Uhaja *»ak dan zjutraj razvea T ponedeljkih In dnevih p» praznikih. Posamezna Številka Din P—, lanskoletne 2—; mesečna naročnina Din 20-—, za tujino BO-—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Teleton uredništva 30-70. 80-69 tn 30-71 Jugoslovan Rokopisov ne vračamo. Oglasi po tarin In dogovoru. Oprava v Ljubljani. Gradišče 4. tel. 30-68. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta SL 24, tel 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošl ček. rač.i LtnMjana 13.621. St. 97 Ljubljana, torek, dne 28. aprila 1931 Leto II. Paul Doumer, (predsednik fmacoskega senata, M se poleg Rri-anda, BArarda in Painleveja omenja kot resen kandidat za mesto predsednika francoske republike. Zamotana vladna kriza v Bolgariji Sofija, 27. aprila, r. Cankov je včeraj vrnil mandat za sestavo vlade. Po avdiijenoi, na kateri je vrnil mandat, je izjavil novinarjem, da je 'to storil zato, ker ni mogel doseči zaželjenega rezultata. »Zora«, ki piše o neuspehu Cankova, pravi, da ostaneta zdaj samo dve možnosti še za rešitev krize: 1. koalicijska vlada pod predsedstvom Malinova in 2. kabinet, katerega člana Demokratiičeskega zgovora. Malinova bi podprle tri do štiri opozicijske stranke in najbrž tudi javno mišljenje, medtem ko bi kombinacijo s člainom Demokratičeskega zgovora podprle po vsej verjetnosti samo frakcija liberalov pod vodstvom Šmitova. Sofija, 27. aprila, n. Vladna kriza }e vedno ibolj zapletena. Pričakujejo, da bo kralj še v teku današnjega dne dal voditelju demokratov Malinovu neomejen mandat za sestavo vlade. Spor med državo in cerkvijo na Poljskem Varšava, 27. aprila, AA. Poljska kardinala dr. Hlond in Kakovski sta podpisala spomenico poljski vladi, v kateri odklanjata načrt ustavne reforme, ki ga je izdelala sedanja poljska vlada. Kardinala naglašata, da načrt nove ustave ne odgovarja katoliškemu značaju Poljske. Že v uvodnih določbah nove ustave je črtano besedilo »V imenu Vsemogočnega Boga«. V tem vidi 3pomenica hud prelom z dosedanjimi tradicijami. V načrtu nadalje ni podrobne določbe o tem, komu nuj predsednik države priseže. Dogodki na Španskem Madrid, 27. aprila. AA. Vlada je izdala dekret, ki z njim odreja, da je privatna lastnina bivšega španskega kralja in njegovih sorodnikov do četrtega kolena nedotakljiva, Ta odredba vlade pa je le začasnega značaja, do popisa vse te lastnine. Madrid, 27. aprila. AA. Vlada je sklenila znižati ministrske plače z 45.000 na 30.000 peset. Barcelona, 27. aprila. Predsednik španske vlade Zamora je prispel v nedeljo zjutraj v Barcelono. Spremljal ga je trgovinski minister Dol-bert. Po prihodu v Barcelono je imel Zamora daljši razgovor s predsednikom katalonske dežele polkovnikom Macio. Zvečer se je Zamora vrnil v Madrid. Ta obisk naj bi okrepil zrahljane odnošaje med osrednjo vlado in vrhovno oblastjo v Barceloni. Bethlenovo potovanje v Sofijo Budimpešta, 27. aprila, n. Diplomatični krogi govore, da namerava ministrski predsednik Be-thlen meseca maja v Sofijo, in sicer, čim bo na Bolgarskem rešena vladna kriza. Rusija bo sodelovala v evropski komisiji Moskva, 27. aprila, n. Litvinov je poslal glavnemu tajniku Društva narodov noto, s katero javlja, da bo sovjetska zveza sodelovala v evropski komisiji, ker je kot tretja točka postavljen na dnevni red tudi gospodarski program, o katerem so preje javljali, da ni gotovo, ali se bo o njem razpravljalo. Litvinov stavlja glede tega pridržke in hkrati zahteva, da se mu sporoči dan, za katerega bo Rusija povabljena, Atentat na vlak v Bolgariji Sofija, 27. aprila. AA. Bolgarska agencija poroča: Snoči sta dve signalni železniški žabici eksplodirali v trenutku, ko je vozil vlak med postajama Lapatmik in Serovo na progi Sofija —Viračar. Vlak se je takoj ustavil iin so ugotovili, da proga ni pokvarjena, nakar je vlak po*t nadaljeval. Takojšnja preiskava je dognala, da je žabici položil neki mlad kmet, ki so ga prijeli. Policija temu incidentu ne pripisuje večjega pomena. Svečana otvoritev poljsko-jugoslov. kongresa Prisrčen sprejem naše delegacije v Poznanju - Poljaki povdarjajo vrline in zasluge Nj. Vel. našega kralja - Zanimanje za Jugoslavijo v poljski javnosti naglo narašča Poznanj, 27. aprila. AA. Davi je prispela jugoslovanska delegacija na poljsko-ju-goslovanski kongres. Svečanega sprejema na postaji so se udeležili zastopniki oblasti, poljsko-jugoslovanska liga in velika množica ljudi. Člane jugoslovanske delegacije je pozdravila vojaška godba, ki je zaigralaa jugoslovansko in poljsko himno. Nato je delegate s prisrčno dobrodošlico pozdravil predsednik poljsko-jugoslovanskega društva general Ferda Teodorski in za njim predsednik poljsko-jugoslovanske lige Kue-blevski. V imenu jugoslovanskih obiskovalcev se je za pozdrav zahvalil dr. Radovanovič, ki je naglašal podobnost zgodovine obeh narodov in potrebo vzajemnega sodelovanja med njima. Vsi govori so bili sprejeti z velikim navdušenjem. Ob 11. je bila otvorjena razstava centralnega presbiroja v okvirju poznanskega velesejma. Poljsko vlado je zastopal trgovinski minister Prystor, mestno občino pa načelnik Radski. Dr. Radovanovič je podravil v Jugoslovanskem paviljonu ministra in poudaril pomen razstave, ki slika napredek kraljevine Jugoslavije v prvem desetletju njenega življenja. Nato je tolmačil razstavo grafikonov. Ob 12. je bit otvorjen poljsko-jugoslovan-ski kongres. Staroslavna posvetovalnica je bila okrašena s poljskimi in jugoslovanskimi zastavami. Otvoritvi kongresa so prisostvovali minister Prystor, poznansld vojvoda Raczinski, mestni načelnik in mnogoštevilno občinstvo. Ko je vojaška godba odsvirala jugoslovansko državno himno, je predsednik poljsko-jugoslovanske lige ICne-blevski otvoril kongres. V imenu poljsko-jugoslovanskega društva je govoril general Ferda Teodorski in predsednik občine. V imenu jugoslovanskega poslaništva je pozdravil kongres svetnik de Giuli, ki je v svojem govoru naglašal vrline poljskega naroda. Potem je v svojem govoru poudaril univerzitetni rektor Niemczicki vrline kralja Aleksandra Karadjordjeviča in njegove zgodovinske neminljive zasluge za narod ter uspešno delo kraljevske vlade pod predsedstvom generala živkoviea. V imenu slovanskih žena je pozdravila kongres ga. Stepmahovska, v imenu mladine pa pravnik Surzinski. Vsem je odgovoril dr. Radovanovič, ki se je vnovič zahvalil za prisrčni sprejem. Nato je imel predsednik trgovske zbornice v Poznanju Vastko predavanje o gospodarskih razmerah v Jugoslaviji. Svečana seja se je zaključila s poljsko himno. Popoldne so začele delo strokovne sekcije. Seji je prisostvoval Klarner. Poznanj, 27. aprila. AA. Listi »Temczac, »Dennik poznanski« in »Gazeta Handlo-vna« so izdali posebne številke o priliki poljsko-jugoslovanskega kongresa. Varšava, 27. aprila. AA .Tukajšnji »ABC« prinaša obširen članek o tem, kako živi jugoslovanski prestolonaslednik kraljevič Peter v vili na Bledu in na Dedinju. Varšava, 27. aprila. A A. Zenski organ »Swiat« prinaša obširen članek pod naslovom: »Slovanski Michelangelo« izpod peresa znanega kritika Albertia, v katerem proslavlja delo in umetnost Ivana Meštro-viča. Vprašanje pomorskega sporazuma na mrtvi točki Anglija je odgovorila na zadnjo francosko noto z novimi predlogi. - Odločitev bo padla med Briandom, Grandijem in Hendersonom v Ženevi Pariz, 27. aprila, n. Britanski odgovor na francosko noto, v kateri je francoska vlada stavila svoje predloge za kompromisno ureditev vprašanja o zamenjavi starih vojnih ladij z novimi, proučujejo sedaj kompetentni ministri. Rezultate tega vprašanja bodo jutri objavili na seji vlade. Vladni krogi so zelo rezervirani, vendar izhaja iz dobro poučenih virov vest, da je britanska vlada v svojem odgovoru na francosko noto stavila neke protipredloge. Pravijo, da je britanska vlada odbila francoske predloge, da bi se pričela gradnja novih vojnih ladij, s katerimi bi zamenili stare edinice v letih 1937, 1938 in 1939, po splošni pomorski konferenci, ki se bo vršila leta 1935, Britanska vlada v pricipu ni proti temu, da bi se gradnja vojnih ladij za zamenjavo 's starimi pričela prej, nego poteče britansko-francoski-italijanski pomorski sporazum, torej pred letom 1936, vendar pa Sinatra, da bi se moralo to vprašanje naknadno rešiti in da bi se za enkrat ne iskale nikake provizorne resolucije, da se ne bi tako kompromitiral pomorski sporazum, sklenjen med Italijo, Britanijo in Francijo 1. marca t. 1. Britanska vlada je predlagala, da se vprašanje o zamenjavi starih ladij z novimi uredi z naknadnim dogovorom, katerega bi prizadete države sklenile leta 1932, ko bo za 4. februarja 1932 v Ženevo sklicana splošna konferenca za razorožitev itak že razpravljala in sklepala o mnogih vprašanjih, ki se nanašajo na oboroževanje. »Le Temps pravi, da britanska vlada ni odbila francoskih predlogov, da jih ni niti omejila, temveč v nekem pogledu celo izpopolnila. Postavila je nekaj protipredlo-gov. Politični krogi pričakujejo, da bodo o teh perečih vprašanjih govorili Henderson, Briand in Grandi, ki se sestanejo za časa zasedanja Sveta Društva narodov sredi maja t. 1. London, 27. aprila, n. »Daily Herald« javlja, da sta Anglija in Italija odgovorili Franciji na njene najnovejše predloge o pomorskem vprašanju, da jih ne moreta sprejeti, ker vztraja Francija na svojem prejšnjem stališču, s čimer se v resnici spreminja londonski trojni sporazum. Francija namreč zahteva, da sme z novimi gradbami zamenjati stare ladje. Po tem bi morala tudi Velika Britanija spremeniti svoj piogram, a prav tako tudi Zedinjene države in Japonska, kar pa bi v resnici pomenilo, da je ta sporazum razbit. Milan, 27. aprlia. n. »Corriere della Sera« javlja, da so pogoji, ki jih je navedla Francija v svoji najnovejši noti glede po-inorskega vprašanja, za Italijo nesprejemljivi, ker se z njimi spreminja londonski sporazum od 1. marca t. 1. Politika nove romunske vlade Parlament bo razpuščen 15. junija — Lej se bo stabiliziral ob sedanjem tečaju Bukarešta, 27. aprila, n. Politični krogi napovedujejo, da namerava vlada due 2. omaja sklicati parlament. Ministrski predsednik Jorga bo na prvi seji parlamenta govoril o programu svoje vlade. Neglede na to, ali bo parlament izrazil vladi zaupnico ali ne, bo 15. junija razpuščen. Danes so listi objavili listo novih velikih županov. Zanimivo je, da sta poleg drugih imenovana za velika župana tudi dr. Gri-gor Filipescu, predsednik nacionalne organizacije, in Vlad Tepeš, znani pobornik diktature in glavni urednik »Epoce«. Med drugimi je vlada imenovala tudi večje število častnikov za velike župane, od teh sta dva generala in več polkovnikov. Častniki so imenovani posebno v novih pokrajinah. Tudi mnogo profesorjev srednjih in visokih šol ter dva duhovnika so med novoimenovanimi veliikmi župani. Bukarešta, 27. aprila, n. Bivša vlada na-cionalno-kmečke stranke je, kakor znano, najela v Parizu državno posojilo. Posojilo so najeli neposredno pred demisijo vlade g. Mironescuja. Zastopnik inozemskih bank »Dela Longoniere« je izročil včeraj zastopnikom narodne banke drugo tranšo romunskega stabilizacijskega posojila in sicer 888,333.000 lejev. V Bukarešto je prispela skupina inozemskih kapitalistov, ki so posetili finančnega ministra Argetoianuja. Argetoianu jim je izjavil, da se sploh ne misli dotakniti leje-vega tečaja in je demontiral vesti, ki so se razširile v zadnjem času, da namreč vlada namerava izpeljati inflacijo. Madjarske stranke se pripravljajo za volitve Bethlen namerava parlament v kratkem razpustiti v vrstah vladnih strank Razburjenje Budimpešta, 27. aprila, n. V parlamentarnih krogih vedno bolj prevladuje mišljenje, da namerava vlada razpustiti parlament iii razpisati nove volitve. Kdaj se bo to zgodilo, še nihče ne ve. Politični krogi pa tudi oni iz Bethlenove bližine, menijo z ozirom na to, da so zastopniki vladnih strank imeli včeraj okrog 500 zborovanj po vsej državi, da bo parlament razpuščen. Verjetno je, da bo parlament razpuščen, čim spravi državni proračun pod streho. To svojo nalogo bo opravil do srede maja. Vlada pa baje noče dati strankam tri mesece časa za agitacijo, nego namerava že mesec dni po razpustu parlamenta odrediti parlamentarne volitve. Potemtakem bodo volitve že meseca junija. Pravijo, da bo Bethlen privedel v novi parlament eno tretjino novih ljudi. V vladinih strankah je spričo tega zavladalo precejšnje razburjenje in nihče ne ve, kdo vse bo izpadel iz vrst vladnih parlamentarnih zastopnikov. Spomenik N j. Vel. kralju in Masaryka v Stari Pazovi Beograd, 27. aprila. 1. Čehoslovaki, ki prebivajo v Stari Pazovi, bodo 3. maja na svečan način odkrili spominsko ploščo z likoma kralja Aleksandra in predsednika Masaryka. Albert Thomas v Zagrebu Zagreb, 27. aprila, k. Na čast ravnatelju mednarodnega urada za delo pri Društvu narodov g. Albertu Thomasu je snoči trgovinska in obrtna zbornica priredila v hotelu »Esplanade« banket za 40 odličnikov. Banket je trajal do pol 12. zvečer. G. Thomas je danes dopoldne ob 11. posetil bana Peroviča, ob pol 12. pa mestnega župana dr. Srkulja. Ob 1. je bilo v mestni kleti njemu na čast prirejeno kosilo, ki ga je dal ban Savske banovine Ivan Perovič. G. Thomas je imel ob 6. zvečer v Trgovski in obrtni zbornici predavanje. Konferenca o zračnem prometu med Evropo in Ameriko London, 27. aprila, n. Tri največja avijatična društva sveta: francoski »Aeropostale«, britanski »Imperial Airways« in ameriški »Paname-rican Air\vay« so se zedinila, da skličejo transatlantsko avijatično konferenco za mesec september. Tam bodo končno odločali o zračnem prometu preko Oceana. Promet bi se vršil z velikimi aparati za 40 potnikov, ki bi lahko preleteli 2000 morskih milj brez. pristanka. Pot bi peljala iz Pariza in Londona preko Azorov in Bermudov v Newyork in nazaj. Izžrebane številke državne loterije Beograd, 27 aprila. 1. Pri današnjem žrebanju srečk 5. razreda 21. kola državne razredne loterije so dobile srečke št. 9042 in 99.713 po 20.000 dinarjev, 70.388, 75.581, 44.285 in 98.552 po 10 tisoč dinarje?. Belgijsko-ital. spor pred rimskim parlamentom Odgovor državnega podtajnika Arpinatija na interpelacijo faši-stovskih poslancev — Demonstracije proti Franciji in Belgiji v Rimu Rini, 27. aprila. A A. Državni podtajnik v ministrstvu notranjih zadev je v parlamentu odgovoril na interpelacijo, ki je bila stavljena zaradi bruseljskih demonstracij o priliki aretacije g. Moulina. Državni podtajnik je navedel razloge, zaradi katerih so Moulina aretirali. Rekel je, da so pri njem našli pismo, ki je bilo naslovljeno na nekega znanega nasprotnika fašizma, in beležnico z lastnoročnimi Moulinovimi podatki, nanašajočimi se na Mussolinija in na lego vojašnice karabinjerjev v Rimu ter na gospodarski položaj sindikatov. Na koncu je državni podtajnik izjavil, da je Moulin priznal belgijskemu konzulu v Rimu, da se kesa tega, kar je storil. Parlament je ta odgovor z zadoščenjem vzel na zn a je. Arpinati je dalje izjavil, da je znani pro- tifašist Bassanesi nameraval preleteti z letalom italijansko ozemlje in metati protifašistične letake. Prof. Moulin, ki so ga pred kratkim aretirali, je vodil protifašistično propagando po navodili Bassanesija. Seji so prisostvovali Mussolini in vsi ministri, ki so z velikim navdušenjem odobravali Arpinati,jeva izvajanja. Pariz, 26. aprila. AA. Havas poroča iz Rima, tla so študentje rimske univerze skušali demonstrirati pred poslaništvom Belgije in Francije, kar pa je policija preprečila. Policija straži belgijsko, francosko in jugoslovansko poslaništvo, čeprav Jugoslavija ni prav nič vpletena v afero profesorja Moulina. Skupina študentov je demonstrirala zoper francoskega posla nka, ko se je v avtomobilu peljal mimo nje. BolgarsLa kriza Gospodu Cankovu se je prav tako ponesrečil poizkus sestaviti vlado, kakor se je pred njim ponesrečil Ljapčevu in Malino-vu. Ni se čuditi, da poizikus ni uspel, temveč čuditi bi se bilo, če bi uspel, ker tako velike težave je treba premagati, da se količkaj zadovoljivo, reši bolgarska vladna kriza. Če bi šlo samo za to, da se sestavi vlada, ki si more v volitvah pridobili večino in se naslanjati na večino v sobranju, potem rešitev ne bi bila prav nič težka. Zadostovalo bi popolnoma, da bi segli bolgarski politiki po starem receptu in zopet instalirali staro vlado Demokratičeskega zgovora. Bistvo bolgarske vladne krize pa je baš v tem, da se je že več ko dovolj izkazalo, da vlada Demokratičeskega zgovora ne more rešiti Bolgarske iz sedanje težke gospodarske krize. Deloma ne more tega storiti vsled pomanjkanja sposobnih mož, deloma pa tudi vsled pomanjkanja avtoritete, ker ves svet ve, da nima večine v narodu. Avtoriteto bi imela samo vlada, ki bi bila v sporazumu z zemljedelci in sicer z onimi pravimi, ne pa z disidenti okoli Tomova in drugih. Samo takšna vlada bi mogla rešiti Bolgarsko iz poljedelske krize, ki je najbolj akutna in samo ta vlada bi mogla tudi računati na pomoč tujine, Kajti vlada z zemljodelci bi mogla jamčiti tujini, da bo prejete kredite tudi v resnici uporabila za dvig bolgarskega gospodarstva, dočim vsaki drugi vladi ne bi bilo mogoče dati tega jamstva. Koncentracijska vlada, v kateri bi imeli zemljedelci odločilno besedo, je danes v resnici edina rešilna vlada, baš ta vlada pa je izključena, ker so proti njej makedonstvujušči. Ti pa sodelovanje z zemljedelci že naprej odklanjajo in ga bodo vedno odklanjali, ker so pristaši revanšne misli, ki ji zemljedelci nasprotujejo. Pa tudi iz čisto osebnih razlogov so makedonstvujušči proti zemljedelcem, ker se jih bojo, ker vedo, da so oni glavni krivci krvavega junija in se zato boje maščevanja zemljedeioev. čeprav formalno makedonstvujušči sploh nimajo niti besede pri razpletu vladne krize, so v sobranju le majhna skupina, pa imajo dejanstvo tem večji upliv in so faktični gospodarji položaja. A tudi glavni krivci, da je Bolgarska v tako težkem položaju, kakor menda še nikoli. In ne more priti do zboljšanja, dokler so makedonstvujušči odločilen faktor, ker je vsa politika makedonstvujuščih v diametralnem nasprotju z interesi Bolgarske. Bolgarska mora skleniti spora/.um s svojimi sosedi, mora voditi balkansko politiko, če hoče rešiti svoje gospodarstvo, make-donstvujušči pa nočejo balkanske politike, ker so v službi tuje sile. Dobra rešitev bolgarske vladne krize bi zato bila samo ta, ki bi oprostila Bolgarsko od terorja make-donstvujuščih in povzročila vlado, ki bi bila od njih čisto neodvisna. Takšne vlade pa ne more postaviti nobena bolgarska meščanska stranka, ker so vse te stranke med narodom tako slabo zasidrane, da se drže le s pomočjo teroristov. S tem pa je zaključen usodni krog bolgarske notranje politike. Rešitev bolgarske notranje krize je mogoča le s pomočjo zem-ljedelcev, ki pa izključujejo sodelovanje makedonstvujuščih. Meščanske stranke, 'združene okoli Demokratičeskega zgovora pa so odvisne od podpore makedonstvuju-šoili in zato ne morejo odkloniti njih sodelovanja. S tem je postala bolgarska notranja kriza nerešljiva in ostane nerešljiva, dokler se bolgarska politika ne povzpne tako visoko, da krene s sedanjih izhojenih potov in se postavi na čisto novo bazo, to je, da vodi samo takšno politiko, ki je v skladu z interesi bolgarskega kmeta. Bolgarski kmet pa je jedro bolgarskega naroda, je bolgarski narod. Nobenih izgledov pa ni, da bi mogla bolgarska politika že sedaj kreniti na to edino zdravo pot, temveč bo ostalo še vse pri starem. Zato pa je tudi čisto brez pomena, če sestavi novo vlado Ljapčev ali Cankov ali kdo drugi od Demokratičeskega zgovora, ker sistem ostane in le imena se neznatno spremene. Zato pa bo tudi rešitev bolgarske krize le polovičarska in bo zadovoljila le posamezne politične stranke, ne pa bolgarskega naroda. Zato pa se tudi lahko reče: vladna kriza bo rešena, nerešena pa bo ostala še naprej notranjepolitična kriza Bolgarske. Mednarodni kongres pen-klubov Haag, 27. aprila. AA. Mednarodni kongres penklubov se začne 21. junija in bo trajal pet dni. Kongresu bo predsedoval predsednik holandske vlade, udeležilo pa se ga bo ‘200 delegatov iz :(0 držav Pogreb Milorada Gavrilovica Beograd, 27. aprila. 1. Danes popoldne so na svečan način pokopali slavnega dekana beograjskega gledališča Milorada Gavrilovica, ki je včeraj popoldne umrl. Pogreba se je udeležilo zelo mnogo gledaliških igralcev in uglednih beograjskih osebnosti, njegovih prijateljev in spoštoval-cev. Cerkvene obrede je opravil prota Petrovič. V imenu Narodnega gledališča se je od pokojnika poslovil upravnik Predič. Sprevod je krenil iz cerkve pred Narodno gledališče, kjer je govoril Branislav Nušič, odtod pa preko Terazij in po ulici kralja Aleksandra na pokopališče. Pri odprtem grobu se je od pokojnika poslovil Milu-tinovič-Dobrica. Premestitev Beograd, ‘27. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog kmetijskega ministra je s soglasjem predsednika ministrskega sveta premeščen za veterinarskega svetnika pri sreskein načelstvu v Ptuju v šesti položajni skupini dr. Viljem Jedviček, veterinarski svetnik sreskega načelstva iste skupine. Gospodarski teden balkanskih držav Solun, 26. aprila. AA. Včeraj se je začel gospodarski teden balkanske konference. Konference so se udeležili delegata Albanije indu-strijec Nazim Upi in prosvetni referent Natsis, za Bolgarijo šef gospodarskega oddelka Narodne banke Šakalov, bančni direktor dr. Georgov, za Romunijo generalni konzul v Solunu Krecu, za Turčijo predsednik carigrajske trgovske in industrijske zbornice Mutad-beJ ln bančni ravnatelj Zeki bej, za Jugoslavijo tajnik jugoslovanske trgovske in industi-ijske zbornice dr. Mi-hajlovič in člani grške delegacije balkanske konference z univ. prof. dr. Sviropulom na čelu. Delegati so včeraj dopoldne svečano sprejeti v solunski občini, nato pa so si ogledali svobodno cono. Popoldne so napravili izlet v begunske naselbine, ob 18. pa jim je bil prirejen čaj v trgovski in industrijski zbornici. Delegati odpotujejo danes v Niaos, važno industrijsko središče v grški Makedoniji. Zvečer priredi banket predsednik solunske občine, v torek zjutraj pa odpotujejo v Atene, kjer ostanejo 4 dni. Vsi solunski listi posvečajo veliko pažnjo gospodarskemu tednu ln delu za gspodarsko zbli-žanje med balkanskimi državami. Pravilnik o pobijanju živinskih bolezni Beograd, 27. aprila. AA. Kmetijski minister je na podlagi čl. 42 zakona o pobijanju in preprečevanju živinskih nalezljivih bolezni predpisal pravilnik o izvajanju ukrepov v zaščito, pobijanje in preprečevanje živinskih nalezljivih bolezni. Morganova jahta v Splitu Split, 27. aprila, k. V luiko je priplula ameriška luksuzna jahta, last znanega ameriškega muit imili jan a rja Morgana. Povodnji na Poljskem Varšava, 27. aprila. AA. Vsled pozne pomladi so reke hudo narasle. Mesto Vilna je popolnoma pod vodo. Več hiš se je porušilo. Elektrarna je morala ustaviti obrat. Nad mestom je proglašeno obsedno stanje, da preprečijo nerede in plenitve. Samomor zadnjega dunajskega izvoščeka Dunaj, 27. aprila. AA. Zadnji dunajski izvo-šček je napravil samomor, ker ni več toliko za-služilj da bi prehranil sebe in svojo ženo. Izreden način sodnega zasliševanja Pariz, 27. aprila. AA. Na francosko-italijanski meji bodo zaslišali znanega italijanskega bančnika Gualinija, ki je konfiniran na otokih Li-pari. Gualini je bil obsojen zaradi poloma družbe >.Snie Viscose« in je bil zapleten tudi v Ou-stricovo afero. Zasliševanje na meji bo edinstven primer v francosko-italijanski sodni proceduri. Za to zasliševanje so zgradili na meji leseno lopo, ki ima dvoje vrat, ena na francoski in druga na italijanski meji. V sredini lope bo stala miza. Polovica mize bo na francoski, polovica pa na italijanski strani. Na francoski strani bosta dva francoska sodna uradnika. Zasliševanje bo trajalo dva dni in se prične jutri. Vohunska afera v Nemčiji Berlin, 27. aprila. AA. V tovarnah za barve v Hocbstenu so odkrili vohunstvo v korist Sovjetske Rusije. Oblast je prijela 50 delavcev in nameščencev. Sodijo, da je v zadevo vpletenih «e mnogo drugih delavcev. Herriot zopet lyonski župan Lyon, 27. aprila. AA. Občinski odbor L,yona je ponovno izvolil za predsednika občine Herriota in sicer s 26 proti 24 glasovom. Proti Herriotu so glasovali socijalisti in Herriot je bil izvoljen le po zaslugi dveh glasov zastopnikov desnice, zato je izjavil, da mesta ne sprejme, ker je hotel imeti za seboj levičarsko večino. Med Herriotom in socijalističnimi odborniki so se nato začela pogajanja, nakar je občinski odbor ponovno potrdil Herriotv Izvolitev s 39 glasovi. Ostali odborniki niso glasovali. Volitve v Egiptu Kairo, 27. aprila. AA. S kraljevim odlokom so razpisane volitve v egiptski parlament za 1. junij. Število samomorov v Nemčiji Berlin, 27. aprila. A A. Po podatkih državnega statističnega urada je bilo v Nemčiji leta 1928. 16.036 samomorov. To odgovarja 44 samomorom na dan in na 100.000 prebivalcev. Za to leto znaša povprečno število samomorov 39, v Angliji 12, v Franciji 16 in v Združenih državah 13. Proces proti vohunom na Romunskem Bukarešta, 27. aprila. A A. Danes dopoldne se je začela pred vojnim sodiščem razprava proti obtožencem zaradi vohunstva v prid Sovjetski Rusiji. Med obtoženci, ki jih je 35, so tudi tri ženake in dva otieirja v uniformi. Eden izmed ni ju je major Versaru, drugi pa podporočnik Holea. Dokazilno gradivo zavzema več miz v sodni dvorani. Bombo vrgli v čakalnico Varšava, 27. aprila, n. Na neki železniški postaji v bližini Vilne so neznani teroristi vrgli ročno granato v čakalnico in tam ubili nekega vlakovodjo. Druga granata, ki je kmalu za tem eksplodirala, je napravila precej škode. Spor zaradi usode diissel-dorfskega vampirja Berlin, 27. aprila. AA. Med pristaši in nasprotniki smrtne kazni je nastal v časopisju oster spor zaradi usode diisseldorfskega vampirja Petra Kttrtena. Ker ima državni zbor odobriti novi kazenski zakon, nastaja vprašanje, če bi bila izvršitev smrtne obsodbe opravičena. Pruski kabinet meni, da je treba Kiirtena usmrtiti, kar zahteva tudi ogromna večina prebivalstva. Na drugi strani je manjšina, vštevši mnogo odličnih juristov in javnih delavcev, proti izvršitvi smrtne kazni ter poudarja, da je Ktirten umobolen in da ga zato ne smejo usmrtiti. Berlin, 27. aprila. AA. Listi poročajo, da bo pruska vlada odbila pomilostitev Kttrtena. Vse stranke so proti temu, da bi se smrtna kazen spremenila v dosmrtno ječo. Kttrtena bodo obglavili. Dva drzna enajstletna roparja Bukarešta, 27. aprila, d. Včeraj se je javil na orožniški postaji v Predealu neki šofer iz BraSo-va, ki je imel hude rane na glavi in s krvjo oblito obleko. Izročil je orožnikom vklenjenega llletnega dečka ,ki ga je v svojem avtomobilu pripeljal s seboj. Šofer je javil, da ga je njegov mladi ujetnik, ki je srednješolec iz Bukarešte, skupaj s še drugim enako sta-im tovarišem skušal umoriti. Oba dečka sta se z njim pogodila za vožnjo iz Brašova do Predeala za 500 lejev. Med vožnjo skozi gozd sta mlada razbojnika potegnila samokrese in začela na šoferja streljati. Ž."uet je bil v tilnik, imel pa je še toliko moči, d i se je začel boriti z obema mladima zločincema, !;i sta končno utekla. Čeprav sta še med begom ves čas streljala na šoferja, se je temu le posrečilo enega od obeh ujeti, nakar ga je zvezal in ga v svojem avtomobilu pripeljal v Predeni. Ko je šofer povedal,- kar se mu je zgodilo, se je zaradi utrujenosti in izgube krvi on-sveščen zgrudil. Drugega mladega napadalca so kmalu nato našli v gozdu, kjer se je skrival. Oba dečka sta povedala, da sta pred tednom dni zapustila domačo hišo v Bukarešti in vzela s seboj denar !n dva samokresa. V Brašovu jima je zmanjkalo denarja, nakar sta sklenila šoferja umoriti in oropati in se z njegovim vozom vrniti v Bukarešto. Letalo v množici — dve osebi mrtvi Atene, 27. aprila. AA. Na tukajšnjem letališču se je včeraj popoldne zgodila strahovita nesreča. Občinstvo je prodrlo kordon, da bi bolje videlo pristajanje vojaških letal. Neko letalo se je tako zaletelo v množico in propeler je na mestu ubil dva človeka. Bivši car Ferdinand Berlinski »Tagebuch« piše: Sramotna afera Ferdinanda je vzbudila pozornost. (Da je namreč prejemal in še prejema od nemške vlade letino visoko svoto kol plačilo za to, da je Bolgarska vsled njegovega vpliva vstopila v svetovno vojno. Op. med.). Brez dvoma bo simpatični Koburžan, ki je tvegal premoženje in kri svojih ljubih Bolgarov šele potem, ko se je z zasebnim dogovorom zasigural, da sam ne more pri tem nič izgubiti — brez dvoma bo ta visoki gospod v bodočih zgodovinskih knjigah figuriral poleg onih bivših nemških deželnih knezov, ki so prodajali svoje podložnike kot vojake na Angleško. O merkantiilnih sposobnostih onih, ki so mogli svoje polke in armadne kore prodajati, nismo šele prvič slišali in kar se tiče naših dragih zaveznikov v svetovni vojni vemo vendar iz spominov D’Abernona, da tudi plemeniti Turek En ver paša ni peljal »v oj ega naroda brez berlinskih napitnin v klavnico. Ne-zinano je vsled slovesnega molka nemške republikanske vlade še danes, zakaj je ta infamen dogovor svoje cesarske prednice priznala kot obvozen, čeprav § 138 o tein veljavnega nemškega državljanskega zakonika pravi: »Pravni posel, ki je proti dobrim običajem, je neveljaven, in kako je celo mogla, da je vkljub nezaslišani nemoralnosti poravnave šla še preko nje in po vsakem sporazumu pristala na še nova doplačila. Odgovor se pričakuje z nestrpnostjo in da se nanj ne pozabi, naj povemo še nove podrobnosti. Zakaj je zahteval Ferdinand tako nujno, da njegov sin — vladajoči kralj Boris nič ne izve od republikanskih podkupnin nemške vlade svojemu očetovskemu predniku. Tako zelo diskretna nemška uradna mesta so morebiti slutila delikatne razloge notranje-bolgarskega ali koburško-dinaetičnega značaja. Vse pa kaže, da je stvar mnogo bolj banalna, namreč: da je Ferdinand trajno pni svojem sinu beračil, kar je gotovo bolj, naravna pol, in da je mogel vse to delati z uspehom le, če je Boris prav tako malo vedel o berlinskih alimentih. Kako je z memoari dobrega kneza? Če jih je pisal ali jih je hotel pisati, to se še ne ve. Na vsak način pa je baje že stopil na plan njegov ameriški založnik Ln na vsak način ima Ferdinand okolico, v kateri so tudi ljudje s slabimi urami. V taki slabi uri se je baje namignilo, da objave teh spominov Nemčija ne bi mogla prenesti in če bi se z njimi na pravem mestu namignilo, da se bo vedno znova dobilo denar. Ne more se reči, kaj je na tem resnice. Toda če si predstavljamo gospoda Marxa in Kohilera, katerih delovanje na nobenem polju ne priča o bogsizdiaikakžni genijataosti, potem ne moremo smatrati za nemogoče, da bi mogla v zablodi, da s teni rešita domovino, podleči temu slafbemu uplivu. Na vseizadnje pa — in to je pač najbolj zanimivo — nastaja vprašanje, če je res, da je bilo v tej zadevi v resnici mnogo zelo vnetih nemških posredovalcev in če so bili v resnici pri-prošnjiiki, ki so bili istočasno zelo blizu upsii-kom Koburžana. Čuje se govorica — ki jo je komaj še imenovati kot govorico — da je bil Ferdinand v letih po inflaciji zadolžen pri nekaterih nem&kih velebankah na milijone; in ne bi bilo čudno, če bi g. Strauss, ki je v vseh-nionarhističnih sedlih od Viljema do Hitlerja tako dobro ujalian, če bi ravno ta g. Strauss, politik kakor je in posebno sposoben upravitelj Ferdinandovih zahtev, nastopil na mestih, ki so navsezadnje tudi plačana. Bala bi presenetljiva niansa, če bi biti pravi prejemnik, čeprav indirektni, teh gotovo ne brez obotavljanja zavrženih davčnih milijonov, baš tc velfi-bainke, katerim je bil Ferdinand dolžan. IX- vsesokolski zfet v Pragi (»lavni zletni dnevi od 3. do 6. julija 1932. Vsesokolski zlet... to je danes glavno vprašanje ČOS, njenih žup in društev. V Tyrševem domu se vršijo dan za dnem seje najrazličnejših odborov, ki imajo nalogo, da pripravijo vse potrebno za čim sijajnejši uspeh zleta. V Tyrše-vem domu je kot v panju, vse je v službi zleta: film in radio. Vsak dan prihajajo v Tyršev dom domačini in tujci, ki želijo informacij. Vsem se ustreže in dajejo pojasnila. Na zadnji seji načelništva ČOS je bil končno-veljavno določen spored zleta, ki je zelo pester in bogat. Spored zleta je naslednji: V nedeljo 5. junija 1932. zletni dan učencev praških srednjih in meščanskih šol, v soboto 11. junija 1932. tekme srednješolske mladine, v nedeljo 12. junija glavni zletni dan srednješolske mladine, v nedeljo 19. junija, nastop sokolske dece praških in okoliških sokolskih žup, v nedeljo 26., v ponedeljek 27., v torek 28. in v sredo 29. junija 1932. zlet moškega in ženskega naraščaja COS, v petek 1. julija 1932. tekme, v soboto 2. julija nadaljevanje tekem, v nedeljo 3. julija dopoldne skušnje, popoldne prva javna telovadba, v ponedeljek 4. julija 1932. dopoldne skušnje, popoldne druga javna telovadba, v torek 5. julija 1932. dopoldne skušnje, popoldne tretja javna telovadba, vsredo 6. julija^ 1932. dopoldne slavnostni sprevod, popoldne četrta javna telovadba in nastop sokolske konjiče. Za vsesokolski zlet viada po vsem svetu velikansko zanimanje. Da bo tudi naše Sokolstvo v častnem številu sodelovalo na jubilejnem vse-sokolskem zletu v Pragi je samo ob sebi razumljivo in se v ta namen vršijo že občirne priprave v tehničnem in organizatoričnem pogledu. Zdravo IX. vsesokolski zlet v matuški Pragi! VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 27. aprila d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Spremenljivo in precej hladno vreme, na jugu počasi zboljšanje. Jubilej dola in uspehov ljubljanskega tvgovsiva Kakor je bilo vse delo prikrito, tiho in neopaženo v teku pol stoletja, od kar so si naši trgovci postavili lastno trgovsko organizacijo, tako je bila proslava tega dela skromna, obenem pa namenjena delu in napredku tudi za ptihodnjost. V nedeljo ob tl. uri so se zbrali graditelji ljubljanskega trgovskega stanu in ob prisotnosti zastopnikov oblasti in vseh pridobitnih krogov našega gospodarstva predložili bilanco svojpga dela, ter sporočili svoje želje in težnje, da se to delo z enako prožnostjo, požrtvovalnostjo in globoko stanovsko zavestjo vodi po istih smernicah tudi v bodoče. Mnogo pijonirjev našega gospodarskega snovanja je bilo navzočih, zadoščenje, ponos in upravičena samozavest, vse to se je odraževalo na obrazih naših gospodarstvenikov. Vendar smo nekaj pogrešali — naša mladina, kateri naj bi bila v prvi vrsti posvečena ta proslava, je bila kaj skromno zastopana. Nehote se pri tem stalnem opazovanju in to na vseh kulturnih, znanstvenih, narodnostnih in '4 gospodarskih poljih vriva vprašanje, kje je naša mladina, kdo bo v prihodnje vodil vse to delo, ki ga ustvarjajo starejše generacije? To je eminentno vprašanje naše bodočnosti! Proslavo je otvoril gretnijalni načelnik gospod Ivan Gregorc, ki je pozdravil zastopnika bana g. dr. Marn a, zastopnika mestne občine ljubljanske g. Serka, predsednika Zbornice za TOI gosp. Ivana Jelačina ml., predsednika Zveze trgovskih gremijev g. Kavčiča, predsednika trg. društva »Merkur« in gen. tajnika Zbornice g. dr. VVindischerja, komisarja Trgovskega bol. in podp. društva tajnika Zbornice gosp. dr. P 1 e s s a, predsednika Društva bančnih zavodov dr. Slokarja, predsednika Društva industrijcev in veletrgovcev g. Samca, predsednika Trg. dobrodelnega društva gospoda Kregarja, predsednika Društva trg. potnikov g. Kreka, predsednika Zveze gostilničarskih zadrug g. Kavčiča in voditelja Gremi-jalne šole g. Gruma, ter zastopnika Zveze obrtnih zadrug g. Pristova. Predsednik je nato prečital udanostno brzojavko Nj. V. kralju, kar so prisotni stoje in z odobravanjem vzeli na znanje. Pozdrav pa je bil odposlan tudi predsedniku vlade g. generalu Petru Živko-v i č u in ministru za trgovino in industrijo gospodu Juraju Demetroviču. V zanosnem govoru je g. načelnik orisal hi-storijat gretnijalnega gibanja in povdaril pomembnost današnjega slavlja. Pokazal je na napredek trgovskega življenja v zadnjih petdesetih letih na kulturnem, narodnostnem in gospodarskem polju. V imenu banske uprave je čestital g. načelnik dr. Marn, v imenu mestne občine g. Serk, ki je povdaril, da se mestna občina v polni meri zaveda pomena in važnosti trgovskega stanu in obljubil, da bo zastavil vse svoje sile za procvit in neovirano delo pri stremljenju gospodarskega podviga. Zbornični predsednik g. Ivan Jelačin ml. je obudil spomine na delo ob priliki graditve naše države ter se spominjal vseh onih borb in težlcoč, ki jih je bilo treba premagati. Odločnost in pravičnost ter nezlomljiva volja voditeljev, vse to je doprineslo, da so se vse težave premagale in zato tudi uspehi niso izostali. Poseb«o se je spominjal lastnega doma, ki so si ga trgovci ustvarili in pod katero streho danes praznujejo svoj jubilej. Omenil je nadalje prepotrebno sodelovanje z vsenii gospodarskimi institucijami, posebno s Trg. zbornico. V kratkih in lepih besedah je nato čestital predsednik Društva denarnih zavodov g. dr. Slokar. Predsednik Zveze gremijev g. Josip Kav. č i č je v temperamentnih izvajanjih očrtal za sluge organizacije v preteklosti in izrazil željo, da bi se po isti poti korakalo tudi v bodočnost. Čestitanju sta se nato pridružila v imenu Zveze gostilničarskih zadrug g. Fran Kavčič in v imenu Društva industrijcev in veletrgovcev g. Samec. V daljšem govoru se je čestitkam pridružil gen. tajnik Zbornice g. dr. W i n d i s c h e r, ki je med drugim naglasil: Gremij trgovcev more s ponosom gledati na svojo petdesetletno veliko delo, ponašati se sme s svojimi lepimi tradicijami ter sme imeti prepričanje, da so zanj utemeljeni in upravičeni izgledi za koristno in plodno udejstvovanje v prihodnosti. V sleherni organizaciji je danes delo težavno in nehvaležno, ker je rado preveč kritike in premalo smisla za dejansko sodelovanje v korist občestva, ali vodniki ne smejo izgubiti kljub vsem nepri-likam dobre volje in veselja za delo. Pridejo zopet boljši časi z večjim altruizmom, ali skrb mora navdajati nas vse za našo trgovsko mladino. Ljubeznivo pozornost ji bo posvečati v časih, ko ji prete nevarnosti z vseh vrst. Vnemati jo bo za pridno delo v kupčiji in za strokovno dovrševanje ter za brižtio sodelovanje v stanovskih organizacijah. Tudi v kupčijskem stanu bo treba v tem in onem pogledu z miselnostjo na drugo pot. Celo v naši trgovini so nastale nevšečne prilike. Gnječo imamo, pa Se narašča število obratov in se dopolnjuje razčlenjenost. Neugodnejši so pridobitni izgledi, težavnejše postaja vprašanje gospodarske samostojnosti in eksistenčne zagotovitve s prisluž-kom in prihrankom v krepkih letih. Ob takih dejstvih mora preudarnega gospodarja navdati zavest, da bo treba poskrbeti pravočasno za tisto, k#r prinese v novih prilikah človeku v čvrsti dobi .vzpodbudo in pomirjenje za vpehana leta. Dobri Bog naj nam da srečo, voljo in sposobnost, da bo mogoče najti tako pravo pot v nelahkih časih, ki se napovedujejo za bodočnost! V imenu podpornega društva »Pomoč« sta čestitala predsednik g. Kregar in v imenu Zveze obrtnih zadrug g. P r i s t o u. V zaključnem govoru je nato načelnik gospod Gregorc izrazil zahvalo vsem govornikom, navzočim zastopnikom gospodarskega življenja ter tudi tisku, nakar je bila svečanost zaključena. Zborovanje Narodne strokovne zveze Trbovlje, 27. aprila. Včerajšnji sestanek Narodne strokovne zveze v dvorani gostilne Forte se je pretvoril v veliko zborovanje narodnega delavstva, kajti u-deležilo se ga je preko HOO rudarjev. Predsednik tov. Koren je uvodoma naglasil veselo dejstvo, da se k Narodni strokovni zvezi priglaša vsak dan večje število rudarjev, kar najizraziteje dokazuje, da goji delavstvo čedalje večje zaupanje v naš uacijonalui delavski pokret. s pomočjo katerega se edino dajo rešiti najbolj pereči problemi rudarskega delavstva. Mogočno naraščajoči narodno delavski pokret v rudarskih revirjih pa povzroča pravcati strah v vedno redkejših vrstah naših narodnih nasprotnikov. Zato skušajo — je dejal g. Koren — pri vsaki priliki naše uspehe omalovaževati, zlasti pa v zadnjem času širijo na eni strani osebno ali s pomočjo svojega tiska neresnične vesti. Mi odločno odklanjamo vsako nasilje nad našim narodom, pa najsi pride odkoderkoli. Najodločneje odklanjamo tudi razredno borbo, ker škoduje našim narodnim in državnim interesom. Mi hočemo in se borimo samo za to, da bo imelo naše jugoslovansko rudarsko delavstvo na svoji rodni zemlji dela iu jela dovolj zase in za svoje družine iu da bo živelo človekavredno življenje. Uspehi naše organizacije bodo tem boljši, čim več članov bo tvorila in čim večja bo moralua sila naše narodne organizacije. Zato se naj rudarji brez odlašanja organizirajo, kajti rudarsko delavstvo mora l^jti organizirano in pripravljeno v organizaciji na težke dneve, ki jih bo moralo v bližnji bodočnosti še prestati, katero pa bo tem lažje, čim kompaktnejše bo združeno okrog svojih preizkušenih voditeljev v narodni strokovni organizaciji. Za tov. Korenom je povzel besedo tov. Štruc, ki je poročal o posmrtninam podpornem fondu za rudarje, ki ga je prejšnja II. skupina u- Lepote Jugoslavije: njeni bogati gozdi... njene visoke planine... in zobje njenih prebivalcev. Lepote Jugoslavije so poznane po celem svetu. Tudi Jugoslovani znajo ceniti vrednost lepote. Tako neguje stotiso-čero Jugoslovanov svoje zobč s Sar-govim Kalodontom. Blagodejna pena Sargovega Kalodonta polepšuje in varuje zobč in usta. Po uporabi Sargovega Kalodonta dobi dih svež in zdrav vonj. SARGOV KALODONT ohranjuje zdravje in lepoto zob. S stanovila, novoizvoljeni zaupniki so pa na zadnjem občnem zboru v Celju ta fond zopet ukinili. Res je, da rudarji v današnjem mučnem položaju težko pogrešajo tudi dinarje, ki bi jih vplačevali v ta fond, vendar bi pa bila jako učinkovita pomoč rudarskim družinam ob smrti svojca. Ob smrti člana ali članice bi prejeli svojci preminulega člana ali članice okrog 5000 Din. Onim rudarjem, ki odidejo v pokoj, bi se odtegovalo od njihove pokojnine in bi pridobljene pravice v primeri vpolcojitve ne izgubili. Pa tudi oni rudarji, ki bi odhajali drugam, bi lahko plačevali posmrtnino še naprej, če bi hoteli. Ni izključeno, da bo novoizvoljeni odbor II. skupine skušal sedaj ponovno ustanoviti ta fond. Nato je tov. Štruc š" razjasnil stališče do internacijonalizma in nacijonalizma ter navzoče rudarje pozval, da se kot sinovi Jugoslavije organizirajo v narodnih strokovnih organizacijah, ker se ravno sedaj v tej najtežji krizi prav jasno prikazuje, da naši jugoslovanski rudarji ne morejo pričakovati pomoči od internacionalnega delavstva, marveč da je rešitev le v naši veliki in močni Jugoslaviji. Tov. Koren je nato objasnil še nekatere načrte, ki jih ima Narodna strokovna zveza v svo jem bodočem .programu, katere namerava v svojem bodočem programu, katere namerava v kratkem izvesti v korist rudarskega delavstva. Predpogoj, da se bodo ti načrti čini preje in čim uspešnejše uresničili, je, da se rudarsko delavstvo v čini večjem številu oklene Narodne strokovne zveze, ki je že danes najjačja orga- nizacija v rudarskih revirjih. Brez dvoma bo tudi naša narodna vlada gledala iz povsem drugega vidika na trboveljske rudarje, če bo enkrat videla, da se je narodni pokret ined rudarskim delavstvom v revirjih dvignil aa tisoč rudarjev in da se je delavstvo preorijentiralo v odločno nacijonalen pravec. Sijajno uspelo zborovanje našega narodnega delavstva se je nato mirno zaključilo. Jesenice Akademija. Naše agilno Sokolsko društvo bo priredilo v soboto zvečer ob 20. uri pestro telovadno akademijo. Poleg zanimivih in sila lepih telovadnih točk bo nastopil tudi društveni pevski oktet. Vsi prijatelji Sokolstva iskreno vabljeni. Nov most. Poleg mostu čez Savo v Kurjo va» — o katerem je »Jugoslovan« že poročal — grade pri nas še en nov uiost in lega preko potoka »Jesenica« pri žagi proti Plavškovem Rovtu. Dela zelo uspešno napredujejo in bodo kmalu končana. Frekvenca preko tega mostu je velika, saj se vrši preko njega velika vožnja lesa. Nedelja. Nedelja je bila pri nas zelo živahna. Vreme je bilo lepo, zato je šlo v naravo vse mlado iu staro. Veliko je bilo izletnikov, nekaj peš veliko motociklistov in avtomobilistov. Videti pa je bilo tudi precej smučarjev, ki so ujeli zadnji sneg na Rožici, Golici in drugih gorah. »Jugoslovane se je pri nas zelo razširil. Število njegovih čitateljev je od dne do dne večje na Jesenicah. M Prešernova ulica 7 — 9 priporoča, da sl ogledat© brezobvezno bogato zalogo damskih In moških plaščev ter oblek Cuida: Farnmop 58 ftomon Nevoljno jo je pogledal. »Kakšen namen imaš s svojim govorjenjem? Upam, da nimaš v načrtu kakšne možitve zanjo? To bi se mi zdelo skrunitev nežnega otroka. V tej samoti pa ni gotovo nikogar, ki bi ji razodeval stvari, o katerih je bolje, da ne sliši.« »Morda pa le!« »Kdo? Prosim te, povej mi.t »Moj vnuk, ki jo ljubi, da še sam tega ne ve, kar pa jaz vidim.« »Golobradi dečko! Zamaši mu usta in pošlji ga v svet, da ne zastruplja zraku, ki ga ona diha, s svojimi zaljubljenimi glupostmi!« Govoril je te besede z zaničljivo nestrpnostjo; predrzen se mu je zdel mladenič, ki se je upal tako gledati njegovo varovanko. Toda stari dami je vnuk prirastel k srcu in bit ji je najmanj tako drag kakor Lucilia, če ne še bolj. Zato se je potegnila zanj. »Moja hiša je Lionelova domovina,« je odgovorita suho, »kar se tiče njegovih občutkov, so morda čistejši kakor oni starejših mož. Sicer pa ne vidim v tem nobene nesreče, dokler ne vemo, da ga tudi Lucilia ljubi.« »Lucilia da bi ga ljubila!« je vzkliknil Farnmor za- '0. »Zakaj pa ne?« je nadaljevala stara dama. »Tebi se bo mord zdel še deček, toda v njenih očeh ni več. Že iz otroških let mu je naklonjena in mogoče je, da se to čuvstvo izpremeni v ljubezen. Njegov značaj pa poznam kakor nihče drugi, zato bi mu mogli mirno zaupati njeno bodočnost. Pri njem odpade tudi težavna zadeva o njenem pokolenju, česar pa ne moreš reči, če bi jo vzel tuj človek. On ne bi izpraševal po njenem pokolenju. Skratka, nebroj razlogov me je uverilo, da bi bila Nel-lova ljubezen naj mirnejše pristanišče za Lucilio, seveda če ga tudi ona vzljubi.« Lord Farnmor je čutil resnico materinih besed. Kolikor bo v njegovi moči, poskrbi, da ne bo nihče ogrožal dekličinega duševnega miru. Obljubil je materi, da si bo stvar premislil, ter prekinil pogovor. Nekaj ur pozneje se je lord Cecil napotil k svojim sobam. Na širokih grajskih stopnicah je srečal Lucilio. Bila je že napravljena za obed, lase pa so ji krasile pisane, silno majhne školjke. Čedni nakit mu je padal v oči. Vprašal jo je, odkod ima školjke. »O, to so Nellove školjke,« je odgovorila smeje se. »Ali niso lepe? Danes mi jih je prinesel s kleči iu tvegal pri tem življenje. Njegove besede so tako žalostno zvenele, ko mi je rekel, da mi ne more pokloniti tako dragocenih darov kakor vi; zato sem prosila Babette, naj mi jih nocoj vplete v lase; to ga bo zelo vzradostilo.« Po vsem, kar je predpoldne slišal od matere, so ga Lucilijene besede čudno dojmile. Pogledal ji je v lepe, zdaj vesele, smejoče se oči, na dnu katerih je celo sedaj ležala neka otožnost. »Ali imaš rada tega dečka, Lucilia?« je vprašal. »O seveda!« Izrekla je to besedo toplo in resno. Tovariš njenih otroških let ji je bil v resnici drag, toda poznala je samo otroško ljubezen. Farnmor jo je prijazno pobožal po laseh in šel zamišljen dalje. Lucilia je bila razen njegove matere edino bitje, ki ga je sicer brezsrčni, slavohlepni državnik ljubil. In čudno: z bolestjo v srcu je pomislil, da jo bo moral izročiti nekoč tujemu človeku v varstvo, dasi jo je on tako zvesto ščitil pred življenjskimi nadlogami. »Caryll, nekaj bi rad s teboj govoril!« je poklical Farnmor zvečer nečaka k sebi. Stal je pri odprtih vratih jedilnice in kadil. Mladenič je sedel s tajnikom lorda Ce-cila na vrtni klopi. Ko je slišal stričev poziv, je naglo vstal in stekel k njemu. »Spremljaj me nekoliko,« je rekel lord nečaku, stopajoč po velikem grajskem drevoredu, s svojim običajnim, hladnim, umerjenim glasom. Na koncu drevoreda je nenadoma obstal in se postavil predenj. »Carvll, slišal sem, da ljubiš mojo varovanko.« Proslava 10 Selnice EioSa iugas!ovansLi!t sester v Ljubljani Skromno, brez pompa, in brez fraz, kakor so skromne in požrtvovalne v svojem delu, so sla-vilf naše Kolašice deseto obletnico svoje mogočne organizacije. Od vseli strani naše banovine so prihitele žene, da podajo obračun svojega desetletnega dela in da pokažejo njegove uspehe. Toda ne le iz naše banovine so prišlo. Bilo je tudi mnogo odličnih žen iz Beograda, • Zagreba,,Rosne itd. V soboto, na predvečer, se je vršil v veliki dvorani koncert z zelo zanimivim vzporedom, s sodelovanjem gospe Lovšetove, vijoli nista gosp. Honerleina, pianista gosp. Lipovška, pevskih zborov Grafike in Slovenskega vokalnega kvinteta. Duet gospe Pipe Arko-Tavčarjeve in gospoda Gostiča, ki je bil tudi na programu, je moral žal izostati. Vse točke vzporeda so bile izbrane5 in sijajno izvajane. Iz vse prireditve je vola neka intimnost in prisrčnost; zdelo se je, kakor da je spregovorilo srce naroda svojo zahvalo njim, ki so posvetile svoje delo In svojo skrb njegovi deci, njegovim najbednejšini in najpotrebnejšim. V nedeljo predpoldne se je vršilo v veliki dvorani Kazine slavnostno zborovanje. Velika dvorana je bila skoro polna delegatk in članic Kola. Zborovanje je otvorila predsednica gospa Franja Tavčarjeva s predlogom, da se pošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, kar je bilo sprejeto z burnim odobravanjem. Nato je gospa predsednica v toplih in vzneše-nih besedah pozdravila navzoče zastopnike banovine in mesta, g. podbana dr. Pirkmajerja in g. Likozarja, drage sestre iz Beograda, iz Zagreba ter delegatke podružnic in raznih društev. Orisala je na kratko postanek in razvoj Kola, njegove cilje in vse njegovo delovanje tekom desetih let ter pokazala na uspehe tega dela. Za gospo predsednico sta povzela besedo najprej gospod podban dr. Pirkmajer, nato gospod Likozar, ki sta oba povdarjala velike zasluge . Kola na socijalnem polju; čestitala sta Kolu za njegove; uspehe ter se zahvalila v imenu banske uprave, ozir. mestnega zastopstva za izdatno pomoč, ki jo nudi Kolo obema s svojim izdatnim in intenzivnim karitativnim delom. Nato so pozdravile zborovalke: podpredsednica Kola srpskih sestara v Beogradu, gospa Prodanovič, ki je s svojim lepim govorom segla v srce vsem zborovalkam (k njenemu 'govoru se še povrnemo), gospa Zlata Kovačevič v imenu vseh ženskih društev Savske banovine ter zastopnice Splošnega ženskega društva, Društva magistratu ih uradnic, Kluba Primork, revije >/Ženski svet« ter telesno-kulturnega društva »Atenam. tajnica »Kola« je podala kratko poročilo o delovanju ,l(o.la< od njegovega postanka ter je prečitala mnogoštevilne brzojavke in pismene čestitke, nakar je gospa predsednica predlagala, da se odpošlje pozdravna brzojavka predsedniku ČSR Masaryku, kar je bilo soglasno sprejeto ter je zaključila zborovanje. Popoldne se je vršil istotam U. redni občni zbor Kola, katerega so se udeležili tudi vsi zunanji gostje. Po običajnih poročilih glavnega odbora so podale tajnice vseh podružnic svoja zanimiva poročila, ki so bila po večini kratka in stvarna ter so pokazala v jasni luči resno stremljenje slovenske žene za dobrobit svojega naroda in svoje domovine. Volitve novega odbora so se vršile z vzklikom in so bile soglasno izvoljene sledeče odbornice, gospe: Franja Tavčarjeva, soproga div. generala Iliča, podbanica Marija Pirkmajerjeva, Ferdinanda Majaronova, Erna Schottova, Anica’ Likozarjeva, Jožica Likozarjeva, Tilka Zbašni-kova, Ruža Šanllova, Vika Kraigherjeva, Ana Počkarjeva, Ivanka Prelčeva, Jakobina žitkova, Uršula Rozmanova, Jožefa Hrašovčeva, Filipina Koslerjeva, Nuška Krivičeva, Helena Pajničeva, Marija Habnikova, Maša Gromova, Ana Ilešiče-va, Mila Turkova, Micika Andrejkova, Milka Bahovčeva, Angela Agnolova, Minka Bajtova, Mici Adlešičeva, Kunstljeva in Fleretova. Po občnem zboru je bila v stranskih prostorih prirojena čajanka, kjer je v prisrčnem razgovoru le prehitro potekel čas in kjer so se navezale med domačimi in zunanjimi zborovalka-mi nove tesne zveze, ki so tako zelo potrebne za uspešno skupno delo. Novo mesto Fotoamaterji! Tujsko-prometno in olepševalno društvo zbira dobro uspele fotogralične posnetke iz mesta samega kot tudi iz slikovite naše okolice. Najlepše in najboljše od lastnikov je odkupilo. Slike zbirata pooblaščenca gg. knji-gar Urban Horvat in drogerist Tone Pleničar. Tekmujmo! Lepšanje mesta. Kotiček pod kavarno Smola, ki doslej ni bil v okras trga kraljeviča Petra, se izpreminja v mičen cvetlični nasad. Dogotov-Ijcn je že zidani del ograje, nanj pride še 70 cm visoka lična železna ograja in zadaj lepotilno grmičevje ter cvetice, kar bo daroval trgovec g. Josip Kobe iz svojega.krasnega vrta m za kar mn gre vse priznanje. Motokolesarska sekcija S. K. Ilirije' v No-vem mestu se že pripravlja na sezonske tekme. I >'od je bil občni zbor, ki je izbral za predsednika zobozdravnika dr. Furlana, podpredsednikom'veleposestnika in graščaka g. Ulma iz Kle-vevža, tajnik je g. Avsec, blagajnik g. Lampe, tehnični referent g. Habe. Na programu je velika gorska motociklistična tekma na Gorjance, ki je tudi v preteklem letu uspela nad vsako pričakovanje 'vin& d »Slovenčeva« vest. Od vsega početka Jugoslovana:: so se stalno širile tudi najrazno-vrstnejše govorice o njem, seveda zlonamerne v prvi vrsti. Opotovano smo zato že nastopili proti tem govoricam in čeprav se je vedno izkazalo, da so bile te govorice neosnovane, vendar niso nikoli čisto prenehale. Običajno pa so bile te vesti precej nekonkretne in le bolj splošne.'Izjemo pa je sedaj naredil »Slovenec« in v nedeljo objavil vest o fuziji »Jugoslovana« in »Jutra«, ker da so se tako že dogovorili lastniki obeh listov. Previdno dostavlja »Slovenec«, da prinaša, te informacije z vso rezervo. Ta dostavek je bil v resnici zelo potreben, ker se med lastniki »Jutra« in »Jugoslovana:: sploh niso vodila nobena pogajanja. Prav tako netočna in neresnična so tudi vsa druga izvajanja »Slovenca :. d Kr. banska uprava v Ljubljani razglaša, da je dovoljen ogled banovinskih ribogojnih zavodov na področju Dravske banovine zasebnim strankam le s pismenim dovoljen jen kraljevske banske uprave v Ljubljani. d Opozorilo vsem podeželskim občinam! Načelstvo Strokovne zadruge konces. elektrotehnikov za Dravsko banovino v Ljubljani je dobilo od raznih strani obvestila, da se že izvršujejo hišne električne instalacije v območju, kjer je predvideno, da pride šele v doglednem času omrežje električne struje banskih elektrarn Dravske banovine. Tozadevno se je načelstvo zadruge obrnilo na ravnateljstvo banskih elektrarn v Ljubljani in je dobilo pojasnilo, da bo predvsem banska elektrarna najprvo trasirala v predvidenih krajih električno omrežje in napravila tozadevne načrte, po katerih se bodo lahko vršile posamezne hišne instalacije. Podpisano načelstvo opozarja posamezne hišne posestnike, predvsem pa županstva, da naj opozori občinstvo, da bo previdno, komu daje hišno električno instalacije v izvršitev, ker so se pojavili razni šušmarji, kateri pa sploh niso upravičeni ta dela izvrševati ter občinstvo pregovarjajo, da jim izroča. napravo hišne električne instalacije. Banska elektrarna takih instalacij, ki niso izvršene po koncesijoniranih elektro-insta-laterjh, tudi ne bo priključila na svoje električno omrežje. Občinstvo kakor tudi županstva se še enkrat opozarja, da so pri oddaji hišnih električnih instalacij previdni, da jim vsled tega ne nastanejo morebitni stroški ali škode. Pri oddaji hišnih električnih instalacij naj se za hteva v vpogled zadružna legitimacija. Obenem pa se naproša, da se morebitno nepravilno postopanje javi naslovni zadrugi. Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev. 398-1 d Kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije v Skoplju, Kakor poročajo iz Beograda, so se pojavile v zadnjem času težkoče, tako da je Stalni odbor odgodiil kongres, ki bi se naj vršil v Slkoplju meseca junija. Ali naj bo kongres letošnjo jesen, bo sklepala seja Stalnega odbora, ki bo sklicana te dni v Beogradu. Zaključki seje bodo objavljeni v dnevnem časopisju. Stalni odbor kongresa pravnikov. d Prepoved proslave prvega maja kot politično manifestacije. Glede na to, da so vse politične stranke razpuščene in njihovo delovanje ustavljeno ter da so vse politične manifestacije prepovedane, je tudi vsakršna proslava letošnjega prvega maja kot politična manifestacija zabranjena. Posebno se opozarja, da se v proslavo prvega majmiika ne smejo vršiti nikakršni manifestaoijskl sprevodi, obhodi, zborovanja, zabave in koncerti z govori ali brez govorov. Istotako je prepovedano razširjanje prvomajskih letakov ali kakršnih posebnih prvomajskih sipiisov. £>jwi.bljea.haL Torek, 28. aprila 1931, Vtiital. Pravoslavni: 15. aprila, Aristarh. Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem’ trgu, Usta r na sv. Petra cesti in H o č e v a r v Šiški. * H Ban dr. Marušič na razstavi ženskih ročnih del. G. dr. ban Marušič si je ob 11. dopoldne v spremstvu tajnika dr. Broliha ogledal razstavo ženskih ročnih del v Osrednjem uradu za pospeševanje ženske domače obrti na Novem trgu. Službujoča učiteljica mu je pojasnjevala posamezna dela. Ban dr. Marušič si je z vidnim zanimanjem ogledal razstavo, na kateri se je zadržal eno uro. ■ Rezervni oficirji, člani Zveze rezervnih oficirjev v Ljubljani, se vabijo, da se udeleže izrednega zbora Zveze, ki bo v četrtek 7. maja ob 18. uri v društvenem lokalu v Ljubljani (Kongresni trg 1, H.) s sledečim dnevnim redom: a) poročilo predsedstva, b) poročilo 2 blagajnikov, c) poročilo nadzornega odbora, č) sklepanje o uporabi premoženja Zveze in posmrtnega sklada, d) sklepanje o razdružitvi Zveze. ' — Zbor je sklepčen, če je prisotnih'najmanj tretjina članov. Ako ob napovedanem času ni zbranih toliko članov, se vrši zbor pol ure kasneje brez ozira na število navzočih. — Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani. ■ Občili zbor Slovenskega planinskega društva. V nedeljo dopoldne se je vršil v Mestnem domu občni zbor Slovenskega planinskega društva. Iz taijniškega poročila je bilo razvidno, da je članstvo padlo radi izgube ugodnosti polovičnih. voženj. Kljub teinu pa ima SPD še vedno nad 11.000 članov. Obisk koč je bil manjši kakor prejšnja leta. Dolvodkii koč v Julijskih alpah so padli za nad 80.000 Din. Po blagajniškem poročilu ima društvo nad 3,300.000 pre- moženja, proračun za leto 1931. pa 1,540.000 Din dohodkov in izdatkov. Zanimivo je, da se Zveza planinskih društev Jugoslavije preseli v Ljubljano in da je izvoljen za predsednika dr; Fran Tominšek, za tajnika pa g. Hrovatin. ■ Občni zbor Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani bo v društvenih prostorih (Narodni dom) 10. maja t. 1. ob 11. ■ Občni zbor Obrtniškega društva. Na občnem zbora Obrtniškega društva je bil izvoljen naslednji odibor: predsednik g. Rebek, podpredsednik g. Pičman, odborniki:. Iglič, Urbaš, Bricelj, Rozman, Šimenc, Krapež, Rožič, Vidmar in Pavčič; namestniki: Mihelčič, Pogačnik, Mežnaršič, Saksida, Hubad, Lojk; preglednika: Otorepec in šifrer. * Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Derenda. I047a H Simfonična pesnitev Stjenka Razili, ki jo je koimkoniral Aleksander Borodin in se izvaja na III. simfoničnem koncertu v petek 1. maja v veliki unionski dvorani, je zgrajen na znani pesmi težakov na Volgi; Bj, utrnem. B Otvoritev avtomatskega bufeta v šelenbur-govi ulici. Kakor izvemo, bo prvii avtomatski bufet v Ljubljani, ki ga z naglico dogotavljajo v Šelenburgovi ulici, otvorjau jutri, in sicer za povabljene goste ob 10. uri. Prihodnje dni bo pa otvorjen tudi že za občinstvo, ki se za 16 originalno pridobitev Ljubljane zelo zanima. Splošno pozornost vzbuja tudi moderno in luksuzno zunanje lice. ■ Nova dramska premijera. V soboto 2. maja bo v Ljubljani premijera Klabumdove igre »X, Y, Z« v režiji g. Milana Skrbinška. B V sredo 29. t. m. bo premijera domače novitete »Oj, ta preamentana ljubezen«, opereta mladega komponista Sivica in libretista člana Narodnega gledališča v Ljubljani g. Simončiča. V glavnih vlogah nastopajo gg. Potrčeva, Koge-jeva, Ramšakova >ter gg. Ivelja, Peček, Janko, Povhe in Simončič. Dirigent dr. Švara, režiser g. Povhe. Prestava je izven abonma. B Iz bolnice. V bolnico se je prišel zdravit 24-letnj delavec iz Sostra, obč. Dobrunje, Ivan Jeraša, ki je bil v Besnici med prepirom ranjen z nožem v desno plače. B Obravnava proti komunistom. Pred velikim senatom pod predisedništvomi sodnega svetnika Kralja se je danes pričela veliika obravnava ppoti 30 komunistom, obtoženim po zakonu o zaščiti javnega reda Im mira v državi. Na predlog državnega tožitelja dr. Fellacherja jo sklenil senat, da je obravnava tajna. Izmed obtožencev je bilo 13 v preiskovalnem zaporu od maja lanskega leta, dočim je bilo ostalih 17 netenj čaisa zaprtih, potem pa Izpuščenih. m Odhod g. KerSovana. Bivši mariborski policijski predstojnik gosp. nadsveitnrk Vekoslav Keršovan, bi se ije v soboto zvečer pr] »Orlu« •poslovil od predstojnikov tukajšnjih oblasti, je v nedeljo odpotoval v Ljubljano, kjer je včeraj nastopil svojo novo službo. m Prebivalstvo Pobrežja. V občini Pobrežje so pri sedanjem ljudskem štetju našteli 3965 prebivalcev, in sicer 1945 moških in 2030 žensk. Jugoslovanskih državljanov je 3841, tujih pa 124. Nemcev je 55 ali l-4°/o, Madjarov 1 in raznih drugih nroduosti 12. Prirastek od 1. 1921. znaša 65%. m Ljudska univerza v Mariboru. Jutri, v sredo ob 20. uri bo v kinu »Apolo« predaval gosp. Vekoslav Bučar iz Ljubljane o Lužiških Srbih v sedanjosti in preteklosti. G. Bučar je o tem predaval že po raznih našiih krajih, sedaj pa bodo njegova izvajanja še bolj aktualna, ko je v kazinski dvorani razstava Trstenjakovih slik ■iz Srbske Lužice. m Narodno gledališče. Danes zvečer bo kot Silva gostovala v »Kneginji čardaša« zagrebška s libreta gdč. Marica Lubejeva. Kuponi. V četrtek se bo ponovila Kalmanova opereta »Cirkuška princesa« za abonente reda C. Opereta pripravlja Szinmajevo opereto »Kavalir Miško?, drama pa Slavka Gruma groteskno igro »Dogodek v mestu Gogi« v režiji g. J. Koviča. m Kinematografi. Grajski kino: od danes dalje velika senzacionalna reseloigra »Zasebna tajnica« z Renato Milller. Kino Union: od danes dalije nemška zvočna drama »A.riana« z Elizabeto Bergnerjevo. m Otvoritev strelske sezone. Oblastna strelska družina v Mariboru bo otvorila svojo letošnjo strelsko sezono v nedeljo 3. maja. Članstvo se bo zbralo ob 9. dopoldne na trgu Svobode in od tani bo z vojaško godbo odkorakalo na vojaško garnizijsko strelišče v Radvanju. Vabljena so tudi okoliška strelska društva. Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!« 985 m Tombola. V nedeljo popoldne je bila na Trgu svobode tombola Podmladka Rdečega križa. Udeležilo se je je več tisoč ljudi. Dobili so: prvo tombolo, spalnico in kuhinjsko opravo Antonija Vučak, učenka iz Studencev; drugo, šivalni stroj Stana Babičeva iz Počehove; tretjo, moško kolo, Cvetka Pivkova, učenka; četrto, 60 m šifoina za perilo Franc Kovačič, mizarski vajenec; peto, srebrni jedilni pribor za 6 oseb Antonija Turkova, tovarniška delavka; šesto, suje, pa Jožica Freitagova, učenka II. razreda osnovne šole iz Magdaleninega predmestja. m Smrt stare Mariborčanke. Včeraj je umrla na svojem stanovanju v Orožnovi ulici 9 v visoki starosti 96 let Terezija Sodi nova, žena krojaškega mojstra. m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Franc Faiš, delavec, 59 let. star; Josip Štefančič, kovač, 80 let; Ana Savkovičeva, rojena Za-klanova, zasebnica, stara 28 let; Josip Malek, lesni delavec 71 Jel; Jera Tobijčeva, učenka, 14 lot; Josip Purgaj, posestnik, 47 let; Frančiška Rajh, gospodinja 32 let; Franc Simonič, kovač,^ 18 let; Katarina Golobova, zasebnica, 80 let in Katarina Gačnikov«, gostilničarka, 39 let stara. Naj v miru počivajo! m Hriberski ni sodeloval pri zločinu v Jelovcu. Tako so dognale avstrijske oblasti, ki so zaključile preiskavo o njegovi sokrivdi. Mohorkove obdolžitve so se izkazale za neresnične. Državno pravdništvo bo sedaj baje razveljavilo Svojo zahtevo, da izročijo avstrijske oblasti Hri-berskega našemu sodišču, pač pa bo zahtevalo Hriberskega zaradi raznih prejšnjih tatvin. m Napad. V nedeljo zvečer se je trgovski potnik Ludvik Petrovič peljal z avtomobilom po Radvanjski cesli. V avtu so bili tudi njegifva žena, otrok im 38-Ietma Konrad Ternovšek. Nenadoma pa jim je cesto zastavila skupina kolesarjev im jih napadla. Najprej so navalili na Petroviča, ki jim je pa pobegnit v prvo bližnjo hišo, na to so se spravili nad Ternovška in ga bili z lastno palico po glavi. Petrovič je pri teun izgubil poročni prstan, Ternovšku so pa Odnesli palico. Vzroka napada in imen napadalcev še ni bilo mogoče ugotoviti. mi Nevaren prepir. Krog 17-45 je v nedeljo privozil delavec Maks H. po Vrbanovi ulici na kolesu do dražbe brivca Oskarja M., kii se je vračala proti mestu, in sicer tako nerodno, da bi bil kmalu povozit Oskarjevega sina. Vsled tega ga je Oskar opozoril, naj vozi bolj previdno. l o pa je Maksa H. tako razjezilo, da je skočil s*kolesa, se zapletel v prepir in grozil naposled Oskarju M. z nožem. Bil je tako nasilen, da so morali pred njim vsi pobegniti. mi Karani bol. Na oglu Stritarjeve in Magda-•letnsike ulice sta v nedeljo trčila avtomobilist J. U. in motociklist P. E’ Polomilo, se jo motorne kolo, druge nesreče ni bilo. mi Vlom v Ločah. V noči od petika na soboto so neznanci vlomili v Ločah v trgovino Weisch in odnesli raznega blaga v ,skupni vrednosti kirog 3600 Din. V trgovino so prišli skozi okno, s katerega so odstranili omrežje. m Sleparije s prstani. V zadnjem času se vedno ^bolj množijo slučaji, da skušajo razni delomržneži ©slepariti ljudi, posebno deželane s tem, da jim ponujajo ničvredne prstane kioit pravo pristno zlato. Nekateri so sleparjem tudi nasedli. V nedeljo je tukajšnja policija zopet aretirala takega sle parja. in Nesreča preniikača. Premikač Ivam. Pavlič, star 27 let, p©z?f Krasna zmaga Ilirije. Ljubljana, 27. aprila. Jugoslovanski klubi igrajo dobro le na lastnem igrišču« je rekel neki bivši avstrijski internacij onalec. Izrek je vsekakor pomemben in precej točen. O tem smo se že neštetokrat prepričali. Ponoven dokaz nam je prinesla nedeljska tekma Ilirija-Gradjanski. Ilirija je že dostikrat gostovala v Zagrebu — večinoma je doživela občuten poraz. Tudi zagrebški klubi niso v Ljubljani dobili nikakih lavorik. Predvsem velja to za Grad j anskega, ki je v Ljubljani z včerajšnjim, doživel že peti poraz po Iliriji. Razen znanega debakla v državnem prvenstvu, ko je takratni državni prvak Gradjanski že v I. kolu izpadel, izgubivši v Ljubljani proti Iliriji s 0:5, ni bila še nobena zmaga Ilirije tako prepričevalna, kot včerajšnja. Enajstorica domačih je v vsakem oziru pred-vedla boljšo igro in bi bila zmaga še večja, da ni stal v golu »purgerjev« famozni Miheljčič. Včerajšnja tekma nam je dala up, da v državnem prvenstvu Ljubljana vendar rib bo igrala povsem podrejeno vlogo. Ilirija : Gradjanski 2:0 (1:0) Moštvi sta nastopili v postavah: flilija: Malič-Strehovec, Bergies-Unterreiter, Dekleta, Pogačnik (Belak)-Pfeifer, Oman, Košak, Žitnik, Doberlet. Gradjanski: Mihelčič - Bivec, Vidrih - Meteič. Kugi, Gajer-Stankovič, Staroveškl, Dukovič, Ve-limiiovič, Kokotovič. Z igro, ki nam jo je nudila Ilirija, smo bili zadovoljni. Vsi igrači so bili z izrednim navdušenjem pri stvari. Že od vsega početka niso dopustili nasprotniku, da bi razvil svojo igro. Vehementni napadi belo-zelenih so bili vedno velika nevarnost za goste. Posebno so se napadalci izkazali kot strelci, dočim podajanje ni bilo vselej povsem točno. Tekmi je v precejšnji meri odločila defenzivna formacija. Dekleva je igral svojo najboljšo tekmo. V igri z glavo je bil neprekosljiv. Njegovo podajanjo na krilo je vzorno. Od ostalih je bil boljši Unterreiter. Obramba je bila zid, preko katere Gradjanski ni mogel. Strehovec je v sijajni formi, kot še nikoli. Gradjanski sploh ni prišel do igre. Moštvo ni moglo opravičiti svojega renomeja. Zagrebški listi so ob priliki gostovanja Ilirije pisali, da ima Ul rij a podlago za igranje nogometa, da pa igra začetniško. O Gradjanskem bi lahko topot isto napisali, vendar smatramo to za demago-ško. Staro pravilo v nogometu pravi: moštvo igra le v toliko, kolikor mu nasprotnik dovoli. To se je pokazalo tudi včeraj. Zmaga Ilirije je bila popolnoma zaslužena in je še premalo visoko izražena. Gradjanski je odšel brez gola — tudi opravičeno — saj ni imel niti ene zrele šanse. Gole za Ilirijo sta zabila Pfeifer in Košak. Sodnik g. Schneller je sodil dobro, vendar je dovolil Gradjanskemu preostro igro. Nujno potreben vsakemu državnemu uradniku dobite v upravi »Jugoslovana«, Podružnica v Mariboru Aleksandrova cesta štev. 24 Knjižica obsega 194 strani, od katerih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din Za poštnino Din 1 v znamkah. Naročite ga še danes, ker je zaloga majhna. Natakar 7:1, Svoboda rez.: Grafika rez. 1:6, Trbovlje: Primor je rez. 2:1. , Zunanje tekme: Celje: Atletik:Hermes 3:3, Celje rez.:Atletik rez. 4:2. Zagreb: Viktorija:Sparta 6:0, Žcljezničar:Sokol 6:1. Čakovec: Concordia:Čakovec 4:2. Beograd: Soko:Skopskj SK 4:1. Soko pride v beograjsko ligo. Subotica: Sand:Sašk 2:1. Finalna tekma za savezni pokal. Dunaj: Rapid:WAC 4:3, Admira:Wacker 7:2. Praga: Sparta:Meteor VIII 7:1, Bohemians: Nachod 6:0, Kladno:Teplitzer F C 5:2. Amsterdam: Holandska .'Nemčija 1:1, Hazena. Prvenstvo: Celje: Ilirija:Celje 10:0, Sevnica: Atena:Sava 21:0. Prvenstvene tekme. Nadaljevale so se tudi prvenstvene tekme. V I. razredu si je Svoboda zasigurala z zmago nad Grafiko s 5:1 <3:2) prvenstvo v Ljubljani. Ostale tekme: Jadran : Korotan 3:2, Slovan- Mariborski šport. SK Železničar : SK Rapid 2:1 (2:1). Maribor, 26. aprila. Na Rapidovem Igrišču se je odigrala prijateljska tekma med Železničarjem in Rapidom, ki je končala s zasluženo zmago Železničarja. Moštvo Zel. je nastopilo kompletno. Težišče moštva je vsekakor v sprednjih delih enajstori-ce, dočim je kazala ožja obramba preveč vrzeli ln pomanji.ljivosti. Rapid, ki je v zadnjih tekmah pokazal nestalno formo, tudi v tej tekmi ni mogel pokazati kvalitete. Igra je bila jako živahna, včasih pa tudi preostra. Gole so zabili Pezdiček (11 m) v 26 min; Hofstetter v 29 min in Efferl v 37 min. Sodil je objektivno g. dr. Planinšek. V predtekmi je mladina Železničarju zasluženo zmagala nad mladino ISSK Maribora v razmerju 2:0 (1:0). Sodil je dobro g Vesnaver. ISSK Maribor : SK Rapid (Celovec). Danes je tukaj gostoval ISSK Maribor ter po lepi kombinacijski igri zasluženo zmagal s 2:0. Gostje so zapustili najboljši vtis. Štafetni tek skozi Maribor. Medklubski odbor LAS je priredil v nedeljo dopoldne propagandni štafetni tek skozi Maribor s startom izpred igrišča ISSK Maribora in s ciljem na Trgu svobode. Prireditev je v vsakem oziru prav dobro uspela. Organizacija je bila brezhibna. Rezultati so bili naslednji: ASK Rapid (Gutmaier, Mesark, Monderer, Hofer, Miihleisen, Jeglič, Barlovič) v času 4:18'5. 2. Sokol 4:33, 3. SK Železničar 4:35, 4. SSK Maraton 4:41.. ISSK Maribor in SK Svoboda iz nerazumljivih razlogov se nista tekmovanja udeležila. Tekmovanje za prvenstvo Dravske banovine v rokoborbi. Maribor, 26. aprila. V veliki dvorani Narodnega doma je priredil SK Železničar rokoborbne tekme za prvenstvo Dravske banovine. Tekmovanje je bilo prav dobro organizirano kar je glavna zasluga tajnika g. Fišerja. Rezultati so bili naslednji: I. Bantam kategorija: 1. Lobnik (2.), 2. Časar (Z.). II. Perolahka kategorija: 1. Gobec (Z.), 2. Gerščak (Z.), 3. Mejavšek (Z.). III. Lahka kategorija: 1. Metrnec (Croatia),, 2. Abulnar (Ilirija), 3. Kampič (Z.). IV. Welter kategorija: 1. Fišer (Z.), 2. Boriče-vič (Croatia), 3. Spannec (Z.). V. Srednja kategorija: 1. Pircher (Z.), 2. Zupan (Ilirija), 3. Gorjanc (Ilir.). VI. Poltežka kategorija: 1. Stare (Ilir.), 2. Gerščak Z.), 3. Kneschaueck (Ilir.). Končni placementi: SK Železničar (Maribor) 32 točk, SK Ilirija (Ljubljana) 13 točk in SK Croatia (Zagreb) 8 točk. Kot sodniki so fungirali gg. Kos Anton (Ilir.), Ceh I. (Ilir.) in Katalinič (Croatia). Lep uspeh mariborskega kolesarja v Gradcu. Talentirani dirkač mariborskega »Peruna« Bruno Fanninger je včeraj startal na tradicio-nelni gorski dirki Maria Trost—Fasselberg in vkljub močni konkurenci dosegel v kategoriji seniorjev prvo mesto v času 13,58. Kot drugi se je plasiral Stvucelj : “b”,.” Maribor, Aleksandrova c. 162 In Ljubljana, Celovita c. /» se po ceni proda Na razpolago večja kolit na Naslov v upravi Razprodaja Po globoko znižanih cenah se razprodaja cela zaloga raznovrst-nih moških, fantovskih in otročjih oblek, površnikov, suknjičev, usnjatih in navadnih, modnih kot športnih hlač itd. samo v konfekciji »Frande< F. K. DERENDA, Ljubljana, Gradišče Ster. 4., to je nasproti dramskega gledališča. Izkoristite to izredno priliko. Emajl d. z o. z. Ljubljana J Beljaška4 - Telef.3268 emajlira in ponilt-Ijuje po naročilu NA ZALOGI: Lutz ove peči, napisne tablic* — črpalke z ventili brez usnja in ra*-pršilci za gnojnico — avtogeno varenj« Emajl d. z o. z. Ljubljana 7 Beljaška 4 108* FoKolo jugoslovanskih sester« koncert, ki se je vršil dne 25. t. m. v Unionu in ki so se ga poleg številnega občinstva udeležili tudi najodličnejši predstavniki oblasti. Sodeloval je moški zbor »Grafike« pod vodslvom Grobninga, slovenski vokalni kvintet, mešani zbor »Ljubljanskega Zvona« pod Prelovčevim vodstvom, gospa Pavla Lovšetova, gospod Mirko Honerlein (gosli) in pri klavirju g. Marijan Lipovšek. Ves spored je bil zelo dobro izvajan, največjih sim- patij je bila deležna gospa Lovšetova, ki je briljirala z Nikolajevo, arijo iz »Veselih žen wind-sorskih« in s Štritofovimi priredbami Vrazovih. »Grafika« in »Ljubljanski Zvon« sta iznova pokazala svoje kvalitete, slovenski vokalni kvintet pa zopet lep napredek. G. Honerlein pa za lake nastope še ni — mogoče tudi ne bo. Škoda, da niso namesto njega vzeli n. pr. Pfeiferja ali Prevorška. Ves koncert je potekel zelo animirano. Lipovšek pri klavirju je bil izboren kakor vedno. Slavko Osterc. šentjakobsko gledališče: Premijera »Gospoda senatorja« V soboto so Sentjakobcani postavili na oder novo veseloigro. Nova zasedba se je posrečila in menda radi tega je bil obisk reprize v nedeljo še boljši. Senator je igra, ki dve uri zabava. Je pravzaprav igra življenja z ljudmi. To je tako globok studenec komike, da so vse neslanosti in burke pred njo nič. Situacija in figure igrajo, režiser ima lahek posel in igralec lahko pokaže rutino. Malo imamo takih stvari ter je popolnoma prav, da si je Šentjakob eno prisvojil. Imel bo dostikrat polno dvorano in šolo, ako izdela vse do popolnosti, da bi mu kar priporočil »Senatorja« v program gostovanj, s katerimi se proslavlja po naši deželi. Situacija senatorjevega zeta je pač kočljiva za moža, ki je bil nekoč pristen dijak, a zdaj —■ sicer bogat — komaj še diha v novem svetu, kjer vlada tenkočutni tast. Zeta igra Kunc z vso psihološko resničnostjo. Svojo vlogo stopnjuje do konca; vse, kar se z njim godi, je tako kruto, da sočustvujemo, in temu bi skoraj dejal dobra študija. Kunc je izvel vlogo častno in ima pri uspehu prvo zaslugo. V igri je obratno. Spreten izkoriščevalec tujih, lastnih in zopet tujih zadreg je tu »gospod senator«, star mož, v resnici star mož. Tenkovesten tiran nove rodbinske žrtve je zato le radi tega, ker mu je všeč, da komandira. Dr. Gering mu pretrga oblast, mu odtuji zeta in hčer, nazadnje pa le podleže in celo vzame senatorjevo drugo hčer. Senator in njegova žena sta divna vladarja. Sebi nista na jasnem, a drugim sijajno: vsak ze- tov gib je določen in zabeležen v notesu, ki ga upravljata skupno. Nekoliko se njun zakon maje, loda nič hudega. Dobroživčka sta. Tako sla jih Košak in Bučarjeva tudi dobro igrala. Oba poznamo, koliko humorja spravita v svojo figuro. Hčerki sla viden prehod, predstavljata moč rodbine, za katero se v začetku bojimo, da že usiha in se duši v filistrstvu. Starejša prevrne ves svet po dobrodošlih naukih moževega prijatelja, čigar nenadni prihod je — bomba. Igral ga je uspešno Škerlj, ki je v takih vlogah doma. Z njegovim pojavom je obrat igre pristen in razumljiv. Pirčeva je tu učinkovito presekala prvo vlogo senatorjeve hčerke z vlogo mlade žene. Prav tako smo zadovoljni z naivko Baranove, ki jo igra živahno. Bratovo dekle je pogodila Kramarjeva — mirno in boječo. Proti koncu bi se seveda lahko nekoliko spremenila, ko pride njen »mladi senator«. V osebi Lavriča se ta dotlej nevidni, a znani možakar pošteno brezobzirno vrne domov in sodeluje pri dvojni zaroki. Ali ni to sijajno? Sluga visoke familije kar uživa in je v sceni glavnega spora za rodbinski obed izvrsten. Karus mu je dal jako slovesno vedenje. V tem slogu ima režija (Bučar) hvaležna tla. Prva repriza je bila v podobnostih še bolj tekoča. »Senator« pride morda še večkrat na vrsto, vmes pa veseloigra »Deviški venec«. V. B. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 28. aprila: Zaprto. Sreda, 29. aprila: »Pri belem konjiSku«. Red A. Četrtek, 30. aprila: »SJeherniik«. Predstava v operi. Red D. Opera. Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 28. apnila: »Luiza«. Red E. Sreda, 29. aprila: »Oj ta prešmentana ljubezen«. Premijera izvirne operete. Izven. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Torek, 28. aprila ob 20. uri: »čardaška kneginja«. Kuponi. Gostovanje gdč. Marice Lu-bejeve. Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave &t. V-No. 504/40. 1093a—2—2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava v Ljubljani razpisuje na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. in njegovih iaprememb odnosno dopolnitev za prevzem dobave iz murskih prodišč pri Gor. Radgonni ter njega dovoza na banov, cesto Sv. Benedikt—Lo-rnanoše in sicer: 1. 7.480 tn3 gramoza, velikosti 15 — 20 cm, prorač. cena 68'— Din za 1 m8, 2. 13.000 m3 gramoza, zrna 0-5—6 cm, ter peska v določenem razmerju Din 80 m3 II. javno pismeno ofertalno licitacijo na dan 7. maja 1931. ob enajslih v sobi št. 17 telin. oddelka kr. banske uprave v Ljubljani. Istotam se dobivajo med uradnimi urami na vpogled potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki. Ponudbe se morejo glasiti na vse vrste del v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene odobrenega proračunan, ki znaša Din 1,548.640-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. aprila 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev U 3/31—3. 1120 V imenu Njeg. Vel. kralja! Podpisano sodišče je razsodilo s sodbo z dne 18. marca 1931, da je Pajk Uršula, stara 39 let, P° poklicu gostilničarka v Doropolju št. 8, kriva prestopka po čl. 6 zakona o pobijanju draginje Si vi jenskih potrebščin in brezvestne špekulacije, storjenega s tem, da v marcu 1931 v svoji gostilni v Doropolju ni imela živilom in pijačam, torej življenskim potrebščinam, niti sumarno niti podrobno označenih cen, da jih lahko vsakdo vidi. Zato je obsojena po § 3 zak. o podaljšanju veljavnosti zak. predpisov o kaznovanju prekrškov z dne 31. decembra 1929 na 24 mr zapora in 50 Din globe, ki se izprcmeni ob neizterljivosti v nadaljno kazen 24 ur zapora. Okrajno sodišče v Sevnici odd. 11., dne 18. aprila 1931. radi 4200'—- Din k »pr. št. C 111 180/31—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil najt 9. maja 1931 d o p. o b p o 1 d v a-n a j s t i h pred tem sodiščem v izbi št. 14. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Rajko Alt, višji pisarniški oficijal v Ptuju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost iu stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. III., dne 24. aprila 1931. E 538/30-6. * 1119 Dražbeni oklic. C 111 180/31-3. * Oklic. 1116 Tožena stranka Gajser Rozalija, posestnica pri Sv. Lovrencu, Dr. p., je vložija proti toženi stranki Sitar Marija, služkinji v Barislavcih, sedaj neznanega bivališča, Dne 2 9. maja 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 2 dražba nepremičnin: 'A zemljiške knjige k. o. Raka, vi. 91 1642. Cenilna vrednost: 1087"— Din, naj- manjši ponudek: 734'— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Krškem, dne 13. aprila 1931. * E 36/24—47. 1115 Dražbeni oklic. Dne 3. junija 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 ponovna dražba nepremičnin polovice; zemljiška knjiga Briga, vi. št. 10. Cenilna vrednost: 16.455 Din 25 p; vrednost pritikline: 675 Din; najmanjši ponudek: 8228 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, kj je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kočevju, dne 21. aprila 1931. E 36/31—6. * 1118 Bražbeni oklic. Dne 5. junija 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Cerklje, vi. št. 22. Cenilna vrednost: 41.079 Din; vrednost pritikline: 13.855 Din; najmanjši ponudek: 36.624 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž- benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni desiti lega sodišča. Okrajno sodišče v Krškem, dne 11. aprila 1931. * E 22/31-6. 1117 Dražbeni oklic. Dne 5. j u n i j a 1 9 31. o b p o 1 e n a j -stih bo pri podpisanem sodišč« v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Drnovo, vi. št. 419. Cenilna vrednost: 274640 Din; najmanjši ponudek: 1832-— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražb«, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Krškem, dne 11. aprila 1931. Vpisi v zadružni register. Vpisale so s e i z p r e m e m b e in dodatki pri nastopnih zadrugah: 437. Sedež: Sv. Rupert v Slov. Goricah-Dan vpisa: 16. aprila 1931. Besedilo: Hranilnica in posojilnica pri Sv. Rupertu v Slov. Goricah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Zadružna pravila so se izpremenila v §4. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 16. aprila 1931. Firm 313/31 — Zadr. IV 58/5. * 438. Sedež: Sv. Trojica v Slov. goricah. Dan vpisa: 16. aprila 1931. Besedilo: Posojilnica pri Sv. Trojici v Slov. gor., registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Zadružna pravila so se izpremenila v § 62. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 16. aprila 1931. Firm 314/31 — Zadr. I 31/48. Konkurzni razglasi Sa 12/31-2. 1125 439. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o inio-vini Žerak Ignaca, trg., Vransko. Poravnalni sodnik Zdolšek Josip, starešina okrajnega sodišča na Vranskem. Poravnalni upravnik dr. Godnič Josip, odvetnik na Vranskem. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču, na Vranskem dne 2 8. maja 1931 ob desetih. Rok za oglasitev do 20. maja 1 931. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 22. aprila 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev Št. 98/K. 1108-3—2 Razglas. o prvi pismeni ofertalni licitaciji za izvršitev vodovodnih del v trgu Sevnica, srez Brežice. Občinski urad v Sevnici razpisuje po naročilu kraljevske banske uprave 13. aprila t. 1. br. V. No. 2525/13 In na podstavi čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih sprememb odnosno »popolnitev za prevzem in izvršitev vodovodnih del v Sevnici prvo javno pismeno ofertalno licitacijo na dan 5. junija 1931. ob enajstih v prostorih občinske pisarne v Sevnici. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih občinskega urada v Sevnici. Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na enotno ceno uradno odmerjenega proračuna v iznosu Din 579-924-—. Zapečatene ponudbe opremljene e kolkom za Din 100'— priloge s kolkom za 2 Din morejo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci, na dan licitacije z označbo »Ponudba za oddajo vodovodnih, del v Sevnici« od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldan. Na poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bo oziralo. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje, ter mora položiti kavcijo: domačini Din 50.000'— tuji državljani Din 116-000-— na vrednostnih papirjih, oziroma garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu'v smislu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje dolo-či'l iz oddelka »B« pogodbe in nabave. O položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urad' o poravnavi vseh davčnih plačil, potrdilo ministrstva za zgradbe, da se sme ponudnik udeležiti »udeleževati javnih licitacij, in potrdilo pristojne zbornice za TOI o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščeni morajo poleg tega predložili pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Občina si pridržuje pravico oddati razpisano delo ne oziraje se na višino ponudbene vsote. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licUacijii. Ql)ftin«kk urad v Sevnici, dne 28. aprila 1931. Razne objave Objeva. 1118 Izgubil sem odpustnic« ob rtu* tol« v Mariboru izdano leta 1928 na ime Talk Oskar, Maribor. Proglašam jo za neveljavno. Falk Oskar, •. r., Marib»r. £. 5M. Hcmarqiie: 77 nazaj Koman (Copyright 6y /Vi. Feuture Syndicate. Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.) »Ker imamo pravo do tega. Saj vendar poznate tisti ministrov odlok, v katerem pravi, da veronauk ni obvezen predmet. S svojo trdovratnostjo nas silite, da se te odločbe poslužimo. V nekaj dneh boste imeli potemtakem v deželi eno partijo učiteljev, ki bodo brez konfesije. če morete kot duhovnik to zagovarjati, prosim —« Ravnatelj je nervozno odpenjal in zapenjal svojo črno sukno. Trosske je vedel prav dobro, kakšen strah je povzročalo že nekaj mesecev vprašanje o brezkon-fesijonalni šoli, zato je spravil ravnatelja v zagato. »Vaša taktika diši po izsiljevanju,« je izjavil stari. Albert se je vzravnal, toda Westerholt je odvrnil dobrodušno: »Imenujte jo kakor hočete. V besedah nismo malenkostni. Sila je pač.« Ravnatelj je sam s seboj bil kratek boj. Kakor je bilo pričakovati: duhovnik je zmagal nad šolnikom. Vzel je zopet liste z vprašanji. Po zmagi pri ravnatelju je bilo pri drugih učiteljih lahko delo. če kateri ni hotel, sta ga opozorila, da je ravnatelj že sporazumen. To je pomagalo. Po večini so bili učitelji pametni in se niso branili. Na dan izpitov je prišel Willy dve uri prepozno, ker je prejšnjo noč s Karolom popival. Hollermann je ves v skrbeh izpraševal, ali bo mogel še končati. Willy je prikimal z veliko gesto, se vsedel v klop, privlekel iz suknjiča nalogo, ki mu jo je napravil Ludvik, jo položil pred se in potem naslonil svojo težko glavo na klop ter malo zaspal. Tako je bil še zmešan, da bi oddal kmalu namesto pismene naloge iz verouka tisto iz zemljeznanstva. Obe nalogi je imel v eni kuverti. V zadnjem trenotku je Albert to zmoto preprečil. Odmore med ustmenimi izpiti smo porabili v to, da smo zopet enkrat vrgli imeniten skat. To je bila ena izmed onih redkih stvari, katere smo se pri vojakih temeljito naučili. Izpit v skatu bi nas napravil brezdvomno za svetovne mojstre. če je bil kdo izmed nas med igro poklican k izpitu, je ali odložil svoje karte ali pa jih zaupal tistemu tovarišu, o katerem je vedel, da bo izbil iz njih, kar se le izbiti da. Willy je imel takšno strahovito srečo, da je ob nji izpotil vso pijanost. Ravno ko je držal v rokah najsijajnejše karte, je bil poklican k izpitu iz nemščine. Ves obupan je gledal karte. »Rajši vidim, da padem, ko da ne bi izigral te partije,« je izjavil. Končno je pa vtaknil karte v žep; soigralca sta mu moral sveto obljubiti, da bosta počakala nanj in se ne bosta nič domenila, kako bi ga pri igri osleparila. Posledica vsega tega je bila ta, da je Willy pozabil odgovor na neko vprašanje iz literature. »Literatura je glavni predmet,« je dejal ves v skrbeh Hallermann,« če dobite red pod tri, padete.« Willy je postal vesel.« Stavim, da ne bom padel,« je odvrnil ves razigran, saj je imel v glavi samo misli na svoje sijajne karte in pa prepričanje, da vojni udeleženec ne mse pasti. Razrednik je zmajeval z glavo. Navajen je bil pri Willyju na mnoge stvari. Potrpežljivo je čakal. V resnici, Willy si je znal pomagati. Izmazal se je. Takoj potem je planil zopet k nam z namenom, da bo soigralcema Reinersmannu in Westerholtu potegnil kožo čez ušesa. »Enainšest-deset,« je triumfiral in si dal dobiček izplačati. Izpite smo vsi opravili. Ravnatelj, ki je od veselja, nekoliko oživel, se ni mogel premagati, da ne bi naslovil na nas še nekaj zlatih naukov. Bil je pač vnet za to, da bi se izvršilo vse v naj lepšem soglasju. Govoril nam je o tem, da stopamo zdaj, po težkih doživetjih, utrjeni, z dobro voljo in najlepšimi upi v življenje Willy ga je prekinil z medklicem, da smo bili že dovoljkrat na tem, da bi morali izstopiti iz življenja. Nato je postal ravnatelj bolj kratkih besedi. Uvidel je, da se z nami ne da dosti napraviti. Niti neke vrste sprave ni mogel na koncu doseči s tem neplodnim in nehvaležnim materij alom. Chikago - leglo korupcije Novi župan v Chicagu, Čeh Čermak, se je takoj po nastopu svoje službe lotil težavnega posla, da zatre v mestni upravi silno korupcijo, ki se je bila tam razpasla tekom let. Postavil je takoj komisijo, ki je imela nalog, da pregleda še enkrat razne obdolžitve podkupovanja mestnih uradnikov. Ta komisija je razkrila silne škandale. Ljudje so sicer verjeli, da je hudo, toda da je tako hudo, tega le niso verjeli. Komisija je namreč ugotovila, da so zločinci v Chicagu izplačali mestnim uradnikom na leto 10 milijonov dolarjev podkupnine! Med drugim so ugotovili, da ima neki policijski višji uradnik, ki je imel 4000 dolarjev letne plače, še naložen denar v 6 bankah in sicer v znesku nad 100.000 dolarjev. Komisija bo svoje delo še nadaljevala. Babilonska zmešnjava Ena najbolj potrebnih stvari je v današnji dobi tehnike bencin. Bencinu pa pravijo v vsaki deželi drugače. Pri nas pravimo »bencin« gorivu, ki ga pridobivamo iz petroleja in ki ima 07 do 073 specifične teže. Kdor pa zahteva »bencin« na Angleškem, ne dobi »bencina« v našem pomenu besede, ampak dobi bencol ali bencin za čiščenje; našemu bencinu namreč pravijo na Angleškem »motor spilit« ali pa »petrol«, v Ameriki pa mu pravijo »gasoline« ali na kratko »gas«. Tudi na Francoskem ne poznajo »bencina«, ampak mu pravijo »essence«, v južni Ameriki pa ga imenujejo »gasolina«, »essencia« ali pa »bencina«. Angleška beseda »motor špirit« prav lahko zapelje človeka v zmoto. Če mi govorimo o »špiritu«, mislimo navadno na špirit za kurjavo oziroma na »denaturirani špirit«; če pa imamo v mislih čisti špirit, mu pravimo »alkohol«. Čistemu alkoholu pravijo Nemci »sprit«, Angleži pa »alcohok. Salomonska razsodba V Clevelandu v Ameriki so razpravljali te dni o zanimivi tožbi za odškodnino. Tvorniški delavec Anton Hrem (Hren?) je napravil neke nedelje izlet z avtomobilom v okolico, na svojo nesrečo pa je povozil nekega Johna Ilobbel-a do mrtvega. Hobbel je zapustil ženo in 4 nepreskrbljene otroke. Sodišče prve stopnje je obsodilo Hreina zaradi neprevidne vožnje na 5 let ječe. Sodišče druge stopnje pa je razsodilo drugače: Hrem more izročiti vse svoje prihranke v znesku 4000 dolarjev Hobbelovi vdovi, potem pa mora polovico svojega tedenskega zaslužka izplačevati za otroke povoženca, dokler ne bodo sposobni za delo. Pes angleškega kralja Angleškemu kralju je podarila kraljica pred leti malega »foks«-a; ki so ga klicali »Sveep«. Ta psiček je te dni poginil. Svojemu gospodarju je bil silno zvest. Ko je bil kralj bolan, se pes ni ganil od njegove postelje. Če ga pa niso pustili v sobo, je ležal pred vrati in tako dolgo ni hotel nič jesti, da so ga pustili v sobo. »Sveep« pa je imel slabo lastnost, da je silno rad podil golobe po kraljevskem parku. Nedavno se mu je posrečilo enega goloba ujeti, ki ga je požrl s perjem ln s kostmi vred, a na tej nenavadni hrani je obolel in poginil. Kaznovana razposajenost Angleški listi objavljajo ta-le dogodek: 6. decembra 1. 1930. so priredili v mestu St. John na Novi Zelandiji v nekem hotelu veselico s plesom. Na ples sta prišli tudi dve prav raz^ posajeni gospodični. Na zabavi sta postali še bolj živahni in veseli in v svoji razposajenosti sta odšli v plesni obleki v pristanišče, tam pa sta zlezli na neki tovorni parobrod. Pregledati sta hoteli vse. Ko pa sta bili najbolj zatopljeni v pregledovanje, je zapela sirena in parobrod je odplul! Obe gospodični sta se v svojem strahu skrili v kabino, kjer so ju mornarji našli šele čez dva dni. Kapitan pa nepričakovanih go stov v plesnih oblekah ni bil nič kaj vesel. Ker pa denarja za vožnjo ni imela nobena deklica s seboj, jima je kapitan naložil za kazen, da sta morali pomagati kuharju čistiti krov in kar je bilo še podobnega dela. To dolgi plovbi je parobrod končno prispel v Anglijo v Liverpool. Tam je kapitan izročil obe ženski policiji. Šele od tam sta lahko pisali domov po denar. Tako se bosta vrnili domov s plesne veselice, na katero sta odšli 6. decembra 1. 1930., komaj leto dni pozneje. Tragedija starega kaplana V bolnišnici Rdečega križa v Atenah je te dni umrl nekdanji kapitan grške trgovske mornarice Kalafatis. Ladja, ki ji je poveljeval, jo bila na polovico tudi njegova last. Med vojno pa so ladjo torpedirali, da se je potopila. Kapitan je pač rešil svoje življenje, prišel pa je ob vse premoženje, tako da je sedaj umrl v največji revščini. On se je pač javil na pristojnem mestu za odškodnino, toda njegova zadeva kar ni hotela biti rešena. Tako je mož čakal leto za letom, njegov položaj pa je bil vedno nezno3-nejši, tako da je moral nazadnje živeti le od podpor svojih prijateljev. Dva dni po njegovi smrti pa je prišla rešitev njegove prijave in komisija mu je priznala polno odškodnino v znesku 40 milijonov drahem! To znatno svoto je sedaj podedoval njegov brat... Humor »Obžalujem, da vam je umrl vaš oče. Poznal sem ga mnogo let. Kaj pa so bile njegove zadnje besede?« »Nič ni rekel, gospod ravnatelj; mama je bila pri njem do zadnjega. 'Radio Ljubljana, torek, 28. aprila. 12.15 Plošče (pesmi, šlagerji). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Radio orkester. 19.00 Dr. I. Rakovec: Iz življenja predpotopnih živali. 19.30 Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina. 20.00 Schouherr: »Ono« (člani nar. gled.). Režira gosp. Valo Bratina. 21.30 Radio orkester: Ha\vaii-jazz. Vmes poročila in časovna napoved. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, sreda, 29. aprila. 12.15 Plošče (instrumentalna in jugoslovanska glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Radio orkester. 19.00 V. Modenndorfer: Vraže mer koroškimi Slovenci. 19.30 Dr. N. Preobra-žeaskij: Ruščina. 20.00 Slovenske narodne pesmi pojejo e spremljevanjeni radio orkestra: gdč. Korenčan in gg. Mirko Jelačin in Drago Žagar. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Zagreb, torek, 28. aprila. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Popoldanski koncert. 18.30 Novice. 20.00 Novejše francoske knjige o Jugoslaviji. 20.15 Poročila. 20.30 Mussorgskijev večer. 21.30 Plesna glasba. 22.30 Poročila. 22.40 Plesna glasba. Zagreb, sreda, 29. aprila. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.80 Novice. 17.00 Glasbena otroška ura. 18.30 Novice. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Praga: Simfonični koncert. 22.00 Novice in vreme. 22.10 Zvočni film. Beograd, torek, 28. aprila. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 10.00 Plošče. 17.00 Trio. 17.30 Mussorgski (predavanje). 18.00 Popoldanski koncert. 19.30 Nemščina. 20.00 Vokalni koncert. 20.30 Zagreb. 22.30 Novice. 22.50 Večerni koncert. Beograd, sreda, 29. aprila. 10.00 Šolski Radio 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 10.00 Plošče. 17.00 Popoldanski koncert. 18.00 Narodne s kitaro. 19.00 Predavanje. 20.00 Narodne melodije. 20.30 Pevsko društvo »Gaj-ret«. 21.30 Plošče. 22.00 Poročila. 22.20 Ruska ura. Praga, torek, 28. aprila. 11.15 Plošče. 12.25 Radio orkester v Brnu. 16.05 Plošče. 16.30 Bratislava. 18.30 Iz Kavkaza. 19.05 Bratislava. 20.00 Proslava 175. letnice Mozartovega rojstva: Koncert češke Filharmonije. 22.20 Plošče. Praga, sreda, 29. aprila. 11.15 Plošče. 12.25 Bratislava. 16.30 Otroška ura. 17.30 Iz zgodovine gramofona. 19.00 Narodne pesmi. 20.00 Koncert v Brnu. 21.30 Koncert. Vink zadel ob avtobus Blizu mesta Lille se je vlak zadel v avtobus, ki je bil poln potnikov. Vlak je avtobus popolnoma zdrobil. Izpod ruševin so potegnili 9 mrtvih in 34 težko ranjenih oseb. Pogled na športni štadijon v Clevelandu športni štadijon v Clevelandu (v Ameriki) so popolnoma preuredili. Na tem štadijonu se bosta borila za svetovno prvenstvo v boksanju Maks Schmeling in Young Stribling in sicer začetkom julija meseca. Na športnem prostoru je prostora za 120.000 gledalcev. Demonstracije v Varšavi zaradi Gdanska Povodom odstopa poljskega gen. konzula v Gdansku, ki se je sprl z mestno upravo, so poljski dijaki v Varšavi priredili velike demonstracije pred poslopjem nemškega poslaništva. Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mihilek. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratoi del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v LjubljanL