Pcttnlnn Molana s sctcvtni cau, cln Vlvvmshl dom SUv. 296 V fiutUianl, v torek, 29. dccembea 1936 Vsebina angleško italijanskega sporazuma London, 29. dec. o. Pogajanja, ki so se v Rimu vršila za angleško-italijanski sporazum na Sredozemskem morju, so končana. Angleški veleposlanik v Rimu sir Eric Drum-mond, ki je vodil ta pogajanja z italijanskim zun. ministrom De Cianom, je poslal svoji vladi v London načrt tega sporazuma. Dobro obveščeni krogi izjavljajo, da vsebuje doseženi sporazum med Italijo in Anglijo glede Sredozemskega morja tele točke: 1. Utrditev miru v Sredozemskem morju. 2. Ohranitev starega stanja na Sredozemlju. 3. Spoštovanje popolne svobode pomorskega prometa. 4. Obojestransko priznavanje ter garantiranje sedanjega položaja Italije in Velike Bri- tanije v Sredozemskem morju. 5. Obojestranska obveznost, da te garancije niso naperjene proti nobenemu tretjemu. Glede zadnje točke sporazuma so se pogajanja vodila predvsem zaradi vprašanja italijanskih načrtov v zvezi z Balearskimi otoki, ki jih je zasedel general Franco. Pogajanja so se ugodno zaključila tudi glede tega vprašanja ter je poveljnik italijanskih čet na Ma-lorci, grof Rossi, že odpotoval z Balearskih otokov. London, 29. dec. AA. (Havas) Čeprav še zmerom pričakujejo, da bo v kratkem razglašen bri-tansko-italijanski dogovor, izjavljajo v dobro poučenih britanskih krogih, da ta dogovor še ni sklenjen, kakor so to vedeli povedati nekateri listi po brzojavnih poročilih iz Rima. Vzlic temu pa poročajo, da je razgovor britanskega poslanika v Rimu z grofom Cianom potrdil ugodni vtis, ki je nastal te dni pri razgovorih. Ker ti razgovori še niso končani, se nočejo v poučenih britanskih krogih spuščati v podrobnosti, ki jih nekateri dopisniki že priobčujejo v svojih poročilih iz Rima o pomenu tega dogovora. Vzlic temu se pa zdi pomembno, da razne dobro poučene britanske osebnosti trde, da upravičeno mislijo, da je grof Rossi, ki je, kakor znano, poveljeval raznim formacijam na Mallorci, zapustil ta otok. Koristi jadranskih driav zavarovane London, 29. dec. o. Krogi, ki so zelo blizu Foreign Office, z velikim zanimanjem pričakujejo objavo gentlemanskega sporazuma, katerega tekst bo v kratkem podpisal v Rimu angleški veleposlanik Drummond z italijanskim zun. ministrom Cianom. Ti krogi zatrjujejo, da je Anglija upoštevala koristi vseh onih držav ob Sredozemskem in Jadranskem morju, ki so ob težki abesinski krizi istotako spoštovale svoje obveznosti, ki so izhajale iz čl. 16 pakta Zveze narodov ter garantirale svojo podporo Veliki Britaniji za primer neizzvanega napada v Sredozemskem morju. Ob tej priliki se posebno poudarjajo besede angleškega zun. ministra Edena, ki jih je izgovoril v Spodnjem domu dne 6. decembra letos. Tedaj, ga je konservativni poslanec Kasalet vprašal, če zun. minister more izjaviti, da bo v vseh aranžmanih v zvezi s položajem v Sredozemskem morju, v katerem se angleška vlada more pojaviti kot pogodbeni partner, vlada Nj. VeL imela v vidu važnost in dolžno skrb glede zakonitih koristi Jugoslavije. Na to vprašanje je Eden odgovoril: »Da, gospod, vesel sem, da se mi je nudila prilika, da lahko dam tako jamstvo.« Angleško poslaništvo beži iz Madrida Madrid, 29. decembra. Angleško poslaništvo v Madridu je dobilo povelje, da se takoj izseli iz Madrida. Begunci, ki so se zatekli v poslaniško poslopje, morajo oditi iz njega najkasneje do jutri. Odpravnik poslov angleškega poslaništva e. Forbes se bo z vsem osebjem odpeljal v Valencijo in bo tam takoj odprl novo britansko poslaništvo. Premestitev angleškega poslaništva iz Madrida v Valencijo si tu razlagajo z nepremostljivimi težko-čami, ki so zadnje dni čakale diplomate, ki so ostali v prestolnici, ko so imeli poročati svojim vladam o sklepih in namenih rdeče vlade na Španskem. Nevmešavairc se rzvafa .. . Rim, 29. decembra. Generali, ki so prišli iz Rusije, nadaljujejo z delom organizacije v rdeči armadi v Španiji. Vrhovno poveljstvo rdečih oddelkov v Kataloniji je prevzel general Antonov, ki poveljuje tudi šestim prostovoljskim brigadam iz inozemstva Generalnemu štabu madridske vojske je bilo dodeljenih več sovjetskih častnikov. Letalcem poveljuje znani sovjetski pilot Šestakov. Njegova skupina šteje okoli 100 pilotov. Reuter poroča iz Berlina, da je general Faupel, ki je prišel iz Burgosa izjavil, da bi general Franco moral dobiti še 60 do 70 tisoč vojakov kot pomoč iz inozemstva. Meni se, da nemški vojaški krogi ne bodo pristali na to, da bi se poslala taka armada v Španijo. Rusija bi najbrž še bolj posegla vmes in tudi Francija ne bi mogla ostati mirna. Iz vrst nemških vojaških krogov se izve, da je nemška vlada proti teinu, da bi se pošiljali vojaki v Španijo. Z bojišč Salamanca, 29. dec. AA. DNB.: Vse radijske postaje, ki so zveste madridski vladi, potrjujejo, da je bil zamenjan glavni poveljnik madridske južne armade general Martinez Mone. To je v zvezi z neuspehi, ki so jih zadnje dni doživeli rdeči na odseku fronte pri Cordobi v božičnem napadu nacionalistov. Na aragonski fronti so rdeči hoteli napasti s tanki, pa so bili odbiti in pustili na bojišču veliko število mrtvih. V pokrajini Cordoba so nacionalisti zavzeli Lopero. Begunci pripovedujejo, da so izbruhnili nemiri v krajih, ki so pod oblastjo madridske vlade. Pri Trabacni in Carasperi je prišlo do krvavega spopada med marksisti in je bilo 50 oseb ubitih. Bolezen sv. Očeta Vatikan, 29. decembra. AA. (Havas.) Zdravstveno stanje sv. očeta je nespremenjeno. Organizem visokega bolnika deluje normalno. Profesor Milani, upravnik vatikanske klinike, pregleda bolnika trikrat na dan. Papež je sprejel vatikanskega državnega tajni-ka;.to te bil edini obisk, ki so mu ga zdravniki dovolili. Bolnik prebije del dneva v spanju in branju, večidel pa v molitvi. Papež je s tekom, a le lahko hrano. Negibljivost, nastala zaradi nerednosti krvnega obtoka, za katero trpi sv. oče, inia za posledico obolelost s hudimi bolečinami nastajajočimi od časa do časa. V predsobju in v uradnih sobanah papeža Pi-ja XI. defilirajo skoraj neprestano mnogoštevilni obiskovalci, ki bi radi zvedeli, kako sre visokemu bolniku. Poroka avstrijskega kanclera London, 29. dec. m. Diplomatski urednik lista »Star* trdi, da je zvedel, da se je avstrijski kancler Schuschnigg, ki mu je soproga lansko leto na tragičen način umrla, znova poročil in to v največji tajnosti. Poroka je bila meseca septembra v Marijinem Celju. Po trditvi tega urednika je druga soproga avstrijskega kanclerja vdova po avstrijskem trgovcu von Ledererju .Iz mnogih razlogov se ta zakon g. Schusdinigga drži v največji tajnosti. General Queipo de Liano je objavil po radiu, da napreduje nacionalistična ofenziva pri Villaverde. Sovražnik se je umaknil in je pustil na bojišču 60 mrtvih. Na aragonski fronti je bilo sestreljenih dvoje letal. Trupla na moru London, 29. decembra. AA. (Reuter.) Po poročilih iz Gibraltarja so potniki parnika »Orontes« iz- javili ob prihodu v Gibraltar, da so opazili na visokem morju okoli Cartagene mnogo trupel na morski površini. Po drugih poročilih je bolgarski parnik »Balkan« ustavilo v morski ožini pri Gibraltarju več majhnih čolnov, ki so bili oboroženi in so pluli pod nacionalistično zastavo. Ti čolni so odpeljali bolgarski parnik v Seuto in ga tam podrobno pregledali. Po pregledu so pristaniška oblastva dovolila parniku, da nadaljuje svojo vožnjo. Pariz, 29. dec. AA. (Havas.) Kardinal Gomez, primas Španije in nadškof toledski se je vrnil iz Rima. Izjavil je da je veliko število prejšnjih 35.000 duhovnikov ,kolikor jih je bilo na Španskem, padlo. Nemčija in Španija, Nemčija in Evropa Berlin, 29.. dec. AA. Havas objavlja naslednje uradno poročilo DNB urada; »Nekateri tuji listi so izkoristili božične praznike za to, da so spustili v ifvnost vesti, da hoče Hitler ob božičnih praznikih zbrati okoli sebe nekatere merodajne osebnosti . iz zunanje politike, vojske in gospodarstva in pripraviti za božične praznike neki novi udarec za me.dnarodno javnost, da bi jo presenetil. Ob .te) prililu ugotavljamo, da je kancler Hitler preživel božične praznike v najožjem krogu svojih v Berchtesgadenu in v njegovi družbi so bili samo njegov pobočnik Briickner, svetnik Berk in nekaj drugih iz njegove najbližje okolice. V Berchtesgadenu te dni ni bilo nobene pomembnejše osebnosti. Spomenico, ki sta jo vložila francoski in angleški poslanik, so pričakovali že dalj časa. Vendar pa se noti tukaj ne pripisuje prevelike važnosti. Danes bo besedilo najbrž prevedeno v nemščino in ga bodo nato poslali Hitlerju. Po nekaterih podatkih se pričakuje sprememba nemške politike v Španiji. Vkljub vsemu sovraštvu proti boljševizmu kancler Hitler ne mara spraviti Nemčije v novo nevarnost. To pa še ne pomeni, da bi se Nemčija odpovedala dejanski podpori generalu Francu. London, 29. dec. Kaj bo določil Hitler v zvezi s španskimi dogodki — to je glavno vprašanje, ki se z njim bavijo londonski listi. »Times« pravi med drugim, da je ni francoske vlade, ki bi rno-gla ostati brezbrižna, če gleda, kako Nemčija v neomejenem številu organizira svojo vojsko na Spansikem. Imamo razloge pričakovati, da Berlin tega najnovejšega francosko-angleškega poziva ne bo lahkomiselno zavrnil. »limes« prinaša ^enem tudi poročilo svojega berlinskega do ka, ki pravi v zvezi s poročilom, ki ga je podal nemški poslanik pri burgoški vladi general Faupel, da je špansko vprašanje, ki ga ima nit|er urediti, takole: odpoklic vseh p.rostovolj ali pa nasprotno nova znatna ojačenja generalu Francu. Sicer je res, pravi dalje dopisnik, da je še nekaj vročekrvnih glav, ki mislijo, da gre za nemški ugled. >DaiIy Telegrapli« pa misli, da mora Hitler izbirati med zunanjopolitično pustolovščino in prizadevanjem, da se ublaže notranje gospodarske težave v Nemčiji. Incident z ladjo »Palos«, pravi dalje list, je dai priložnost, da Nemčija v dejanju pokaže, da se ne misli vmešavati v španske dogodke; to bo tako storila, če bo ta spor uredila po diplomatski poti. V nasprotnem primeru pa, če misli okrepiti svojo akcijo na Šjjanskem, bo pa našla v tem incidentu dobrodošlo pretvezo. Pariz, 28. decembra. A A. Havas: Korak Anglije in Francije v Berlinu pojasnjuje ves francoski tisk. >Exceisior« piše, da hoče ta korak rešiti Evropo in Španijo pred nevarnostjo in jima zagotoviti boljšo bodočnost. »Ordre« piše, da je general Franco sedaj izgubil igro in da mu sedaj ne ostane drugega kot tla izgubi še domovino. Zmagati bi mogel samo s pomočjo Nemčije. »Populajre* piše, da se bo sedaj general Franco moral odreči nadaljnji borbL Desničarski list »Ami du Peuple« piše, da bi nemška gesta zaradi slučaja s parnikom >Palos« predstavljala neposredno nevarnost za odločno in javno vmešavanje. List piše, da je navzočnost nemške eskadre pred Bilbaom čisto ofenzivnega značaja. Nov fond v prometnem ministrstvu Belgrad, 28. dec. AA. Prometni minister je v soglasju finančnega ministra izdal pravilnik o upravljanju sklada, ki ga določa čl. 6 uredbe o ugodnostih na železnicah in ladjah v državni eksploataciji. V ta sklad gredo dohodki od prodanih obrazcev po splošnem pravilniku o znižani vožnji in prevozu in po pravilniku o ugodnostih na železnicah v državni eksploataciji za osebje državnih prometnih ustanov. V sklad ne gredo dohodki od obrazcev, navednih v čl. 4/3 uredbe o ugodnostih na železnicah in ladjah v državni eksploatacij, in od voznih cen, določenih za listke iz čl. 4 splošnega pravilnika o ugodnostih in prevozu. Sklad bo upravljalo generalno ravnateljstvo državnih železnic. Imenuje se Sklad za izdelavo obrazcev in podeljevanje nagrad in podjx>r. Sklad bo služil za izdatke za nabavo materiala za izdelavo prodajnih obrazcev za potne in vozne olajšave, za izdatke za delovne moči pri izdelavi obrazcev, iz prejšnjega odstavka, za obremenitev vrednosti teh obrazcev, če je njihova vrednost že zabeležena med dohodki, se ima ta trtati ali pa znižati cena; za nagrade za izredno tlelo osebja, zajx>slenega v referentstvu za izven-tarifne {Kipuste pri zamenjavi in izdajanju obrazcev, za nagrade za uporabljanje idejne skice prodajnih obrazcev; za podpore družinam železniških uslužbencev, ki so se v službi ponesrečili ali umrli. > a podpora se lahko izda enkrat za vselej in v največjem znesku do 3000 Din. Sklepe o izdatkih izda na predlog splošnega oddelka generalno ravnateljstvo državih železnic in sicer 1. za izdatke do 100.000 Din, čez ta znesek do 2 milijona Din pa sjx>razumno s finančnim ministrom. Za izdatke do 100.000 Din lahko prometni minister jjooblasti generalnega ravnatelja državnih železnic. Ce znese na koncu računskega leta sklad več kakor milijon dinarjev, se ima prebitek prenesti med izredne dohodke državnih železnic. Iz tega sklada se imajo povrniti tudi vsi izdatki za materija! in delovno moč, ki gre v breme proračuna za leto 1936/37 za izdelavo obrazcev za popusrt ha vožnji, ki so bili potrebni, ker je stopil v veljavo splošni pravilnik o voznih in prevoznih ugodnostih. Pravilnik stopi v veljavo, ko ga razglase »Službene novine državnih prometnih ustanov«. leto 1. Vesti 29. decembra Anglija naj se vrne h krščanstvu, tako je sinoči pozval angleško prebivalstvo po radiu ca n* terburški nadškof in opozoril na ruskem vzgledu, kako kateri narod lahko moralno propade, če se odvrne od Boga. Vseindijski narodni kongres zaseda v mestu Faithpooru. Kongres zahteva za Indijo novo ustavo in je obsodil vse priprave za vojno. Voditelj Indijcev Gandi se kongresa ne udeležuje. Požar v podzemeljski železnici je izbruhnil v Berlinu in uničil rove v dolžini 500 m. Požar je bil pri postaji na Potsdamskem trgu in še ni mogoče preceniti škode, ki jo je naredil. 300.000 Kitajcev se je udeležilo včerajšnjega shoda v Nankingu, ki so ga priredili Kitajci v proslavo vrnitve maršala Čankajšeka. Za 100.000 pengov radia so ukradli tatovi o božiču v budimpeštanski ženski kliniki in s tem prizadeli bolnišnici ogromno škodo, ker ne bo mogla dragocene prvine uporabljati za zdravljenje raka. Finski in švedski zunanji minister obiščeta Moskvo februarja, zaradi razgovorov s sovjetsko vlado. Vsaj tako bi radi videli Sovjeti. Nogo si je zlomil habsburški nadvojvoda Jožef in sicer na lovu, ki ga je priredil madjarski kraljevski namestnik Horthy Habsburški kandidat za madjarski prestol bo moral ostati štiri tedne v postelji. Grškega komunističnega prvaka Ilariadesa so obsodili na devet let ječe. 60 milijard dolarjev ali v našem denarju 3000 milijard dinarjev znašajo celotni narodni dohodki Združenih držav v letu 1936. Tako se glasi poročilo ameriškega finančnega ministra. To so največji dohodki od leta 1929 dalje. Tudi to je prc-cej Rooseveltova zasluga. Otroka so odvedli roparji ameriškemu milijonarju Mattsonu in zahtevajo zanj jx> starem amerikanskem običaju odkupnino. Petrolejski magnat Deterding hoče s svojim denarjem olajšati Nemčiji nakupe živeža in surovin ter dela to v sporazumu s holandsko vlado. Angleško-rusko pogodbo o ribarenju na severovzhodnih azijskih obalah, so včeraj podaljšali za leto dni in s tem zaključili dolga pogajanja, ki pričajo, da pri tem ribarenju ni šlo najbrž samo za ribe. Sestanek balkanskih držav pripravlja v kratkem stalni odbor balkanskega sporazuma. V la namen je odpotoval turški zun. minister Ruždi Aras v Atene. Francoski proračunski primanjkljaj za prihodnje leto znaša pet milijard frankov in ga namerava vlada kriti z dohodki iz razvrednotenja franka, ki naj bi jM>živilo kupno moč prebivalstva in dvignilo gospodarstvo. Kako se to uresničuje, vidimo v stalno rastoči draginji živeža v Franciji. Tri potniška letala so že izginila ta mesec na progi od Los Angelesa do San Francisca. Tega je kriv vihar, ki divja na delu te proge. Pot v portugalske kolonije je prepovedana po zadnji uredbi portugalske vlade vsem sovjetskim državljanom. Bukarešto obiščeta francoski zunanji minister Dclbos in trgovinski minister Bastid. Obisk je v zvezi s starim snubljenjem evropskih malih držav, ki naj bi se priključile tej ali oni fronti velikih sil. Mirovno zvezo med Ameriko in Japonsko, ki bi se nanašala na omejevanje oboroževanja in na nevtralnost Filipinskih otokov, napovedujejo nekateri angleški lisli. Trgovska pogodba med Rusijo in Nemčijo je bila podaljšana za leto dni kljub siloviti idejni borbi med obema državama. Roosevelt pride v Evropo spomladi in bo obiskal glavne evropske prestolnice, mod njimi tudi Rim. V tem vidijo posledico potovanja (papeževega državnega tajnika Paccelija v USA, ki se je z Rooseveltom sporazumel o svetovni mirovni fronti, katero bi vodila Amerika in Vatikan. Dve zmagi v Južni Afriki so dosegli naši igralci tenisa v nekih manjših mestih. Sožalje zaradi smrti generala von Seeckta, velikega nemškega vojskovodje, je izrazila tudi kitajska vlada, ker je von Seeckt jio vojni organiziral kitajsko vojsko Pogreb feldinaršala bo jutri na državne stroške v Berlinu. Veliko tovarno za orožje v Hamburgu začne graditi neka amerikanska finančna skupina Delniško glavnico bodo vplačali amerikanski trgovci, ki imajo svoje terjatev, ki so zmrznene v Nemčiji Prispevka za ZN v preteklem letu ni plačalo več držav. Med njimi so Albanija, Avstrija, Grčija, Anglija, Italija, Holandija, Romunija, Poljska in Francija. Največ zaostankov dolguje Poljska, za njo pa Francija Zaradi tega je ZN zabredla v denarne težkoče. Sesti mednarodni kongres za tehnični pouk se je začel včeraj v Rimu. Veliko odlikovanje je dobil avstrijski smučarski mojster Hunncs Schneider, čigar smučarska šola v St. Antonu na Alerberškem je svetovno znana. Najstarejša Francozinja je umrla včeraj v Keiuisu v starosti 108 let. Dele mestu® občine za ubožce Ljubljana, 38 decembra. Kakor je usmiljenja vreden vsak brezposelni, ki bi si z. delom rad ustvaril človeka vredno življenje, tako so gotovo še bolj vredni usmiljenja ljudje, ki si niti v dobi najugodnejših razmer ne morejo sami pomagati. To so ubožci, starci, otroci, onemogli, pohabljenci in trajni bolniki vso svojo skrbjo se je mestna občina zavzela za te reveže in jim skuša na vse načine lajšati bedo Za tem gre vsa socialna politika naše nove občinske uprave Vse njeno prizadevanje kaže. da je zadela na ono vprašanje, ki je najprej potrebno rešitve saj vendar ne gre vedno pri teh revežih za delamrzneže. pač pa za one, ki delati ne morejo. Sodelovanje vsega občinstva pri tej akciji pa bo pripomoglo s časom korenito odpraviti to socialno zlo, kajti socialno politični urad in odbor sami ne moreta delati čudežev, svoj načrt pa bosta mogla izvesti v čimvečjo zadovoljstvo s sodelovanjem in podporo vsega občinstva. Za tiste, ki bi si niti z delom ne mogli pomagali. ker dela ni,so zmožni, t. j. starčki in onemogli. skrbi mestna občina po svojih močeh, v kolikor ji je v danih razmerah možno. Za te ima posebno zavetišče v Japljevi ulici, a to je danes mnogo premajhno, da bi moglo zadostiti vsem potrebam. Občina si pomaga s lem, da pošilja svoje onemogle tudi v razna zasebna zavetišča, na pr. zavetišče sv. Jožefa v Ljubljani in v ravna podobna zavetišča na deželi (na pr. v Mengšu, Ponikvah, Metliki, Stari Loki itd.). Za vsako osebo plačuje (x> 300 do 400 din. V teli zavetiščih dobe onemogli vso oskrbo. Rilo pa hi nujno potrebno zgraditi š« ono mestno zavetišče. Ze hivši občinski odbor je uvidel to potrebo in je po dogovoru z Mestno hranilnico ljubljansko sklenil zgraditi zavetišče za Bežigradom. Obstoja ustanovna listina iz leta 1981, po kateri se je Mestna hranilnica zavezala darovati vsoto din 5 milijonov za zgradbo, mestna občina ljubljanska pa zemljišče in skrb za vzdrževanje zavetišča Zaradi težav, v katere je nato zašla Mestna hranilnica, ta ustanova ni bila izvedena. Namen sedanjega občinskega sveta pa je, to ustanovo realizirati, kakor hitro postane Mestna hranilnica mobilna. Če sklepamo po volji in delu sedanje občinske uprave, ki je v tako kratkem času, kar je na krmilu ljubljanske občine, dosegla že toliko lepih uspehov in izvršila dela, ki so se poprej zdela za dogledno dobo neizvedljiva, potem smemo upravičeno upati, da bomo kmalu dobili tudi novo moderno zavetišče za Retigradoin, ki bo v veliki meri olajšala bedo in gorje starčkom in onemoglim, ki bodo v njem našli svoje zavetišče, svoj novi a urejeni dom . Zavarovalnica propagira jasitce Ljubljana, 29. decembra. Razna večja podjetja imajo že od nekdaj navado, da za božič razveselijo svoje odjemalce s kakimi, božičnimi reklamnimi darili, kakor so koledarji, itd. Ljubljanska zavarovalna banka »Slavija« je doslej izdajala za vsak božič zemljevide, ki jih je razpošiljala svojim članom. Jako smo našli v kmečkih hišah nabite velike »Slavijine« reklamne zemljevide, ki so bili pač povsod dobrodošli. Letos pa je »Slavija« iznenadila svoje člane s prav posrečeno novostjo: me to zemljevidov, je zavarovalnica poslala svojim c n slovenske jaslice. S tem je mnogo pripomogla k temu, da se zopet udomači star običaj, po katerem naj bi bile v vsakem slovenskem domu jaslice. Zavarovalnici gre za to vsekakor priznanje. Predsedništvo zveze jugoslovanskih mest se ja včeraj sestalo v Zagrebu. Navzoč je tudi ljubljanski župan dr. Jure AdleSič. Smučarjt pripovedujejo. kako je s snegom Ljubljana, 29. dec. Z ozirom na razne časopisne vesti, ki vsaka zase različno popisuje snežne razmere okrog po naših planinah, smo se obrnili na nekatere znane smučarje, ki so prebili praznike v planinah. Navajamo imena naših informatorjev in njihove informacije o snežnih razmerah. Triglavsko pogorje — informator g. Dušan Jakšič, urad. pri dir. drž,, žel. v Zagrebu in predsednik TK Sijemo: Ril sem osem dni v Lazah in napravil turo od llribaric preko Sedmerih jezer in Komne na Vogel ter od tam v dolino. Smučal sem f>o terenih za Debelim vrhom, po Dednem polju in po Ovčariji. Povsod sem našel prav dobre snežne razmere. Ni sicer velikih naslag snega, vendar pa toliko, da sem imel krasno smuko in — kakor vsi božični smučarji — nepopisno lepo vreme. Komna — g. Evgen Lovšin, ravn. Rude in kovine. Proti Govnjaču in proti Podrti gori sem naletel sicer na trd sneg, proti Bogatinu in proti Lanjševici pa na pršič cer odlično smuko. Planica — gg. Goreč, dr. Žižek, Podkrajšek, Kristan, Bizjak, Mahkovec: Vsi smo bili v Tamarju, kjer je pršič. Pot iz Tamarja do Doma Ilirije je sicer zglajena, kar pa spričo ogromnega števila smučarjev, ki smučajo po tej poti, ni čuda. Ravno tako je zglajen travnik na Slatini. Ostali travniki pa imajo krasen srež in je bila smuka posebno v mesečini prekrasna, ker se |e na srezu lunin svit lomil in je napravljal vtis, kot da brodijo smučarji po demantnih poljih. Vršič — g. Ktirner in večja družba: Smučali smo preko Slemena v Planico. Imeli smo prav dobro smuko. Na trdi podlagi je pršič. Klanska jezera — gg. Goreč, Slepic, Komar: Imeli smo prav dobro smuko; v gozdu, ki je tu tako redek, da se smučarji lahko smučajo skozi gozd, je krasen srež, mestoma 'globok pršič. Vozna pot je seveda zglajena. Jezersko — g. Badjura: Čudim se, da so Ljubljančani in Jezerjani tako malo iznajdljivi. Ljubljančani zato, ker ne najdejo krasnih Jezerskih terenov, jiokritih z odličnim snegom, Jezerani jia zato, ker si ne znajo napraviti reklame. — Sem na Jezerskem že od 24. t. m. in sem izredno zadovoljen, tako s tereni kakor s snegom. To so podatki, ki smo jih mogli dobiti deloma osebno, deloma telefonično danes dopoldne od nekaterih gori omenjenih informatorjev. Prepričani smo, da so to popolnoma zanesljiva vremenska poročila, ki veljajo gotovo tudi še za se-daj, ker se vreme od Štefanovega do danes pač l ni bistveno izpremenilo. 353 Jutri premiera vesele operete pristnega dunajskega humorja, zabavnih zapletliajev, ki bodo izzvale cele salve smeha! Hino Union Ma >da Schneider Ad:le Sandrock M veselem Dunaju Nov član banskega sveta Ljubljana, 29. decembra. Z odlokom gospoda ministra za notranje posle z dne 13. decembra 1936, Pov. K. broj 260 je bil razrešen dolžnosti člana banskega sveta Dravske banovine za bivši metliški okraj g. Nemanič Jože, posestnik v želebeju. Z isitim odlokom je bil postavljen za člana banskega sveta Dravske banovine za škofjeloški okraj g. Planina Lovro, posestnik, trgovec in dež-nikar v Škofji Loki. Novi vozni redi - • i > iz Belgrada Čigav je konj? Belgrad, 29. decembra. Prometni minister je izdal odlok, da bo prometni oddelek generalnega rav-nateljstva državnih železnic v bodoče v lastni režiji 'Iždeloval in tiskal »Vozni red« za uradno in zasebno rabo. Zato je prometno ministrstvo razveljavilo vsa dovoljenja in ugodnosti, ki so jih doslej imeli uslužbenci njegovega resora, in zasebniki, ki so izdajali vozni red. Prometni minister je kar najstrožje prepovedal uradništvu dodeljenemu referatu za vozni red, da bi samo prepisovalo podatke iz novega voznega reda za natisk, svojih voznih redov ali pa, da iz novega voznega reda dajalo drugim za zasebno rabo v svr-ho tiskanja voznega reda — vse do dneva, ko novi vozni red izide. Prav tako in uradništvu prometnega ministrstva kar najslrožje prepovedano zasebno delo ob uradnih urah v službenih prostorih za izdelavo voznega reda zasebne izdaje. S to odredbo je dejansko konec zasebnih voznih redov, ki so pri nas, zlasti v Sloveniji, uživali splošno priljubljenost zaradi svoie natančnosti in zanesljivosti. Vrh tega je treba skoraj zatrdno pričakovati. da bodo novi uradni vozni redi sestavljeni, kakor so bili do zdaj, izključno v srbščini in naibrž tudi v cirilici, tako da bomo zaradi tega na Ce pomislimo, da je Slovenija pokrajina tujskega prometa, potein je ta uredba še zlasti nerazumljiva. Mladi gozdarji zborujejo Maribor, 28. decembra. Včeraj so zborovali v Mariboru absolventi dvoletne gozdarske šole. V decembru lanskega leta so si osnovali svojo organizacijo, da zamorejo po dokončanem študiju pokreniti akcijo za svoje življenjske pravice. Včeraj je ta organizacija prvič polagala pred javnostjo svoje račune. V naši banovini, kjer se goji intenzivno gozdno gospodarstvo, kjer se izvajajo razna gozdna dela v lastni režiji in kjer so gozdno-jjolicijski organi na stopnji ureditve, se že dolgo opaža pomanjkanje gozdarjev. Državna nižja gozdarska šola v Mariboru naj temu pomanjkanju odpornore. Pri nas je zaradi načina gozdnega gospodarstva in radi terenskih razmer |>otrebno, da je v vsakem revirju sposoben gozdar, ki zna pravilno izvajati vsa dela, spadajoča v strokovno nego in vzgojo gozda. Mnogo gozdarskih mest je danes nezasedenih, število starih zaslužnih gozdarjev pa se o.l leta do leta manjša. Treba bo izpremeniti našo novo šumarsko uredbo v toliko, da pridejo absolventi mariborske gozdarske dveletne šote v poštev pri nastavitvi pomožnega strokovnega osebja. O tem se je največ razpravljalo na omenjenem občnem zboru, na katerem je bila končno izvoljena zopet dosedanja uprava. »ŽENSKE VLADAJO«, v kino »SLOGA« danes nepreklicno poslednji?.. RAZPIS. Razpisujem službo vodje internega oddelka banovinske bolnice v Slovenjgradcu. Prosilci morajo biti specialisti iz interne medicine ter imeti večletno bolnično |>rakso. Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 12. januarja 1937. Kraljevska banska uprava dravske banovine. Ljubljana, 29. decembra. Pri posestniku Anionu Kržiču v Rakitni št. 90 stoji že nekaj časa konj, ki ima precej čudno zgodovino. Meseca novembra t. I. je prignal tega konja k imenovanemu posestniku nek cigan ter ponudil konja Kržiču v nakup. Kmalu sta se pogodila za ceno 800 Din. Kržič je nepoznanemu ciganu izročil 300 Din are, ostanek pa bi mu moral izplačati, ko bi prinesel cigan živinski potni list. Ker pa cigana do zdaj ni bilo nazaj, je Kržič v pravilnost svoje kupčije podvomil in je prijavil zadevo orožnikom. Ugotovili so, da je konj vreden vsaj 3000 Din. Ker ga je cigan prodal za 800 Din, od tega pa dobil samo 800 Din, in ko povrh ni prinesel živinskega potnega lista, je pač izven dvoma, da je konj ukraden. Konj je star 11 let, rjavkaste barve, »fuks«. srednje velikosti, sredi glave ima belo piko, je malo nadušljiv in slep na levo oko. Komur je konj izginil, naj se prijavi pri orožnikih v Podpeči. f Kaplan Jožef Kuk V Križniški komendi v Muretincih — župnije sv. Marjete niže Ptuja — je na Stefanovo popoldne v Gospodu zaspal kaplan Jožef Kuk. Rajni ie bil rojen 13. julija 1890 v Konjicah. Gimnazijske in bogoslovne študije je dovršil v Mariboru. &v. maš-niško posvečenje je prejel 26. julija 1914 in še istega leta prišel za kaplana v Galicijo pri Celju. Ka-jjlanoval je še pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Men svetovno vojsko je bil vojni kurat na Dunaju. Zatem je pastiroval (v »srcu Prlekije«) — Mali Nedelji. Dalje na Hajdini pri Ptuju in v Sevnici od Savi. V jeseni leta 1930 je bil poslan k sv. Marjeti niže Ptuja. Vsem župnijam je dajal iz svojih moči, ki jih je črpal pri Gosj>odu. Bil je duhovnik, ki ga je spoštovalo in ljubilo verno ljudstvo. Sobratom je bil tovariš in prijatelj. Prezgodaj je odšel — v treh letih bi obhajal srebrno sv. mašo. a zdaj jo že praznuje v zmagi, ko je dokončal zemski boj in dojx>lnil zemski tek. Gospod mu daj večni pokoj! — V torek dne 29. decembra 1936 ga prepeljejo preko Sv. ‘Marjete v rojstno faro k svojcem v Konjice. Žalne jutranjice, pridiga in pontifikalni Requiem bodo v sredo 30. decembra 1936 ob 10 v nadžupnajski cerkvi v Slovenskih Konjicah. V domačo zemljo ga polože na pokopališču pri Sv. Ani. Počivaj v miru! Dr. Sftofadinovič doma Belgrad, 2Q. dec. m. Po dvadnevnem bivanju v Romuniji se je sinoči predsednik vlade dr. Stoja-dinovič vrnil v Belgrad. Na železniški postaji so ga pozdravili med drugimi tudi prosvetni mnister Do-brivoj Stošovič, romunski poslanik na našem dvoru Kadere in upravnik mesta Belgrada Milan Ačimovič. Dr. Stojadinovič časnikarjem po svojem povratku ni dal nobene izjave, izrazil pa je samo svoje veliko zadovoljstvo nad razgovori, ki jih je imel z romunskim predsednikom vlade Tatarescom in zun. ministrom Antonescom. Koncerti v decembru Ljubljana, 29. decembra. Če se spominjamo težav, ki so jih imeli slovenski pevski zbori na Koroškem, kadar so hoteli obiskati Ljubljano (saj jim je bi! ta obisk večkrat celo zahranjen), potem je bil prihod dveh kmetskih pevskih zborov z Radiš in s Sel tem važnejši in slovesnejši dogodek za nas in za njih same. Za nas je pomenil njihov koncert nekaj globljega kot samo pevsko umetnost; ko je iz preprostih kmetskih grl zadonela slovenska narodna pesem, sedaj veselo ali celo prešerno razigrana. sedaj zopet otož.no umirjena, so obenem s pesmijo v čudovitem sozvočju utripala tudi naša srca, ob tej pesmi smo začutili skrivnostno bližano naše slovenske zemlje. Našim koroškim rojakom pa naj bi prisrčen sprejem in številen obisk koncerta dokazal, da se huda rana ločitve po 16 letih ni niti najmanj zacelila, ampak da jo občutimo še vedno enako bridko, in naj bi utrdil v njih kakor v nas samih zavest narodne skupnosti. Te važnosti so se zavedali vsi tisti, ki so napolnili malo Filharmonično dvorano, pa tudi vsi oni, ki so morali zaradi premajhne dvorane oditi domov, zato ker se menda Glasbena Matica, ki je koncert aranžirala, ni dovolj zavedala njegovega pomena. Vprašanje, kaj bi kak drug narod storil na našem mestu ob taki priliki, je kljub svoji poniževalnosti za naše razmere še vedno previsoko postavljeno; zato bi vprašal le, ali res nihče pri nas ni čutil bridke ironije, da so se morali naši koroški Slovenci in slovenska pesem v Ljubljani stisniti v pretesno dvoranico za hrbtom nemškega filma, ki se je tačas košatil v veliki Filharmonični dvorani? G. Lajovic za te vrste ironije očividno nima posluha, poleg tega je bil prav takrat bržkone zaposlen s pisanjem svojega članka o »narodni smeri v glasbeni umetnosti«. Od g. Mahkote kol vodje koncertne poslovalnice tudi ne moremo pričakovati razumevanja za take stvari, on bi lahko le poskrbel, da hi v dvoranici, kamor se skozi ozka vrata z največjo težavo stlači kakih 250 ljudi, ventilacijske naprave so bile samo optični okrasek, ker izvajalci in publika le s težavo prenašajo tisto vročino in slabi zrak, ki se nemoteno nabira tekom dveh ur. PaČ pa bi se lahko ostali gospodje pri Filharmonični družbi in Glasbeni Matici pobrigali za stvari, za katere drugi nimajo razumevanja. Skrbeli hi tudi lahko za to. da rte postane omenjenim institucijam slaba ventilacija simbol. Obeh institucij ne bi tako dosledno omenjal, če se mi ne bi zdela njuna koncertna politika tako dosledno zgrešena, žalostna in smešna obenem. Svoj čas so se pritoževali nad slabim obiskom koncertov; zato je seveda popolnoma logično, da se mora dvorana povečati. Pri tem je postranska stvar, da se prijetna in po akustiki idealna komorna dvorana, kot jo je bilo po izja-v.ah gostov umetnikov težko najti po evropskih mestih, nadomesti s kričečo neokusnostjo filmske dvorane, ki zadovoljuje komaj okus povprečnega filmskega občinstva. Pri tem je bil problem obiska koncertov naravnost salomonsko rešen. Velika dvorana je bila prepuščena filmom (rezervirana je, kot se zdi, samo za koncerte, pri katerih so- deluje pevski zbor Glasbene Malice, in za tiste simfonične koncerte, ki jih pri na« ni), vsi drugi koncerti pa so zgneteni v malo dvoranico, tako da se moramo naenkrat pritoževati nad prevelikim navalom na koncerte. Tako je bilo na koncertu francoskega violinista Soetensa, češke pianistke V. Švihlikove, koroških pevce in na koncertu našega rojaka prof. Trosta, ki je ponovno prosil, da bi dobil na razpolago veliko dvorano, a brez uspeha. Zaenkrat naj ta dejstva zadostujejo. (O koncertu samem prof. Trosta in o koncertu Ljubljanskega kvarteta bomo priobčili poročilo jutri.) W. Naročajte Ilustrirano prilogo! V božično številko našega lista smo priložili na ogled ilustrirano prilogo in poziv, naj nam naši naročniki do novega leta sporeče, ah hočejo za skromno doplačilo 2 Din mesečno to tedensko prilogo prejemati. Doslej smo prejeli že veliko odgovorov naših naročnikov, ki žele ilustracijo čim prej imeti. Večina naročnikov pa se doslej še ni oglasila. Opozarjamo ponovno, da bomo p ri 1 o g o z a č e 1 i izdajati le, če se bo priglasil o_ dovolj naročnikov. Prilogo nameravamo izdajati vsako soboto in je najnižja naročnina določena le za one, ki so naročniki vsakodnevne izdaje našega lista. Prosimo, da prav vsi, ki bi radi imeli ilustrirano prilogo, čim prej sporočite na: »Propagandni oddelek S 1 o - V,e£.cMJ S,ov> doma«, da jo želite za do-plačilo 2 Din mesečno prejemati. Iz Cerknice Cerknica, 28. decembra. . ®°žičnice. Kakor še nikdar poprej j« bil letošnji božič v znamenju božičnic. Merodajni čiui-telji so uvideli veliko polrebo na vseh koncih in krajih m pobrigali so se, da teinu zlu nekoliko ort-pomorejo. Pri nas je veliko revežev, veliko je ta-, 1 svojo revščino kažejo povsod in jun e legitimacija za vse vrste početij, še več revežev je pa takih, ki svojo revščino skrivajo in trpe ter teera hudCfTa m* rtn-lrnfoi/t ri« vil««; ______ *_ » -i ~ . —. *— •■vv.vos*. m uau ur. iNaiiHcen. Najprej so bili obdarovani revni otroci in prejeli so razno perilo in druge potrebščine, /a novo leto pa pridejo na vrsto siromašni odrasli, predvsem revni bolniki. To podporo pa je podelila banska uprava. Prav je, da so uvideli, dia je cerkniški človek res potreben pomoči, vsi pa, ki so bili in še bodo pomoči deležni, se v&em darovalcem prav iz srca zahvaljujejo. Jezero — drsališče. Jezero, imenovano »čudo narave« je zaradi hudega mraza zmrznilo. Led je debel do 8 cm in kaj kmalu ga bodo začeli »rezati«. Seveda ne manjka drsalcev seveda tudi takih, ki tu trgajo čevlje in ne rabijo drsalk. Končno bi tu tud: drsalci od drugod prišli na svoj račun, saj je cerkniško drsališče večje kot v Ljubljani :n še marsikje. . *>?.rofj.,a s,a ** na Stefanovo v mariborski stolnici učiteljica gdč. Anica Leskovarjeva in elektroin-ženir g. Jože Voršič. Poročil ju je g. Marko Krajno, za priči pa sta bila ing. Ivan Lah in ing. Danilo Ftlrst. I Jutri premiera najboljše burke v sezoni! • Z"#X Najboljša vloga popularnega komika M% 0.0 O 01*1 & Hansa Moserja .»»• VU .m. ML m 2 uri bučnega »meha v kinu Slojni Človekoljubno delo v mariborskih predmestjih Rdeči križ vrši v Studencih pri Mariboru ogromno humanitarno delo. Na eni strani lajša bedo, na drugi strani vzgaja eamarijanski naraščaj in budi pravo ljubezen do bližnjega, ki je jX)inoči potreben. Z jiožrtvovalnim delom odbornice ge. Rantaša se je 12. t. m. vršil družabni večer pri katerem je bil navzoč g. okrajni načelnik Šiška. Po dva mesečnem samarijanskem tečaju, ki sta ga vodila g dr. Korenčan in g. dr. Stoj>ar, se je vršil 13. t. m. na svečan način izpit. Izpit je položilo trideset oseb in se je s tem pomnožil kader Samarijanov in samarijank v Studencih, ki bodo vršili služno na postaji prve pomoči Rdečega križa. Društvo R. k. j»a se vrši dirugo nalogo: skrbi za revne šoloobiskajoče otroke studenških šol. Takoj se je 19. t. m vršila obdaritev, z katero se je malčkom napravilo veselje. Obdarovanih je bilo 63 otrok z obutvijo, 115 otrok z obleko in 82 otrok z perilom skupno deklic in dečkov 260. to je čez 50% studenških šoloobiskujočih otrok. Društvo Rdečega križa je imelo izdatkov nad 9000 Din kar presega letni uohodek. Upravitel deške šole g- Konntler je v izbranih besedah razložil pomen obdaritve otrokom ter se je v imenu otrok zahvalil društvu R. k., posebno še [požrtvovalnim delavcem, odbornicam ge. Rantaša in ge. Mikek ter tajniku Kristoviču in blagajniku Wošniku. Odbor društva Rdečega križa pa ne more doseči svojega načrta samo z delom, marveč je odvisen od odbornikov ki ga podpirajo po svojih močeh. Zato se javno zahvaljuje vsem ki so podpirali, posebno občini studenški, tov Hutter, tov. Jugosvila, g. Kosi Viktorju v Mariboru, g. Brenu, Društvu hišnih posestnikov, ge. Rantaša v Studencih in banovinskemu odboru društva Rdečega križa v Ljubljani. Društvo Rdečega križa v Studencih prosi vse, da bi ostali naklrmieni, da bo lahko vršilo svojo plemenito j nalogo. i Najmanjše delavske mezde Belgrad, 29. dec. m. Danes ob 10 dopoldne bo zopet seja gospodarskodmanenega odbora ministrov. Na njej bodo ministri govorili o uredbi glede minimalnih delavskih mezd. Seji tega odbora bo prisostvoval minister dr. Miha Krek, ki se je davi vrnil iz Ljubljane. Vesti iz Belgrada . . „ £r,ad- 29. dec. m. Na včerajšnjem izrednem občnem zboru Združenja rezervnih častnikov in b > Je sporazumna lista dr. Slavka . jKoviCa, odvetnika iz Zagreba .Na tej listi je bil izvoljen v odbor tudi ing. Bevc iz Ljubljane. Pri vo-'1,. Je. postavil svojo listo tudi bivši komisar v z.oruzenju rezervnih častnikov fgnjat Stefanovič, bivši minister za gozdove in rudnike ter znani JNS-ar> ki pa je dobit samo 16 glasov. Belgrad, 29. dec. m. Iz Vršca poročajo ,da se je v prostorih tamkajšnjega table-tenis kluba luvetus sinoči zaključilo tekmovanje za prvenstvo donavske banovine v namiznem tenisu Pri tem tekmovanju je zmagal Ljubljančan Anton Marinko. Tečaj za ple&arsčvo v Ptuju V Ptuju se vrši od 2S t. m. dalje v prostorih državne moške obrtne šole za pletarstvo v Ptuju, tečaj pletarstva za sinove kmetovalcev. Temu tečaju je priključen poseben tečaj za učiteljstvo, v kaiterem se pn-aktičmo in teoretsko podajajo osnovni pojmi pletarstva, v kolikor pride (o v upoštev za rokotvorni pouk na narodnih šolah. Ker je še nekaj mest za učitelje in učiteljice v tem brezplačnem tečaju na razjiolago, se inte-resentje vabijo, da se nemudoma prijavijo upca-viteljstvu državne moške obrine šole za pktar-stvo v Ptuju. Tečaj se vrši ob delavnikih ter se zaključi v soboto dne 9. januarja 1937. Kulturni koledar Hren Jakob Dne 29. decembra 1924 je umrl v Ljubljani politik (Iren Jakob. Rodii se je 1. jul. 1830 v Boginjah pri Cerknici. Narodno zavest so mu vzbudile Bleivveisove novice. Kot osmošolec se je javil za vojno proti Italiji, pa mu oče tega ni dovolil. Tudi v bogoslovje ni bil sprejet, ker ni bilo prostora. S svojimi prijatelji se je odpravil študirat v Prago, toda policija jih je prijela kot. panslaviste in Hren je bi! prisiljen, da se je vpisal na pravo na Dunaju. — Pravo je končal v Gradcu Leta 1855 je napravil sodni izpit in služboval po hrvaških krajih kot sodnik Leta 1862 je prišel v Celje kot namestnik državnega pravdnika, kjer je v kazenskih razpravah v končnfb govorih govoril slovensko, kar je bilo za tisti čas nekaj neza slišanega. — Leta 1867 je bil prestavljen v Ljubljano, kjer se je udeležil tudi vižmarskega tabora in si pripel znak: »Ne vdajmo se!« Zaradi tega je dobil ukor kot panslavistični agitator. — L. 1885 je bil izvoljen za deželnega in državnega poslanca. Na Dunaju se je vneto potegoval za narodne pravice. Bil je odločen in značajen mož, ki mu ozke slovenske razmere niso dale prilike, da bi se popolnoma razvil. Božični izlet čez Jezerski vrh na piireditev podjunskih pevcev Ljubljena danes Koledar Danes, torek, 29. decembra: Tomaž. Jutri: David kralj. • Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ranior, Miklošičeva cesta 20 in mr. Gartus, Moste. • Drama: »Na ledeni plošči.« Red B Opera: Zaprto. Kino Union: »Silhuete«. Kino Sloga: »Zenske vladajo«. Kino Matica: »Pod srečno zvezdo«. * KI N UNION TEI. 22-21 Danes poslednličt Najlepši Dim režiserja VVulterlu DetKlM L til Bandi, Ani Maka«, Luli Hohenberg. Fred Benneberg Silhuete Ani Maka«, Luli Bohi Benneberg Hitite ln oglejte (1 si]a|no kmetsko burko lenshe vladajo Bell Flnkenzeller, Oskar Sima, Theo Danegger ■BE£E!liEG&9 JAN HICPURA Pod srečno zvezdo Friedl Ozepa, Fritz Imhof, Theo Llngen, Jkull Bohenburg o& 16., 19.V- Ln 215 am! Leta 1917. rojeni mladeniči pridejo spomThidi k naboru ter se morajo v svrho vpisa v naborni imenik zglasiti tekom meseca januarja pri svojih županih. V Ljubljani bivajoči naj se zglase v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu štev. 7. Odsotne morajo zglasiti sorodniki ali stanodajalci. Kdor se ne bo pravočasno zglasil, bo strogo kaznovan. Pregled voj. obveznikov, ki so odslužili svoj rok, pa se ne čutijo več sposobne za vojaško službo, bo ob priliki spomladanskega nabora. Vsi prizadeti naj se v ta namen zg'ase v mesecu januarju pri svojih evidenčnih občinah. Zglasitev 18 letnih. Mladeniči, ki so rojeni v letu 1919. se morajo zaradi vpisa v vojaški seznam zglasiti meseca januarja pri svojih županih. Ljubljančani naj se zglase v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu štev. 7. Začasno nesposobni vojni obveznici rojstnih letnikov: 1906, 1910, 1911, 1912, 1913, 1914, 1915 in 1916 bodo spomladi ponovno pregledani, zato morajo najkasneje tekom meseca januarja sporočiti svojim evidenčnim občinam svoje točne naslove. V Ljubljani zglašuje voi. obveznike mestni vojaški urad na Ambroževem trgu štev. 7-1. Lep božični dar. Tovarna »Saturnus« je darovala z* božičnico mestnih revežev 1000 Din. — Za velikodušen dar srčna hvalal Med najlepša dela slovenske glasbene literature štejemo ona, ki jih je napisal Emil Adamič. V kratkem bo mesec dni, odkar smo ga pokopab' pri Sv. Križu in v počastitev njegovega spomina bo v ponedeljek, dne 4. t. m. ob 20. uri v veliki filharmonični dvoTani spominski večer, ki ga priredi v zvezi z odličnimi sodelavci ljubljanska Glasbena Matica. Najlepša njegova dela, napisana za c-n glas ali zbor se bodo izvajala na tem spominskem večeru. Prijatelje slovenske glasbe, predvsem naših zborov in posebno še častilce blagopokojnega skladatelja, vabimo na ta večer. Predprodaja je v knjigarni Glasbene aMtice. 1 Kat. prosvetli o društvo sa frant. in.pni\o priredi drevi ob 8. uri siilvestrov več«r. Kor je nn •poredil mnog« zanimivih im suubavnih toSlc, vatnimi vse Stane im prijatelje društva, oln.ieno, mnogi morajo ostati pred vrati. Toda odide nikdo: vsak hoče slišati slovenske narodne pesmi, ki jih bodo peli zbori iz vseh večjih vasi Podjunske doline. Tam v kotu, tik pred nama. se je oglasil tamburaški zbor. Za kratek čas skrbi, dokler se ne dvigne zastor. Končno nastane tišina, zastor se dvigne. Poglej okrog sehe: kakor zamaknjeni slrnrijo priprosti kmečki obrazi v govornika, ki v lahko razumljivem jeziku tolmači pomen današnje prireditev. Naša pesem naj bi ne bila samo zabava — jim pravi — marveč tudi prošnja. — Akordi nam ne dokazujejo samo harmonijo pesmi, marveč tudi harmonijo naših fantov, ki tukaj nastopajo. In ta harmonija slovenske pesmi in harmonija slovenskih fantov vam govori veliko prošnjo. Tudi življenje je melodija in ta melodija pojo tri dominante: prva dominanta je melodija zemlje. Tudi zemlja ima svojo melodijo. To je melodija dela, melodija krampov, melodija trdega kmečkega življenja. To melodijo ustvarja tisti, ki spoštuju svojo zemljo, ki je ponosen na svoj kmetski poklic in na svoje žulja ve roke. Druga dominanta prijatelji, je dejal govornik, je melodija narodne zvestobe. Bodite zvesti slovenski besedi, naši domači narodni pesmi. To je krik naših slovenskih podjunskih pevcev, ki jih boste poslušali. In tret|a dominanta — je dejal — je vernost. Še nikdar se ni tako trdno kakor v dunašnjem času dokazalo, da se naš koroški človek zaveda, da je nekdo nad nami, ki edini ve za pravilno partituro življenja Torej melodija zemlje, melodija narodne zvestobe in melodiia vernosti — to so tri dominante našega življenja Ce boste našli to življenjsko harmonijo, potem vem — je dejal govornik — da bo prošnja, ki vam jo kliče danes na tej prireditvi naša narodna pesem, izpolnjena. Že na obrazih v dvorani spoznaš, s kako odprtim srcem sprejemajo poslušalci govornikove besede. Kakor da še in še hočejo poslušati mladega govornika, ki je prišel iz Celovca, da znova navduši podeželane za melodijo slovenske pesmi in za harmonijo življenja. In ko se pojavi na odru združen zbor pevcev iz Podjunske doline in zapoje večno lepo >N’mav čez izaro«. vidiš da je pesem dosegla v ljudskih dušah višek: grobna tišina vlada med poslušalci, vsak pri srbi sledi petju. Poglej obraz starega očanca: zamaknjen strmi v pevce, poteze prijetnosti se mu berejo z obraza. Kakor da doživlja vse, kar pravi pesem; spominja ga na mladost, ko je bil vesel, ko je slovenske pesmi pel i(i ko je poslušal svojo mamico, ki mu je v taki besedi, kakor jo on še danes govori v blaženih otroških dneh pripovedovala mične zgodbe. In zdaj — zdaj se mu obraz zopet zresni — pevci so odpeli zadnjo kitico: zdaj vse minulo je... Zastor pade. oglasijo se zopet tamburice. Še nekajkrat se zastor dvigne in zopet pade, na odru se zvrste posamezni zbori. Vsaka pesem zapušča globok vtis. Podana priprosto. tako kakor pojejo fantje na vasi, dosega pesem pri podeželanih vse, kar pesem doseči more. Vmes stopi na oder zopet govornik, topot znani profesor iz Beljaka. Prisluhni in opazuj, kako (Tovori ljudem iz srca: božično poslanico vam prinaša: mir ljudem na zemlji. Mir, podlaga vsakega zdravega kulturnega razvoja, mir osnovna podlaga gospodarskega napredka, uiir predpogoj za urejenost socialnih in narodnostnih vprašanj. Nam na Koroškem, je dejal, je potreben mir bolj, kakor komurkoli. Po božji odločitvi je Koroška obsojena, da živita na njej dva naroda, ln med oba naroda se seje razdor zato. da se la razdor in sovraštvo izrabljata v to. da ne pridemo do sporazuma, ki je deželi in državi tako potreben. Mi koroški Slovenci, je dejat, ne zahtevamo tukaj nolienih predpravic; zahtevamo pa to. kar nam je dala božja volja: mi zahtevamo zase svojo mladino. Mi nismo — je dejal — ne kolonisti, ne privandrovci, ki bi si lastili kaj tujega. Našemu posebnemu življenju nam daje očitnega izraza naša lepa narodna pesem, (z nje črpamo vedno znova moči za samostojno kulturno življenje. Naša pesem je izraz naše globoke ljubezni do domače grude, izraz našega trdega dela in v nemali meri izraz naše vernosti. In če se je kje komu posrečilo, da je iz naše slovenske vasi izgnal lepo domačo melodijo, je bil la njegov uspeh samo začasen. Od časa do časa se ta melodija zopet ponavlja, dokler se v celoti ne obnovi. Če je božja previdnost določila sožitje dveh narodov na Koroškem, potem — je dejal govornik — je božja previdnost tudi odredila, da morata oba naroda iskati pot do sporazuma. Še je govornik dejal, da vse ono, kar te (nje ni naše. Zato da iščimo doma sami pri sebi zboljšanja razmer, Izboljšanja odnošajev med posamezniki. Šele poleni smemo upati — je dejal — Od tu in tam da bomo našli novih moči za nadaljne delo in za svoj nadaljni obstoi. * * * Tiho se razhaja množica iz Žilare Vasi. Nove moči in oživljeno voljo odnašajo možje in žene, fantje in dekleta v okoliške slovenske vasi. Midva pa se vzpenjava nazaj proti Jezerskemu vrhu. Sedaj, dragi bravec, ko sva pokazala obmejnim organom svoje legitimacije in prestopila zopet mejo. sedaj se ti morda zdi, da sva zopet doma Toda, če se spomniš, kako verno sva med pripro-stim koroškim ljudstvom poslušala slovensko besedo. kako sva se počutila domača, mi boš gotovo pritrdil, da nisva bila v tujini. Saj je vsak stavek, vsak akord in vsak gib glasno dokazoval, da sva bila na naše m svetu, med našimi ljudmi, da sva bila — doma. Ogenj v Dravi ah Ljubljana, 29. decembra. Včeraj okrog ene ure popoldne eo bili gasilci klicani v Dravlje, kjer se je kadilo iz oken prvega nadstropja Pirčeve hiše. Ko so najprej poklicni, potem pa še prostovoljni gasilci prihiteti na kraj ognja, so ugotovili, da se je vnel dimnik, ki vodi od štedilnika v stanovanju prvega nadstropja, tik ob leseni in slabo ometani steni. Stenski tramovi so začeli goreti in tako je bila nevarnost, da se požar razširi po vsej hiši. Gasilci so najprej pogasili ogenj, kar je bilo zelo naporno, ker so morali nositi vodo v posodah z dvorišča. Potem so izstrgali omet ter izžagali tleče trainove. Na ta način so razdrli icelo 6teno med kuhiuio in sosedno sobo. Skoda, ki jo trpi gospod Pirc, znaša okrog 600 Din in je krita z zavarovalnino. Hiša je namreč zavarovana pri Vzajemni zavarovalnici za 200.01)0 dinarjev. Javna delavska kuhsnfa Ljubljana, 29. decembra. Enako važno, kot je vprašanji delavskega azila, je vprašanje javne delavske kuhinje. Nešteto je delavcev in nameščencev, ki nimajo prilike in možnosti, da bi si osnovali svoje gospodinjstvo, temveč so navezani na razne javne kuhinje, po gostilnah in podobnih lokalih. Toda prehrana je tam razmeroma draga in skoraj ni mogoče, da bi se mogel ■ delavec in nameščenec tam redno zadostno nahraniti. Nujno je torej potrebna kuhinja, ki more za majhno ceno nuditi izdatno in zdravo hrano. Tak namen ima javna delavska kuhtnja v Delavskem domu. Ceate hrani so tu prav nizke. Zaj- trk s kruhom (bela kava) stane le 2 Din, kosila so pa po 2 Din, 3 Din in 4 Din, enako tudi večerja. Hrana je vedno sveža in je možna vsak dan izbera jedi po jedilniku. Kuhajo v štirih kotlih, ki jih segrevajo s paro, pa tudi na plin, tako, da je mogoče ustreči tudi bolj izbirčnim gostom in bolehnim. Poleg kuhinje je prostorna jedilnica. Gostom strežejo lično oblečene strežnice. Na snažnost se polaga velika skrb- Dnevno kuhajo za 509 gostov Mnogo gostov je stalnih, celo iz uradniških vrst. Obisk je od dne do dne večii. V letu 1935-36 ie obiskovalo kuhinjo nad 175.000 gostov. S povečanjem delavskega azila sc bo povečala tudi kuhinja in jedilnica in s tem bo v zvezi tudi pocenitev hrane, ne da bi trpela nje kakovost. Na ta način bo dana tudi socialno najbolj šibkim možnost za zdravo in zadostno prehrano. Povečanje kuhinje se bo izvedlo istočasno s povečanjem delavskega azila. Temelji za nov prizidek stavbe s« že dograjeni. Nadaljnjo gradnjo je ustavil mraz. začeli pa bodo graditi dalje, čim bo nastopilo toplejše pomladansko vreme, tako, da bo s pričetkom prihodnje zime »tavba izročena svojemu namenu. Drobne športne Nemci so razdelili pol milijona športnih odlikovanj. V Berlinu so izdelali statistiko športnih odlikovanj, katera so posamezne športne zveze podelile tekmovalcem, ki so izpolnili 18 let in ki so v raznih športnih panogah pokazali predpisane uspehe. Na idejo, da bi prejel vsak dober telovadec ali športnik viden znak, ki bi ga naj nosil na vsakdanji obleki, smo naše merodajne športne faktorje že opozorili. Nemci so tak znak vpeljali že 1. 1912. Dasi so zahteve za pridobitev leg;, znaka precej visoke, vendar se je nemška mladina za stvar toliko navdušila, da so do danes razdelili 486.276 športnih znakov! Med odlikovanci so večinoma moški, le 11 odstotkov ali 54.590 znakov so si priborile žene in dekleta. — Pred leti je vpeljala športni znak tudi naša Zimsko športna zveza, toda ostalo je le pri zamisli in podelitvi športnega znaka nekaterim zaslužnim organizatorjem in tekmovalcem. Medtem, ko podeljujejo v drugih državah na stotisoče športnih odlikovanj, opuščajo naši športni forumi priliko, ki bi lahko pomenila dragoceno in brezplačno propagando lelesne vzgoje. Dvigala za lene smučarje se množijo. Prvo dvigalo, ki bi na.j služilo smučarjem, so zgradili v Kitzbiihelu. Za tem so sledili St. Moritz, Les Diablerets, Gstaad in zlasti francoska zimsko športna letovišča. Curiški »Šport« piše k vedno večjemu zanimanju za dvigala v smuških krajih sledeče: Kljub v.sera himnam hvale, katere pojejo tehnično dovršenim napravam za prevažanje človeškega mesa, moramo reči, da so znak pomehkuženja in da služijo le za to, da povečajo čredo lenih smučarjev. Ne bomo več lomili smuči? Poročali smo že o prizadevanju smuških labrikautov,. ki bi želeli izumiti kovinaste smuči. Kljub mnogim poizkusom se jim do danes še ni posrečilo najti kaj uporabnega. Preizkušnje pa se nadaljujejo z namenom, da bi se izdelale smuči, ki bi imele vsaj drealno ploskev iz kovine. Neka francoska tovarna za pro-pelarje je že začela izdelovati polkovinaste smuči > chauwiere-ski«, k temu pa protestira znana nemška tvrdka »Berger«, ki si je osigurala patent za isto iznajdbo. Smuči tvrdke Berger so že izdelane, niso pa še na trgu, keT se novost še vedno preizkuša in popravlja. Nova polkovinasta smučka ima le kovinaset nazaj. Toda proti jutru je mož pridrvel domov še bolj pijan. Pograbil je sekiro in zamahnil po sinu, ki ima komaj štirinajst let. Toda bi! je laUo pijan, da se je prej spotaknit in padel. Ko pa je sin videl, da se spet pobira, mu je vzel sekiro in z njo udaril po glavi očeta in ga ubil. Po službenih stati.tirnih podatkih jc bila naša zunanja trgovina v mesecu novembru aktivna. Izvoza je bilo 290 tisoč ton v vrednosti 451 milijonov dinarjev, uvoza pa je bilo 84 tisoč ton v vrednosti 359 milijonov dinarjev. Izvoz ie po vrednosti v primeri z novembrom lanskega leta naraste! za 44 milijonov, uvoz pa je v isti primerjavi padel za 3 milijone. Tako je naša trco-vitm v novembru aktivna za 94 milijonov dinarjev. Za prvih enajst mesecev pa je izvoz po količini sicer padel, a je po vrednosti za skoro štiri milijone naraste!. Prav tako je padel v tem razdobju uvoz po tonaži. a riaraslel po vrednosti za 283 milijonov. V enajstih mesecih je torej naša zunanja trgovina aktivna za 114 milijonov dinarjev. Pravijo pa, da je bil uspeh naše trgovine lani uspešnejši, ker je bilo že zaprto italijansko tržišče, dočim je letos v precejšnji meri že odprto in je vsako leto izvoz v Italijo predstavljal visoko številko. Včeraj je ljubljanska policija aretirala nekega letnega mizarskega pomočnika. Osumljen je. da je ‘23. t. m. vlomil v stanovanje Tomaža Kalana na Sv. Petra c. in ukradel za 26110 Din draguljev. Pri osumljencu sicer ničesar niso našli, vendar pa ga je policija pridržala v zaporu, ker sklepa iz nekih drugih okolnosti, da je osumljenec vendarle kriv. Znani naš olimpijski tekmovalec Tone Dečman je imel na Stefanovo smolo pri skakanju. Ko se je pognal čez skakalnico na Pokljuki, je padel tako nesrečno, da si je poškodoval roko in se je moral zateči v ljubljansko bolnišnico. Tu so ugotovili, da roka sicer ni zlomljena, da pa je močno poškodovana pri ključnici, kjer ima potrgane kite. Dečman je sicer že v domači oskrbi, je pa gotovo, da letos ne bo ntogel več smučati. V času fotografske razstave v Maribora se se sestali vsi jngoslevanski fotoklubi in ustanovili delovno zajednico foto-klubov. Ta zajednica bo okvir, v katerem bodo fotoklubi razpravljali o vsem, kar je v zvezi s fotografijo in njeno propagando, Razdelili so si tudi termine za prirejanje foto razstav v 1. 1937. To leto bo namreč v Zagrebu velika mednarodna fotografska razstava. llllllll Mir na Vzhodu zaradi nemirne Kitajske 2e večkrat je svet z največjo napetostjo pričakoval, kdaj bo izbruhnila vojna na vzhodu med Japonsko in sovjetsko Rusijo. Obmejni spopadi so postali tako pogosti in nevarni, da se nekateri celo čudijo, da v resnici še vedno ni prišlo do krvavih spopadov ob tej, na karti začrtani meji med obema silama. Kakor so pokazali zadnji boji, jo ta meja res samo na zemljevidu, v resnici pa je ni nikjer več. Toda, poudariti je treba, da ne more nastati kaka sovjetsko-japonska vojna že zaTadi teh obmejnih prask, ki jih je na drugi strani od sila težko kontrolirati in ugotoviti na njih po čigavi krivdi so nastale. Oba nasprotnika se prav dobro zavedata, kaj bi se utegnilo zgoditi, če bi se brez skrbnega in zrelega preudarka spustila v vojno. Japonska dobro ve, da bi v primeru vojne stopilo na dnevni red vprašanje njenega cesarstva, sovjetska Rusija pa, da bi ta vojna lahko pomenila konec boljševiziranja Azije. Najvažnejše je Japonska zamudila Treba je poudariti, da je Japonska najvažnejše za obračun s sovjetsko Rusijo že zamudila, pa če je tako hotela ali ne. Ko je japonska armada zasedla Mandžurijo, in je ob tej priliki Rusija pokazala, da jo prav preveč ne veseli kak spopad z Japonci, kajti zdelo se je, da še ni dovolj pripravljena za vojno, in ko so Japonci prekoračili tudi rusko vzhodno železnico, tedaj je bil zanje tudi najugodnejši trenutek, da naskočijo sovjetsko velesilo. Toda Japonci so se morali že za ta svoj korak v Mandžurijo toliko zagovarjati pred svetom in ga prikazali kot popolnoma upravičenega, da si v onem trenutku sploh niso upali doseči še kaj več, kakor pa zasesti Mandžurijo. Na drugi strani pa so ludi severnoameriške države začele propagirati za skupen nastop velesil proli nevarno naraščajoči Japonski. Japonci pa so tedaj lahko upali na popoln .uspeh v tem, da dobe v svoje roke vse železniško omrežje v vzhodni Sibiriji, s čemer bi bile vse sovjetske province ob Tihem oceanu popolnoma odrezane od Rusije in bi tudi rusko pristanišče Vladivostok, ki je nekako grozeče in v vojaškem oziru zelo važno rusko središče ob vzhodni obali, lahko prišlo popolnoma pod japonsko kontrolo. Kaj bi prinesla japonska ali ruska zmaga Na Japonskem danes upajo, da bi 6e po zmagi njihovega orožja razne vzhodne ruske pokrajine odcepile od Moskve in postale državice zase, Japonci da bodo v njih kaj kmalu obračunali s komunizmom in ga popolnoma iztrebili, nekdanje 60- Na Madžarskem so poštarji dobili na nogo posebne časomere, ki naj pokažejo, koliko ored, obvestola — 13 15 Uverture (plošče) — 14.00 Vreme, borza — 18.00 Pester »porod (Kad. ork.) — 18.40 Filozof, predavanje: Zmaga nad beduinskim poganstvom (g. Fr. Terseglav) — 19.00 čas, vreme, poro-6iila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Iz Boke Kotorsko (Milica Jankovič ia Bgda) — 19.50 Zabavni zvoftni tednik — 20.00 Venaki narodnih pesmi. Sodelujejo: gd 6ni ltuža Skele (sopran), Poldka Rupnik (alt), Svetozar Banovec (tenor), Koman Petrovčič (bas) in Rad. orkester) — 21.(M) II. ura variacije. Sodelujejo: ga. Marta Osterc-Valjalo (klavir), g. Slavo Mariu (violina), g. Srečko Koporc (uvodna beseda) — 22.00 Čas, vrertie, poročila, spored — 22.15 Za ples in oddih (plošče). Drugi programi Torek, 29. decembra. Bedgrad: 19.50 Simfonični koncert — 21.30 Ljudstte pesmi — 22.U0 Viol. koncert — Zagreb: 20.00 Operni spevi — Dunaj: 17.20 Viol koncert — 20.00 Večerni koncert — 21.00 Lahka glasba — 21.25 Pester' spored — Milan-Trat: 17.15 Dva klavirja — 20.40 L e ton.sk a glasba — 22.IM) Igra. — Rini: 45 Sim- fonični koncert — Praga: 17.30 Violončelo — 20.30 Igra — 21.00 Prokofjeve skladbe — 22.15 Plošče Sven Elvestad: Zlodej se dolgočasi Nazadnje pa še hoče zadnjo možnost kupčije izrabiti pouličnjak, oblečen v same cunje, kažoč na vulkan, ki vije v zrak svojo rdečezlato perjanico: »Ecco, signori, Vesuvio, samo pet lir...« Ilaselhuhn se je ponudil Idi, da jo bo spremljal na njenih nakupovanjih, češ, da pozna Napol i in ima dovol j časa. Haselhuhn je kmalu zašel v družbo in postal njen sestavni del. — Njegovo obnašanje je tistega dobrovzgojnega kova, ki nastopa kot sama skromnost in družabnost. Marsikaj na njem spominja na učenjaka. Zaradi nalahno osivele brade se je zdelo, kakor da je starejši, nego je bil. Včasih si je upal izreči kako slovesnejše mnenje, toda svoje besede je vedno spremljal s skromnim, lepim in zaupanje vzbujajočim smehljajem. Dejal je bil, da pozna Napoli, vendar je njegovi pazljivosti ušlo dejstvo, da je takrat, ko je z Ido pod pazduho vstopil v eno najboljših trgovin, pridrvel poulični fakin, vtaknil svoj predrzni nos pri vratih noter in nekaj zaklical, dve kratki reči, nato pa je vrala zopet zaloputnil in izginil v gneči na via Todelo. Medtem sta se Rist in Brede hotela v kočiji odpeljati po mestu. Rist je poznal lokal, nemara edini lokal v Napoliju, kjer človek lahko v božjem miru pojč ostrige. Rrede si ni dal dvakrat reči. V zadnjem času je prišlo nadenj nekaj čudovito mehkega, postal je popustljiv. Zdelo se je, da je v vse privolil, zato, ker je bil pač na svojem potovanju in ni hotel menjati svoje vloge. Iiistovim očem pa vendarle ni ušlo, da potovanje Bre-deja ni ravno raztresalo. Včasih je šinilo v njem kakor pričakovanje, stopil je v voz, češ, dobro, bomo videli, kaj bo prišlo iz te moke. i Rist je povedal kočijažu naslov, neko hišno številko v ulici Santa Brigida, ki je bila švedska svetnica. Peljala sta se pod gugajočim se sončnikom z dolgimi zelenimi in rdečimi resicami. Konj pa je na svoji kimajoči glavi nosil dolgo, valujočo perjanico, precej podobno plapolajočemu kinču bersa-ljerskih klobukov; glavna stvar kočije pa so bili poki z bičem, ki so se slišali nad vozom kakor prasketajoči bliski. Brede je z neko posebno ravnodušnostjo gledal preko divjega trušča napolitanske ulice, ni mogel razumeti, čemu prav za prav naj služi ta ogromna potrata moči, kajti, četudi je bilo potrebno le en sam voziček s sadjem poriniti preko ulice, se je to zgodilo v obliki hrupnega prizora, tako da so pri tem razvili vse svoje zmožnosti. »Poskušam najti mir v tem trušču,« je dejal, »kajti ostra nasprotja pomenijo mnogokdaj sprostitev. In ker hrup nikdar ne preneha, postaja enoličen. Saj se nič ne zgodi, to je le oblika življenja, ki se vleče v neskončnost.« Rist je dobro začutil, kam je prav za prav meril: »Saj sem vam že v Kopenhagenu skušal | povedati,« je dejal, »da se s takim potova- 1 njem izpostavljate maščevalni strasti. V račun, ki ste ga v Kopenhagenu tako samo-lastno zaključili, sta bila zapletena najmanj dva Italijana. Še vedno vidim zasanjan pogled enega od njiju, ko je bil slišal, da hočete v Južno Italijo, v svoje lastno kraljestvo. V tem pogledu ni bila morda niti strast po maščevanju, marveč prej hvaležnost do usode, ki mu je ravno ob uri nesreče poslala novo upanje.« »Toda saj nismo nič več slišali o teh ljudeh,« je ugovarjal Brede. »Kaj pač zdaj počenjajo? — Nemara so se lotili drugega posla?« »Kdor proučuje metode zločincev,« je razložil Rist, »spozna, da zelo neradi spremenijo način svojega posla. Umetnija zločincev leži v specializaciji. Kdor hoče imeti uspeh, mora biti strokovnjak na svojem polju.« _ _ « »No, in kako strokovnjaštvo pripisujete našim prijateljem iz Mephista?« »Roparstvo v boljšem smislu. To, mislim, je pravo strokovnjaštvo za Napolitance, kajti pravo roparstvo mora biti dramatično in v svoji izpeljavi do zadnjih podrobnosti izumetničeno. Napolitanec je umetnik, genialen ropar je v njegovih očeh vsaj tako velik kakor genialen pevec. Tako širok je pojem rasti. Ropar gleda z omalovaževanjem na druge specializirane spretnosti. Sirov vlom mu je ostuden, nekaj umazanega, s čimer se človek ne sme pečati. Na drugi strani pa so mu lahko še težji zločini simpatičnejši. Juž-njaki mislijo drugače in lažje o smrti, kakor mi, počasni severnjaki.« Ob besedi smrt se je Brede smehljal. »Jaz niti orožja rad ne nosim,« je dejal. »Toda, ali res ne mislite, da nas nekega dne lahko doleti maščevanje?« j>Ne. Nasprotno. Po vsem, kar se je zgodilo, to lahko celo z veliko gotovostjo pričakujemo. Ah, ta revolver, ki ga nosim v zadnjem /.epu, kako mi je odvraten, ne morem vam povedati. Oho, kaj sva že tu?« Kočija se je zapeljala v ozko ulico, kier so v višjih nadstropjih od okna do okna preko ulice visele obleke ter se sušile; živobarvni kosi bi lahko ravno tako služili za kak okras, če bi jih za kako slovesnost na hitro roko izobesili. Rist se je tako poglobil v pogovor z Bre-dejem, da ni prav nič pazil, kam ju je koči-jaž peljal. »Nisva prav prišla,« je dejal. Toda še preden se je mogel začeti pogovarjati s koči-jažem, je iz bližnje veže stopil človek. V prihodnjem trenutku je ta človek že stopil na pločnik med vežnimi vrati, ki so bila odprta, in med kočijo ter ga napolnil s širokimi, vabečimi kretnjami, pri čemer je skušal oba gospoda v kočiji prepričati z navalom deročih besedi, češ, da ju je brezprimerno srečen slučaj pripeljal ravno pred njegovo hišo. »Sluvouskl dom* izhaja vsak delavnik oh 12 Mesečna naročnina 12 Din za inozemstvo 25 Din Oredni&tvo: Kopitarjeva jalica 4 tu 29%. Uprava; Kopitarjeva fe. Tulelou 291*2. Za Jugoslovansko tiakaruo v Ljubljani; K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik; Jože ELošiček.