum, Deutsche Bank, McDonalds in nebroj drugih. Še predsednik ruske vlade Vladimir Putin ni odšel vesel iz Slovenije, ker smo namesto o gradnji plinovoda južni tok, pisali o gradnji severnega od- toka - kanalizacije v Varpoljah. Ker smo se s tem zamerili »velikim«, so nam priprli pipce na dovodih denarja, zato bomo z namenom zmanjšanja poslovnih stroškov odšli v solčavsko Rinko, kjer smo našli prostore za divizije naših oddelkov oblikovanja, pisarne za tajništvo, nadstropje za osebje iz trženja in klet za uredništvo. Z bodočega balkona bodo naše sodelavke in sodelavci spremljali dogajanje in v živo poročali na stra- neh tega časopisa, kaj se dogaja v dolini. ZA NAMI TUDI OSTALI POSLOVNI PARTNERJI Če bo šlo vse po planu, se bo kmalu za nami preselila tiskarna Gracer, ki poleg mnoštva ostalega tiska tiska Savinjske novice. Sledila ji bo celjska pošta, ki nas distribuira in Narodno univerzitetna knjižnica, ki ji v prestolnici zmanjkuje prostora za sprotno shranjevanje našega časopisa. Da bi naši bralci ne trpeli (drugače kakor sicer), bomo selitev izvedli v etapah. Le tako bodo Savinjske novice lahko izhajale nemoteno. Z drugimi besedami; še naprej nas boste lahko brali vsak teden. Etape bomo izvedli v podetapah, ki bodo sestavljene iz manjših časov- Na Solčavsko se selimo: •iz ekonomskih razlogov •iz gospodarskih razlogov •iz notranje političnih razlogov •ker edino tam dostavljajo pošto na najvišje ležečo kmetijo v Sloveniji •da bomo na višjem nivoju; 643,8 m nadmorske višine, Nazarje samo 386,6 m •ker je Solčavsko na šibko potresnem območju •ker imamo radi Norveško in njihove denarne sklade v Rinki •ker je Solčava ena najmanjših občin v Sloveniji in zato ena najbolj sponzoriranih •ker je Solčava ena najbolj zadolženih občin v Sloveniji na glavo prebivalca, mi pa na zaposlenega •ker so nas vrgli iz Vrbovca Naša anketa Selitev sedeža uredništva v občino Solčava Odločitev, da se sedež uredništva Savinjskih novic seli v občino Solčavo v Center Rinka, je dozorela. Kljub taki odločitvi, se je kaj kmalu zasejal dvom, ali bi ne bilo bolj prikladno stacionirati naš sedež v kakšni drugi zgornjesavinjski občini. Verjetno bo oddaljenost tista, ki bo preprečevala oddajo mnenj bralcev v uredništvo iz drugih občin. Zato smo uvedli nabiralnike. Ti bodo pritrjeni na vse trgovine po naši dolini. Ker je dejanje precej »revolucionarno«, smo se tudi mi odločili, da o tem povprašamo naše naključne bralce. Snežana Jeraj, Spodnje Kraše V Nazarjah so imeli idealne pogoje. Ne vem, zakaj bi sedaj morali sedež preseliti v Solčavo. Nazarje je stičišče in Solčava je za nas nekako oddaljena. Nabiralniki so dobra odločitev, upam, da bodo vsi lastniki objektov dovolili, da se tja postavijo. Mojca Kumprej, Ljubno ob Savinji Za Solčavo bo prihod Savinjskih novic dobro izhodišče. A selitev ima vedno dobre in slabe strani. Sama menim, da je sedanji sedež časopisa najboljši, saj si lahko na hitro oddal voščilnico ali mali oglas, ko si se podal po drugih opravkih. Če pa se že morajo seliti, naj se selijo na Rečico, v Mozirje oziroma naj iščejo neko sredino. O nabiralnikih pa žal ne morem tako na hitro oblikovati svojega mnenja. Janez Štiglic, Nazarje Vest o selitvi je presenečenje. Mozirski nadučitelj Vajd je vedno rekel, voda teče navzdol in zato se mi zdi malce nenavadno, da se boste premaknili nazaj po dolini. Sicer pa sedež ni vezan na nobeno občino, temveč na dolino kot celoto. In naj bodo tam, kjer se jim zdi boljše. Sam bi ra- je videl, da ostanejo v Nazarjah, saj so zame kot Nazarčana zelo blizu. Kar pa se nabiralnikov tiče, ni važno, kje stojijo, pomembno je, da so polni idej, ki jih lahko uporabite pri svojem delu. Slavica Tesovnik, Okonina Sedež časopisa sploh ni pomemben. A ker sama živim v ljubenski občini, bi mogoče kakšne stvari dala tudi v to občino. Bo pa verjetno težko za ljudi, ki so se že navadili, da je sedež uredništva prav v Nazarjah. Koliko bo s tem povzročeno problemov, bo pokazal čas. Glede na to, da lahko sodelavci pošiljate svoje prispevke po elektronski pošti, verjetno ne bo za nikogar od vas predstavljajo nepremostljivo razdaljo. Kar pa se nabiralnikov za zbiranje mnenj tiče, pa se mi zdi, da so trgovine pravšnje, kjer bi lahko stali nabiralniki. Toni Bezovšek, Gornji Grad Lokacija uredništva sploh ni pomembna. Novinarji ste tisti, ki dajete utrip časopisu. In selitev na drugo lokacijo ne bo vplivalo na kvaliteto časopisa. Nabiralniki, postavljeni na trgovinah po dolini, kamor bodo lahko bralci dali svoje mnenje, pa bodo vsekakor prispevali k dejstvu, da bodo te bližje uporabniku. Steblovnik, Loke pri Mozirju Zdi se mi, da je lokacija malo preveč oddaljena. A to bo problem vaših sodelavcev, ne vem, kako ste razporejeni. Če bi bil sam med sodelavci, bi vsekakor imel raje lokacijo čim nižje po dolini. Nabiralniki pa se mi zdi, da niso vedno pravi način za zbiranje mnenj. Bolje je, da sogovornika izzovete v pogovor. Pripravila in fotografirala: Marija Šukalo Gl 1 Savinjske novice št. 12, 25. marec 2011 Tema tedna Kje se bomo po preselitvi nahajali (Foto: Blenda Tavrl) nih enot, na katere bo imelo vreme svoj vpliv, kar bo v mejah normale dopustno. POTEK MIGRACIJE OPREME Najprej bomo preselili internet, sprva samo eno tretjino. Temu bo sledil transport elektronske pošte preko noči, da ne bi ovirali siceršnji promet do Solčave. Grad Vrbovec kljub zanimanju s strani Solčava-nov ostaja v Nazarjah (do nadaljnjega). Nadaljnje tri tedne bomo v Rinko dovažali članke, fotoarhiv, priročnike za izdelavo lokalnih časopisov in radirke. Nekje sredi maja bi na pot krenile računalniške miške, laptopi in spam pošta, ki se je ne znamo rešiti. Če ne bo ovir, vremena in drugih motenj, bi junija na hitro prestavili telefonske linije. Za to se dogovarjamo s helikoptersko službo gorskih reševalcev. Naši mednarodni dopisniki vam bodo ta čas svoje potopise hodili brat po domovih. VSE PO STAREM RAZEN VELIKIH SPREMEMB Da bomo s spodnjim delom Zgornje Savinjske doline še vedno v stikih, bomo nekje tam vbetoni-rali premično ekspozituro. Naša izpostava bo sestavljena iz treh vojnih dopisnikov, štirinajstih napove- dovalk lepega vremena, komentatorja odisej v Šaleško dolino, redno spremljevalko dogodkov na kultu-rološkem področju in vozača rikše, ki bo skrbel za premičnost ekspoziture. Po novem bomo Savinjskim novicam prilagali garancijske iz- jave, da se vam v enem tednu ne bodo sfižile. To pomeni, da se nihče v Zgornji Savinjski dolini ne sme izneveriti informacijam, ki jih objavljamo. Še posebej to velja za predloge novel sprememb predlogov za spremembe zakonov o spreminjanju občinskih odlokov. In vsakdo, ki ga bomo preimenovali po tiskarski, računalniški ali drugi zmoti, se bo moral odzivati na novo ime ali priimek, dokler enotedenska garancija za informacije, ki jih objavljamo, ne poteče. V turistično propagandnem Centru Rinka za naš prihod sicer še ne vedo, tako da je še marsikaj odprto. Če želite, da bi Savinjske novice delali pri vas doma, v vaši mehanični delavnici, botaničnem vrtu, zakristiji ali podobno primernih prostorih, pišite nam in prišli se bomo razgledat ter ostat. Hugo Mušnik in Tugo Mernik Franci Kotnik, glavni neodgovorni urednik Savinjskih novic: »Menim, da bomo na novi lokaciji lepo sprejeti in da tega, da se bomo preselili, bralci ne bodo občutili. Tisti, ki so do zdaj hodili brat naš časopis v uredništvo, ko je nastajal, bodo preko naših ram lahko to počeli še naprej. Pričakujem pa, da bo od slej med nami več bralcev iz Solčave. Sam se sicer ne bom preselil. Z družino ostajam v Nazarjah, bom pa v stalnih stikih z uredništvom s tehnično pomočjo radiotelegrafistov in poštnih golobov, če me bodo ubogali ... Mislim na sodelavce v uredništvu, ne na golobe.« Jakob Presečnik, poslanec SLS: »Za Nazarje bo to velika zguba. Ne vem, kako bodo lahko v Nazarjah od Savinjskih novic izterjali številne dolgove, če jih bodo preselili v Solčavo. Skrajni čas bi bil, da tu vmes poseže vlada in pozove Nato, da ukrepa. Ne more si kar vsako uredništvo v urejenem evropskem kraju izmisliti, kje bo. Pri njihovi morebitni selitvi bi bilo potrebno razmisliti, da bi mogoče pozvali mednarodni monetarni sklad, da jim priskoči na pomoč. Gotovo bi razumeli, da pariški Le Monde ne more postati Šoštanjski list, enako pa se Savinjske novice ne morejo ustvarjati v centru BBC-ja ali v Solčavi. Jaz sem proti. Enostavno nisem za.« r* (Foto: ML) Alojz Lipnik, solčavski župan: »Slišal sem nekaj o tem, da se bodo Savinjske novice preselile, ne vem pa še, kam. Upam samo, da ne v Solčavo. Še vedno urejamo nove prostore v Centru Rin-ka in izbor novih najemnikov trenutno še ne pride v poštev. Sploh si ne predstavljam, kako bi mala občina, kot je Solčava, zmogla takšno breme. Imamo preozek širokopasovni internet, poštar mo- ra že sedaj nositi pošto na najvišjo ležečo kmetijo v Sloveniji . Ne predstavljam si, kako bi lahko prenesel še vsa pisma oboževalk Savinjskih novic v center. Tudi ne vem, če imamo dovolj električne energije za njihove potrebe. Iz šoštanjske termoelektrarne dobivamo zaradi oddaljenosti tako šibek električni tok, da imamo v Solčavi vse varovalke ven, če se slučajno vsi začnemo briti ob isti uri. Res je, da bi Savinjske novice poživile utrip vasi in da bi se edinemu šoloobveznemu otroku v centru Solčave v šoli pridružili še določeni člani uredništva, kljub temu sem skeptičen in mislim, da do tega ne sme priti. Že zaradi nas, vas in vseh ostalih.« Savinjske novice št. 13, 1. april 2011 ID Gospodarstvo, Iz občin NA ČRNIVCU SI JE POSLEDICE VETROLOMA OGLEDAL MINISTER ŽIDAN Gozdovi so premalo izkoriščeni CERTIFICIRANJE GOZDA »V Sloveniji delamo z gozdom spoštljivo,« je povedal Židan, težava je v tem, da iz gozda dobimo premalo. Letnega prirasta je več kot izkoristka in letne rezerve je več kot dva milijona kubičnih metrov, kar ni dobro s stališča varovanja gozdov in gospodarskih aktivnosti. »Zato je zelo pomembno, da se slovenski gozd čim prej certificira, ker tako potrošniki lesa, kot lesnih proizvodov zahtevajo, da se z gozdom ravna na trajnosten način, kar se dokazuje s certifikatom,« je povedal Židan. Trenutno je pri nas certificiranih 23 odstotkov gozdov, ki so v državni lasti, 75 odstotkov gozdov, ki so v privatni lasti, in dva odstotka v lasti občin še nimajo certifikata. Zato bodo poskušali na ministrstvu čim prej uveljaviti enostavno certificira-nje, ki ga bo izvajal ZGS. PREVEČ NESREČ PRI DELU Kmetijsko ministrstvo izvaja financiranje v gozdarstvu na dveh področjih. Prvi je namenjen gradnji in rekonstrukciji gozdnih cest, drugi strojni opremi in usposabljanju ljudi, ki se ukvarjajo z gozdarstvom. Neposrednih pomoči, kot so kmetijske subvencije za kmetijske površine, v gozdarstvu ni, lastniki gozdov lahko črpajo pomoč iz drugih ukrepov. »Zaskrbljujoč podatek je ta, da je v letošnjem letu že pet oseb umrlo pri delu v gozdu, kar nas uvršča nad evropsko povprečje,« je povedal minister. Največkrat so razlogi za nesreče neprimerna oprema in nepravilna organizacija dela. VAROVANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Židan je spregovoril še o nasprotovanju kmetijskega ministrstva, da se kmetom obdavči kmetijsko zemljišče in premoženje za kmetijsko proizvodnjo, ne nasprotujejo pa prispevku za vzdrževanje gozdnih cest. Tudi glede kmetijskih zemljišč je cilj, da se trajna kmetijska zemljišča varujejo, kajti ne moremo si privoščiti izgube le-teh, je med drugim omenil Židan. Omenil je problematiko lesno predelovalnih podjetij. Paradni konji te panoge so poniknili in nujno potrebno je, da država z ukrepi sofinanciranja oživi to panogo. USPEŠNA SANACIJA »Ni naključje, da smo za kraj srečanja izbrali Črnivec, kajti tukaj je gozdarska stroka prišla do velike veljave po vetrolomu,« je povedal Jošt Jakša. Sanacija tega območja je po Jakševem mnenju zgodba o uspehu, saj so bila dela v goz- OBČINA MOZIRJE Javni zavod za turizem, kulturo, šport in mladino občine Mozirje že nekaj časa ne deluje, njegov obstoj pa občinski svetniki podaljšujejo, ker lahko preko njega občina sodeluje na raznih razpisih. V preteklem letu so delovanje zavoda podaljšali do 11. aprila, za vršilko dolžnosti direktorice so imenovali Nado Brinovšek Ker se tudi v tem letu pripravlja nov razpis, na katerem bi lahko kandidirala občina v sodelovanju z zavodom, je občinski svet ponovno razpravljal o obstoju zavoda. Kot je povedala direktorica občinske uprave Nada Brinovšek, stroškov z zavodom ni, le računovodske storitve. Zaposlenih zavod nima, saj so jih v preteklem letu prezaposlili na občinsko upravo. Vse naloge zavoda bodo opravljali znotraj občinske uprave, vršilec dolžnosti direktorja zavoda pa funkcijo opravlja brezplačno. Ker lahko v.d. direktorja opravlja funkcijo največ eno leto, je bil predlog, da Nado Brinovšek du po vetrolomu zaključena brez resne poškodbe ali smrtne žrtve, to pa predvsem zaradi strojne sečnje. Lastniki gozdov so dobro sodelovali z ZGS pri sanaciji in kot je dejal, je na mestu pohvala vsem, ki so delali nedelje, praznike, preko delovnega časa in to vse brez dodatnega plačila. ŠTIRJE MILIJONI EVROV ŠKODE Za konec srečanja je vodja na-zarske enote ZGS Toni Breznik z besedo in sliko opisal vetrolom in sanacijo le-tega. Poudaril je številne ure in kilometre, ki so jih zaposleni na zavodu opravili brez plačila, da so se posledice katastrofalne ujme čim prej sanirale. Vse navzoče je povabil na ogled področja, kjer so po zaključenih delih posadili 80.000 sadik ter poskrbeli za izgradnjo in rekonstrukcijo cest. Skupna ocenjena škoda zaradi ujme je znašala štiri milijone evrov. Štefka Sem na tem mestu zamenja mag. Ivo Glušič, s tem so se svetniki strinjali. Petra Habjana je zanimalo, kdo sedaj deluje na področju dejavnosti, ki jih je prej pokrival zavod, na kar mu je župan Ivan Suhoveršnik odgovoril, da jih sedaj pokriva občinska uprava, kjer so sedaj zaposlene osebe iz zavoda. Jure Repenšek je bil mnenja, da bi morali bolj razmišljati o dinamiki zavoda, ki obstaja in ne obstaja. Dela na področju turizma, kulture in športa je, le naložiti ga je treba nekomu, da ga bo opravljal. Zavod je bil ustanovljen za mnogo več, kot je prikazal, je menil Repenšek. Splošno mnenje je bilo, da zavoda ni pametno ukinjati, saj je registriran za veliko stvari, in če se ukine, je nova ustanovitev nov strošek. Ker se z ukinjanjem nič ne privarčuje, zavod sam pa deluje s skromnimi sredstvi, so svetniki podaljšali delovanje zavoda in potrdili Glušiča za vršilca dolžnosti direktorja. Štefka Sem www Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS), v petek, 25. marca, na Črnivcu pripravilo tiskovno konferenco, ki so se je udeležili kmetijski minister mag. Dejan Židan, direktor ZGS Jošt Jakša in generalna direktorica Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Anica Zavrl Bogataj. Minister Židan je spregovoril o aktivnostih ob mednarodnem letu gozdov in tekoči problematiki na področju kmetijstva in gozdarstva. Aktivnosti ob mednarodnem letu bo veliko, pripravljali pa jih bodo tako na kmetijskem ministrstvu, kot na ZGS, osrednji dogodek bo ob tednu gozdov, 27. maja v Ljubljani. Mag. Dejan Židan (desno), Jošt Jakša in Anica Zavrl Bogataj so si po tiskovni konferenci ogledali sanacijo vetroloma. (Foto: Štefka Sem) Podaljšali delovanje Javnega zavoda TKŠM 6 Savinjske novice št. 13, 1. april 2011 Gospodarstvo SAVINJSKO-SALESKA GOSPODARSKA ZBORNICA Tretja razvojna os nujna za preživetje tukajšnjega gospodarstva Ob razgrnitvi državnega prostorskega načrta trase hitre ceste tretje razvojne osi so na območni gospodarski zbornici v Velenju pripravili novinarsko konferenco. Na njej sta poleg predsednice dr. Cvetke Tinauer in direktorja Francija Kotnika spregovorila predstavnika dveh največjih podjetij iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline Drago Bahun in Anton Ploštajner. Ponovno sta povedala, da bodo zaradi neustrezne infrastrukture primorani poiskati za svoj nadaljnji razvoj ustreznejše lokacije in tam odpirati nova delovna mesta. ZBORNICA DELUJE V INTERESU SVOJIH ČLANOV Kot je poudarila dr. Tinauerje-va, je zbornica ves čas umeščanja trase 3. razvojne osi proaktivno sodelovala kot predstavnica svojih članov - gospodarskih subjektov in njihovih interesov. Gre za velika podjetja iz predelovalne panoge, ki zaposlujejo največje število delavcev, od velikih pa so močno odvisna tudi številna mala in mikro podjetja. »Gospodarstvo SAŠA regije že od leta 2002 opozarja na katastrofalno stanje obstoječe cestne infrastrukture. Problem se je v minulih letih iz leta v leto stopnjeval in zgolj na račun gospodarske krize, ki je v letih 2008-2009 začasno zavrla obseg dejavnosti v nekaterih podjetjih oziroma panogah, situacija danes ni že povsem nevzdržna. Samo v industrijski kompleks Gorenja je preko tovornega vhoda v letu prav tako zelo intenzivna,« je rekla dr. Tinauerjeva. NEKATERI ŠE VEDNO PROTI ZAČRTANI TRASI Po tem ko je stroka traso hitre ceste že umestila, se še vedno odvija polemika med za in proti, Dr. Cvetka Tinauer: »Tretja razvojna os s hitro cesto naj bo povezovalni element in nosilec razvoja.« (Foto: Marija Lebar) 2010 na dan vstopilo v povprečju 150 kamionov in jih enako število tudi izstopilo. V letu 2010 je v Gorenje ali iz njega odpeljal kamion vsake 2,4 minute, ob konicah pa celo vsake 1,4 minute. Kje pa so še druga podjetja, katerih logistika je Anton Ploštajner, BSH Hišni aparati Nazarje: »Že pred časom smo iz Nazarij drugam preselili oddelek marketinga in prodaje. Sedaj razmišljamo, da bomo preselili tudi del razvojnega oddelka. Pri širjenju proizvodnje in predvsem razvojnega oddelka imamo težave pri pridobivanju primernih strokovnih kadrov. To gre delno pripisati tudi neustrezni infrastrukturi in odre-zanosti Zgornje Savinjske doline od ostale Slovenije, saj zaposleni, ki prihajajo od vsepovsod, pričakujejo normalen dostop do podjetja in delovnega mesta. Gre pa tudi za vsakodnevno preskrbo z vhodnimi materiali in transport ter logistiko pošiljk gotovih izdelkov. V naši dolini je zadeva še kompleksnejša, saj nimamo možnosti dostopa niti do železnice. Naša tovarna v Nazarjah je v sklopu Bosch Siemensa edina lokacija, ki nima urejene infrastrukture.« gospodarstvo pa nima časa čakati v nedogled. »Še posebej nas na tukajšnji gospodarski zbornici žalosti dejstvo, da je proti sedaj začrtani trasi hitre ceste tudi celjska gospodarska zbornica, s katero sicer na drugih področjih odlično sodelujemo. Menim, da ne poznamo dovolj njihovih argumentov, kakor tudi oni niso dovolj seznanjeni z našimi. Če bi traso premaknili vzhodneje, bi še bolj odrezali Zgornjo Savinjsko doli- no,« je dejala dr. Tinauerjeva. Po njenih besedah gre za vitalne interese zgornjesavinjskega kakor tudi šaleškega gospodarstva in prebivalstva za povezavo z ostalo državo. Gre tudi za razvoj turizma, od katerega je odvisnih veliko število delovnih mest. Omeniti pa je treba še dejstvo, da se mladi, ki odhajajo na študij, v šaleško in zgornje-savinjsko okolje ne vračajo, saj tukaj ne vidijo perspektive. GRE ZA RAZVOJ, NE SAMO ZA PROMET Drago Bahun iz Gorenja je dejal: »Premalo poudarka dajemo pomenu, ki ga ima tretja os skupaj s hitro cesto za nadaljnji razvoj tukajšnjega gospodarstva. Že več let se opaža, da razvojna povezanost Velenja z ostalimi središči v Sloveniji ni ustrezna. Če se bo to še nadaljevalo, bomo primorani seliti proizvodnjo v tiste države, ki so za to zainteresirane in pripravljene v ta namen tudi kaj storiti, saj nudimo dovolj kakovostna delovna mesta, ki bi jih dolina v takem primeru izgubila.« Kot je poudaril Bahun, ne gre samo za tovorni promet, ki oskrbuje proizvodnjo. Gre prav tako za dnevno migracijo zaposlenih, pa tudi poslovnih obiskov je v Gorenju veliko. Zaradi teh razmer so nekaj proizvodnje že preselili in v zadnjih petih letih odprli na drugih lokacijah okoli tisoč delovnih mest. Marija Lebar V ZKZ poslovali v okviru načrtovanega Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, ki je nedavno obeležila petdesetletnico obstoja, je minulo poslovno leto zaključila pozitivno. Kljub krizi v gradbeništvu jim je uspelo odkup lesa povečati. Večino prodajo domačim kupcem, le manjši del v tujino. Zaradi evropske uredbe so morali zmanjšati število kokoši nesnic. Iz tega razloga je bila manjša tudi proizvodnja konzumnih jajc. S stalnimi pogajanji z Ljubljanskimi mlekarnami pa jim je uspelo, da so se zvišale odkupne cene mleka. ML Več o tem v prihodnji številki Savinjskih novic. Savinjske novice št. 13, 1. april 2011 7 Iz občin, Organizacije SESTANEK PREDSTAVNIKOV SVETOV ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU NA LJUBNEM Za večjo varnost ustrezna prometna signalizacija Na pobudo predsednika sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) občine Ljubno Primoža Voduška so se na sestanku v ponedeljek, 21. marca, zbrali predstavniki SPV-jev vseh sedmih občin Zgornje Savinjske doline. Pogovarjali so se o perečih problemih prometne varnosti. Prisotni so bili tudi predstavnika AMD in ZŠAM Zgornje Savinjske doline, predstavnik policije in župan Franjo Naraločnik. »Zbrali smo se, da bi kaj spremenili na področju, ki se tiče vsakega od nas, to je področje varnosti v cestnem prometu,« je uvodoma dejal Primož Vodušek. Besedo je predal pomočniku komandirja mozirske policijske postaje Matjažu Semu, ki je podrobneje poročal o dogajanju v minulem letu, pripravil pa je tudi statistiko prometnih nesreč za zadnjih pet let. Lani je bilo na območju mozir-ske policijske postaje zabeleženih 60 prometnih nesreč, kar je deset odstotkov več kot leto poprej. Tako v letu 2009 kot v letu 2010 so v prometnih nesrečah umrle po tri osebe. V petih letih je na cestah naše doline umrlo dvanajst ljudi. Vzroki za nesreče so različni, velikokrat jih povzročijo vinjeni vozniki. Vodu-šek je na to pristavil, da bi bilo zaželeno, da bi bila policija na cestah večkrat in bolj vidna, na to je Sem odgovoril, da zaradi pomanjkanja kadrov to težko zagotavljajo. Po Voduškovem mnenju je ver- tikalna prometna signalizacija na naših cestah neustrezna. Sam se po službeni dolžnosti - je preglednik cest - dnevno srečuje z neustreznimi prometnimi znaki, ki jih je ogromno. Veliko je omejitev hitrosti tudi tam, kjer to morda ni potrebno, zato vozniki teh često ne upoštevajo. V kratkem bo začel veljati novi zakon o cestnem prometu, ki se ga bo začelo uporabljati od julija dalje in prinaša za vsako prekoračitev hitrosti visoke kazni in kazenske točke. Tudi iz tega razloga bi bilo dobro pregledati celotno signalizacijo na našem območju in predlagati na pristojnih mestih ustrezne rešitve. Kot so povedali Sem, Vodušek, posamezni predstavniki SPV-jev iz drugih občin, so že večkrat predlagali določene rešitve, a zaman. Če bodo nastopili združeni, bo morda učinek večji in bodo državni organi pripombe upoštevali. Predsednik AMD ZSD Vinko Poličnik je povedal, da njihovo društvo že dolgo opozarja na neustrezne prometne znake. Zaključek srečanja je bil, naj se oblikuje ožja delovna skupina, ki bo na terenu pregledala prometno signalizacijo v vseh sedmih občinah in izdelala predloge za izboljšanje. O predlogu bo župan Franjo Naraločnik seznanil svet županov zgornjesavinjskih občin na prihodnjem sestanku in nato koordinaciji SPV-jev posredoval informacijo. Marija Lebar OB LUČNICI NAMESTILI VARNOSTNO OGRAJO Da ne bo še kakšne nesreče V Podvolovljeku, na mestu, kjer je v nesreči izgubil življenje Franjo Kladnik, so te dni delavci podjetja VOC iz Celja ob Lučnici namestili varnostno ograjo. Pobudnik tega je bilo Avto moto društvo Zgornje Savinjske doline (AMD ZSD). Menijo, da bo tako morda preprečena še kakšna nesreča. Kot je povedal predsednik društva Vinko Poličnik, so v AMD ZSD za družino pokojnika konec lanskega leta v Lučah organizirali dobrodelni koncert, izkupiček katerega so izročili pokojnikovi partnerki Mi-heli Breznik. Porodila pa se je ideja, da je na odseku ceste v Podvolo- Postavljanje odbojne ograje na kritičnem delu ceste (Foto: Marija Lebar) vljeku treba tudi kaj narediti. »Pomislil sem; kaj pa v prihodnje? Tam so se v preteklosti že dogajale prome- tne nesreče, mnoge tudi neeviden-tirane, zato je treba nekaj ukreniti. Spisal sem peticijo in na samem koncertu smo pobrali podpise. Kar 150 ljudi se je podpisalo, med njimi tudi poslanec Jakob Presečnik in pevka Irena Vrčkovnik,« je povedal Vinko Poličnik. S to peticijo je odšel na Direkcijo RS za ceste in direktorju mag. Gregorju Ficku razložil položaj. »Prijetno sem bil presenečen, ko sta se že čez 14 dni oglasila dva operativca in si ogledala odsek ceste. No, v teh dneh se je naša zamisel uresničila, odbojna ograja je na nekaterih mestih že postavljena in promet bo na ozkem delu med hribom in Luč-nico sedaj varnejši.« Marija Lebar OBČINA GORNJI GRAD Je razvojni program občine potreben ali ne? Na 6. redni seji so se gornjegraj-ski svetniki seznanili z razvojnim programom občine (RPO) za obdobje 2011-2015 z elementi do leta 2020. Program je namesto Tanje Čajevec iz podjetja Porta B predstavila direktorica Zavoda Savinja Cvetka Mavrič, ki z izvajalcem projekta tesno sodeluje. RPO sicer ni zakonsko predpisan, je pa pomemben načrt razvoja in ciljev občine za določeno obdobje, hkrati usklajuje cilje med več dejavnost- mi in jih pretvori v projekte. Razvojni program je osnova za načrt prostorskega razvoja, ki pa je zakonsko predpisan. Na projektu RPO so bile v zadnjem letu izvedene aktivnosti iskanja informacij, anketiranja prebivalcev in celodnevna srečanja v Gornjem Gradu, Bočni in Novi Štifti z namenom individualne predstavitve razvojnih idej. Izvajalec programa še vedno zbira razvojne projekte. Dolgoroč- ni cilj predlagane usmeritve občine je zagotoviti občino po meri ljudi, trajnostni razvoj ter gospodarsko rast. Občinski svet je zadolžil dva odbora, za gospodarstvo in negospodarstvo, da vsak s svojega področja podata predloge in dopolnitve k razvojnem programu. V razpravo se je vključilo več svetnikov, ki jih je zanimalo, zakaj strošek izdelave RPO-ja, če ni obvezen. Mnenje je bilo, da je dobro, da se program pripravi, le če se bo potem tudi izvajal, kajti znano je, da primanjkuje sredstev za investicije. Mavričeva je povedala, da je RPO zavezujoč, koliko projektov je občina finančno sposobna izvesti, pa je drugo vprašanje. Župan Stanko Ogradi je povedal, da se RPO pripravlja na pobudo svetnikov prejšnjega mandata, ki so večkrat zahtevali, da se pripravi dolgoročna vizija občine. Štefka Sem 8 Savinjske novice št. 13, 1. april 2011 Iz upravne enote, Politika, Organizacije UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Postopki denacionalizacije še niso zaključeni Na mozirski upravni enoti je na-čelnica Milena Cigale s sodelavkami javnosti predstavila poslovanje enote za lansko leto. Izrazila je zadovoljstvo, saj so stranke njihovo delo ocenile najbolje doslej. Krajevne urade bodo obdržali, čeprav se jih ne poslužuje veliko števil strank. Predstavili so nekaj matičnih podatkov in postopke v zvezi z denacionalizacijo. Stranke so izrazile doslej najvišje zadovoljstvo s poslovanjem upravne enote. Z odnosi in ostalimi pogoji na delovnem mestu pa so sodeč po anketi zadovoljni tudi zaposleni. Na upravni enoti je zaposlenih 28 oseb. Od druge polovice leta 2008 dalje se je število zaposlenih zmanjšalo za štiri sodelavce, ki so odšli v pokoj, teh pa niso nadomeščali in so delo prerazporedili. Tako je na enoti sedaj zaposlenih 21 uradnikov in sedem strokovno tehničnih sodelavcev. V minulem letu so prejeli 7.256 upravnih zadev, nekaj jih je ostalo še iz prejšnjega leta. Na dan 31. decembra 2010 so imeli rešenih 7.296 zadev ali 97,85 odstotka. S prvim majem 2010 so, tako kot drugod po Sloveniji, zaradi ra- Na Upravni enoti Mozirje so postregli s številnimi zanimivimi podatki iz lanskega poslovanja. (Foto: Marija Lebar) cionalizacije poslovanja prenehali pošiljati tako imenovana prijazna obvestila. Z letošnjim letom so bile ukinjene tudi delovne sobote, saj je število strank ob sobotah padalo. Cigaletova je povedala, da s poslovanjem po krajevnih uradih na upravni enoti niso najbolj zadovoljni, saj kljub minimalnemu številu uradnih ur beležijo manj kot polovično obremenjenost. Kljub temu se je obisk strank glede na leto 2009 povečal za 96 oseb, zato ocenjujejo, da je poslovanje teh uradov še smiselno. POSVET SAVINJSKO-ŠALEŠKEGA REGIJSKEGA ODBORA NSI Zbiranje podpisov za prostovoljno članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije Za prostovoljno članstvo se je že odločila gospodarska zbornica, od ponedeljka, 28. marca, do konca aprila pa se zbirajo podpisi za vložitev zakona o prostovoljnem članstvu v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Aktivnosti v zvezi s tem so bile prva točka dnevnega reda na posvetu predsednikov regijskih odborov NSi Savinjske in Šaleške doline. Predlog zakona za prostovoljno članstvo v KGZS je pripravila Nova Slovenija z namenom, da zbornico približa kmetu. Zato med drugim predlaga, da se denar, namenjen volitvam v organe zbornice, preu- Ob spremljanju evidenc in skozi svoje delo so zaznali še nekatere zanimive ugotovitve. Upadlo je zaposlovanje tujcev, nižje je število sklenjenih zakonskih zvez - lani jih je bilo sklenjeno 63, 36 manj kot 2009. V vseh občinah se je povečalo število prebivalstva, vendar na račun priseljevanja, naravni prirast je že enajsto leto zapovrstjo negativen. Na področju denacionalizacije je pravnomočno rešenih 197 zadev, kar je 98,9 odstotka. Ena zadeva je v pritožbenem postopku. V reševanju na prvi stopnji je ostala še ena zadeva, in sicer denacionalizacija veleposestva. Gre za podržavljeno premoženje v obsegu nekaj več kot 11.200 ha nepremičnin, kjer je zavezanec Sklad kmetijskih zemljišč RS in upravičenec Nadškofija Ljubljana. Doslej je odločeno o denacionalizaciji nekaj več kot 9.000 ha nepremičnin, kar predstavlja 506 parcel. Marija Lebar 2. APRIL - MEDNARODNI DAN KNJIG ZA OTROKE Knjiga se spominja stvari smeri v strokovne naloge. Odločitev za prostovoljno članstvo pomeni tudi spoštovanje Ustave Republike Slovenije, v kateri je zapisano: »Vsakdo ima pravico, da se svobodno združuje z drugim.« Nova Slovenija poudarja, da s tem ne ukinja zbornice niti ne posega v delovanje javnih služb, želi samo učinkovitejšo zbornico in finančno razbremenitev slovenskega kmeta. Svojo podporo zakonu lahko občani podpišejo na upravni enoti in potrjen obrazec pošljejo na sedež stranke Nova Slovenija ali ga izročijo predstavnikom NSi. AG Osrednjo knjižnico Mozirje in njene krajevne enote po vsej Zgornji Savinjski dolini obiskuje več kot polovica vseh otrok starih do 15 let, ki na tem območju živijo. Njim je namenjen mednarodni dan knjig za otroke, ki ga vedno obeležujemo 2. aprila. Letošnja poslanica z naslovom Knjiga se spominja v ospredje postavlja knjige z zgodbami, ki se spominjajo stvari, katerih v starih listinah oziroma dokumentih ne najdemo. Knjižničarji Osrednje knjižnice Mozirje mladim članom namenjajo posebno pozornost, saj se le z vzgajanjem bralne kulture od predšolskega obdobja dalje lahko pričakuje, da bo knjiga zvesta spremljevalka tudi odraslega človeka. Tako za najmlajše člane knjižnice pripravljajo ure pravljic, skozi katere se otroci od tretjega leta starosti dalje spoznavajo s slikanicami in vstopajo v domišljijski svet knjige. Ure pravljic knjižnica izvaja v vseh krajevnih enotah po dolini. V Mozirju se pravljičarji srečujejo vsak petek popoldan, medtem ko srečanja po ostalih enotah potekajo enkrat ali dvakrat mesečno. Knjižnico redno obiskujejo tudi skupine iz zgornjesavinjskih vrtcev in šol. Otrokom, primerno njihovi starosti, knjižničarji predstavijo knjižnico in možnosti, ki jim jih obisk njenih prostorov ponuja. V okviru projekta Rastem s knjigo mozirsko knjižnico vsako leto obiščejo sedmošolci, katerim poleg knjižničnih dejavnosti zaposleni predstavijo nove knjige, otroci pa ob koncu obiska prejmejo še knjižno darilo. Tako predšolski otroci kot šolarji lahko vsak mesec sodelujejo pri reševanju knjižne uganke, izboru Moje naj knjige in Mega kvi-zu. Skozi vse te projekte mladi bralci še dodatno spoznavajo slovenske in tuje pisatelje ter se srečujejo z bogatim knjižnim svetom. Tatiana Golob V okviru prireditev ob mednarodnem dnevu knjig za otroke Knjižnica Mozirje v ponedeljek, 4. aprila, ob 18. uri organizira predstavitev knjige Studenček, zbirko mladinskih literarnih del učencev iz osnovnih šol Luče, Ljubno ob Savinji, Mozirje, Nazarje in Gornji Grad. V goste je povabljen literat, pesnik, glasbenik in kantavtor Matej Krajnc. Savinjske novice št. 13, 1. april 2011 9 Zgodovina in narodopisje Pripovedi iz naših krajev (13) Piše: Aleksander Videčnik TURKI V SOLČAVI Zgodilo se je, da so nekoč Turki pridrli v Solčavo s koroške strani. Branilci so pri Železni Kapli pre-gradili vodo, pred pregrado pa razgrnili rdeče blago. Turki so pred blagom obstali in menili, da je tod že potekal boj, saj je vse krvavo. Ko so si tako ogledovali »bojišče«, so domačini podrli pregrado, deroča voda je odplavila kar lepo število vojakov, zato so šli na pot čez Olševo in prispeli v Solčavo. Tam pod Olševo je pasel pastir, vsa nižje ležeča dolina pa je bila v megli, zato so ga vprašali za pot. Fant pa je vedel, kaj pomeni turška drhal, in jim je pokazal smer proti skalam in prepadu. Paša je pognal konja in drugi za njim, tako so popadali v prepad. Še danes se pod Olševo najdejo ostanki njihove opreme, so pripovedovali ljudje. Del turške vojske je šel v drugo smer, Solčavo pa so oropali na poti v Luče. Tam so se v cerkvi na samem oltarju polagali za konje. Divje Turke je Bog kaznoval: vsi so dobili uši, ki so jih neznosno žrle, tako da niso bili sposobni za boj. Paša je spoznal nesrečo in dejal, da teh lažnivih ljudi že ne bo več napadel. OKOSTNJAK NA SVATBI Znano je, da so godci na svatbah marsikatero ušpičili. Na svatbenem veselju v Lokah pri Mozirju je bilo vzdušje na višku. Pa prinesejo godci v sobo okostnjaka, ki so ga za silo povezali. Bile so kosti fanta, ki je nekoč na vsem lepem zapustil dekle. Vsi so vedeli za ta primer Na svatbi je bila tudi nesrečna deklica. Vsi svatje so morali plesati okoli okostnjaka in vsakdo izmed njih se je moral rokovati s kostmi nekdanje roke. Seveda je marsikoga ob pogledu na vse to dogajanje malo pretreslo, toda veljala je korajža! Ko je prišla na vrsto deklica, ki jo je fant nekoč na lepem zapustil, je ob stisku roke okostje povsem razpadlo. Razpoloženja je bilo konec. Sosedje so še dobro pomnili, kako nesrečna je bila deklica. Zvesto je čakala, da se njen fant vrne od vojakov, on pa je med tem spoznal drugo dekle in pozabil na nevesto doma. V vasi se je po tem dogodku govorilo, da je bil to dokaz, da se je fant kesal svoje lahkomiselnosti. LJUBEZEN DO GROBA V okolici Šmartnega ob Dreti sta na majhni kmetiji živela zakonca. Žena je vedno zatrjevala možu, kako bi rada na mestu njega umrla, tako da ga ima rada. Možu je to govorjenje presedalo in je sklenil v tem preizkusiti svojo ženo. Nekega večera je tožil zaradi hudih bolečin, ki da jih ime v pljučih. »Gotovo bom nocoj umrl, tako čutim,« je dejal mož ženi. Ta je spet trdila, da naj njo vzame smrt in ne njega, ki ga nadvse ljubi. »Pa se ti uleži na moje mesto v postelji, pa bo smrt tebe vzela, jaz pa bom po tvoji zaslugi živel še naprej,« je glasno razmišljal »na smrt obsojeni mož«. Žena je to storila, legla v posteljo in nemirno čakala, kdaj pride smrt. Mož je medtem stekel v kuhinjo, se ogrnil v belo ogrinjalo in počasi stopal proti postelji. Žena, ki je mislila, da vidi smrt, je hitro zaše-petala: »Mož je v kuhinji, tja pojdi ponj.« Ker je »smrt« preslišala njeno opozorilo, je žena še enkrat ponovila, da naj gre v kuhinjo po moža. Tik pred posteljo pa mož sname rjuho in smeje reče ženi: »Zdaj sem pa slišal, kako me imaš rada in kako bi na mesto mene umrla.« Je že tako, zare-čenega kruha se veliko poje! MODRALUČKA Pri Jakcu v Podvolovljeku je bila koča že nekaj let prazna. Zadnja lastnika sta že pred nekaj desetletji umrla. Dogajalo se je pred koncem 19. stoletja, ko je šel mimo koče stari Korenc. Bilo je pozno ponoči, okoli polnoči menda. V koči je videl luč, zelo ga je presenetilo, saj je vedel, da je prazna že dolga leta. Približal se je oknu in pogledal skozi pajčevine v notranjost koče. Zagledal je nekdanja stanovalca sedeti za pečjo, vsakega na enem koncu klopi. Oba sta strmela proti pragu. Tam se je videla modra lučka na pokrovu velikega lonca. Takšna lučka se prikaže le na mestu, kjer je zaklad, tako verovanje je bilo razširjeno med ljudmi. Kmalu za tem sta kočo kupila dva revna človeka - tako sta bila uboga, da so jim v vasi zbrali nekaj perila za posteljnino. Toda kmalu se je pokazalo, da sta zelo bogata. Vse sta si lahko privoščila. Sosedje so govorili, da sta našla pod pragom hiše lonec z veliko denarja. Korenc pa je trdil, da je tedaj videl lučko, ki označuje zaklad. KAKO JE NASTALA PRESEKA Mozirska kotlina je bila nekoč pod vodo - tam se je razprostiralo globoko jezero. Na koncu doline v smeri proti sedanjemu Letušu je bila velika skala, neke vrste jez, da voda ni mogla odtekati proti spodnji dolini. Po ljudskem izročilu je nekoč živel na koncu Dobrovelj, tik nad jezerom, graščak čarovnik, na nasprotnem hribu pa drugi grajski gospod. Čarovnik ni maral ob sebi nikogar, vsakogar je sovražil, tako tudi sosednjega graščaka. Nekoč sta se sporekla zaradi tlake na jezeru. Dogovor je bil, da pobira čolnino eden izmed njiju. Tlačani so z brodi prevažali ljudi izpod Dobro-velj na drugo stran, tja pod Kolovrat. Ker ni šlo po volji čarovnika, je s čarovnijo dosegel, da je skala v pregradi popustila in voda je postopno odtekla. Dolina se je izsušila v dobra polja. Baje je jezero res bilo, vsaj tako še pričajo stara hišna imena v tem predelu okolice Mozirja. Tako je recimo, še danes živo hišno ime Brodnar. TURKI IN GRAD Baje so bili graščaki zelo bogati. Mnogo njih je bilo roparskih vitezov. Seveda so imeli zaklade skrite. Tako tudi v gradu v Ljubiji. Morda so prav dragocenosti privedle Turke pred grad, da so ga izropali in potem porušili. Imeli so topove, ki so jih postavili na Mihčev hrib, od tam so obstreljevali grad in ga uničili. V kleti gradu je bilo veliko vina in ljudje se vedeli povedati, da je studenčni-ca pod gradom bila nekaj dni kisla. Mnogi so potem iskali med ruševinami zaklad. Neverjetno se sliši, da bi Turke v Ljubiji napadli, ni pa nič znanega, kdo naj bi to storil. Tako jim pač ni uspelo odnesti naropanega bogastva na Mihčevem hribu. Iščemo stare fotografije V Mozirju so po prvi svetovni vojni imeli kar tri igralske skupine: Sokole, Katoliško prosvetno društvo in Kulturno društvo. Fotografija predstavlja igralce igre Tri sestre, ki so jo igrali leta 1924. 10 Savinjske novice št. 13, 1. april 2011 Gospodarstvo, Organizacije, Oglasi SREDNJE VELIKI SMUČARSKI CENTRI Golte osvojilo prvo mesto za naj smučišče 2010-2011 K osvojenem prvem mestu je vsekakor prispeval tudi na novo zgrajen hotel s štirimi zvezdicami. (Foto: MŠ) Zimsko letni turistični center Golte je na 20. izboru za naj smučišče, ki ga pripravljata uredništvo oddaje Dobro jutro Slovenija in podjetja Alpe Adria Media Marketing, osvojilo prvo mesto v kategoriji srednje velikih smučarskih centrov. Izbor za Naj smučišče 2010/2011 je v jubilejni sezoni potekal dobre tri mesece, smučarski centri pa so v njem prejeli bistveno več glasov kot prejšnja leta: smučarji in smučarke so za 87 smučišč oddali rekordnih 45.000 glasov, kar je več kot dvakrat toliko kot v preteklih sezonah. Za Golte pomeni to priznanje dodaten elan za prihodnje zimske sezone in tudi obvezo o ohranitvi, nadgradnji kvalitete smučišč ter ostalih storitev. Zaposleni v Zimsko letnem turističnem centru Golte so na nagrado ponosni in jo nameravajo v prihodnje tudi obdržati ali zamenjati za enako, in sicer v kategoriji za največja smučarska središča. AA O C : tj :=, o > "5 * I : (0 SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA PRI SLS Ob materinskem dnevu obiskale Andrejev dom v Mozirju V Mozirju so se v soboto mudile članice Slovenske ženske zveze pri SLS. Sprejele so jih zgornjesavinjske predstavnice ženske zveze, sestale pa so se tudi s članicami tukajšnje župnijske Karitas. Obiskale so materinski dom, v imenu občine jih je pozdravil podžupan Roman Čretnik. Termin obiska je bil povezan z materinskim dnevom. Na obisk so se najprej odpravile v materinski dom, kamor so prinesle tudi številna darila - od oblačil do otroških igrač, vsega so se stanovalke zelo razveselile. Obiskovalke so se seznanile s programom in razmerami v domu, dve stanovalki pa sta jim zaupali svoji pretresljivi življenjski zgodbi. Predstavnica materinskega doma je obiskovalkam predočila težave, s katerimi se srečujejo matere z otroki potem, ko morajo po določenem času dom zapustiti in začeti na novo ustvarjati eksistenco, saj se nočejo, ne morejo ali pa zaradi lastne varnosti ne smejo vrniti k partnerju, od katerega so morale zbežati. Pri tem je največja težava zlasti zagotavljanje stanovanja in službe. Podpredsednica ženske zveze Olga Franca je obljubila, da bo problem izpostavila na pristojnih mestih in na različnih sestankih in institucijah. Izrazila je upanje, da bodo ta prizadevanja rodila sadove, ki bodo omogočili težko preizkušenim mamam in otrokom, da zaživijo človeka vredno življenje. Kasneje so se sestale s predstavnicami župnijske Karitas Mozirje. Karitativno dejavnost je predstavila vodja Alenka Brezovnik. Nekaj je bilo med obiskovalkami tudi takih, ki so jih organiziranost in humanitarne dejavnosti te človekoljubne organizacije še posebej zanimale, saj tudi v njihovih župnijah pričenjajo z ustanovitvijo župnijskih Karitas. Dogovorile so se, da bodo nadaljevale s stiki in z izmenjavo izkušenj. Podžupan Roman Čretnik je nato gostje popeljal v župnijsko cerkev in jim predstavil bogato zgodovino tako cerkve sv. Jurija kot samega Mozirja. Po besedah predsednice Vesne Starman so bile z delovnim obiskom v Mozirju zelo zadovoljne. Marija Lebar _ CD , TS | g E o) ._ O ro > ra Oh5 c ■O C CD o O Q) > r > o to E 06 L ££ OZ £0 (D CD 1° h "E ° CD .E _Q ._ TJ 2 .S5, O) > s Jž ro "Z — CD CD iS ČE CD CD -Q C/J Obiskovalke so s seboj prinesle darila za materinski dom. (Foto: Marija Lebar) Savinjskenovice št, 13, 1. april 2011 11 Ljudje in dogodki, Čestitke ZA SMEH V OTROŠKIH OCEH V NAZARJAH Ministrova pohvala dobrodelnosti Koncert Za smeh v otroških očeh je prireditev, ki je tretjo leto zapovrstjo v nazarsko športno dvorano privabila veliko število obiskovalcev in nastopajočih. Ti se odpovedo honorarju ter ob donatorjih in sponzorjih prispevajo svoj delež v kolač dobrodelnosti. S tem humanim dejanjem omogočajo nazar-skim osnovnošolcem enake možnosti pri udejstvovanju v različnih interesnih dejavnostih. Tudi letošnji koncert, ki so ga pripravili predzadnji četrtek v marcu, je pripomogel k »povečanju« šolske blagajne, iz katere bodo otrokom iz socialno šibkih družin pokrili stroške različnih plesnih delavnic, šole smučanja in številnih drugih aktivnosti. V uvodu sta zbrane nagovorila ravnatelj nazarske osnovne šole Jože Kavtičnik in šolski minister dr. Igor Lukšič. Kavtičnik je poudaril, da se trudijo učenkam in učencem ponuditi vse možnosti in priložnosti videti in doživeti čim več tega, kar jim ponuja življenje. Le tako bodo namreč lahko razvijali svoje Šolski minister Lukšič je poudaril, da je v Sloveniji sicer kar nekaj šol, ki si prizadevajo za brezplačno šolo, a nazarska bistveno prednjači pred vsemi. (Foto: Marija Šukalo) enkratne značilnosti in potenciale. Šolski minister Lukšič se je o prireditvi izrazil zelo pohvalno in poudaril, da nazarska osnovna šola z Nastop Nuške Drašček z združenim pevskim zborom Osnovne šole Nazarje pod taktirko Katje Gruber (Foto: Marija Šukalo) organizacijo tovrstne prireditve kaže moralno zrelost, učitelji in ravnatelj pa so moralni voditelji bistva. V Sloveniji je sicer kar nekaj šol, ki si prizadevajo za brezplačno šolo, a v Nazarjah bistveno prednjači pred vsemi. Tokrat so za smeh v otroških očeh s svojim nastopom poskrbeli pevci in pevke združenega pevskega zbora Osnovne šole Nazarje pod taktirko Katje Gruber, troben- tača Vid Vačovnik in Filip Solar iz Glasbene šole Nazarje, 6Pack Ču-kur s svojimi učenci rapa, I-zbor-ček, ansambel Zaka' pa ne, Andraž Hribar, skupina Stick Star - tolkalna skupina Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj, Peter Vode in Nuška Dra-šček. Glasbeno druženje sta s prijetnimi mislimi o materinskem dnevu in sreči obogatili tudi moderator-ki Maša Škotnik in Nataša Bele. Marija Šukalo AVTORSKA IGRA LUCKIH SEDMOŠOLCEV Če nisi »in«, si »out« Mediji mladostnikom narekujejo modo, obnašanje, način življenja in še kaj. (Foto: Štefka Sem) Klipe klope je območno sreča- sledijo modi slavnih osebnosti, da nje otroških gledaliških in lutkovnih skupin osnovnih šol in kulturnih društev Zgornje Savinjske doline. Na letošnji razpis za sodelovanje na preglednem srečanju otroških gledaliških skupin, so se prijavili učenci 7. razreda Osnovne šole Blaža Arniča Luče, ki pod mentorstvom Simone Funtek delujejo v šolskem gledališkem klubu. Gledališki projekt z naslovom Oh, ti mediji!, so mladi ustvarjalci prikazali v sredo, 16. marca, v lučki kulturni dvorani. Zabavna in zelo realistična igra je najprej prikazovala tipično družino, kjer se med otroci odvija boj za mesto ob računalniku. Sedmo-šolci so prikazali še vpliv reklam, resničnostnih šovov in raznih nadaljevank na njihovo mišljenje, saj je za njih zelo pomembno, da imajo stvari, ki jih vidijo po televiziji, da mame nakupujejo neverjetne izdelke za čiščenje, očetje za hujšanje. Predstavo je spremljal letošnji strokovni spremljevalec za gledališko dejavnost mladih Vojko Bel-šak, igralcem in mentorici pa je čestitala vodja mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ivana Žvipelj. Na srečanju lutkovnih skupin 18. marca na Dobrni so sodelovali lutkarji iz Luč. V okviru JSKD sta se na letošnji razpis za sodelovanje na preglednem srečanju odraslih gledaliških skupin v Zgornji Savinjski dolini prijavili gledališki skupini iz Kulturnega društva Gornji Grad z gledališko igro Oblast in Kulturnega društva Nagelj Lepa Njiva s predstavo Pridi gola na večerjo. Tudi te je spremljal strokovni spremljevalec Vojko Belšak. Štefka Sem 12 Savinjske novice št. 13, 1. april 2011 Organizacije, Ljudje in dogoki, Čestitke PRIREDITEV ZA STARSE V BOČNI TA POMLAD JE NAGAJIVA IN RINGA RAJA Srce osvojijo drobne stvari Zadnjo marčevsko nedeljo je v bočki kulturni dom prireditev za starše privabila številne obiskovalce. Domače kulturno drušlvo je z nageljnom poskrbelo tudi za majhno pozornost dekletom in mamam. Na odru so se zvrstili tako najmlajši kot njihovi starši in stari starši. Prisrčnost in nagajivost je vela iz čebelic in pikapolonic bočkega vrtca. Njihovi plesni koraki so razveseljevali občinstvo. Za njimi niso zaostali niti njihovi starejši vrstniki iz podružnične osnovne šole. Domiselna koreografija in kostumi so jim bili pisani na kožo. Otroški na- Starejši osnovnošolci so nastopili z domiselno koreografijo in v zanimivih kostumih. (Foto: Marija Šukalo) Kulturno društvo Jurij vabi na festival Šajspah O Trškem potoku ali Sajspahu, potoku s čudežno močjo, pravi izročilo, da je vsakdo, ki se je umil v njem, postal pravi tržan. Ob njem je zrasla tržnica. Ta tržni prostor bo drugič prizorišče iger, smeha, petja ter pokušnje salam in drugih suho-mesnatih dobrot. Na cvetno nedeljo, 17. aprila, vas na tržnico ob žuboreči vodni stalnici vabi od 11. ure dalje organizator festivala Šajspah, Kulturno društvo Jurij Mozirje. Na programu so sala-mijada, izbor kraljice salam in kul-turno-zabavne točke. Družabni do- S pesmijo in plesom v pomladni čas stop so zaokrožili kitaristka in harmonikarja. Drugi del predstave so oblikovali odrasli pevci. Z narodnimi, ponarodelimi in pesmi domačih in tujih avtorjev so se predstavili ženski in moški pevski zbor domačega kulturnega društva ter cerkveni pevski zbor. Vse točke je »v šopek za starše« povezal moderator Marko Potočnik, ki je prepričan, da življenje oblikujejo velika žrtvovanja in dolžnosti, a srce osvojijo drobne stvari. Slednje nam izvabijo tudi nasmeh na ustih. Marija Šukalo Marec pa ni le čas, ko praznujejo starši, ampak tudi začetek pomladi, zato je bilo vse dogajanje pomladno, zaljubljeno in hudomušno. (Foto: ŠS) Na materinski dan so v kulturnem domu na Ljubnem ob Savinji združili kar dve prireditvi. Poleg vsakoletne proslave ob dnevu staršev in prihodu pomladi, imenovane Ta pomlad je nagajiva, se je istočasno odvijalo tudi srečanje otroških folklornih skupin Ringa raja. Pred polno dvorano so se najprej predstavili folklorni plesalci iz Gornjega Grada in Ljubne-ga, ki skrbijo za ohranjanje ljudskega izročila. Gornjegrajski skupini, male in velike facke je vodila Marija Vincek, folklorno skupino z Ljubnega Helena Lekše. Med obujanjem starih plesov so bili veliki facki (facek, narečna beseda za ruto) tako pogumni in pomladni, da so zapeli celo o poroki. Nastopajoče je v imenu organizatorja revije folklornih skupin, mozirske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti pozdravila in jim čestitala Ivana Žvi-pelj. Metka Knific je kot strokovna spremljevalka za otroško folklorno dejavnost spremljala nastope folkloristov. V drugem delu prireditve so nastopili otroci ljubenske osnovne šole. O svojih starših in skrbnikih so povedali veliko lepega, zapeli so veliko pesmic, tudi zaigrali na razne inštrumente. Pesmice o svojih najdražjih, ki so jih sami napisali, so včasih nasmejale, včasih segle do srca. Svoje pridobljeno znanje v Glasbeni šoli Nazarje so prikazali številni ljubenski učenci, ki jim prav s pomočjo staršev uspeva uresničevati željo po glasbenem izražanju. Štefka Sem godek bo za obiskovalce zanimiv tudi zaradi tega, ker bodo lahko pokušali in, po želji, tudi kupili domače izdelke. Popoldne tega dne bo v kulturnem domu ob 15. uri še tradicionalna narodopisna prireditev Družinsko petje. Pojoče družine iz vse Slovenije bodo občinstvu zapele pesmi, katerih vodilna tema so prazniki: delovni, domači, dvojni (za rojstni dan in god), skratka dnevi, ki so spomin na pomemben dogodek v življenju posameznika in skupnosti. Andreja Gumzej Savinjske novice; št, 13, 1. april 2011 Tematska priloga Varčevanje z energijo se (vse bolj) splača Cene energije v vseh oblikah vztrajno naraščajo, posledično pa tudi gospodinjski stroški, izraženi v vse večjih številkah na položnicah. Tokrat smo za vas zbrali nekaj koristnih nasvetov za varčevanje z energijo, za katere na spletni strani Cekin.si navajajo, da je z njimi mogoče prihraniti tudi do sto evrov mesečno. - Preverite ponudbo ponudnikov električne energije in izberite za vas najugodnejšega. - Nastavite ogrevanje v stanovanju tako, da se izklopi 30 minut, preden odidete od doma, in se vklopi 30 minut pred vašim prihodom. - V prostoru zmanjšajte temperaturo za 1 stopinjo; tako lahko prihranite tudi do šest odstotkov energije, pa vas kljub temu ne bo zeblo. - Radiatorjev in ostalih ogrevalnih naprav ne zakrivajte z zavesami, pohištvom, brisačami ..., saj na tak način ovirate ogrevanje. - Če imate rolete ali žaluzije, jih vsak večer spustite; s tem ohranite toploto do jutra, ko se ponovno začne kurilni čas. Seveda pa ne pozabite rolet in žaluzij ob prvi jutranji svetlobi dvigniti, da vam lahko sonce ogreje prostore. - Prostore prezračujte tako, da okna odprete le za kratek čas, največ trikrat dnevno v vsakem prostoru. Nižja je zunanja temperatura zraka, manj časa naj traja prezračevanje, sicer po nepotrebnem ohlajate prostor. - Dobro toplotno izolirajte svoj dom. - Navadne žarnice zamenjajte z varčnimi. - Vse električne naprave, ki so prižgane na »stand by«, popolnoma izklopite, saj tudi v stanju pripravljenosti porabljajo energijo. - Vrata hladilnika zapirajte sproti in ne odlagajte vanj še vročih izdelkov. - Redno odtajajte hladilnik in vsake toliko časa preverite, ali vrata hladilnika dobro tesnijo. - Hladilnika ne postavljajte poleg štedilnika, pomivalnega stroja ali ostalih naprav, ki oddajajo toploto. - Če je mogoče, zamrzovalnik postavite v hladen prostor, na primer v garažo ali klet. - Za pranje oblačil v pralnem stroju se odločite šele, ko je koš poln; če pe-rete manjše količine, uporabite eko program ali kakšno podobno funkcijo. - Poleti oblačila sušite na zraku. Če perilo sušite v stanovanju, ga ne polagajte na radiatorje, ker s tem ovirate ogrevanje prostora. - Sodobni pomivalni stroji porabijo manj energije in vode kot pomivanje na roke. - Pri kuhanju uporabljajte pokrovke, saj boste tako skuhali hitreje in porabili manj energije. - Ponev naj ne bo manjša kot kuhalna površina, ker v tem primeru toploto po nepotrebnem spuščate v zrak, poleg tega pa uničujete posodo. - Če uporabljajte kozico, zavrite le toliko vode, kot jo potrebujete. - Če uporabljate vodo, ki je zelo trda, posode, v katerih se nabira vodni kamen, redno očistite s kisom. - Termostat na kotličku za toplo vodo nastavite na 60 stopinj Celzija, kar je dovolj za tuširanje in ostalo uporabo v gospodinjstvu. - Pri tuširanju porabite 40 odstotkov manj vode kot pri kopanju. 1 H lICE^LVC) Sjradljerirstvo jveitcvtfriie TfLRMG SGDI Šesi« 48 D, Prebold • Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM: 041/ 642 643 Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE Toplotno - izolacijski fasadni sistemi (R6fix, B a umit) EKO-POPUST 10 % Velja za prednaročila za leto 2011. * 5 tet ggroficije ' kvoll!B!(i po avmops^lh merilih ■ ugodno * Izdelujemo • vse veste fosod • notranje in zunanje strojne omete • gradimo stanovanjske objekte www.termosgd.com 14 Savinjske novice št. 13, 1. april 2011 Tematska priloga BIOMASA D.O.O. Lesna biomasa za sodoben, udoben in ekološki način ogrevanja Najstarejši energetski vir na svetu nam je na voljo pred našim pragom. Raba lesa, ekološko prijaznega vira energije iz domačega okolja prinaša številne pozitivne socialno-ekonomske in okolj-ske rezultate, od stroškovne prednosti, do zmanjšanja emisij toplo-grednih plinov, večje energetske neodvisnosti in povečanja interesa za upravljanje z gozdovi. Hkrati se ob naraščanju cen fosilnih goriv v ljudeh vse bolj prebuja tudi zavest, da energetski viri niso več poceni, predvsem pa da niso na voljo v neomejenih količinah. Prav zato postaja v gospodinjstvih in gospodarstvu pri energetski oskrbi vedno aktualnejše poseganje po obnovljivih virih energije. Tako v svetu, pa tudi doma v zadnjem času vse večjo veljavo ponovno pridobiva izkoriščanje energije iz lesne biomase. Težava pri izkoriščanju lesne bi- omase v Sloveniji ni le odstotek uporabnikov ali število kotlov, temveč njihova starost. Zastarele tehnologije so izrazito energetsko neučinkovite, emisije dimnih plinov so visoke, izgube ogromne, hkrati pa je kurjenje v starejših kotlih neudobno in časovno potratno. Na podlagi direktive EU je Republika Slovenija sprejela Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah z veljavnostjo od 1. julija 2009 dalje. Pravilnik poleg učinkovite izolacije stavb uvaja uporabo energetsko učinkovitih izdelkov ter obvezno vključevanje obnovljivih virov energije (OVE), in sicer vsaj 25 odstotkov vseh potrebnih moči instalacij za gretje, hlajenje in pogon naprav. Obstaja sicer več oblik lesnega goriva, a naj gre za razcepljene kose lesa v obliki polen, kose mletega lesa v obliki sekancev ali stisnjen lesni prah in žaganje v obli- ki pelet, sodobna ogrevalna tehnika na lesno biomaso prinaša številne prednosti in ugodnosti. Izkoristki v kotlih so izjemno visoki, tudi do 93-odstotni. Vsi sodobni kotli na lesno biomaso naj bi omogočali nadzorovano in ločeno vodeno primarno in sekundarno zgorevanje, potrebam prilagojeno regulacijo in enostavno upravljanje. Najsodobnejši kotli na polena imajo ob odlični izoliranosti minimalne izgube toplote, posebej oblikovana šamotna vrtinčasta komora pa omogoča izjemne izkoristke. Posledično uporabnik porabi neprimerno manj kuriva, v kombinaciji s hranilnikom toplote pa mu kotel omogoča tudi udobnost ogrevanja na polena. Zelo dolgi intervali brez nalaganja pomenijo, da boste v kurilnici le enkrat dnevno, prebujanje v mrzlo jutro pa bo postalo preteklost. Najmodernejši kotli na polena po no- vem ponujajo tudi možnost avtomatskega vžiga. Pri ogrevanju na sekance in pelete vas avtomatika pri doziranju kuriva v kotel celo popolnoma nadomesti. Edina naloga uporabnika je, da skrbi za zalogo kuriva v večjem zalogovniku, vse ostalo pa opravi tehnologija sama. To dejstvo ogrevanje na lesno biomaso po uporabnosti in udobnosti povsem izenači z ogrevanjem na fosilna goriva, stroškovno pa ga seveda postavi daleč v ospredje. Kurjenje lesa kot obnovljivega vira energije je sicer dosegljivo tudi tistim, ki živijo v urbanem okolju in nimajo gozda. V tem primeru govorimo o ogrevanju več objektov z vgrajenimi toplotnimi postajami preko enega kurišča, tako imenovanih daljinskih sistemih in primernih kotlih na lesno biomaso nazivnih moči od 100 kW do 1 MW in več. Sašo Črešnik Kotel" na polena | Fróling 18 kW fTCilrng£ + S-tronic regulacija + hranilnik toplote ekocel 10001 + izolacija za hranilnik toplote + dostava na dorn in zagon kotla = 4.999,00 EUR z ^nin DOV Ob nakupu kotla vam uredimo vse potrebno za pridobitev nepovratnih sredstev Eko sklada. BIOMASA frolirig Savinjskenovice št, 13,1. april 2011 15 Ljudje in dogodki, Čestitke OSNOVNA SOLA NAZARJE Mladi kemiki so se pomerili na državnem nivoju Državno tekmovanje iz znanja kemije za Preglovo priznanje se je letos odvijalo na Osnovni šoli Nazarje. Tekmovanje, ki se ga je udeležilo 118 učencev iz 28 osnovnih šol Celjske regije, je potekalo 12. marca. Po pozdravnem nagovoru pomočnika ravnatelja Antona Smrke-ta in županje Majde Podkrižnik je sledil kratek kulturni program. Prelepi glasovi deklic iz I-zborčka in prisrčnost folklorne skupine otrok 2. in 3. razreda pod vodstvom Va- nje Hofbauer so navdušili vse prisotne. Vodja tekmovanja Simona Skornšek je na kratko seznanila tekmovalce s potekom tekmovanja ter jim v imenu organizatorja Zveze za tehnično kulturo Slovenije in v svojem imenu zaželela prijeten in uspešen dan. SS Tekmovanja se je udeležilo 118 učencev iz 28 osnovnih šol Celjske regije. (Foto: Milan Copot) PODRUŽNIČNA OSNOVNA ŠOLA NOVA ŠTIFTA Poskrbeli za dobro voljo najdražjih Čeprav podružnično osnovno šolo v Novi Štifti obiskuje le štirinajst otrok, so mamicam ob njihovem prazniku, materinskem dnevu, pripravili dolg in prijeten kulturni program. Pridno so se učili pesmic, ki so jih dekla-mirali in zapeli, veliko so plesali in pripravili krajšo igro, s katero so poskrbeli za smeh in zabavo. Ponosno so pokazali, kako radi nastopajo, še posebej za svoje najbližje. Program je govoril o mamah, očetih, rožicah in pomladi, pa še bi se kaj našlo. Da mame te- ga posebnega dne ne bi pozabile, so jim pripravili majhna darilca in rožice, s katerimi so jih razveselili. Prireditev si je z veseljem ogledala ravnateljica gor-njegrajske šole Liljana Bele, ki se je po prireditvi pridružila otrokom in staršem ob prijetni sladki zakuski, za katero so poskrbele mamice. Štefka Sem Majhna šola z malim številom otrok, a velikimi pevskimi in igralskimi talenti (Foto: Štefka Sem) VRTEC LJUBNO OB SAVINJI Poljubčki in darila za mamice V četrtek, 24. marca, je bila telovadnica Osnovne šole Ljubno ob Savinji polna, kot le malo kdaj. Številni starši, babice in dedki otrok iz vrtca so se zbrali in prisluhnili, kaj lepega so jim v kulturnem programu pripravili najmlajši. Slišali so lahko, koliko lepih besed otroci poznajo za mamo in očeta, »ki mami stoji ob strani«. Ob materinskem dnevu, prazniku, ko se mamicam zahvalijo za vse, je bilo povedanih in zapetih veliko pesmic, spregovorili so tudi o pomladi, sreči in še čem, veliko se je plesalo. Da je dobro, da imajo mamo, ki je vedno ob njih, ko jo potrebujejo, jih potolaži in kdaj tudi okara, so otroci pokazali na številne načine, prav gotovo pa je bil naj- slajši poljubček na lička. Prav vsi so staršem s pomočjo vzgojiteljic izdelali drobne pozornosti, ki bodo doma prav gotovo stale na posebnem mestu. Štefka Sem Šport, Organizacije CIKLUS PREDAVANJ PARTNERSKI ODNOS SMUČARSKI SKOKI Ko telo začuti stisko Društvo za kulturo odnosov SPES je v sodelovanju s Knjižnico Mozirje 12. marca pripravilo drugo v nizu predavanj, tokrat z naslovom Ko telo začuti stisko. Tudi to srečanje, ki se ga je udeležilo okoli 40 poslušalcev, je vodila Renata Jakob Roban, specialistka zakonske in družinske terapije. Pogovor z zbranimi je tekel o odnosih, ki jih ustvarjamo z drugimi ljudmi, o socialnih fobijah, ki nam to preprečujejo in predvsem o prikritem strahu, ki ga večina ljudi nosi v sebi. Predavateljica je poslušalcem razložila, da se je z njim potrebno soočiti, saj potiskanje negativnih čustev vase našemu telesu le škodi. Zato je potrebno ozavestiti svoje počutje, pri tem nam lahko veliko pomaga zavedanje svojega telesa. Zbrani so izvedeli veliko koristnega o situacijah, v katerih telo doživi stres, Robanova se je v predavanju dotaknila tudi stresnih dogodkov na delovnem mestu, mobinga, ki ga doživljajo številni zaposleni in poti iz takšnih stisk. Predvsem pa je skozi ves večer poudarjala, da je danes v odnosu najtežje priznati, da nas je strah. In zato je toliko bolj pomembno, da se svoje ranljivosti zavedamo in jo sprejmemo. Naslednje predavanje z naslovom Od sodbe do iskrenosti bo Renata Jakob Roban je poslušalcem razložila, da potiskanje negativnih čustev vase telesu škodi. (Foto: Tatiana Golob) drugo soboto v aprilu. Vodila ga bo Mojca Grešak, ki se ukvarja s skupinskim in individualnim svetovanjem na področju starševstva in se je izobraževala pri danskem družinskem terapevtu Jesperju Juulu. Tatiana Golob Nova sezona prelomna za Pikla Končana je sezona smučarjev skakalcev, ki se za edinega zgor-njesavinjskega reprezentanta Primoža Pikla ni končala po pričakovanjih. Obetaven začetek poletnega ciklusa se je sprevrgel v zelo povprečno zimsko sezono, kjer je v celinskemu pokalu še bilo nekaj solidnih nastopov, v svetovnem pa na žalost bore malo. Piklova slaba forma je v nadaljevanju botrovala še izpadu iz reprezentance za svetovno prvenstvo na Norveškem in za finale v Planici. Razlog, zakaj ga »pobere« ravno pred vrhunci sezone, Primož prav sedaj rešuje s priznanim športnim psihologom Matejem Tuškom, njuno sodelovanje pa je že dalo nekaj možnih rešitev. Kot prvo na psihičnem področju pri metodah sprostitve in koncentracije, sam tekmovalni ritem pa bo potrebno »tempirati« predvsem na zimo in ne toliko na poletno periodo. Na vprašanje, kako naprej, je lju-benski skakalni as odgovoril, da bo najprej počakal na morebitne spremembe v vodstvu reprezentance, kjer po njegovem tako za športnega direktorja Petka kot glavnega trenerja Zupana ni več mesta, sam pa se bo kar najbolje osredotočil in pripravil na novo sezono, ki bo zanj tokrat prelomna, saj bo prav od uspešnosti njenega poteka odvisno, ali bo s kariero nadaljeval ali pa bo skakalne smuči postavil v kot. Upajmo, da slednje ne pride v poštev in da bomo lahko tudi v bodoče stiskali pesti za našega »Pikota«. Franjo Pukart Primož Pikl bo s kariero nadaljeval, če bo prihodnja sezona uspešna. (Foto: Franjo Pukart) LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Znanje uporabe računalnika vedno pomembnejše Sredi marca so v Gornjem Gradu zaključili s Štirinajst udeležencev je preko zime pridno prav tako z njihovim osvojenim znanjem. Z načinom poučevanja in znanjem, ki so ga pridobili, so bili zelo zadovoljni tudi tečajniki, ki so izrazili željo po nadaljevalnem tečaju in širjenju svojega računalniškega znanja. Zaključka se je udeležila tudi strokovna sodelavka na LUV Hedvika Tajnik, ki je bila vesela pohvalnih besed udeležencev tečaja. Povabila jih je, da izkoristijo možnosti izobraževanja, ki jih nudi LUV, pa naj bo to v domačem kraju, v Centru za samostojno učenje (CSU) v Nazarjah, v Šoštanju ali v njihovi matični enoti v Velenju. Znanje in potrdila pridobljena na tečajih lahko marsikomu koristijo kot dodatna znanja pri iskanju zaposlitve. V CSU jih je povabila tudi Anja Pukart, kajti center je namenjen vsem Zgornje-savinjčanom, ki želijo obnoviti ali pridobiti nova znanja s pomočjo tečajev, programov ali osebno pomočjo zaposlene na centru. Štefka Sem 60-urnim računalniškim tečajem za odrasle. Pripravila ga je Ljudska univerza Velenje, za udeležence pa je bil brezplačen, saj sta ga financirala šolsko ministrstvo in Evropski socialni sklad. obiskovalo predavanja, ki so potekala v računalniški učilnici na Osnovni šoli Frana Kocbeka v Gornjem Gradu. Predavatelj Marko Mraz je bil nad zagnanostjo tečajnikov zelo zadovoljen, Zadovoljstva nad novim znanjem udeleženci tečaja ob zaključku niso skrivali. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št, 13, 1. april 2011 Oglasi 18 Savinjske novice št. 13, 1. april 2011 Ljudje in dogodki, Oglasi OSNOVNA SOLA NAZARJE Ste že bili v Planici? Na finalu smučarskih poletov, mislim? Če še niste obiskali tega bisera naše domovine, potem je skrajni čas, da to storite. Tudi učenci 4. in 5. a razreda OŠ Nazarje smo se v četrtek, 17. marca, odpravili tja na ogled uradnega treninga in kvalifikacij za petkovo tekmo. Komaj, komaj smo dočakali omenjeni dan. A ko smo se zjutraj zbudili, nas je pričakal turoben deževen dan in kar malce žal nam je postalo, da bomo v takšnem vremenu morali na pot. Pa ni bilo tako hudo. Ravno nasprotno. Med potjo smo počeli razno razne stvari. Poslušali smo glasbo, na veliko klepetali, si pripovedovali šale in še in še bi lahko naštevali. Najbolj zabavni so bili seveda pogovori o zaljubljenosti tega ali onega sošolca v to ali ono sošolko. Pa je vožnja minila, kot bi pihnil. V Planico smo prispeli med prvimi, zato je bilo parkirnih prostorov še v izobilju. Vreme se je umirilo in kmalu smo pozabili, da bi, po napovedih sodeč, moralo ves dan deževati. Če verjamete ali ne, med po- Na poletih v Planici leti je izza oblakov pokukalo celo sonce. Verjetno je tudi sonce hotelo pozdraviti vse vrle fante, ki zberejo dovolj poguma, da se povzpne-jo na letalnico, se poženejo po njenem zaletišču in pristanejo v globinah, ob njenem vznožju. Najprej nas je lakota z avtobusa prignala naravnost v šotor, ki so ga prireditelji postavili nalašč v ta namen. V njem so namreč omamno zadišale hrenovke in štručke, mi pa smo imeli brezplačne bone za topel obrok. Mljask, mljask. Po okrepčilu smo si poiskali prostor na tribuni, od koder smo spremljali ves uradni trening in kvalifikacije. S seboj smo imeli seveda slovenske zastave in z njimi smo dostojno navijali za naše in tuje skakalce, pardon, letalce. Najljubši navijaški rekvizit pa so bile t. i. »vuvuzele«, ki dajejo od sebe čuuuddoovvviittteee glasove. Vanje smo pihali in pihali in ... pihali brez konca in kraja. Če nam ne bi kasneje učiteljici prepovedali, bi pihali tudi na avtobusu vse do doma in še naprej. Tako pa ju je menda bolela glava od vsega hrupa. Škoda! Pa tako smo uživali! Skoraj tri ure smo tako stali na tribunah in navijali ter presenečeno pogledovali k fantom, ki so leteli s skakalnice, pardon, letalnice, kot da so jim zrasla krila. In vsakemu smo, seveda, navdušeno zaploskali. Največjega »aplavza« pa so bili deležni naši, slovenski fantje, ki so se vsi po vrsti odlično odrezali in se uvrstili na petkovo tekmo. Vse skupaj se je zaključilo nekaj po dvanajsti uri, nato pa smo se v množici tri tisoč otrok morali prebiti s tribun preko prizorišča tja do av- tobusa. To pa je, verjemite, v takšni gneči, prava umetnost. A nekako nam je le uspelo. Po tolikšnem navijanju nas je zopet zvila lakota, zato smo si pred odhodom znova privoščili malico. Pa še nekaj sladkarij za po vrhu. Nato pa, »hajd« na avtobus in pot proti domu se je začela. Pa je tudi tokrat vožnja minila dokaj hitro, tako da smo bili doma še pred napovedano uro. Utrujeni in polni vtisov smo se »odvlekli« domov z mislijo, da zagotovo še kdaj obiščemo ta kotiček Slovenije. Hvala vsem, ki so nam omogočili ta čudoviti dan! VL Savinjske novice št. 13, 1. april 2011 19 Nasveti, Oglasi KDOR BREZ TEŽAV HODI, LAHKO TUDI TEČE Kako začeti s tekom? URBAN PRAPROTNIK, tekaški trener Saj ne, da mislim, da bi vsi, ki smo sposobni teči, to tudi morali početi. Res pa je, da ne razumem razlogov, zakaj tega ne bi počeli, če lahko. Tek je vendar tako naravno in praktično gibanje, ki nam v današnjem času, ko je velika večina ljudi gibalno podhranjenih, omogoča, da ostanemo zdravi. Iz izkušenj vam povem, da kdor brez težav hodi, lahko postane tudi tekač. Zapomnimo pa si tudi to, da tekač ni samo človek, ki teče. Pravi tekač je tisti, ki v teku tudi uživa. Telesni napor, ki smo ga pri teku deležni, nas krepi in hkrati dobro prezrači naše misli. Pri tem pa vam svetujem, da se držite nekaj nasvetov. 1. Svoje telo zelo postopoma navadimo na tek Pri teku delujejo na naše telo veliko večje sile kot pri hoji. Zato moramo posebno pozornost nameniti krepitvi mišic, vezi, kosti in seve- da tudi srca. Zato, da ne bomo s tekom preobremenili našega telesa, raje na začetku veliko hodimo in zelo malo tecimo. 2. Tecimo pravilno Res je, da zna skoraj vsakdo teči, vendar to še ne pomeni, da ne more teči še bolje. Pravilna tehnika teka ima namreč tri lastnosti. Z njo dobro blažimo sile dotika s tle- mi, zelo malo zaviramo in imamo ustrezno stabilnost sklepov. 3. Delajmo krepilne vaje S tekom krepimo mišice. Kljub temu pa je zelo dobro, da dodatno redno izvajamo tudi krepilne vaje. Na ta način zelo izboljšamo stabilnost sklepov in s tem zmanjšamo obremenitve sklepnih in ob-sklepnih tkiv. 4. Delajmo raztezne vaje Raztezne vaje delamo zato, da podaljšamo mišice, ki jih imamo v vsakodnevnem življenju prepogosto v skrajšanem položaju. Poleg tega pa z raztezanjem prepre- čimo zakrčenost mišic, ki se pojavi, ko je mišica po napornem treningu utrujena. 5. Tekaška oprema Najpomembnejši del tekaške opreme je tekaška obutev. Ta naj nam omogoča dovolj dobro blaženje, ustrezno stabilnost, naj bo ustrezno dolga in naj nas seveda ne žulji. Pravilna izbira tekaških copat je zelo pomembna zaradi ustreznega obremenjevanja Ahilove tetive, stopalnih kosti in goleni, mišic, ki se naraščajo na golen, in tudi za ustrezno gibanje kolena. 6. Za tek je vsako vreme lepo Tekači imamo 356 dni v letu lepo vreme. Verjemite mi, res je tako. Tečemo lahko namreč ob vsakem vremenu in ob vsakem vremenu se imamo lahko lepo. Svetujem vam, da pridete na tekaški tečaj. Preverili bomo vaš tek, vam svetovali, kakšen tip tekaških copat je za vas najprimernejši in vas naučili osnov zdravega ukvarjanja s tekom. OSNOVNA ŠOLA BLAŽA ARNIČA LUČE Luče 77, 3334 LUČE, Tel.: 03 /839-00-20, Faks: 03/584-40-01 E-mail: os-luce@guest.arnes.si OSNOVNA ŠOLA BLAŽAARNIČA LUČE ENOTA VRTEC LUČE ENOTA VRTEC SOLČAVA RAZPISUJE VPIS OTROK V VRTEC LUČE in SOLČAVA za šolsko leto 2011/2012 Prijavo za vpis otroka v Vrtec Luče in Solčava pošljite na naslov: Osnovna šola Blaža Arniča Luče, Luče 77, 3334 Luče. Podrobnejše informacije in obrazce za vpis dobite v tajništvu OŠ Blaža Arniča Luče. Vpis otrok v Vrtec Luče in Solčava bomo zaključili 6. maja 2011. JVIZ MOZIRJE OE VRTEC MOZIRJE Šolska ul. 25, 3330 MOZIRJE tel.:03/83-70-350; faks 03/83-70-356 E-poštni naslov: vrtec.moiirje@siol.net. VPIS OTROK V JVIZ MOZIRJE OE VRTEC MOZIRJE V DE MOZIRJE IN V DE REČICA za šolsko leto 2011/2012 (vstopvvrtec 1.9.2011) Vpis otrok se bo vršil od ponedeljka, 4. 4., do petka, 8. 4. 2011, od 9.00 do 15.00 ure v četrtek od 9.00 do 17.00 ure v petek od 9.00 do 13.00 ure na upravi vrtca. Šolska ulica 25, Mozirje Otroka Lahko vpišete v vrtec na podLagi pisne prijavnice, ki jo dobite v tajništvu vrtca Mozirje ali na spletni strani: www.vrtec-mozirje.si. Obveščamo vas, da imate možnost vpisati otroka tudi v popoLdanski oddeLek, ki obratuje do 20.00 ure. Vse dodatne informacije dobite v tajništvu vrtca Mozirje, Šolska uLica 25, 3330 Mozirje, teLefon 837-03-50. TEDEN ODPRTIH VRAT V VRTCU_MOZIRJE IN REČICA BO OD 4.4. DO 8. 4. 2011 od 8.30 ure do 10.30 ure. Vabimo starše, da obiščete obe enoti našega vrtca ter spoznate del aktivnosti otrok, ki se izvajajo v oddelkih. 0 Savinjske novice št. 13, 1. april 2011 Vabljeni na tekaški tečaj za začetnike pod strokovnim vodstvom Urbana Praprotnika, ki bo v petek, 8. aprila, ob 17. uri pri osnovni šoli v Mozirju. Tečaj traja tri ure, nanj pridete v športni opremi. Izvedemo ga v vsakem vremenu. Cena je 25 evrov in se poravna ob koncu tečaja. Naročniki Savinjskih novic imajo 20-odstotni popust. Obvezna je predhodna prijava po elektronski pošti franci.kotnik@gmail.com ali po telefonu 041-647-240, kjer dobite tudi dodatne informacije. Šport, Ljudje in dogodki 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA Tudi Benedikt vse bližje kvalifikacijam Potem ko so si Nazarčani že tri kroge pred koncem rednega dela prvenslva v 2. slovenski futsal ligi zagotovili prvo mesto in najboljšo pozicijo v kvalifikacijah, se sedaj bije ogorčen boj še za preostalo mesto končnice. Ob prostem terminu »graščakov« si je v tem krogu izredno pomembno zmago priigral Benedikt, ki je ob spodrsljaju Keblja v Ajdovščini slednjega prehitel za točko, z novim uspehom pa v igri ostaja še ljubljanska Viktorbit eBlagajna. Zadnja dva kroga bosta tako še zelo zanimiva, čeprav se največ možnosti vendarle pripisuje Benediktu, ki mu s Slovenskimi Goricami in Webrom zadostujejo že tri točke. Ob dejstvu, da Kebelj igra še samo eno tekmo, in to z vodilnimi Nazarčani, lahko ekipo iz osrčja Slovenskih Goric ogrozijo le še Ljubljančani, kar pa bo tudi zelo težko. »Graščake« čaka do konca prvenstva še gostovanje v Oplotnici pri Keblju ter domači obračun z Zavr-hom, potem pa so na sporedu že kvalifikacije in po vsej verjetnosti veliki obračun z Izolo. Franjo Pukart Rezultati 20. kroga: Kix Ajdovščina : Kebelj 2:1, Velike Lašče : Zavrh Masind 7:3, Slovenske Gorice : Viktorbit eBlagajna 7:8, Weber : Tomaž 4:5, Maribor Branik : Benedikt 4:6, prosta ekipa: Nazarje Glin. Lestvica po 20. krogih: 1. Nazarje Glin 42, 2. Benedikt 36, 3. Kebelj 35, 4. Viktorbit eBlagajna 33, 5. Kix Ajdovščina 26, 6. Slovenske Gorice 25, 7. Velike Lašče 24, 8. Weber 17, 9. Tomaž 17, 10. Zavrh Masind 16, 11. Maribor Branik 16. Lista strelcev: 31 Siniša Brkič (Viktorbit), 29 Blaž Metulj (Nazarje Glin), 24 Bojan Klemenčič, Gorazd Fridrih (Kebelj) ... 12 Boštjan Oblak, Primož Hren (Nazarje Glin) ... KOSARKARSKI KLUB NAZARJE Zmaga za las prinesla premik na lestvici Zgornjesavinjski košarkarji v drugem delu prvenstva kažejo dobre igre, vendar so nekajkrat ostali brez končnega uspeha v tesnih končnicah. V soboto se jim je športna sreča končno nasmehnila in prinesla minimalno zmago nad Kamničani. Tekmec za deseto mesto, moštvo Fenomeni, je izgubil in prišlo je do menjave mest na prvenstveni lestvici. Za Nazarčane je tokrat štela le zmaga in zato so tekmo začeli v krču. Gostje so to izkoristili in hitro povedli. Domačim košarkarjem s tem niso zbili motivacije, saj so leti z garanjem v obrambi kljub dejstvu, da jih ni služil met za tri točke, vztrajno nižali razliko. Sredi tretje četrtine so s končno povedli, a sta goste v igri držala strelsko razpoloženi Hočevar in Rastoder z nemogočimi meti z razdalje. Na domači strani so se v pravem trenutku razigrali Krivec in Go- STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD stečnik s trojkami ter Bitenc, ki je izvrstno skakal na odbite žoge v napadu in bil praktično nezgrešljiv. Celotno domače moštvo je krasila zavzeta igra v obrambi, ki je do izraza prišla v zadnjih dveh minu- GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje Tekma s puško match 60 Minulo soboto so člani gornje-grajskega strelskega društva organizirali tekmo s serijsko zračno puško match 60. Udeležilo se je je 25 strelcev iz SD Mozirje, Ljubno ob Savinji, Rečica ob Savinji in Gornji Grad, od tega štiri članice. Za oceno so streljali 60 diabol v dvanajst tarč in v eno tarčo za preizkus. Od članic je bila v eno- Tekma, ki je bila pravi triler, je nazarskemu moštvu prinesla deseto mesto na lestvici. Pogled na prvenstveno razpredelnico kaže, da je tudi deveto mesto dosegljivo. Zaseda ga jutrišnji nazarski nasprotnik, Vrani iz Vranskega, ki je tokrat izgubil proti najslabšemu moštvu prvenstva. Gledalci so bili poleg košarkarske poslastice deležni posebnega presenečenja. Trije pogumneži so se pomerili v metu za tri točke, zmagovalec pa je prejel košarkarsko žogo. Roman Mežnar tah tekme. Gostje so v teh trenutkih prevzeli rezultatsko pobudo, vendar so se domačini vrnili. V taktični končnici so več zbranosti prikazali Nazarčani. Kamničanom, ki so imeli v zadnjih petih sekundah napad za zmago, so zaprli vse poti do svojega koša in zmaga je za las ostala doma. tni konkurenci najboljša Klara Praznik, ki je dosegla 493 krogov in 9. mesto. Kar sedem tekmovalcev je preseglo 500 krogov. Najboljši trije pa so bili: 1. Dušan Žehelj (SD Gornji Grad, 539 krogov od 600 možnih), 2. Jure Žohar (SD Mozirje, 535), 3. Peter Bezovšek (SD Gornji Grad, 512). JG Nazarje : Calcit Basketball 69:68 (11:20, 16:12, 20:17, 22:19) Strelci (Nazarje): Rednak 6, Gostečnik 9 (1T), Bitenc 18 (4-5), Zadravec 5 (1-2), Krivec 14 (2T), Vodončnik 9 (3-4), L. Blatnik, F. Blatnik 2 (0-2), P. Polčnik, Plaskan, Hostnikar 6 (2-6). Rezultati 2.SKL vzhod: 21. krog: Lastovka : Fenomeni 75:61, Posavje Krško : Terme Olimia Podčetrtek 89:87, Nazarje : Calcit Basketball 69:68, Union Olimpija mladi : Vrani Vransko 89:71, Bistrica . Ježica 105.43, RODD : Radenska Creativ 78:85. Lestvica po 21. krogu: 1. Radenska Creativ (-1) 39, 2. Bistrica 38, 3. Terme Olimia Podčetrtek 37, 4. RODD (-1) 34, 5. Posavje Krško 33, 6. Ježica 32, 7. Calcit Basketball 31, 8. Lastovka 30, 9. Vrani Vransko 27, 10. Nazarje 26, 11. Fenomeni 26, 12. Union Olimpija mladi 22. Smartno ob paki Vlado Parežnik za brezdomce Z današnjim dnem je v prostorih Pikado klub v Šmartnem ob Paki odprta dobrodelna prodajna razstava perorisb v tušu Vladimirja Parežnika iz Mozirja, ki bo trajala ves mesec april. Razstavljenih je 33 uokvirjenih črno-belih likovnih del z imaginarni- mi podobami cvetja velikosti od pol do enega metra. Celoten znesek od prodaje bo avtor namenil za tople obroke brezdomcem, tako imenovanim kraljem ulice, iz Savinjske in Šaleške doline. KF Savinjske novice št. 13, 1. april 2011 21 Črna kronika, Šport, Pisma bralcev Č R N A K R O N I K A • NEPRIDIPRAV IZTOČIL NAFTO Varpolje: 21. marca je voznik delovnega stroja ugotovil, da mu je neznani storilec iz delovnega stroja, ki je bil parkiran v Varpoljah, iztočil okoli 80 litrov nafte. Z dejanjem je podjetje CM Celje oškodoval za okoli 100 evrov. • SIN GROZIL MATERI Mozirje: 23. marca v popoldanskem času je oškodovanka obvestila policiste, da ji grozi sin, ki nad njo že dlje časa izvaja fizično in psihično nasilje. Policisti so z zbiranjem obvestil in ogledom kraja kaznivega dejanja ugotovili, da je mlajši moški, sin oškodovanke, osumljen kaznivega dejanja nasilja v družini, zato so mu odvzeli prostost in mu odredili prepoved približevanja oškodovanki, prav tako pa ga bodo kazensko ovadili. • UKRADENO KOLO Nazarje: 24. marca v dopoldanskem času je neznani storilec iz kolesarnice podjetja BSH Hišni aparati Nazarje ukradel žensko kolo. Lastnica je z dejanjem oškodovana za okoli 100 evrov. • VLOMIL IN SE FIZIČNO LOTIL STANOVALCEV Poljane: 25. marca v zgodnjih jutranjih urah je neznani zamaskirani moški vlomil v stanovanjsko hišo v Poljanah. Zaradi vlamljanja sta se prebudila 59-letni oškodovanec in 62-letna oškodovanka. Storilec ju je takoj, ko je uspel priti v stanovanjsko hišo, fizično napadel in od njiju zahteval denar. Ko je storilec obračunaval z oškodovancem, je poškodovani oškodovanki uspelo pobegniti iz hiše, storilec pa je nato od oškodovanca s silo pridobil denar. Oškodovanko so nato v jutranjih urah v bližini stanovanjskih hiš onemoglo našli bližnji sosedje in o dejanju obvestili policiste. Oba oškodovanca sta utrpela telesne poškodbe. Policisti za neznanim storilcem še poizvedujejo, hkrati pa prosijo občane, ki bi o navedenem kaznivem dejanju imeli kakršne koli informacije, da o tem obvestijo Policijsko postajo Mozirje na telefonsko številko 839 18 80 ali na anonimno telefonsko številko 080 1200. • GROZILA DRUG DRUGEMU Z NEVARNIM ORODJEM Brezje: 26. marca v popoldanskem času je prišlo na Brezju do obračunavanja med dvema moškima. Med prepirom sta drug drugemu grozila z nevarnim orodjem, saj je eden grozil z vključeno motorno žago, drugi pa s harpuno. Policisti so nato z zbiranjem obvestil in opravljenim ogledom kraja dejanja oba storilca osumili kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru, prav tako pa so med zbiranjem obvestil ugotovili, da je eden izmed njiju v družinski skupnosti dlje časa izvajal psihično nasilje nad svojo partnerico. Policisti so mu odredili prepoved približevanja, hkrati ga bodo kazensko ovadili zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini. • POGREŠA KDO ROČNE URE? Nazarje: 26. marca so bili policisti s strani najditeljice obveščeni, da je v neposredni bližini športne dvorane pri Osnovni šoli Nazarje našla vrečko, v kateri so bile tri ročne ure. Najdeni predmeti se nahajajo na Policijski postaji Mozirje, kjer jih lastnik lahko prevzame. • ZASEGLI DROGE, PRIDRŽALI VINJENEGA VOZNIKA Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so mozirski policisti v preteklem tednu pridržali enega vinjenega voznika osebnega avtomobila, prav tako so eni osebi zasegli prepovedane droge. OTROŠKO FIS TEKMOVANJE V SLALOMU Nejc Naraločnik srebrn 20. in 21. marca se je na Slje-menu pri Zagrebu odvijalo otroško FIS tekmovanje v slalomu, na katerem je član Gornjesavinj-skega smučarskega kluba Mozirje Nejc Naraločnik osvojil odlično drugo mesto. Prva tekma za slovensko reprezentanco med mlajšimi dečki se za Naraločnika zaradi napake na progi ni dobro končala, je bil pa zato toliko bolj vesel in zadovoljen z drugim me- ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO stom na drugi tekmi. Kot član reprezentance je v Zagreb odpotoval z novimi trenerji in ekipo. Na dan, ko je stopil na stopničke na tekmi, ga je spodbujal tudi njegov trener iz kluba Bojan Na-potnik. Na tekmovanju je nastopilo 105 tekmovalcev, zaradi pomanjkanja snega pa jim ni uspelo izpeljati Naraločnikove paradne discipline, veleslaloma. Štefka Sem Članice zmagale v Mariboru Igralke OK KLS Ljubno nadaljujejo z dobrimi igrami, saj so bile članice tokrat uspešne v Mariboru, kjer so se domačinkam oddolžile za poraz, ki so ga v prvi tekmi doživele na domačem igrišču. Že začetek tekme je pripadel lju-benskim igralkam, saj so z dobrimi servisi Anje Kumprej in blokadami Darje Brglez hitro povedle z 10:1, nato pa set z zanesljivo igro dobile. V drugem setu je bila igra bolj izenačena, ekipi sta se menjavali v vodstvu, v končnici pa so bile bolj zbrane igralke Ljubnega in povedle z 2:0. Pričakovala se je gladka zmaga, vendar se domače igralke niso predale in so tretji set z dobro igro odločile v svojo korist. V četrtem je bila igra vseskozi izenačena, nobena ekipa si do rezultata 23:23 ni priigrala večje prednosti, dodatni dve točki igralk KLS-a pa sta pomenili pomembno zmago z rezultatom 3:1 (25:16; 25:21; 19:25; 25:23), za katero so bile zaslužne prav vse igralke ekipe KLS Ljubno. Na domačem parketu so bile uspešne tudi starejše deklice, ki so nastopile na turnirju na Ljubnem. V sosedskem obračunu so najprej premagale ekipo Mozirja z rezultatom 2:1 (18:25; 25:21; 15:10), nato pa gladko še vrstnice iz Prebolda z 2:0 (25:11; 25:6). Ekipa starejših deklic KLS Ljubno je v svoji skupini še brez poraza. Na naslednjem turnirju, ki bo 3. aprila v Bra-slovčah, se bodo pomerile z ekipama Zreč in Braslovč. Franjo Atelšek Zgornjesavinjčani v Medžugorju Ce bi število avtobusov, ki so Zgornjesavinjčane vozili na romanje v Medžugorje, postavili v kolono, bi morali, če bi jo hoteli videti v celoti, na kar precej visoko goro. Lahko trdim, da smo v povprečju že bili vsi tam. No, na »frišno« smo za štiri dni šli spet 10. marca. Soromarji so me zadolžili, da kaj napišem. Vendar bi se dalo o tem razpisati na dolgo in široko, a bilo bi seveda preveč. Vsekakor pa moram izraziti navdušenje nad tem, kar smo doživeli. Prva zahvala gre šoferju Kar- lu Čoparju in njegovemu pomočniku, ki sta nas »zavlekla« v Me-džugorje, potem pa seveda varno in brez problemov spet nazaj, kjer je, kot radi rečemo, najlepše. To pa še ne pomeni, da nam na romanju ni bilo res lepo. Medžugorje je pač čudovit kraj. Gledano z očmi niti ne kaj posebnega, to kar tam občutiš, pa je vse kaj drugega. So stvari in so občutki, o katerih lahko sicer na dolgo in široko pišeš. A tega kar čutiš, se izraziti ne da. Ugotoviš lahko, da tisto, kar je na papirju, še zdaleč ni to, kar je v glavi. Skratka, pi- 22 Savinjske novice št. 13, 1. april 2011 Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, a v naših srcih zavedno boš ostala. ZAHVALA Ob nenadni smrti mame, stare mame Cvetke KNAFLC roj. Poličnik iz Spodnjih Kraš 12 Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem za pomoč, izrečena sožalja, darovane sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se vsemu osebju v domu starejših občanov v Velenju. Hvala gospodu Fonziju za lepo opravljen obred, pevcem za ganljivo odpete pesmi, Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogrebmorana.si Kmmmm^m Dobnik Franc & Jani, s.p.. Topolšica 104c, 3326 Topolšica • IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, ■OKENSKIH POLIC in D A N ss ss Ü: = ss ss SE M 1 L 0 S T F 0 G G 1 A N 1 SB" N E A D M 0 N T S P 0 R R P It B R E !3 T 0 V A M A D E 1 R A S T 1 S A D 1 s -s- 1 L 1 R K A « Is H 1 p N 0 Z A = S ■SF- U T E S N 1 T E V s 0 P R A S K "lir D A L 1 SS. R R iS C T 1 v 0 # 1 K S K A Î3 A 1 = 0 R A D A A G E N S i?S D A C A R RAZVREDNOTENJE VALUTE RIMSKI BOG LJUBEZNI KRAJ Z NAVPIČNO SPUŠČA-JOČO SE STRMINO OBED Savinjske novice št. 13, 1. april 2011 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 1. april ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Laž in njen ženin Sobota, 2. april ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma - OK KLS Ljubno : Celje (ž) Ponedeljek, 4. april ob 18.00. Galerija Mozirje Predstavitev literarnega zbornika šolske mladine Studenček Sreda, 6. april ob 16.30 Knjižnica Rečica Ura pravljic: Moj piščanček ob 17.00 Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Oh, ta raček ob 18.00 Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Moj piščanček ob 18.00. Muzej Vrbovec Nazarje Domoznanski večer: Kdo je bil solčavski Fida? ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca sivca - mesni tip, starega 1 teden; gsm 041/324-438. Prodam kravo sivko za zakol; gsm 041/216-481. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali do-pitanje in bikce ter teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim bikca simentalca, do 200 kg; tel. 583-10-91. ŽIVALI - PODARIM Podarimo hišna zajčka, samčka in samičko; gsm 031/460-752. DRUGO - PRODAM Prodam telečje meso - polovice; gsm 051/423-440. Prodam semenski krompir dezire; gsm 041/783-489. Prodam jedilni krompir dezire, zelo lep; tel. 03/583-54-58. Prodam semenski krompir, ugodno, možna dostava na dom; gsm 031/821-129. Prodam semenski krompir agria; gsm 041/216-481. Prodam bukova drva (klaftre), možen razrez; gsm 041/783-448, Marjan. Drva, suha, cepljena, klaftre, možen razrez na kratko, prodam; gsm 031/585-735. Prodam deske za ostrešje (3 m3) ter teličko sr, težko 100 kg; gsm 041/216648. Prodam cisterno za gnojevko, creina 3.200 l; tel. 584-17-85 ali 031/805832. Za simbolično ceno prodam prostosto-ječ hladilnik gorenje; gsm 031/423839. Prodam štedilnik s steklo-keramično ploščo; tel. 839-08-60. Prodam računalnik, 17 inč LCD monitor, miška, tipkovnica; gsm 031/477271. DRUGO - KUPIM Kupim rovokopač, kombinirko 4 x 4, do 8.000 eur; gsm 040/169-448. VOZILA IN OPREMA - PRODAM Prodam avto hyundai atos 1, letnik 1999, cena po dogovoru; gsm 031/277-023. Prodam golf IV, 1.4 bencin, letnik 2000, prevoženih 115.000 km; gsm 041/533-658. NEPREMIČNINE Prodam generalno obnovljeno hišo na Ljubnem ob Savinji + poslovni prostor 100 m2; gsm 031/302-121. Prodam 1-sobno stanovanje + kabinet, 35 m2, centralna, tel., cena po dogovoru; gsm 051/206-045. Prodam stanovanje v Mozirju, 115 m2, obnovljeno, lastno ogrevanje, opremljeno; gsm 031/741-954. Prodam travnik, 4.000 m2; gsm 041/696-330. 2-sobno stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/866-613. Oddam 1-sobno stanovanje, 48 m2, v Gornjem Gradu, 180 eur/mesec; gsm 041/619-148. Oddam večjo garažo, primerna za skladišče; tel. 583-15-20 ali gsm 031/539-051. («I Savinjske novice št. 13, 1. april 2011 MORDA STE ISKALI PRAV TO AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. IZDELUJEMO STOPNICE iz vseh vrst lesa in masivna vhodna vrata, pestra izbira lepljenih plošč mizarske kvalitete in masivno vrtno pohištvo. Gsm 041/866011. TERCON s.p., Ter 21 a, 3333 Ljubno ob Savinji. FIŠAR PERUTNINSKO MESO dostavljamo na dom. Minimalni nakup za 30 eur. Naročila 041/619-372. Žilnik Marjan s.p., Tabor 45, 3304 Tabor. PAVLIN KOLESA - PRAVI NASLOV ZA REKREATIVNE KOLESARJE Kolesa, oprema, rezervni deli in servis vseh koles. Naše stranke so rekreativci, ki ne trpijo površnosti. Če želite kakovost, osebni odnos in ponakupno podporo, pokličite 040-431-591. Pavlin kolesa, Filip Pavlin s.p., Brezje 9d, 3330 Mozirje. KNAUF STENE, STROPOVI, FASADERSTVO, PLESKARSTVO Tel. 070/611-261. Gradbeništvo Lep Tomaž s.p., Sokolska 17, Maribor. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Br-lec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Zg. Palovče 3, 1241 Kamnik. ALI STE ŽE RAZMIŠLJALI, KAJ BI LETOS STORILI DRUGAČE? Zima odhaja in ALERGIJA prihaja! Še je čas! Za Vas in Vaše najmlajše. SOLNE TERAPIJE! Gsm 031/788-881. Grajska vrata d.o.o., Šmiklavž 3a, Gornji Grad. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. PESKOKOP HABER Gradnja cest in gozdnih vlak po ugodni ceni ter pesek različnih frakcij. Gsm 041/783-629 ali 041/217-525. Pančur Jožef s.p., Krnica 23, 3334 Luče. MONTAŽA IN STORITVE Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018. Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. Kotiček za voznike, Oglasi VOZILI SMO: KIA SPORTAGE 1.7 CRDIVGT Ljubezen na prvi pogled Pred petnajstimi leti je Kia na evropske ceste prvič poslala urbanega terenca z imenom sportage. Avto je bil zanimiv za kupce predvsem zaradi ugodne cene, kar je bila v tistem času prodajna strategija vseh južnokorejskih proizvajalcev avtomobilov, kasneje pa je skozi tehnični razvoj hitro napredoval in lani je bil predstavljen popolnoma nov model, ki ima s predhodniki (razen imena) bolj malo skupnega. Novi sportage, ki ga izdelujejo na Slovaškem, je 9 cm daljši, za odtenek širši in za 6 cm nižji kot prej in tudi malce manj oddaljen od tal. Na voljo je s pogonom na sprednji kolesi, kakršen je bil tudi testni avto iz salona AS Skornšek iz Velenja, ali s prilagodljivim štirikolesnim pogonom. Slednji deluje tako, da motor v osnovi žene le sprednji par koles, po potrebi pa tudi zadnjega, o čemer odloča elektronika. Novi sportage je z izrazitimi vzdolžnimi linijami všečen že na prvi pogled. Kiinim oblikovalcem je uspelo narediti stilsko in dinamično najbolj prepričljiv športni te-renec doslej. Položen naklon pred- njega stekla, visoki boki in nizka stranska stekla dajejo vtis športnega vozila, podobne občutke pa zbuja tudi notranjost avtomobila, kjer izstopajo udobni sedeži. Zadnja klop je poudarjeno oblikovana za dva, morebitni peti potnik se mora zadovoljiti z ožjim sredinskim delom. 740-litrski prtljažnik (brez rezervnega kolesa) zadostuje za potrebe običajne družine. Armaturna plošča je izdelana v kombinaciji mehke in matirane plastike, ki je prijetna na pogled in otip. Merilniki so razporejeni logično in zato lepo pregledni, volan je ravno prav velik, ročica menjalnika pa je postavljena visoko in ima sorazmerno dolge, a kljub temu tekoče gibe. Sportage je kupcem na razpolago z dvema bencinskima (1.6 in 2.0) in dvema dizelskima (1.7 in 2.0) motorjema, ki se ponašajo z dobrimi zmogljivostmi, nizko porabo goriva in minimalnimi izpušnimi emisijami. 1,7-litrski dizel z močjo 115 KM, ki je bil vgrajen v testno vozilo, je na voljo le v paketu z dvoko-lesnim pogonom in 6-stopenjskim ročnim menjalnikom in zagotavlja varčno vožnjo s povprečno porabo 5,3 litra na sto prevoženih kilometrov, če seveda ne pretiravate s pri-ganjanjem. Vožnja z novim sportageom je prijetna in suverena tako na krajših kot na daljših razdaljah, kakor tudi malce izven urbanega okolja. Preglednost z vozniškega sedeža je zelo dobra, vzvratno vožnjo pa olajša kamera, katere sliko vidimo kar v notranjem vzvratnem ogledalu. Še cena: od 19.890 EUR dalje. Franci Kotnik Savinjske novice št. 13, 1. april 2011 27 Kam po vrtno kosilnico? V podjetju Melavc bodo poleg ogromne izbire ostalih strojev prodajali tudi preko 50 vrst vrtnih kosilnic in parkovnih traktorjev naslednjih znamk: vrhunske kosilnice Viking, John Deere, Honda, Castel Garden, Ramda, na zalogi bodo kosilnice iz nerjaveče pločevine, opremljene z motorjem Honda, v izvedbi 2-pogon ali 4-pogon, cene se bodo gibale od 179,00 do preko 1.000,00 evrov. Na ogled bodo razstavljene v njihovi prodajalni od 1. aprila 2011. Družinsko podjetje Melavc iz Mozirja z dolgoletno tradicijo, strokovnim znanjem in bogatimi izkušnjami letos praznuje 22-letnico delovanja v specializirani dejavnosti pri prodaji, servisiranju in svetovanju ob nakupu svetovno priznanih visoko kvalitetnih blagovnih znamk drobne kmetijske mehanizacije in vrtnih strojev. Pestra ponudba motornih žag, motornih kos, motornih kosilnic, motornih škropilnic, rezalcev betona, škarij za živo mejo, visokotlačnih pralcev, višinskih obrezovalcev, vrtalnikov za zemljo, drobilnikov organskih odpadkov, parkovnih traktorjev, motornih in električnih prekopalnikov za vrt vas bo navdušila. Ponujajo tudi BCS program, vitle in cepilce KRPAN, opremo za gozdarje ... Dostopne cene, ugodni plačilni pogoji, popusti pri plačilu z gotovino in darilo, dostava večjih strojev na dom, montaža, strokoven, hiter in prijazen odziv zaposlenih pa so uvod v zgodbo, ki bo osnova za nadaljnje sodelovanje. V vseh teh letih so si ustvarjali svoj prostor pod soncem, našli svoje poslanstvo in utrjevali slogan »Zadovoljna stranka je naša stranka!« Zavedajo se, da si pri uresničevanju tega po- slanstva ne smejo in ne želijo privoščiti prodaje nekvalitetnega blaga. Pred leti so zato postali pooblaščeni trgovec za blagovno znamko STI-HL in VIKING. Prodaja izdelkov te in drugih kvalitetnih blagovnih znamk, zagotavljanje rezervnih delov, servisne storitve in strokovni nasveti so tisto, kar je vodilo njihovega uspeha in zadovoljstva strank.