MLADI STRAŽARJI
 Nekoč je cvetcl za vasjo mogočen gozd. Vse je zelenelo v njem, tnj^  so se ustnvili pred njim in se cutiili. Zdaj ga pa ni vec, cno samo drevo Btoji v bregu, somoien bor.
Drvar Marko je raolČeč človek. Ondian je pa prijokal v vas, Šel oA> hišc do hiše in toži!, kako je bolon. Prišli so od juga ljudje in so zaLe&' sekati. Ko je padlo zadnje drevo, je Murko umrl.                                   ¦
Debla so voziii po široki cesti na jug, drvarja so pa nesli na vrt tt! vnško cerkvijo. Ko je stari župnik btagoslavljal grob, je bil ves breg a»^ vasjo prazen ia pnst.
Počasi so vozili les iz vasi. Zadnja debla so lezala še v bregu, na M«r-kovem grobu je pa vzrasel bor, precudno lep in zelcn. Gledali so Ijudjc, čndili se, potem so drevo izkopali in ga ncsli v breg. Tisfega dne so tnjci odpeljali zadbji kos lesa.
Zdaj raste bor sretli pnstega brega. Samo pri nas vemo, zakaj raste-Eno santo drevo sredi prazaoie, ena sama misel sredi težkiK dni.
Kdaj bo bor zacvete! čea ves breg?