Poštnina plačana V gotovini.
Leto XII., štev. m
Ljubljana, četrtek 11, novembra I93I
Cena 2 Din
Upravništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Teieton št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. hčerami oddelek: Ljubljana, Selen-bur^ova ul. 3. - TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Teieton št 24*5. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2 - Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842 Praha čiolo 78 180 Wien št 105241
Naročnina znaša mesečno 25— Din, za inozemstvo 40— Din
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 8 Telet št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pa tarif u.
Debata o angleškem prestolnem govoru
Opozicija proti mirovnim pogodbam - Macdonaldov
odgovor
London, 11. nov. d. Včeraj opoldne je pričela spodnja zbornica svoje parlamentarno delo z debato o prestolnem govoru.
Vodja opozicije Lansbury je ostro napadal Macdonalda in Snowdena ter odrekal sedanji vladi pravico, da se imenuje nacijonalna, češ da je prišla na oblast le z zvijačo in na ta način, da je brez najmanjšega povoda povzročila paniko. Govori! je tudi proti mirovnim pogodbam, češ da je versailleski mir naložil nemškemu narodu krivdo zaradi svetovne vojne, čeprav ne more biti zanjo več odgovoren kakor vsak drug narod. Pozval je vlado, naj spomin na vojno izbriše na ta način, da se črtajo vsa povračila in reparacije.
Ministrski predsednik Macdonald ie nato v zvezi z vprašanjem vojnih dolgov in reparacij vnovič opozoril na potrebo sporazuma med Francijo in Nemčijo. V nadaljnjem govoru pa je poudarjal, da ni nobenega dvoma, da je angleški izvoz dosegel 7. opustitvijo zlatega standarda gotove koristi, ki so v prid edino le Angliji. Treba pa je računati, da bodo druge države, ki so v trgovskih zvezah z Anglijo, izvršile protiakciie. Prav tako je treba priznati, da vprašanje uravnoteženja angleške trgovinske bilance na ta način nikakor še ni re-šeno. Obstoja tudi velika nevarnost, da se valutna izpremetnba izkoristi v spekulacij-ske namene. Proti takim stremljenjem bo seveda vlada energično nastopila.
Razpravljajoč o potrebi likvidirania finančnih bremen, ki jih je povzročila vojna, ie Macdonald naglašal, da so ta bremena brez dvoma eden glavnih vzrokov sedanje gospodarske krize, katere žrtev je tudi Anglija. Ozdravljenja ni pričakovati, dokler ne bo rešeno to vprašanje. Končno se je Macdonald bavil z najvažnejšim zu-"-•niepolitičnim problemom Anglije, s ca-
rinskim vprašanjem. Izjavil je, da vlada glede na vprašanje dumpinga in carin ne more tako postopati, da bi najprej predpisala način zdravljenja in šele nato ugotovila diagnozo. Tudi pri zaščiti industrije in uravnoteženju trgovinske bilance hoče vlada upoštevati vse činitelje in ne poseči na slepo po kakem univerzalnem sredstvu.
London, 11. nov. d. Zgornja zbornica je sprejela do kratki debati brez glasovanja odgovor na prestolni govor.
London, 11. nov. d. Kralj je odobril imenovanje 32 članov vlade, ki pa niso člani kabineta. Med njimi je 19 konservativcev, 8 liberalcev in 5 članov delavske stranke. Večina izmed rijih je bila že v prejšnji vladi. Samo 6 jih je brez ministrske prakse. Med drugimi so imenovani vrhovni državni pravdnik V/illiam Jowitt. generalni soli-citor sir Thomas Innskip, poštni minister sir Kingsley Wood, minister za pokojnine major Tryon in prometni minister P. J. Pybus.
London, 11. novembra, č. Včeraj je v spodnji zbornici prišlo do zanimive debate med dvema konzervativnima poslankama. Vojvodinja Atholl je zahtevala energične ukrepe proti uvažanju ruskega bla-h<x, češ, da sovjeti vzdržujejo trgovinski dumping izključno le 6 prisilnim delom, v katerega so vpregli celo slabotne žene ;n deco. Proti tej trditvi se je takoj oglasila poslanka Astorieva. ki je bila pred kratkim v družbi književnika Bernarda Shawa v Rusiji in je AthoMovi odgovorila, da v Angliji zelo malo poznajo ruske razmere in da v Rusiji ni uvedeno prisilno delo za ženske in otroke. Atholiova je tedaj vzkliknila Astorjevi, naj raje molči, ker ie bik le nekaj dni v Rusiji in je videla ea» mo večja mesta ter zato ničesar ne more govoriti kot strokovni i ak in ia o razmerah v Rusiji.
Nemčija zahteva moratorij za ves čas gospodarske krize
Pogajanja za francosko pomoč - Nemčija mora stopiti v stike s svo jimi upniki
Pariz, 11. novembra, d. O posvetovanjih francoskega poslanika v Berlinu Poneela i ministrskim predsednikom Lavalom. zunanjim ministrom Briandom, finančnim ministrom Flandinom m generalnim tajnikom v zunanjem ministrstvu Berthclotom, poroča »Matin«, da jim je blil predmet izjava državnega kancelarja dr. Briin.inga, ki je sporočil francoskemu poslaniku glede na bilanco nemške državne banke, da Nemčija po poteku Hoovrovega moratorij ja ne bo mogla izvršiti pogojna plačila, niti transferja brezpogojnih plačil, ne da bi prišlo do finančne katastrofe, za,radi če-<sur je potrebno podaljšanje Hoovrovega moratorija v okvirju Youngovega načrta, ki se mora po nemškem mnenju raztegniti na ves čas trajanja gospodarske krize. Razen tega je državni kancelar poudaril, da žele napraviti angleški in ameriški bančniki svoje v Nemčiji nahajajoče se kratkoročne kredite zopet tekoče, zaradi česar ni več mogoče računati e temi zneski.
Vprašanje je sedaj, kaj naj Nemčija za-počne, ako ji ne bi nudila Francija primerne pomoči. Kakor trdi »Echo de Pariš«, bo poslanik Hoesch v kratkem predložil francoski vladi podrobnejše predloge nemške vlade. Nemško-francoiska pogajanja 6e v ostalem vrše v obojestranski lojalnosti.
»Petit Parni en«, ki razlaga vladno stališče, pravi, da je najbolj verjetna naslednja rešitev vprašanja nemških kratkoroč« nih kreditov. Ker novo mednarodno posojilo ni mogoče, je potrebno, da stopi Nemčija v stike s svojimi upniki zaradi ugotovitve, kateri immobilizirani krediti so izgubljeni, kateri se morejo podaljšati in kateri konsolidirati z dolgoročnim posojilom. Na ta način bi se razčistil' položaj ter bi Francija mogla nuditi pomoč, seveda le proti zanesljivim protidajatvnm. Kar se tiče političnih dolgov, bodo sprejeti končni sklepi šele po razpravah posvetovalnega odbora, določenega v You>ngo-vem načrtu.
Sklepi italijanskega kcrporacijskega sveta
Osnove novih delovnih pogodb — Trgovinska politika še nadalje v znamenju ugodnostnih klavzul in carinskih mej — Pogodbe o tujskem prometu
r.o, da ne sklepa preferenčnih trgovinskih pogodb, marveč da še nadalje ohrani klavzulo o največjih ugodnostih in da s primerno carinsko politiko brani italijansko produkcijo. Pri razpravi o tem vprašanju se je poslanec Angelini zavzel za italijansko poljedelstvo, ki je po njegovem mnenju v italijanskih trgovinskih posod bali z drugimi državami vse premalo zaščiteno.
Snoci je končno korporacijski svet razpravljaj tudi še o italijanskem tujskem prometu. K razpravi se je oglasil med drugimi delegat Pinchetti, ki je predlagal, da' naj sklene Italija z državami, katerih ljudje zahajajo v Italijo, posebne pogodbe za ureditev in povečanje tujskega prometa.
Rini. 11. novembra. V palači »Veneaia« zaseda nacijonalni kor.poracijski svet. Kor-poracijski odbor je pripravil celo vrsto gra-
d i va.
Korporaci jski svet razpravlja o vzorcih rHlovnih pogodb, ki jih nameravajo nanovo uvesti za vse stroke delavcev in drugih nameščencev. Za sestavo takšnih vzorcev so zbrali vse uzance, kakor so veljale dosedaj pri sestavljanju raznih delovnih pogodb. >■"< ve delovne pogodbe bodo sestavljale sinili <alne konfederacije same.
Na svoji včerajšnji seji je imel korporaci >ki svet daljšo diskusijo o italijanski zunanji trgovini. V debato je posegel tudi pravosodni minister Rocco. ki je med drugi:« dejal, da je za Italijo najbolj primer-
Panamski prekop zasuli plazovi
Vsled velikih nalivov se je pričelo prekopa, ki so ga morali
York, 11. novembra d. Panamski prekop so morali zaradi narastle vode in zemeljskih plazov zapreti, število ladij, ki čakajo na zopetno omogočenje prehoda, se je zvišalo že na 48.
Newyork, 11. nov. č. V Panamskem prekopu je prekinjen ves promet. Zaradi velikega deževja se je pričelo vdirati v strugo prekopa obrežje na obeh straneh. Pred prekopom na Pacifiku in na Atlantiku se zbirajo že nekaj dni večji parni ki. ki ne morejo po plitvi strugi skozi kanal. Do včeraj so mogle prehajati ia enega oceana v drugega le še manjše ladje. davi pa so se vsul i v prekop novi plazovi zemlje in skalovja ter tako stisnili in zasuli strugo, da je vode le še za dva metra na visoko. Tako je bil prekinjen vsak nromet. Ladje, ki vzdržujejo zvezo med San Franciscom in Newyorkom, bo-
vdirati obrežje na obeh straneh zapreti za vsak promet
do morale pluti okrog Južne Amerike. Poprave bodo trajale mesec dni ali dva. Družba, ki vzdržuje promet v prekopu, b» zaradi tega imela siino škodo.
Brezposelnost v Parizu
Pariz, 11. novembra, s. Pariški poslanci so se včeraj bavild z ukrepi proti brezposelnosti. V Parizu samem je 150.000 brezposelnih. Prišteti je treba še 500.000 delavcev, ki delajo le nekaj ur na dan. 40 tisoč brezposelnim je bila že črtana podpora. ki se daje le 180 dni. Predvsem se ie predlagalo, naj se odpuščajo iz' služb v prvi vrsti imozemei. Zlasti naj se stroži« izvaja dekret, po katerem sine delati r obratih le 10 odst. in oz em cev.
PO VOLITVAH
Zaključno delo glavnega volilnega odbora bo končano v nedeljo ali
ponedeljek — Nadaljnji časopisni odmevi
Beograd, 11. novembra r. Glavni volilni odbor, ki se je v smislu zakona o volitvah narodnih poslancev sestal že v ponedeljek, je sedai intenzivno na delu. da čim prej pregleda ves volilni materijal. ugotovi končni volilni rezultat ter izda po objavi rezultata v »Službenih Novinah« izvoljenim kandidatom poslanske legitimacije. Glavni odbor tvorijo predsednik in podpredsednik Državnega sveta ter predsedniki, odnosno podpredsedniki kasacijskih sodišč v Beogradu, Zagrebu, Podgo-rici in Sarajevu ter dva zastopnika državne kandidatne liste. Glavni volilni odbor je prejel z izjemo nekaterih oddaljenejših srezov že vse volilne spise, za vsak srez posebej v zapečatenem zavoju. Na svoji prvi seji je določil ožje komisije, ki bodo pregledale volilne spise posameznih banovin. Za dravsko banovino pregleduje spise komisija pod predsedništvoin g. Milana Simiča.
Pregledovanje bo trajalo še tri do štiri dni, tako da bo definitivni izid volitev znan šele v nedeljo ali ponedeljek. Zaradi neredov na volišču v gornje-kladu-ški občini, kjer so pristaši nekega kandidata navalili na volišče in uničili volilne spise, je glavni volilni odbor odredil. da se v tej občini ponove volitve prihodnjo nedeljo, dne 15. novembra. Čim bo znan izid teh volitev, bo mogel glavni volilni odbor definitivno dokončati svoje delo.
Po objavi rezultata v »Službenih Novinah« bo glavni volilni odbor izročil vse volilne spise predsedništvu Narodne skupščine, ki bo po en izvod volilnih imenikov vrnilo pristojnim občinam, vse ostalo gradivo pa shranilo v skupščinskem arhivu. Novo izvoljeni narodni poslanci se sestanejo na prvo sejo Narodne skupščine dne 7. decembra.
Nadaljni francoski odmevi
Pariz, 11. novembra AA. Skoro vsi listi prinašajo nadaljnja poročila o poteku in 1®I-du volitev v Jugoslaviji. Vsi soglašajo v tem, da je imela jugoslovemska vlada velnk uspeli. List »L a V o 1 «■ u I 6r. pravi, da je pri volitvah zmagalo jugoslovenstvo. »Q uo t id ien« smatra te volitve za zače-
tek novega političnega življenja v Jugoslaviji. »Petit Journal« trdi, da je uspeh jugoslovenske vlade izven vsakega dvorna. »Ere No uvel le« smatra, da je večina jugoslovanskega naroda s temi volitvami potrdila unitaristično politiko jugosloven-6kega kralja in vlade. »V i c to i r e« opisuje potek predvolilnih dogodkov iLn ugotavlja, da sta kralj in vlada izvršila postavljene upravne in politične na.loge. Po 6. januarju 1929 ni bilo več političnilh neredov ali strelov med politiki, a izginila so tudi separatistična in boljševiška stremljenja. Sedaj se bo lahko jugoslovenska država v miru posvetila svojemu organizatoričnemu in pacifističnemu delu. Dozdaj je vodil državo v obeh pravcih kra.lj sam z izredno bi-strovildnostjo.
Rumunski listi
Bukarešta, 11. novembra M. »Adeverul« v daljšem ola.nku komentira rezultat volitev v Jugoslaviji ter ugotavlja, da so bile nedeljske volitve preb i sortnega značaja 7. a narodno in državno edinstvo. Zmagala je treznost nad demagogijo in rezultat dokazuje, da je konsolidacija prilik v Jugoslaviji dosegla že velik uspeh. Izid nedeljskih volitev opravičuje nado, da se bo delo za povzdigo blagostanja uspešno nadaljevalo. ka.r more Rumunijo kot zaveznico Jugoslavije le iskreno veseliti
Tudi drugi listi ptlšejo o jugoslovenskih volitvah v enakem duhu.
Vzroki neuspeha nemških kandidatur
Novi Sad, 11. novembra, r. O izidu nedeljskih volitev objavlja »Deutsches Volksblatt«:, glavni organ nemške^ narodne manjšine v Jugoslaviji, uvodni članek, v katerem ugotavlja, da so volitve potekle v popolnem redu in miru ter da nikjer ni bilo n kakega volilnega nasilja. Da je nemška narodna manjšina, ki je imela sest sreski h kandidatov, tako slabo odrezala, da je bi! izvoljen samo en kandidat, in sicer dr. Štefan Krnit, je v prvi vrsti pripisovati sistemu 6reških kandidatur, 6 čimer je šlo precej nemških glasov v posameznih sreziih v izgubo. Velika krivda pa je tudi v nediscipliniranosti in nezavednosti Nemcev samih, ki niso povsod kom-ktno nastopili, kakor bi bilo pričakovati, celoti je število nemških glasov od leta
S
1927 nazadovalo za 170 glasov. Zato ni nobenega vzroka, smatrati izid volitev za nekako katastrofo v političnem udejstvo-vanju nemške narodne manjšine.
Jugoslovenski listi
»Pravda« v daljšem članku analizira rezultat nedeljskih volitev in naglasa, da se še nobene volitve v Jugoslaviji niso pričakovale s tolikim zanimanjem doma in v inozemstvu. Pri nedeljskih volitvah se narodu ni bilo treba opredeliti za to ali ono stranko, marveč je moral povedati samo svoje mnenje, ali naj se nadaljuje državna politika narodne sloge in narodnega edinstva ter intenzivnega dela za kulturno in gospodarsko povzdigo, ali pa naj bi se povrnili v stare razmere borbe strankarskih šefov za oblast in vpliv v državi. Jugoslovenski narod je 8. novembra jasno in brez kolebanja izrazil svojo voljo.
Zagrebške »Novosti« pišejo pod naslovom »A sedaj na delo!« med drugim: Prvih deset let našega državnega življenja je poteklo v začaranem krogu mad jalovo borbo za temeljne smernice našega državnega in narodnega življenja. V7 tej splošni vrtoglavosti, v tej desorijentaciji. v zmedi splošnega prerekanja, ko je vsak* do hote^ vse in nihče ni drugemu ničesar priznaval, je nastal gordijski vozel duhovne zmešnjave. Ko je bil ta voztel končno presekan, so bile podane temeljne smernice naše državne in narodne politike in je država dobila svojo definitivno obliko. Sedaj smo dobili naposled še parlament, ki ga čaka ogromno delo. Potrebe naroda so mnogostranske, številne in izredno važne. Zato je tudi potrebna čim večja naglica dela pri reševanju vseh teh problemov. Parlament in senat Bosta reševala splošne državne in narodne posle, o <o-kalinih potrebah pa bodo razpravljali ba-novinski sveti in občine.
Beograjsko »Vreme« pravi med drugim: Rezultat nedeljskih volitev je napravil porazen vtis na vse neprijatelje Jugoslavije in na vse neprijatelje narodne sloge in edinstva jugoslovenske zajednice. Vsi ti so v mržnji pričakovali vse kaj drugega. Vsakdo pa, ki ni zaslepljen z mržnjo proti vsemu, kar je jugoslovensko, in kdor ni osebno prizadet pri svojih skrivnih načrtih, mora objektivno priznati to. kar govore številke nedeljskih volitev same.
Svečano odkritje spomenika padlim beograjskim borcem
Lepa spominska svečanost v počastitev padlim borcem v navzočnosti
Nj. Vel. kralja in kraljice
Beograd. 11. novembra, p. Z veliko svečanostjo je bil danes odkrit in posvečen spomenik padlim borcem za osvobojen je Beograda. Spomenik je postavilo Udruženje rezervnih oficirjev, ki ie zbralo kosti vseh padlih borcev ter jih spravilo v skupen grob v obliki umetniško izdelanega mavzoleja, iznad katerega se dviga 11 metrov visok spomenik. Odkritje spomenika se je vršilo izredno svečano. Navzoča sta bila tudi Nj. Vel. kralj in kraljica, vsi člani vlade z ministrskim predsednikom g. Petrom £iv-kovičem na čelu, generaliteta in admiraii-teta, častna četa vojske z godbo, ves diplomatski zbor, vsi vojni atašeji, zastopstva vseh nacijonalnih društev, delegacija zveze francoskih bojevnikov ter mnogobrojno ob-
činstvo. Cerkvene obrede je opravil patn-jarh Varnava, nakar je v imenu Udruženja rezervnih oficirjev s primernim nagovorom odkril spomenik gosp. Bogomir Bogič, predsednik Udruženja rezervnih oficirjev gosp. Radosavljevič pa je izročil spomenik v varstvo mestni občini. V imenu občine^ je prevzel spomenik beograjski župan inž. Nešič. Častna četa je oddala častno salvo, nakar je godba intonirala državno himno. Prvi venec je položil pred spomenik Nj. Vel. kralj, nakar so se razvrstili neštevilni venci raznih korporacij, nacijonalnih _ društev in delegaoij iz skoro vseh delov države. Nj. Vel. kralj in kraljica sta bila tako pri prihodu kakor pri odhodu burno aklamirana.
Proslava obletnice premirja
Obletnico premirja so slovesno proslavili zlasti na zapadu
svečanosti v Londonu in Parizu
Velike
Pariz, 11. novembra AA. Današnja proslava obletnice premirja je potekla slavnostno kakor vedno. Defileju čet pariške gar-nizije je prisostvoval predsednik republike Doumer v spremstvu predsednikov senata in parlamenta Čete so defilirale mimo groba Neznanega junaka pod slavolokom zmage.
Pariz, 11. novembra, A A. Delegacija pariškega Udruženja Poilus d' Orient je posetita ob 10. dopoldne vojaško pokopališče v Thieu. kjer je pokopanih mnogo jugoslovenskih vojakov, ki 60 padli na francoskem bojišču v času svetovne vojne. Delegacija je v prisotnosti tajnika jugo-6lcrvenskega poslaništva Mirkoviča in ju-goslovenskega vojaškega atašeja, ki sta zastopala poslanika Snalajkovida. položila bronast venec na pokopališču na kraiu. kjer bo postavljen spomenik padlim ju-gos*k>venskim borcem.
Beograd, 11. nov. p. V proslavo 13. obletnice sklenitve miru 90 se vršile danes spominske svečanosti na vseh beograjskih vojaških pokopališčih. Posebno lepa je bila svečanost na francoskem vojaškem pokopališču.
London, 11. novembra AA. Obletnico premirja so praznovili letos po vsem brit-skem imperiju prav tako slovesno in veličastno kakor vsa druea leta. V West-minstru je bila pri službi božji ogromna množica. Kraljica je gledala proslavo z okna. Ob vznožju groba Neznanega vojaka so stali waleški princ njegovi bratie in dragi člani kraljevske družine pri službi božii je bil zastopan ves britski imperij in so bili nrisotni indski vladarji. Svečanosti so se udeležili oddelki vseh vrst orožja in bivših bojevnikov, trgovska in ribiška mornarica. Dvemimitni molk se ie pričel s prvim udarcem velikega zvona, ki so mu Cedili takoi streli iz tniSk koni»n?Ske garde. Ta trenutek tihe slovesnosti so preki-
nili trobentači kraljevskih letalskih sil, ki so trobili »Zadnjo pošto«, nato pa sta sledili pesem »O Bog — naša pomoč« in narodna himna, ki sta ju predvajala poseben zbor in gardna godba. Romanje v White-hall in k grobu Neznanega junaka v west-minstrski opatiji je trajalo ves dan do pozne noči.
Zarota proti španski
republiki
Madrid, 11. nov. g. Policija je odkrita monprh>sfično zaroto, katero so vodili polkovnik Rosales in 3 sinovi bivšega diktator ia Primo de Rivere. Najstarejši sin Antonio de Rivera ie bil že aretiran, za ostalima je kila izdana tiralica. V zarofo je zpr'e*enih tudi več višuh častnikm'. ki so bili f° aretirani Sestanki zzrotr>'k<n> se vršili v kaoeT> madridske katedrale V zvezi s tem fe h't o aretiranih tudi več duhovnikov Španski tisk o aretacf'^h in o zaroti re sme ničemur poročati. Ministrski svf ite je sestal k se H ter bo rittihrž sklenil nov zakon za zaščito republike.
Nov heiiwwelirov«?ki puč v Avstriji?
Dunaj, 11. nov. g. Od narodno-socia-listične strani se kolport«raio eovorice, da npnteravaio ffeimwebrovci jutri na
državni oraznik zonfit PO-«Vn<iHi nuč. ki hi se 7««>et nričel na £ff»«prskem. Narodni socialisti trd?H da 'o bil omo nrv«+t»o n^mer^VJ»n že 15. novprnher. V odgovornih krogih ne smatrajo teh govoric za resne.
Seja ministrskega sveta
Beograd, 11. nov. M. Danes popoldne od 17. do 18.45 se je vršila pod predsedstvom ministrskega predsednika g. Petra Zivkoviča seja ministrskega sveta. Na seji so razpravljali o tekočih zadevah.
Poljski narodni praznik v Beogradu
Beograd, 11. novembra, p. Poljski narodni praznik je bil tudi v Beogradu svečano proslavljen. Dopoldne se je vršil sprejem na poljskem poslaništvu. Udeležili so se ga v zastopstvu vlade zunanji minister dr. Marinkovič, vsi člani diplomatskega zbora, predstavniki nacijonalnih društev in mmogobrojni predstavniki našega javnega življenja. Zvečer je priredila Jugoslovensko-poljska liga v proslav« današnjega dne soarejo.
Znižanje diskonta v Avstriji
Dunaj, 11. nov. g. Na današnji seji generalnega sveta avstrijske Narodne banke je bilo sklenjeno znižanje obrestne mere za 2 odst. na 8 odst. Banke bodo imele že v petek konferenco, da določijo znižanje obrestne mere tudi v bančnem prometu.
Protiangleške demonstracije v Atenah
Atene, 11. nov. AA. Osrednji odbor za cipersko vprašanje je posvetil današnji da,n Cipru. Ob 11. so patnjotične organizacije predale predsedniku odbora Kon-duriotisu knjigo z vsemi dokumenti, ki se nanašajo na cipersko vprašanje. Policija je po vladni naredbi podvzela najstrožje ukrepe, da prepreči demonstracije. Veni-zelos je izdal na ljudstvo proglas, v katerem zahteva od prebivalstva, naj bo mimo, ker bi vsaka demonstracija mogla škodovati. Policija in žandarmerija sta blokirali univerzo. Tu je prišlo do spopadov med študenti in policijo Vse trgovine so bile v znak solidarnosti za časa predaje knjige admiralu Konduriotisu zaprte. V glavnem so potekle manifestacij? mirno.
Rumunski krali obolel
Bukarešta, 11. nov. M. Rumunski kTalj Karol je obolel in mora ostati po nasvetu zdravnikov v postelji. Po zdravniškem biltenu, ki je bil izdan danes opoldne. Je obolel kralj na angini ter ima 37.9 stopinj temo era ture.
Orkan uničif celo mesto
New York, n. novembra d. Kakor poročajo iz Tegucigalpe. je silen vihar porušil mesto Laraasico v Hondurasu, kjer ni ostala nobena hiša cela. Vihar je "odnesel celo tračnice z železniške proge. Bojijo se, da je postalo žrtev orkana veliko število ljudi.
Klic Rapalla
Z današnjim dnevom poteče enajst let od onega usodnega rapallskegu dne, ko je bila našemu narodnemu in iugo-slovenskemu državnemu telesu z izgubo slovensko-hrvatskega Primorja pri-zadeiana najhujša rana. Rapallo, ime ljubkega letovišča, pomeni za nas narodni in diplomatski poraz največjega obsega. Proti nam so se bile združile vse neugodne zunanjepolitične okolno-sti, v notranjosti pa je jemala sile besedam in zahtevam naših zastopnikov pri rapallskih pogajanjih separatistična gonja, ki se je bila tisti čas že bohotno razpredla in dosegla skoro vrhunec. Vvllsonu, skoro edinemu našemu prijatelju. je bila potekla doba predsedniške funkcije in z odhodom moža, ki je bil zavoljo svojih tez o samoodločbi narodov osebno vezan na naše pravične zahteve, se je morala naša država pod silo razmer umikati korak za korakom in se, potisnjena v detenzivo. obupno boriti še za ono ozemlje, ki dotlej kljub londonskemu paktu sploh ni bilo sporno glede na svojo pripadnost.
Pallanza, Santa Margherita m Rapallo so tri faze našega nesrečnega pogaiania. Ko je bila naša delegacija v Pallanzi. ie prispela vest. da je padla vlada profesorja Nittija, ki bi bil šel na pravično spravo, v S. Margheriti so pogajanja že tekla pod močnim nadzorom Giolittijevim, v Rapallu pa je končno došlo do podpisa neugodne pogodbe. Grof Sforza, voditelj italijanske delegacije, je takrat v Rimu izrecno poudarjal, da je trenutek za pogajanja ugoden, ker Jugoslavijo razjedajo siloviti notranji plemenski spori. Obe delegaciji sta si bili sprva v enem edini: zavleči pogajanja. Na naši strani je takrat samo stari Pašič nujno priporočal, naj se zadeva z Italijo razčisti tudi za ceno žrtev že pod Nittijem in dokler je v Ameriki na krmilu Wilson. Razvoj dogodkov mu je dal prav, v hrušču in trušču tedanje divje demagogije pa njegova trezna državniška uvidevnost ni mogla dc veljave.
Sreča za našo stvar v tedanjem žalostnem položaju ie bila, da je Italija, ko je videla naše silne notranje težko-če. spremenila svojo taktiko in začela siliti, naj se pogajanja čim prej končajo. Kakor se ie pokazalo pri kasnejših pogajanjih za izvedbo rapallske pogodbe. ie naša država imela opraviti s partnerjem, ki z nedvomno gotovostjo ne bi bil izpustil iz svojih rok niti Logatca. niti Kastavščine. Pred enajstimi leti se je nad nami osvetil zamujeni trenutek in še dolga leta kasneje smo<
trpeli nad posledicami nesmiselnih separatističnih in strankarskih notranjih borb ki so razjedale našo državno in narodno moč in nam onemogočale trezno in državniško modro presojanje položaja.
Po toči zvoniti je prekasno, toda koristno in potrebno je, da se iz nesreče vsaj učimo. Rapallo in koroški plebiscit — obe obletnici sta letos padli v našo volilno dobo — sta dva taka glasnika, ki nam bi morala neprestano biti pred očmi, nas svariti in učiti. Oba tem bolj, ker vidimo, kaj je tema nesrečama sledilo, ker vidimo usodo naših rojakov v Italiji in na Koroškem. In z zadoščeniem moramo priznati, da so nedeljske volitve pokazale ogromen napredek v tem pogledu. Šesti januar in njegova politika sta presekala s separatizmom in strankarstvom. Mase prebivalstva so začele spoznavati prave interese države, ki so obenem tudi interesi vsega naroda. Vedno bolj so začele čutiti in se zavedati, da je okrepitev države na zunaj in znotraj nujna potreba ne le za državo kot tako, temveč v enaki meri tudi za vse sloje prebivalstva. V vedno večjem številu so se zato državljani oklepali nove državne politike in ji povsod nudili svojo pomoč. v nedeljo pa jo privedli do nepričakovano mogočnega triumfa.
Celotni pregled nedeljskih volilnih izidov, pa tudi številna podrobna poročila z raznih volišč nam nudijo razveseljivo sliko, kako močna in globoka je zavest državne skupnosti v dušah naših ljudi. Kažejo nam, kako se tudi naš priprosti človek zaveda sreče, da živi v svobodni Jugoslaviji, svoji narodni državi, in da ni bil tudi on prizadet po Rapallu in plebiscitu. Ni zgolj slučaj, da so ravno naši obmejni okraji dali pri volitvah najjačjo udeležbo. Narod v teh predelih še prav posebno živo čuti. da mu more samo močna, urejena država nuditi dovoljno jamstvo za neoviran narodni obstoj ter kulturni in gospodarski napredek. Močne države pa ne more biti ob večnih plemenskih borbah in tudi ne ob zaslepljenih strankarskih bojih, ki gredo tako daleč, da pozabljajo na državno in narodno celoto. To je naše ljudstvo zavestno spoznalo ali vsaj instinktivno čutilo in tik pred rapallsko obletnico državno idejo tako mogočno in vsestransko ojačilo, da imamo na današnji dan grenkega spomina vsaj eno tolažbo:
Klic Rapalla ni bil zaman!
Volilni rezultati
Moravska banovina
Srez Aleksandrovac (Župski): vol. uprav. č,5v9. glasov 3522 ali 64.1%, izvoljen dr. D. Popviii 3522.
Srez Niš: vol. uprav. 23.095, glasov 21 tisoč 193 ali SS.4%, izvoljen Nikola Uzu-rovič 21.193.
Srez Vučitrn: vol. uprav. 6S15, glasov 5922 ali 86.8%, izvoljen M. Topaiovič 5922.
Srez Paračin: vol. uprav. 9167, glasov 7172 ali 82.2%, izvoljen B. Glavički 6338.
Srez Boljevac: vol. uprav. 10.715, glasov 8!>35 ali 80.6%, izvoljen M. Miljutinovič 5331.
Srez Negotin: vol. uprav. 12.150, glasov 10.364 ali S7%, izvoljen M. Stojkovič 61/3.
Srez Ražanj-Varvarin: vol. uprav. 14.067, glasov 10.794 aH 76.8%, izvoljen M. Krstie 3322.
Srez Aleksinac: vol. uprav. 7746, glasov 6631 ali S5.S%, izvoljen A. Savič 3912.
Srez Soko-Banja: vol. uprav. 7691. glasov 6608 ali 68.1%, izvoljen V. Miletič 6608.
Srez Svrliig: vol. uprav. 7900, glasov 6594 ali 83.4%. izvoljen Dj. Jovanovič 6594,
Srez Caribrod - Babušnica: voj. uprav. l*yxi, glasov 10.633 ali 80%, izvoljen Di Čirič 6493.
Srez Donji Milanovac: vol. uprav. 10.382, glasov 9414 al; 90.6%, izvoljen M. A. Ste-vanovic 7505.
Srez Golubac-Kučevo: vol. uprav. 10.849, glasov 9304 ali 86%. izvoljen dr. V. Marinko v ič 93-04.
Srez Despotovar in Čuprija: vol. uprav. 12.729. glasov 10.388 ali 81.6%, izvoljen A-Nikodiievič 5631.
Srez Žitkovac: vol. uprav. S092, glasov €>904 ali 80%, izvoljen M. Srečkovič 3/23.
Srez Žagubica: vol. uprav. 8368. glasov 5669 ali 88.9%, izvoljen M. Uroševič 3222.
Srez Bela Palanka: glasov 4866 ali 79% izvoljen J. Arandjelovič 3410.
Srez Knjaževac: vol. uprav. 11.729, glasov 8782 ali 82.9%, izvoljen M. Stenanovič 51S6.
Srez Jabukovac in Kladovo: vol. uprav. 11.315, glasov 9321 ali 82.4%, izvoljen S Vasilievič 5741.
Srez Rekovac: glasov 5144 ali 67.8% izvoljen P. Višnič 2664.
Srez Trstenik: vol. uprav. 11.110. glasov 7393 ali 50.6%, izvoljen A. Dodič 5791.
Srez Nišavski: vol. uprav. 17.412, glasov 12.420 ali 70%, izvoljen Lj. Milic 6689.
Srez Svilajnac: vol. uprav. 10.059, glasov 7039 ali 69%, izvoljen M. Isakovič 7039.
Srez Petrovac: vol. uprav. 15.041. glasov 14.250 ali 82.7%, izvoljen St. Pavlovič 7546.
Srez Kruševac: vol. uprav. 19.798. glasov 12.549 a!i 6S.3%. izvoljen V. Simonovič 11.445.
Srez Prokuplje (Dobriški): vol. uprav. 10.048. glasov 7914 a!i 78.7%, izvoljen D. II ič 3991.
Srez. Prokuplje (ProkupskO: vol. uprav. 12.986, glasov 10.S3S ali 81.9%, izvoljen D. Selmie 6648.
Srez Kraljevo: vol. uprav. 12.878, glasov
10.934 ali 84.1%, izvoljen L. Kuzmanovič 5936.
Srez Kuršumlja in Brus: vol. uprav. 9548, glasov 8245 ali 86.3%, izvoljen B, Jeličič 8245.
Srez Jagodina: vol. uprav. 12.033. glasov 78.30 ali 65.2%, izvoljen Ž. Jeftič 4256.
Srez Podujevo: vol. uprav. 7910, glasov 6442 ali 89.8%. izvoljen Š. Alilovič 3886.
Srez Zaječar in Kraljevo Selo: vol. uprav. 21.884, glasov 17.515 ali 80%, izvoljen N. Stojkovič 12.422.
Vrbaska banovina
Srez Jajce: vol. uprav. 12.773, glasov 8.669 ali 67.8%, izvoljen dr. Ljubibratič, 6.632.
Srez Bosanski Petrovac: vol. upr. 13.515, glasov 11.019 ali 80.7%, izvoljen B. Kujun-džič 6.636.
Srez Bosanska Gradiška: vol. upr. 12.551, glasov 5.486 ali 43.6%, izvoljen B. Vidovič 3.390.
Srez Prijedor: vol. uprav. 13.110, glasov 9.575 ali 73%, izvoljen Ž. Danilovič 5.866.
Srez Dvor: vol. uprav. 6.738, glasov 1.764 ali 24.6%, izvoljen Br. Barae 1.116.
Srez Kotorvaroš: vol. uprav. 7.920, glasov 4.393 ali 62.5%, izvoljen dr. Tone Je-remič 4.393.
Srez Sanjski most: vol. uprav. 11.049, glasov 8.760 ali 79%, izvoljen dr. SI. Pi-stelič 8.760.
Srez Ključ: vol uprav. 9.986, glasov 7.632 ali 76.4%, izvoljen M. Mijič 6.297.
Srez Bihač: vol. uprav. 10.720, glasov 6.485 ali 60.4%, izvoljen Br. Drljača 4.201.
Srez Tešanj: vol. uprav. 15.825, glasov 12.951 ali 81.8%, izvoljen S. Krstič 4.556.
Srez Banjaluka: vol uprav. 22.204, glasov 13.523 ali 59%, izvoljen T. Lazarevič 13.523.
Srez Derventa: vol. uprav. 20.456, glasov 13.119 ali 54.1%, izvoljen M. čukovič 9.309.
Srez Gračanica: vol uprav. 23.904, glasov 18.765 ali 78%,, izvoljen St. Maksimovič 11.853.
Srez Cazim: vol. uprav. 11.189, glasov 8.500 ali 76%, izvoljen H. Toromanovič 4.272.
Srez Glamoč: vol. uprav. 5.562, glasov 2.339 ali 42%, izvoljen R. Krstanovič 1.859.
Srez Mrkonjič-Grad: vol. uprav. 6.942, glasov 5.244 ali 75.3%, izvoljen P. Grajič 2.947.
Srez Bosanski Novi: vol. uprav. 9.066, glasov 6.373 ali 75%, izvoljen M. Gurbano-vič 3.662.
Srez Bosanska Krupa: vol. uprav. 11.520, glasov 9.592 ali 83%, izvoljen B. Zeljkovič 9.592. ,
Srez Bosanska Dubica: vol. uprav. 7.392, glasov 6.484 ali 87.8%, izvoljen VI. šiljego-vič 6.484.
Srez Prnjavor: vol. uprav. 14.820, glasov 10.771 ali 72%, izvoljen J. Jovanovič 10.771.
Aretacija pobegle uradnice, ki je poneverila 300.000 Din
Zagreb, 11. novembra č. V Mariboru so aretirali E5stero Zidarjevo, ki je 7. septembra izginila iz Zagreba, kjer je pri svoji tvrdki poneverila 300.000 Din na ta način, da je potvarjala čekovne nakaznice. Policija je prestregla eno izmed njenih pisem in dognala, da se skriva nekje v Mariboru. Tam so jo tudi našli in sedaj izročili zagrebškemu sodišču. Pri njej niso našli denarja
Zahvale velikem
V	kranjskem srezu
Hvala za tako častno izkazano zaupanje. Zvestoba za zvestobo! Naprej z zaupanjem v Boga za blagor domovine in srečo vseh stanov! — Vaš Janko Bar le, župnik in narodni poslanec.
V radovljiškem srezu
Pri nedeljskih volitvah ste z ogromno in impozantno udeležbo dokazali, da bije v srcih planinskih sinov pod okriljem našega mogočnega Triglava globoka in neomajna jugoslovcn-fca zavest in iskrena ljubezen do rodne grude. Pokazali 6te, da pravilno razumevate veliko dobo, v ka= teri živimo, da pa 6e tudi zavedate težkih in skrbipohrh časov, v katerih se nahajamo ter da želite, da naj složno delo bodoče narodne skupščine pomaga narodu v boljše čase.
Zahvaljujem se Vam v svojem imenu, kakor tudi v imenu sokandidata g. Ivana Ažmana za mnogoštevilno udeležbo pri volitvah in za izraženo zaupanje ter Vam izjavljam, da bom, opirajoč se na Vaše zaupanje, zastavil vse svoje sile, da bodo gospodarski interesi naše prelepe Gorenjske v skupščini pravilno tolmačcni, da se zaščiti domače delo. pospešuje podjetnost ter omogoči soci'ia'1ni in kulturni napredek celega sreza. Obljubljam, da hočem ostati s celim srezom v stalnih stikih in v posebno zadovoljstvo mi ho, da se bom mogel črn več časa muditi v Vaši topli in prijateljčki sredini.
Ivan Mohorif, narodni poslanec.
V slovenjgraškem srezu
8. november je mejnik v politični zgodovini Jugoslavije.
Vsi, ki so sodelovali na tem ogromnem državnem uspehu, Jci so glasovali za listo Petra Živkoviča, so bili državotvorni v pravem pomenu, besede in zaslužijo zahvalo in hvaležnost. Hvala tudi vam, zavednim volilcem sreza Slovenjgradca, ki ste pohiteli na volišče. Zavedam se, da to ni bilo lahko zaradi razmer, ki so značilne za naš srez.
Sedaj po volitvah šele se začne politično in gospodarsko delo v našem srezu, ki je neobhodno potrebno, ako hočemo, da pride naš srez do one politične veljave, ki mu gre. Na to politično in gospodarsko delo vabim vse dobro misleče Slovence.
Mojim besedam, da bodo južni kraji naše države glasovali v ogromni večini za režim 6. januarja, kar sem naglašal na tolikih shodih, mnogi niso hoteli verjeti. Sedaj pa vidijo tudi ti neverni Tomaži, kakor stvari stojijo ...
Ljubi volilci! Najlepša, najiskrenejša hvalam vam vsem! — Bogumil Vošnjak, narodni poslanec.
V	kamniškem srezu
Iskreno se zahvaljujem vsem volilcem. ki so me volili v nedeljo 8. novembra in se niso strašili in bali ne terorja, ne bojkota, temveč trdno, neomajno stali na skali jugoslovenskega prepričanja in edin-stva. Ponose m sem na Vas, ki ste po meni posvetili svoje glasove naši kraljevini Jugoslaviji, njenemu obstoju in boljšemu razvoiu Ln proč vi tu, izpolnuioč s tem Krs-kov testament. Kad tisoč kamenčkov sta vzidali v temelj maše skupne hiše Jugoslavije in ponosen sem, da se je krog meno hipoma strnilo nad tisoč mož in javno manifestiralo za pametno državno in gospodarsko politiko. Hvala Vam, možje in fanti!
Le tako srčno in brez strahu naprej. Novega poslanca in njegovega namestnika pa prosim, da ne pozabita na preleno, a zelo zapuščeno moravško dolino in Črni graben, kajti obljuba dolg dela!
Dr. V. Rožič
Naši kraji v narodni fronti
V	Trbovljah je zmagala
razsodnost
Delavstvo je s 6vojo volilno udeležbo pokazalo popolno zrelost v prepričan ju, da je rešitev delavskih vprašanj mogoča lc v dobro urejeni državi, in pa da mora tudi
delavstvo sodelovati pri državni ureditvi. Volilni odziv je bil tolik, da je prijetno presenetil vse optimiste in grenko razočaral one, ki so se trudili, da bi izrabili sedanjo krizo za svojo protivolilno agitacijo. Volitev se je kljub temu udeležilo 75.22 odst. vseh volilnih upravičence v, udeležba pa bi bila še večja, če bi bilo boljše vreme.
Sijajna volilna udeležba je odvzela nasprotnikom delavstva močno orožje. To orožje je bilo zatrjevanje, da so Trbovlje leglo prevratnih elementov. Posluževali so se ga pa hujskači in pa oni, ki so hoteli v fcalncm ribariti za svoje sebične tvrhe. Naše delavstvo se j? v polni meri poslu-žilo prilike, da dokumentira pred jav.iost-jo svojo lojalnost in sedaj mora vsakdo gledati na naš svet z drugimi očmi. kakor poprej, ko še niso bila tako odločno ovržena vsa natolcevanja in podtikanja. Delavstvo je prepričano, da bo vlada storila vse za omiljenje krize po rudarskih revirjih, od izvoljenega poslanca g. prof. Pavlica, ki ga pozna kot poštenjaka in vztrajnega človeka, pa pričakuje, da bo zastavil vse svoje s"Ic za ugodno in nujno rešitev najbolj perečih vprašanj.
„Mali Beograd"
Prijazne Ruše so si že v dobi največjega nemškega nasilja proti našemu življu pridobile po svoji narodni odločnosti naziv Mali Beograd in v nedeljo sc jc izkazalo, da so zveste tej svoji lepi tradiciji. Številni letaki in vse drugo, kar je propagiralo volilno abstinenco, ni zaleglo in je dobil v Rušah sreski kandidat g. Krejči od 749 oddanih glasov 747 volilna udeležba pa je znašala 86 odst. Od 7. do 12. jc bil naval na volišče tako velik, da zapisnikarja niti za trenutek nista odložila peres. Delavstvo tvornice za dušik in ono od Pogačnikove železarne, gasilno društvo I. in IL ter Sokoli so prišli korporativno z godbo na čelu na volišče. One volilce, ki so stari in bolehni, pa so popoldne prevažali z avtomobili in so enega pripeljali celo iz mariborske bolnišnice. Blizu volišča je bilo ves dan živahno vrvenje, prava manifestacija, vredna Malega Beograda. Ko se je okrog 21. dozmalo, da jc izvoljen splošno priljubljeni ravnatelj gospod Krejči, od katerega delavci s polnim zaupanjem pričakujejo, da bo zastavil vse moči za zboljšanje njihovega položaja, je bilo navdušenje na višku. Volilci so pohiteli na njegov dom, ga dvignili na rame in mu priredili burne ovacije. Protiagita-ciji je nasedla Ie občina Lobnica, vse druge občine pa so se z ruško vred častno izkazale.
Nekdaj ponemčeni Vojnik
Javno priznanje zasluži vsekakor tudi nekdaj ponemčeni Vojnik. Nič manj kot 82 odstotkov volilcev se je poslužilo svoje pravice in so izvršili svojo dolžnost kot zvesti državljani. Od 161 volilnih upravičencev jih je namreč glasovalo 122. Občina Višnja vas z raztresenimi posestvi po goricah je imela 198 volilcev, glasovalo pa jih je 96, torej 50 odstotkov kljub veliki agitaciji za neudeležbo.
Manifestacija v borovškem kotu
V	Mojstrani se je udeležilo volitev 85.5 odstotkov volilnih upravičencev proti vsej vsiljivi agitaciji za volilno abstinenco. Dobro poznane osebe so se posluževale vseh sredstev, da bi odvračale prebivalstvo od volitev, a vse to ni uspelo. Eden se je v Dovje pripeljal celo z Jesenic, slučajno pa je nekaj njegovih letakov še predčasno padlo v roke oblastnih organov in ko je prišel v Dovje, ni hotel o teh letakih in o svoji nameravani akciji ničesar več vedeti. Razveseljivi izid volitev bo gotovo vsem, doslej še zapeljanim odprl oči. Vsi morajo uvideti, da smo na dvojni meji in da moramo biti vzor vseh zavednih državljanov, kajti sosedje cenijo po naših krajih vso našo domovino.
Lepi uspehi v okolišu Slovenske Bistrice
že zadnji volilni sestanki zlasti v Slovenski Bistrici in na Zgornji Bistrici so pokazali, da bo udeležba pri volitvah zelo dobra. Vendar je nedelja na slovenjebi-striškem volišču prekosila tudi najbolj optimistična ugibanja. Meščani so okrasili svoje domove z državnimi zastavami, pokanje topičev pa je na vse zgodaj oznanjalo začetek volitev. Geslo narodne sloge je zmagalo na vsej črti in v zgodnjih urah so prihajale trume vaščanov in okoličanov strnjeno na volišče. Opazil si celo stare skeptike, ki doslej še nikdar niso volili ali se odločili za eno ali drugo izmed bivših strank in strančic. V nedeljo so tudi oni spontano izpolnili svojo dolžnost. Zlasti lep je bil pogled na delavstvo iz
NEGOVANJE LEPOTE,
na medicinsko - kozmetični podlagi, to je nova smer, ki je zares dobra, če se za to uporabljajo pripomočki, katerim z medicinske strani ni prigovora, kot so: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito kože in Fellerjeva Elsa pomada za rast las. Za v naprej po slanih 40 Din 2 lončka brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stu-bica Donja, Elsatrg 245, Savska ban.
Zg. Bistrice in iz Stigerjeve tovarne, ki ie korporativno prikorakalo pred mestno hišo in nato v najlepšem redu glasovalo. Na slovenjebistriškem* volišču so glasovali volilci šestih občin. Prednjačila je mestna občina, kjer se je udeležilo volitev od 372 upravičencev 90 odstotkov, t. j. 335 volilcev. To znači za mesto največjo volilno udeležbo izza obstoja naše države. Pri^ volitvah v Narodno skupščino leta 1927. je znašala udeležba 78 odstotkov, pri sledečih občinskih volitvah kjer je bila borba posebno ostra, pa 88 odstotkov. Jasno je torej, da so se meščan: tokrat dovolj resno zavedali svojih dolžnosti. Udeležba ostalih občin tega volišča je naslednja: Zg. Bistrica 72.45 odstotkov, Sp. Nova vas 42.85 odstotkov, šentovec 40.85 odstotkov. Kovača vas 37.82 odstotkov in Ritoznoj 26.66 odstotkov. Skupno je glasovalo 68.10 odstotkov vseh volilcev, t. j. 562.
Rezultati na ostalih 11 voliščih našega okraja so naslednji: na Sp. Polskavi 80.30 odstotkov, v Poljčanah 43.80 %, na čreš-njevcu 39.80 %, na Tin ju 38.80 r>, na Zg. Polskavi 3S.10 %, v Studenicah 36.10 %, v šmartnem na Pohorju 29.70 %, v Laporju 28.70 %, na Sp. Ložnici 21.40 %, v Peč-kah 11.70 % in v Makolah 7.40 %. Komur so razmere v naštetih krajih znane, bo z doseženimi rezultati gotovo zadovoljen.
Od 5019 vsega okraja je glasovalo 2062, torej 41.95 %. Za kandidata A. Krejčija in njegovega namestnika, priljubljenega domačina Vinka Gornjaka je bilo oddanih 1609, za dr. Vauhnika 261, za Kirbiša pa 192 glasov. Posebno so se tokrat izkazali Pohorci, ki so kljub slabemu vremenu prihiteli iz svojih samotnih, oddaljenih kmetij, drvarskih koč in žag na Tinje in Šmartno, kjer je volilna udeležba presegla rezultate iz leta 1927. Tako je tudi naš sodni okraj dostojno manifestiral svojo zrelost in voljo do složnega, smotrene-ga dela v svobodni domovini.
/»cikaj sezadovo^ , „ ljifesdru$i'm r izdelki Ki so baje-
/ravno tako dobri
[akomožete vendar pogodi dobili Pravi original
rtRim
MILO
Rapa!!ski zbor akademske omladine
Ljubljana. H. novembra.
Na predvečer 11. obletnice rapallske pogodbe je akademska omladina priredila v avli Aleksandrove univerze veliko m a nifestacijsko zborovanje. Brez razlike pripadnosti raznim strujam in klubom se ie zbrala v impozantnem številu ter tako dokumentirala, da sc zaveda dalekosežnih političnih posledic, ki jih ic vrezala ta pogodba v naše narodno telo. Avla in stopnišče do I. nadstropja sta bila nabita zfco-rovalcev.
Vsi govorniki, tako jurist Iskra za akcijski odbor. Zemljak za kat. akad. zvezo, Jože \Vilfan za »Triglav«, Zvonimir Feržop za kat akad. mladino in Vekoslav Va.lentinčič za primorske akademike so v svojih, mladcniškega entuziazma prežetih govorih cčrtali posledice, ki jih ima ta pogodba za slovenski rod, hkratu poudarjajoč miroljubna stremljenja Evrope, k1 pa ne kaže zanimanja za trpljenje naših rojakov. Po mirnem zborovanju so akademiki zapeli državno himno, nak^r si zapustili univerzo z vzklikanjem: »Živela Jugoslavija!« Na Kongresnem trgu in na ulicah ni prišlo do nikakih incidentov Pred sponvnsko ploščo na prostoru pred univerzo je omladina zapela več slovanskih pesmi.
Zadnja pot Frana Goloba
Ljubljana. 11. novembra.
Danes ob 15. se je vršil iz kapelice pri Sv. Krištofu pogreb prerano umrlega tovarnarja g. Franceta Goloba z Viča. Ni Dunajski cesti so se pred kapelico zgrinjale množice. Prihajali so ljudje iz mesta. zlasti veliko je bilo Vičanov, pripeljali pa so se celo z Gorenjskega, z Bleda in Gorij. kjer je preživljal pokojnik najlepše dneve.
Cerkvene obrede v kanePci je opravil kanonik g. dr. Tomaž Klinar ob asistenc' dveh duhovnikov, nakar so zapeli pevci Ljubljanskega Zvona pod vodstvom go-socda Prelovca žalostinko »Usliši nas«. Krsto so nato prenesli v voz in se jc razvil po Dunajski cesti naravnost ogromen žalni sprevod Takoj za križem ie korakal oddelek gasilcev z Viča in Gorij. ki so nesli prekrasen venec, sledilo je usluž-benstvo tvrdke »Vintgar« in viške tovarne. obojno 7. venci, nadalje so korakali v civilu viški Sokoli, zastopstvo Ljubljanskega Sokola in pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Sledili so nosilci vencev, poklo-njenih od raznih obitelii.
Za vozom z duhovniki se je pomikal voz s krsto, nad katero je bilo položeno ogromno vencev, pok! on j enih od raznih društev, korporacij in institucij. Poleg sorodnikov so korakali v sprevodu bivši generalni tainik Zbornice za TOI dr. W n-diseher in tainik dr. Ples. zastopniki Trgovskega društva »Merkur«. Praštedionc. Pokojninskega zavoda. Trgovskega grenn'-ja in pa številni predstavniki raznih drugih gospodarskih kornoracij. V nadalinjem sprevodu so bili pokojnikovi številni prijatelji in znanci ter ostalo občinstvo i?, mesta, okolice in z Goreni«kega. Žalni sprevod je krenil nato po Masarvkovi cesti do viadukta kjer so zapeli pevci m-pet žalostinko »B'agor mu«, natn ;>a nd^la žalna novorka na pokopališče Križa, kjer so noložili blagega pokojnika v rodbinsko grobnico.
Vlom v poštni urad v Stenjevcn
Zagreb, 11. novembra č. Med 1. in 2. uro ponoči so na Stenjevcu neznani zlikovri vlomili v poštni urad. Našli so pa le 40 Din. Policija jih se ni izsledila.
VVemPRnlm norf>rs%
Zagrebška vremenska napoved za dan"-: Oblačno, spremenljivo, zmerno toplo. — ^i-fnaeiia vferaišnjetra	Ba-omelr^k? de-
presija ip zajel« vzhodni kontinent. Na svo-iein iužnem robu je denresija sekundarna. Razširila se je rez vso Južno Evropo in izzvala znatno poslabšanje vremena. Padlo je mnogo dežia. T^mneratura ni padla. T\er ie naša država na i umi velike barometr«k" depresije, so prevladale tople vetrovnp slru-;e. Rarometrski pritisk je padel za 1—?! mm. najbolj na vzhodu. Temperatura ie padla na zapadu za 1 do 3 stopinje, narasla pn na vzhodu za 1 do 2 stopinji.
Dimaiska vremenska napoved za fetr'ek! V južnih .Mpah večinoma oblačno, od časa do časa deževno
Naši kraji In
Spomini ob sanaciji sokolskega Tabora
Kako se je razvijala akcija za naš največji Sokolski dom
Ljubljana, 11. novembra.
V nedeljo priredi Sokol I. na Taboru proslavo ob priliki srečnega zaključka glavne sanacijske etape svojega doma. Da je Sokolu I. uspelo v sorazmerno kratkem času spraviti svoje gospodarstvo v red, se mora v prvi vrsti zahvaliti dvema največjima dobrotnikoma, ČOS in Mestni hranilnici ljubljanski ter vsem drugim, ki so doprinesli katerekoli žrtve v delu, mate-rijalu, denarju, popustu, v besedi ali dejanju. Vsem tem piriredi Sokol I. v nedeljo zahvalno akademijo. Ob tej priliki bosta v avli na Taboru odkriti spominski plošči, posvečeni v znak hvaležnosti največjima dobrotnikoma, ČOS in Mestni hranilnici ljubljanski.
Umestno je, da se spomnimo par dogodkov v razvoju našega največjega in najmodernejšega Sokolskega doma, ki postaja vedno bolj središče našega Sokol-stva.
Sokol I. je šted;il že pred vojno z namenom, da bi si postavil lastni dom. S srečno gospodarsko potezo je znal obvarovati svoje takratno premoženje pred razvrednotenjem, ki je zadelo po svetov-ni vojni marsikaterega. Ko smo prišli do svoje lastne države, je bil Sokolu na Ta-boru, kot enemu najbolj agiltnih društev glavni smoter, postaviti si svoj dom. Sokol 1. je začel z visokopotezno nabiralno akcijo in je v to svrho ustanovil »Društvo za zgradbo doma«, katerega glavni in edini namen ie bil postavitev doma. Mestna občina ljubljanska je omogočila začetek cele akcije s tem, da je po razmeroma nizki ceni odstopila zemljišče na Taboru. Ko je društvo za zgradbo dovršilo svojo
nalogo, je bil Sokolski dom po raznih ve-likih težkočah, ki jih je bilo treba premagati, otvorjen novembra 1927.
Težkoče, ki so jih grmadiili številni na-siprotniki Taboru, so eden glavnih vzrokov, da je bil finančni položaj Sokols-kega doma ob njegovi otvoritvi zelo težak. Zato je Sokol I. že tedaj uividel, da stoji pred borbo za svoj obstoj. Ker je društvo za zgradbo izpolnilo svojo nalogo in bilo s predajo doma Sokolskemu društvu raz-puščeno, se je osnovala na privatnogospo-darskih principih »Družba za upravo Tabora«, ki je pričela voditi sanacijsko akcijo.
Tej sanacijski akciji, ki je morala veliko kratkoročnih dolgov ali plačati, ali dobiti odpisanih ali izpremeniti v dolgoročne dolgove, je bil glavni steber obljuba ČOS, da prispeva kot dolgoročno posojilo 1 milijon Din. Istočasno se je naprosila Mestna hranilnica ljubljanska deloma za odipis deloma za konsolidacijo dolga, in končno razni upniki, da so pristali na poravnavo svojih terjatev do doma. Pri vsej tej akciji je sodelovalo izredno veliko število zavednih društvenih članov s svojimi nabiralnimi akcijami, s svojim osebnim jamstvom in s svojim delovanjem v raznih odsekih. Vsi ti so zbrali toliko materij alnih in idejnih dobrin, da je, kakor smo od začetka povedali, gospodarsko in finančno ravnotežje Doma
—	če ne bo izrednih dogodkov ali nesreč
—	za vedno zajamčeno. Zato je prav. da se ob zaključku tega gotovo največjega napora, ki ga je Sokol T. na Taboru snloh kdaj imel, spomnimo 15 novembra in se v to svrho čim najštevilnejše udeležimo slavnostne seje in akademije.
Ravnate!! Lovro Sušnih
Škof j a Loka, 11. novembra.
Neizprosna smrt je iznova posegla v vrste škofjeloških mož, ki so si s svojim delovanjem pridobili zaslug za ves naš narod in še posebno za svoj rodni kraj. Danes v jutru je izdihnil v svojem stanovanju na Mestnem trgu ravnatelj Okrajne hranilnice in posojilnice g. Lovro Suš-nik. Nihče ni pričakoval, da bo usoda tako iznenada storila svoje, ko ie bil vendar še tako poln življenja.
Rodil se je 10. oktobra 1864 v Škofj-i Loki, kjer je preživel vse svoje življenje. Po srednješolskih študijah se je posvetil življenju domače hiše, kajti so imeli Kam-rerjevi od nekdaj dobro vpeljano gostilno in pekarijo. Gospod Sušnik je že v mladostnih letih kazal živo zanimanje za gospodarstvo in za javno življenje sploh. Prav gotovo v Škof ji Loki ni bilo društva, organizacije ali kakršnegakoli pokreta, da se on ne bi bil zanj zanimal in ponudb
VABIMO VAS, oblecite se pri nas!
Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin
ZA MAL DENAR.
Trenchcoate, suknje, obleko, perilo L dr.
A. I® res ker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
svojo pomoč z denarjem in preudarno besedo. Kot vzoren narodnjak je prožil odprte roke Narodni čitalnici, ki ga je štela vsa leta obstoja med vnete sodelavce. Živahno se je udejstvoval v bivšem naprednem političnem društvu. Saj je bil iz dna duše Jugosloven, kremenit značaj, da malo takih. Njegov dom je bil vedno steber narodnega gibanja. Sokolsko društvo tu-guje za bratom, gasilci izgubljajo svojega podpornika, v Olepševalnem društyu nastaja vrzel.
Kljub živahnim brigam za napredek društev je pokojnik predvsem zastavil vse svoje sile za gospodarski dvig mesta. Točno je u vi del, da more nastopiti narodni preokret le s čim jačjo osamosvojitvijo ljudi na gospodarskem polju. Z njegovim sodelovanjem je bila ustanovljena 10. decembra 1Q00 Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki, ki je med najtrdnejšimi denarnimi zavodi v okraju. G Sušnik se je oklenil zavoda s pravo očetovsko ljubeznijo in miu je bil prvi načelnik. Vseh 31 let obstoja hranilnice je tesno vezanih z imenom g. Sušnika, niene ga ravnatelja in neumorno zvestega sodelavca. V mnogočem je vprav zasluga umrlega ravnatelja, da se je renomirani zavod tako razrasel in okrepil. Kot gospodarski veščak je deloval pri Zvezi slovenskih zadrug. Nekaj časa je bil predsednik nadzorstva, poslednja leta pa član raačel-stva. Tudi loški občini je zapustil trajen spomin. Lepo vrsto let je bil žuipan, skoro vedno pa član občinskega zastopa. Upoznan v potrebe komunalne politike se je živo zavzemal za izgradnjo vodovoda ki oskrbuje mesto z izvrstno studenčnico. Pokojnik je bil' načelnik Vodovodnega društva.
Ljudomil in blag nasproti vsakomur Je, zaključil g. ravnatelj svojo življenja plo-
donosno pot. V srcih vseh Ločanov ostane njegovo ime v nepozabnem spominu. Lahka mu rodna zemlja, ki jo je tako zelo ljubil! Prizadetim naše globoko sož&hel
Preprečen vlom
Ljubljana, 11. novembra.
Trgovec s športnimi potrebščinami Stane Sporn na Masarvkovi cesti se je zadržal sinoči pozno v trgovini, kjer je urejeval to in ono. Nekako okrog 23.30 se Je ozrl proti izložbenemu oknu, kjer je opazil zunaj v svitu luči dve senci. Pojav obeh moških ga je zanimal in pričel ju je opazovati. Ne na svojo škodo: ravno, ko le* že menil, da gre za običajna radovedneža, ie videl, da se je eden iz.Tied neznancev sklonil in pričel nekaj manipulirati okrog izložbenega okna. Takrat šele se je trgovec zavedel, da ima pred seboj navihana vlomilca.
Počakal je še nekaj časa. Ko pa je uvi-del, da bo vlonrlec že skoro odprl okno, je odpahnil vrata in skoč:l na cesto. Odklepanje vrat pa sta slišala tudi oba svedrovca, ki nikakor nista nočakala na mestu. Ucvrla sta jo, kar so ju nesle noge za vogalom in zbežala po Miklošičevi cesti. Snom na se ni dal ugnati in je hitel za njima. Tatova bi se že skoro zgubila v tem', vendar je bil preganjalec urnejši in je po nekako 100 m preganjanja ujel ne-
NIVEA-CREME: Din 5.oo do Din 22 oo
Jugosl. P. Beiersdorf i Co. d. s. o. j., Maribor, Gregorčičeva ul. 24
Pri neprijaznem vremenu
zahteva Vaša koža še posebno skrbno nego z
NIVEA-CREME
da ne postane hrapava in raskava. Najbolje je, če vsak večer obraz in roke temeljito nadrgnete. Toda tudi podnevi, predenj odhajate na prosto, lahko uporabljate Nivea-Creme, ker taista popolnoma prodre v kožo, tako da se koža prav nič ne sveti. Nivea-Creme Vam da mladostni izraz.
Izgledali bodete mladi in sveži. Razlika napram luksuznim kremam: Nivea-Creme: najvišji učinek — cena nizka.
znanega mladega fanta ,ki ga je odvedel na stražnico na kolodvoru. Tamkaj se Je aretiranec legitimiral za Pavla H., delavca brez stalnega posla in bivališča, doma od nekod iz Istre. Pavle je tajal, da bi bil on vlomilec, vendar je Sporn vztrajal pri svoji trditvi, da je baš on pravi in da ga je spoznal po obleki. Aretiranca so pridržali na policiji, kjer ga zaslišujejo. Vlomilca sta izložbeno okno že odprla in se ima Sporn zahvaliti samo svoji čuječ-nosti, da ni bil okraden.
m\
Premiera!
Ob 4., V48 in 9% zvečer!
stodtsk!
i|i Usoda sina cesarja Napoleona Veli-I kega. — Monumentalni velefilm režiserja Turžanskega. — V glavnih vlogah:
|| Walter EdhoSer Lien Deyers Eugen Kl&pSer Alfred Abel
Nov zvočni tednik Fox. Abonma 9.
Elitni kiito Matica
Telefon 2124.
ic v podzemlju
Po 4 letih naMano okostje pogrešanega „Amerikanca"
Novo mesto, 11. novembra.
V zadnjem času se je po listih dosti pisalo o razkritju novih podzemskih jam in so se za take jame začeli zanimati tudi domačini, ki so ponekod imeli pri samostojnih raziskovanjih precej uspehov. Tako se je zadnjo soboto posestnikov sin Rudolf Pečauer iz Poljan napotil v gozd Klingental. ki je dobre pol ure oddaljen od vasi Občice. Pečauer se je podal v smeri proti najvišjemu gozdnemu vrhu Robu, ki je last grofa Auersperga. Kakih 40 m od poti, ki je znana pod imenom »Wolfsteig«, je našel že precej zasut vhod v neko jamo. Nekaj časa je plezal, potem pa se je po vrvi spustil v globino, ki se je na dnu odcepila v prostran, kakih 2S m dolg vodoravni hodnik. Komaj je napravil po tem hodniku nekaj korakov, je že naletel na razpadajoče človeško truplo Te najdbe se je prestrašil, se naglo preril zopet iz jame in naznanil najbližjim prebivalcem, kaj je našel.
Obveščenim ljudem se je pridružila tudi orožniška potrulja iz Toplic in vsi so se podali, da ugotovijo, ali je mrlič v jami žrtev kakega zločina ali pa nesreče. Mrtvec je bil ves skrčen in samo na nol oblečen. Glava je bila že sama kost. Poleg trupla so našli srebrno uro. očala in prazno preperelo denarnico. Neznanec je bil obut v čevlje ameriškega izvora in prav tako ima tudi klobuk, ki so ga tam našli, žig neke ameriške tvrdke.
Orožništvo je o najdbi takoj obvestilo okrožno sodišče v Novem mestu, ki je poslalo včeraj popoldne v jamo uradno komisijo. Vhod v jamo so malo razširili in člani so prišli do hodnika po lestvicah in vrveh. Razpadajoče truplo so natančneje preiskali in po vsem tem, kar so našli v posameznih kosih obleke, so ugotovili, da
so to ostanki 64letnega zasebnika Franca \Vuchteja iz Občic pri Poljanah, ki so ga pogrešali že od meseca maja 1927.
NVuchte je malo poprej bil prišel iz Amerike, kjer si je, kakor je sam znancem pripovedoval, prihranil večjo vsoto denarja. Naenkrat pa je izginil brez vsakega sledu. Ko ga dalje časa ni bilo na
spregled, so pričeli ljudje sumničiti, da se je utegnil nad njim izvršiti roparski umor, ker je bilo tedaj v teh krajih več zločinov in pa, ker je mož znanim in na;brž tudi tujim ljudem rad govoril o svojih prihrankih. Sum zločina je padel tudi na nekega njegovega sorodnika, ki je bil nekaj časa v preiskovalnem zaporu, potem pa zaradi pomanjkanja dokazov izpuščen. Ta sorodnik je ostal pozneje še nekaj časa v svoji domovini, potem pa se je izselil v Argentino. Kakor vse kaže, je bil nesrečni Amerikanec umorjen nekje v gozdu, izropan in potem zavlečen v jamo. Nikakor se namreč ne da sklepati, da bi bil sam po nesreči padel v jamo ter se ubil. Mož se za podzemske jame ni zanimal, pa tudi to je skoro izključeno, da bi skozi tako ozek vhod padel do dna in potem ostal mrtev v položaju, v kakršnem so ga našli sedaj po 4 letih.
Po komisijskem ogledu so truplo kar v jami zabili v pripravljeno krsto, katero so potem v prisotnosti številnih prebivalcev izvlekli iz jame in pokopali na vaškem pokopališču v Občicah. Zaradi t& strašne in zagonetne najdbe se bo gotovo še vršila preiskava, toda skrivnost smrti je najbrž pokopana z nesrečnim Američanom.
Martinove muhe
Ljubljana, 11. novembra.
Po lepih in solnčnih dnevih je v soboto 7. t. m. ob 17.40 pričelo deževati in je z malimi presledki deževalo do sv. Martina, ki je prinesel celo serijo vremenskih zmed, po katerih sodijo, da bo kmalu sneg pobelil planino in ravan. V torek okoli 23. so se pričeli vrstiti silnejši nalivi, najhujši pa je bil davi od 1.45 do 2.20. Močno je grmelo, nastal je silen pil i.n pozneje je začela v okolici, zlasti na Barju padati kakor lešnik debela toča.
Proti jutru so nalivi ponehali, začelo se je jasniti in je celo solnce za nekaj minut pokukalo skozi goste, sive oblake. Na severu nebesnega svoda pa se je okoli 8.30 prikazala mavrica, ki je segala daleč od vzhoda proti zapadu. A kmalu je izginila, nakar je znova pričelo deževati. Od sobote do davi je nad Ljubljano padlo 68.9 m/m, samo v noči od torka na sredo pa za 35.1 m/m. Štiridnevno deževje je povzročilo, da je Ljubljanica s pritoki naglo naraščala in dosegla višino bregov, v spodnjem delu pri Zalogu }*.a je že prestopila bregove in poplavila bližnje travnike.
njski vlomilci prijeti
Orožniki so našli cele skladovnice blaga
Kranj, 11. novembra.
Včeraj dopoldne so kranjski orožniki aretirali v mali vasici češnjicah pri Pod-nartu nevarno vlomilsko družbo, ki je zadnje čase strahovala Kranj, vso bližnjo in menda tudi širšo okolico. Prijeli so brata Ladislava in Viteslava Katlana, češkoslovaška državljana; prvi je po poklicu mehanik, drugi pa mizar. Z njima vred pa sta bili aretirani tudi delavki Ivanka in Pavla, hčerki neke vdove, pri kateri sta zadnje čase oba Katlana stanovala. O ve-lepodjetnosti te družbe pričajo celi skladi naropanega blaga na orožniški stanici v Kranju. Kolikor je sedaj precenjeno, znaša vrednost bogatega plena najmanj 100.000 Din.
V aprilu je v Kranju nastala velika senzacija, ker je bilo dvakrat zaporedoma vlomljeno v trgovski lokal Petra Arnška na Glavnem trgu. Tatovi so odnesli približno za 25 000 Din blaga. Oba ta in pa nedavno izvršeni vlom v poslovne prostore tvrdke Franca Chrobata so dvignili v mestu precej prahu. Meščanov se je polotil strah in čez noč so se pojavile na oknih nove močne mreže, na zapahih pa težke
ULTURNI PREGLED
Zagrebški kulturni dogodki
Mozartova »Čarobna piščalka« t operi.
Neuspeh »Gospoda župnika pri revnih«.
Premijera domače mladinske novitete.
Iz koncertne kronike in drugo.
Zagreb, 10. novembra.
V stilistično in umetniško res popolni formi je naša opera postavila na oder Mozartovo »Čarobno piščalko« in ji vtisnila pečat pravega in čistega umetnostnega dogodka. Delo je bilo muzikalno in odrsko izdelano do najtanjših odtenkov in $o se režiser Avgust Markovski (z Dunaja), kapelnik Oskar Smodek in scenograf Tomislav Križman res v najvišji rnerj izkazali." Solisti, orkester in zbor so takisto mnogo pripomogli k uspehu večera, ki je imel tudi pri občinstvu polno razumevanje in odziv.
*
»Naš žnpnik pri revnih« (Mon Cure ehez les pauvres), po romanu Clementa Vantela spisala Andre de Lorde in Pierre Chain, je nadaljevanje »Našega župnika pri bogatih«. Vendar bi »naš župnik« storil bolje, če bi bil ostal pri bogatih, zakaj pri revnih nas je bil v marsičem razočaral. V prvem dejanju tega novega komada je sicer še ostalo ga komada, a to, kar se dogaja v nadaljnjih nekoliko onega župnika Pellegrina iz prve-štirih komadih, nas bolj utruja nego zaba-
va. Župnik Pellegrin prav za prav ni zašel med reveže, ker se nam le-ti ne kažejo take, marveč je zablodal v neko proletarsko-politično okolje, ki mu je laž tako blizu kakor tatvina važnih političnih dokumentov. Pri vsem tem ima naš simpatični žutpnik dokaj postransko ulogo in 6kozi mnoge prizore nas ne spremlja občutek, da bi on bil prav za prav srednja figura dejanja; da, zdi se nam celo, da bi brez njega šlo bolje. On je tu samo zbog tega, ker' mora biti, a s celotnim dejanjem in vsemi raznolikimi dogodki skoraj niti nima zveze, vsaj notranje, logično utemeljene ne. On je epizodist brez pravega in močnega dramatskega izraza. Zato je dogajanje nezanimivo, dokler njega ni na odru, a on je na odru le kdaj oa kdaj. Tako smo potemtakem imeli po uspeli ekspoziciji prvega dejanja skoz>i vsa štiri nadaljnja dejanja konstanten decrescendo. Če bi bil takle komad napisal domač pisatelj, bi mu bilo občinstvo povedalo na uho:
»Prepusti sposobnejšim ta posel!«
*
V Malem gledališču smo imeli drugo mladinsko predstavo, k j je imela pri deci izreden uspeh. Kaj čudo: glavne uloge so imele tri čez mero smešne figure: Dolgin, Tre-bušnik in Videč, po katerih se igra imenuje. Napisal jo je Mladen Širola ki je pokazal mnogo čuta za otroško duševnost in dobro poznavanje otroške fantazije. Predstavil je deci tri tipe iz narodnih pravljic: Dol-
gina z ogromnimi nogami št. 70; ž njimi prevali v najkrajšem času najdaljšo pot. Trebušnika s trebuhom v obsegu dveh metrov, ki lahko spije celo jezero. Vidca z električnimi očmi, ki vidi vse, kar se dogaja onkraj hribov in dolin. Kajpak, nastopa tudi grda čnrovnica, ki je začarala mlado in lepo kraijično, pa brhki mladenič, ki s pomočjo vile reši situacijo. V gledališču se je prijetno razlegal sladak otroški smeh. Take predstave bodo mladino najbolj vzgojile za gledališče!
V	Hrvatskem glasbenem zavodu smo imeli proslavo lOOletnice rojstva Ivana pl. Zajca. Ob sodelovanju pevskega društva »Kolo« in društvenega orkestra Hrvatskega glasbenega zavoda ter številnih solistov so se izvajale večje skladbe mojstra Zajca. Uvodno besedo je izpregovoril njegov učenec Božidar Širola Koncert je imel kulturnozgodovinsko vrednost. Orkester in zbor ie dirigiral Boris Papandopulo. Zanimanja je
bilo zelo veliko: dvorana polna.
■
Mladi bolgarski eelist Slavko Popov je izročil zagrebškemu občinstvu svojo poset-nico. V Popovu smo spoznali solidnega mu-zika z dobro glasbeno podlago in močnim občutjem. Igra temperamentno, čeprav nemara premalo plastično. Pri klavirju ga je spremljala mlada zagrebška pianistka Zdenka Pacher.
V	Zagrebu pričakujemo z zanimanjem piemijero domačega avtoria Petra Prerado-v<ca ml. Njegov komad »Razumijemo li se:
je bil tudi že v inozemstvu sprejet v izvajanje. Preniijera-bo v petek, dne 13. t. m.
Žiga Hirsehler.
Gostovanje pariškega baleta. V torek je gostoval v operi pariški baletni ansambl Loie Fuller, sestoječ iz sedem plesalk, ki jib vodi menda primabalerina Loie Fuller. Program je obstojal iz solo- in ansambl-plesov. komponiranih h klasični in zgodaji poklasični nemški in francoski muziki, v kateri so bili zastopani n. pr. Mozart, Schu-bert, Mendelssohn, Wagner, Grieg, Libeliue. Massenet, Ravel, Lalo, Debuss7. Baletni večer je bil kljub neznansko grdemu vremenu prav dobro obiskan. In po pravici' Plesalke baleta so v največji decenci, odete v antične tunične kostime z breztežno lahkoto, šarmantno gracijoznostjo, v klasično zaokroženih gibih, ki so kazali visoko telesno kulturo, izvajale vse točke obsežnega sporeda v največje zadovoljstvo. Pri svojih izvajanjih so se večinoma posluževale tan-č.ičnega blaga ter lučnih, pisanočrtnih efektov, s katerimi, sicer preprostimi sredstvi, so dosegale neverjetne, čarobne učinke. Tako je zlasti frapiral ansambelski ples »Čarobni pajčolan«. v drugem delu »Črna ptica«, v zamislu originalne • »Orjaške sea-ce«. v tretjem »Sprevod«, prekrasne »Lučke«. med njim,j prav posebno »Ogeni« in »Lilija«. Navdušena publika je zahtevala ponavljanja, toda balet je bil z njimi dovolj skop. Vsa spremljevanja plesov in uvode k posameznim delom je oskrbel del opernega orkestra pod vodstvom g. dr. Švare. Veeer pa ni bil samo lep, temveč za naš baletni naraščaj tudi zelo poučen.	—e.
ključavnice. Tudi 14. oktobra so poskušali vlomilci pri Chrobatu svojo srečo, pa so jih domačini v zadnjem hipu pregnali.
Orožniki so napeli vse sile, da drzne tatove izslede. Morda bi vlomilcem še ne prišli tako kmalu na sled, da ni tega naneslo naključje. Pred nekaj dnevi se je namreč v Chrobatovi trgovini pojavila stranka, ki je izpovedala, da se nahaja nekaj ukradenega blaga pri nekem krojaču v Češnjicah. Tvrdka je poslala na poizvedovanje svojega sotrudnika Ladislava Tor-karja. ki je povpraševal pri vseh tamoš-njih krojačih, pa ni našel blaga, katerega vzorci bi odgovarjali Chrobatovim. že se je resignirano vračal v Kranj, ko je srečal med potjo staro ženico, ki mu je povedala, da stanuje zunaj vasi še en krojač. Tor-kar je odšel tudi k temu in res je tam našel nekaj ukradenega blaga.
O najdbi je obvestil šefa, ta pa kranjske orožnike. Kmalu nato sta zdrdrala dva avtomobila, eden proti Podnartu, drugi proti Kovorju. Orožniki pod vodstvom narednika- vodnika g. Javornika so uvedli v Češnjicah obširno preiskavo in aretirali brata Katlana. Na podstrešju so našli mnogo blaga k: je izviralo od vloma pri Chrobatu in pri Arnšku. Dve veliki pleteni košari in dve rjuhi sta bili polni raznih oblek, obuval, perila in drugih stvari. Zaplenili so tudi skoraj novo moško kolo. Seveda sta oba brata trdovratno tajila krivdo, a delavki Ivanka in Pavla sta se izgovarjali, da nista vedeli, da je blago, ki je bilo pri njih spravljeno, ukradeno.
Orožniški narednik Dolžina, ki se je odpeljal v Kovor, je pa izvršil preiskavo na prejšnjem stanovanju bratov Katlanov in je imel tudi tam lep uspeh. V dveh dobro zaklenjenih in zabitih omarah je našel mnogo blaga, ki je tudi izviralo od vlomov. Vse te stvari so bile prepeljane v Kranj.
Glavni krivec Ladislav Katlan, ki se je včeraj zagovarjal, da je vse blago njegova last in da je '*se kupil, češ, da ima dovolj denarja, ker je bogat hišni posestnik na češkem, je danes po prečuti noči priznal, da je sam dvakrat vlomil pri Arnšku in tudi pri Chrobatu. Pri zadnjem vlomu mu je baje pomagal neki ključavničar, ki ga pa ne pozna. Za brata trdi. da je nedolžen. Ladislav je bil lani uslužben pri Mayr-jevem električnem podjetju in so ga zaradi neke tatvine odpustili iz službe. Pri zasliševanju je vlomilec tudi priznal, da se je klatil po raznih drugih krajih in da se je vedno izdajal pod drugim imenom. Preiskava še ni zaključena, poizvedbe se bodo še vršile v raznih krajih na Gorenj-1 skem in tudi v Ljubljani. Orožniki poizvedujejo tudi za dozdevnim tretjim vlomil-, cem. Domači in podbrezniški orožniki zaslužijo za svoj trud vse priznanje.
>
Vaše detektorje zamenjate ugodno za moderne radio aparate samo
pri
RAD I OVAL
nasl. JUCrOšPORT
LJUBLJANA, Dalmatinova 13
Domače Testi
♦	Odlikovanje. Z redom Jugoslovenske krone V. razreda je bil odlikovan Ivan Hribar, šolski upravitelj v Tešanovcih pri Murski Sobota
♦	Promocija. V Trstu je promoviral za doktorja trgovskih ved in pomorskega prava g. Miroslav S o v d a t iz Ljubljane.
+ Iz odvetniške zbornice. Odvet. dr. Sto-jan Brajša v Novem mestu je odvetniški 7/t>ornioi v Ljubljani naznanil, da se bo preselil s svojo pisarno v Split in hkrati zaprosil, da se mu skrajša selitveni rok na tri dni. Odbor odvetniške zbornice je prošnji ugodil tako, da se izvrši selitev 14. novembra 1931.
♦	Kongres pekov. V Beogradu se bo v nedeljo vršil tretji kongres članov Zveze pekovskih organizacij za vso državo. Na kongresu bodo razpravljali o aktualnih stanovskih zadevah, med drugim tudi o po-nočnem delu v pekarnah.
+ Koncert Triglavanov v Brežicah. Jugoslovensko akademsko društvo »Triglav« iz Zagreba priredi v soboto ob pol 21. koncert •in družabni večer v dvorani Narodnega doma v Brežicah. Na prireditvi bo sodeloval pevski zbor in orkester Triglavanov. Dolžnost vsakega zavednega Jugoslovena in in-teligenta je, da podpira idealno kulturno delo in stremljenje naše akademske mladine. Vstop na prireditev, ki bo umetniškega
zabavnega značaja, je vsakomur prost. Hvaležno pa se sprejemajo prostovoljni Prispevki v korist temu dijaškemu društvu. Prireditev je namenjena prebivalstvu vsesa. Spodnjega Posavja, od Sevnice pa do Brežic.
*	Zadruga »Planinski dom«. Zaradi uradnega zadržka se izredni občni zbor »Planinskega doma; r. z. z o. z. v Tržiču, določan na 14. novembra t. 1. ob 20. uri v Lončarjevi kavarni, ne bo vršil.
*	Strokovni tečaj za hotelirje in restav-raterje, ki ga priredi Udruženje gostilničarjev savske banovine, sekcije hotelirje?, se prične v ponedeljek 16. t. m. Naprošajo se vsi udeleženci, da se v nedeljo ob 10. »lopo!dne zbero v prostorih Udruženja v fcagrebu v Nikoiičevi ulici 10-11., kjer do-toe podrobna pojasnila.
+ Službeni list dravske banovine objavlja v 70. številki odločbo o razrešitvi vseh ■članov :n njih namestnikov zbornice za TO I v Ljubljani in postavitvi novih; pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov v resoru mi-■n strstra za prosveto; pravilnik za izvrševanje odredb zakona o ustrojstvu vojske in mornarice; naredbo o prodajanju inozemskih plačilnih sredstev in o najmanjši vrednosti blaga, prosti zavarovanja valute; ter popravek k pravilniku o uradniškem pokojninskem skladu.
*	Poroka. V Zagrebu se je poročil g. Stanislav J. š ko b er n e. konjeniški poročnik t Skoplju. z gdč. Gjurico M a j e r č a k o v o hčerko uglednega trgovca v ča.kovcu. Bilo srečno!
+ Novi grobovi. V Celju je umrla gospa Marija C valite, soproga davčnega ko >• trolorja. Pogreb bo jutri ob IG. iz Jenkove ulice na okoliško pokopališče. — V Kranjski gori j? umrl g. Jože Košir, posestnik
§| Zvočni kino Ideal 8
Novo!
Vesela burka iz vsakdanjega življenja
Fred Doderlein lise Stobrava
Ob 4., pol 6., pol 8. in 9. zvečer
Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsni čermasti turi, marsikateri kata-ri motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« grenčico že desetletja pri odraslih in otrocih, obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Josefova« srenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
številke za označbo kraja pomenijo: 1. čaa opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. »mer tn brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin. 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo naj-v.šjo, druge najnižjo.
11. novembra Ljubljana 7, 755.7, 10.<5, 90, W2, 10, dež, 35.1 Maribor 7, 753.4, 8.2, 96, SB12, 10. dež, 13.4; Zagreb 7, 753,8, 9.6. 92, NNE2, 10, dež, 21.3; Beograd 7. 753.8, 12.8, 98, SSE6, 10, ■r ež, 3.5; Sarajevo 7, 755.0, 9.4, 94. S4, 10. «lež 3.2; Skoplje 7, 757.4, 13.2, 94. NW2, 10, —. —: Kumbor 7. 754.7, 14.0, 86, E4, 10, dež. 98.3; Split 7, 754.1, 13.8, 92. SE12, 10, riež, 37.8; Rab 7, 752.6, 12.3, 69, W4, 10, <lež.
Temperatura: Ljubljana 12.8. 8.2; Maribor 11.3, 6.8; Zagreb —, 9.0; Beograd —, 11.6; Sarajevo —, 8.6; Skoplje —, 10.7; Kumbor —, 10.9; Split —, 12.3; Rab 9.9.
Solnce vzhaja ob 6.51, zahaja ob 16.36.
Luna vzhaja ob 9-14, zahaja ob 16.58.
in lesni trgovec. Pokopali ga bodo jutri zjutraj. — V mariborski bolnišnici je umna 57 letna viničarka Elza Krojsova iz Košakov. Fogreb bo danes ob 14. na ma?-dalenskem pokopališču. Milzarskemu pomočniku Lešniku .pa je v mariborski bolnišnici umrla 6 letna hčerkica, ki jo bodo pokopali danes ob 14.15 na magdalenskem pokopališču. — V mariborski hiralnici je umrla 68 letna Marija J e n i č e v a. Pogreb bo danes ob 16. na mestnem pokopališču. — Na Jesenicah je v ponedeljek v star.o-sti 80 let umrla gospa Marija ža b k a r j e-v a, mati jeseniškega lekarnarja. Pokojnica blaga žena, vzorna mati in gospodinja, je s svojim pokojnim soprogom vzgojila. 3 sinove in hčerko, ki so že vsi preskrbljeni in so na zelo uglednih življenjskih pozicijah ter se u dejstvu jejo v raznih kulturnih •in gospodarskih organizacijah. V torek je umrla v Celju, Prešernova ul. 10, 62 letna Ana K u š č e v a, v javni bolnici pa 57 letna Marija Klanem! ko v a z Malega vrba pri šmartnem ob Paki. Včeraj ie umrl v celjski bolnišnici 5 letni Josip P e č n i k, sin mizarskega pomočnika, iz Arje vasu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Pred influenco
in nalezljivim vnetjem grla Vas ščitijo
Dobivajo se v vseh lekarnah Cena malega zavojčka Din 8. kega zavojčka Din 15.—,
♦	Spomin na prihod srbske vojske v Sarajevo. V narodnem gledališču v Sarajevu se je predvčerajšnjim proslavil spomin na prihod srbske vojske v Sarajevo. Dr. Voja Besarovič je v svojem slavnostnem govoru orisal momente prihoda vojske, potem pa se je predvajala »Smrt majke Jugoviča«.
♦	Martinovanje v Splitu. CMD v Splitu priredi dne 14. t. m. v prostorih hotela Ivo-vače.vič »Martinov večer« z licitacijo goske in drugimi šaljivimi točkami. Pozvani so vsi člani in po njih vpeljani prijatelji CMD v Splitu. — Odbor.
♦	Krasne božične in novoletne razglednice je založila Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Mojster Gaspari je tudi pri teh razglednicah posegel tako živo v našo narod no folkloro, da osvoje takoj vsakogar, ki jih vidi. Brez jaslic ni pravega slovenskega Božiča. Vsak kot zadnje kmečke koče je okrašen z njimi. Tepežkarji so tipičen pojav m<?d božičnimi prazniki. Kako korajžno se zavedajo svojih starodavnih pravic, kaže nad vse posrečen prizor, ko se vaška otroča-d vsuje v hišo k radodarni teti, da jo -natepežka in si potem napolni svoje cekarje in bisage z darovi. Prav tako je lep prizor, kako romajo »Sv. trije kraljic s svojo zvezdo po zimski pokrajini, prezebajoč o dvasi do vasi in pojoč starodavne »koledn ice«. Tudi ostale sličice so zelo lepe iin imajo snov zajeto iz lepih božičnih dni. Prepričani smo, da bo naše občinstvo prav rado segalo po teh razglednicah že zaradi njih mičnosti in dobrodelnega namena, za kar jih je 'Izdala naša šolska družba.
♦	Nagla smrt v kolodvorski čakalnici. V čakalnici glavnega kolodvora v Zagrebu je predvčerajšnjim sedela neka mlada ženska in mirno jedla kruh. Nenadoma se je zganila in se zrušila na tla. Navzoči so jti priskočili na pomoč, a so z začudenjem opazili, da je nesrečna ženska že mrtva. Po poselski knjigi, ki jo je imela pri sebi. se je ugotovilo, da je poko.inica po poklicu služkinja Terezija Travničeva, doma iz žit-niice. Zadela jo je kap.
♦	Da reši repo, je izgubil roko. Tz Velikega Bečkereka poročajo o tragični nesreči, ki se je pripetila v okolici sela Orlovata. Seljak Radislav Radovančev je nesel s svoje njive košaro repe preko železniškega tira. Slučajno mu je ena repa padla na železniški tir. Hotel jo je naglo pobrati, a že v naslednjem trenutku je pri vozili brzo-vlak, ki je nesrečnemu seljaku odrezal desno roko.
+ Aretacija bivšega bančnega ravnatelja.
Splitska policija je iz Montevidea v južnoameriški republiki Urugvaj prejela obvestilo, da je na nekem parobrodu, ki je Iz Nap ulj a prispel v Južno Ameriko, bil aretiran Anton Gospodnetič, bivši ravnatelj splitske »Banea com.merciale Spalatina«. Splitska policija je bila izdala za njim tiralico, kjer je tamkajšnjo podružnico Državne hipotekarne banke oškodoval za milijon dinarjev.
+ Suknjič je razparal In odnesel nad 4000 dinarjev. Tz žabniee nam poročajo: Vinski trgovec Anton Cegnar je v svoji gostilni proti večeru legel na klop k toplo zakurjeni peči. Pač ni slutil, da ga bo spečega obiskal predrzen nepridiprav, ki se bo uprav z ameriško podjetnostjo polastil njegove listnice z lepo vsoto denarcev. čeprav ie pri hiši več ženskih glav, se je nepošteni gost neopaženo splazil v gostilno in izvršil tatvino. Tujec je čisto enostavno prerezai gospodarju par dem na dolgo suknjič na sprednji strani in se polastil Listnice, ki je po izpoveduii lastnika vsebovala nad 4000 Din. G. Cegnar se je zbudil prepozno. Tatu je pač opazil pri odhodu med vratmi, a se okradenec prvi hip ni zavedel nenavadne tatvine; pozneje pa je bilo zasledovanje že prepozno.
♦	Zobje se nikdar ne umažejo, če se redno čistijo s primernim čistilom in primerno šeetko. Prevlake, ki nastanejo iz slije, kakor zobni kamen in vse ono, kar povzročijo tobak, kava, čaj Itd., še bolj pa one, ki nastanejo po kemičnem razkrajanju amalgamovih vložkov, ki vsebujejo živo spebro, spremenijo cesto prav hitro in intenzivno lepe zobne vrste. Samo temeljita in redna nega s čistilnim sredstvom »Odol« varuje zobovje pred nadležnimi prevlakami Sredstvo »Odok odstranjuje zaradi svojih
sestavin koloida vso nesnago, neprijeten vonj in barvila, ki se nabirajo na zobeh.
»ITO« zobna pasta najboljša.
♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
Iz LJubljane
u— Ruplov koncert. V okvirju svojih glasbeno-prosvetnih večerov priredi Nar. železničarsko glasbeno društvo »Sloga« v sredo 18. t. m. vijolinski koncert našega priljubljenega virtuoza Karla Rupla v veli kii dvorani kina Ljubljanskega dvora. Spored obsega skladbe Handla .Mozarta, Rim ski-Korzakova, Ravela Debussyja, Dawesa, Schuberta in W i en i a vs kega. Na ta veleza nimivi koncert opozarjamo že danes tako člane društva, kakor tudi javnost. Vstopnice po običajnih društvenih cenah 2 do 6 Din se bodo dobile od sobote 14. t. m. dalje v predprodaji v trafiki Pugelj na Mi kiošičevi cesti, palača Pokojninskega zavoda.
u— Triglavani! Odbor JAD Triglava v Ljubljani je na svoji rednii seji" 10. t. m. sklenil, da se ljubljanska edinica polnos številno udeleži prireditve bratskega Triglava v Zagrebu v soboto 14. t. m. v Brežicah. Vožnja četrtinska! Kdor se namerava udeležiti prireditve bratskega društva, naj se do sobote prijavi v Akademskem kolegiju. Uro odhoda bomo pravočasno objavili. — Odbrr.
u— Pev?kj zbor Glasbene Matice. Drevi ob 20. važna vaja vsega meša<ae£a zbora. Odbor.
u— Spored koncerta trboveljskega m>'as diinskega pevskega zbora je naslednji: E Adamič: Pesem rudarskih otrok. Zabuča-le gore. Koroškim fantom. Ivan Grbcc: Ciciban je zaspan. E. Adamč: Jurjevanje. Večer. Pod zelenim cknom. Pastirci vi! Stanko Premrl: Rože za Marijo. Emil Adamič: Tru pure. Izpraševalnica Marij Kogoj: Mladinska. Jan Malat: Laetavičlka. Fran Marolt: Pase Janko. Emil Adamič: Kdo najlepše živi. Jakob Aljaž: Triglav. Zbor vodi učitelj g. Avgust šuiigoj. Besedilo vseh teh pesmi se dobi že v predprodaji v Matični knjigarni, kjer so na razpolago tudi vstopnice od 30 Din navzdol.
u— »ženski pokret«. članice »ženskega Pokreta« dn prijateljice našega gibanja opozarjamo na sestanek, ki bo drevi ob 18. v šelenburgovi ulici 7-II. Odbor.
u— Preiskava na Šentjakobskem gledališkem odru. V soboto ob 20. uprizori šentjakobski gledališki oder Alsberg-Hesseje-vo »Preiskavo« v režiji g. Karusa. Ta izredno napeta igra je zajeta iz sodobnih ju-stičnih problemov in hoče dokazovati, kolikokrat so sodne preiskave na napačnih sledeh. »Preiskava« je vzbudila v vseh nemških krogih, tako gledaliških kakor tudi justičnih, ogromno zanimanje. Sodnega svetnika dr. Bienerta bo igral naš najboljši igralec g. Milan Košak, obtoženca Bernta pa škerlj. Dalje nastopita po daljšem presledku priznana igralca gg. Petrovčič in
Globoko
znižane cene
JOS. SNOJ
MANUFAKTURA LJUBLJANA
celotnemu blagu in še izvanredni popust
13838
ANT. KRISPER
MESTNI TRG
DAMSKE SNEŽKE gumijaste Din
78-
Zastopuik
mlajša moč, dobro uveden v vseh boljših špecerijskih trgovinah dravske banovine, želi prevzeti lokalno zastopstvo za Ljubljano, ev. za vso banovino, enega ali več boljših špecerijskih predmetov. Naslov prosim sporočiti na Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova cesta, pod »Agi-len«.	13578
ROKAVICE damske gla-
ce Din 40.— usnjene podložene Din 55
TRIKO 14.—
C. AHLIN", Miklošičeva c. 4, Poljanska cesta 5, Celovška cesta 56 nasproti šišenske cerkve.
obesse
JVVAN
Ltnicai
LJUBLJANA - PALAČA VIKT0RIA
TO JE ZNAMKA OBLEKE TISTIH DAM IN GOSPODOV, KI SO ZGLEDNO ELEGANTNI OB NEPRETIRANIH IZDATKIH
ELEGANTNA DAMA
naroča obleke in plašče v ateljeja
JOSIPINA IGLIČ, PALAČA VIKTORJA
12880
n
Najcenejša gospodinska knjiga je
PRIPRAVLJANJE
MLEČNE HRANE"
od št. Humekove. Vsebuje 103 recepte za pripravljanje mlečnih jedi in tri popolne brezmesne jedilnike. Zahtevajte jo po knjigarnah ali pa pri Centralnem mlekarskem društvu v Ljubljani.	13802
Klemenčič. Ostale vloge so v rokah gdč. Koščakove, gdč. Pirčeve, Kramarjeve, Pe-tričeve in Gorupove od gg. pa nastopijo Gnidovec, Moser, Lavrič, Karus in drugi.
Ker vlada za premijera veliko zanimanje, naj si občinstvo nabavi vstopnice že v predprodaji v trgovini g. M. Karmičnika na Starem trgu. Rezervirane vstopnice je treba brezpogojno dvigniti vsaj pol ure pred predstavo pri dnevni blagajni. Igra se v nedeljo ponovi.
u— Splošna maloželezniška družba d. d. v Ljubljani sporoča, da je svojo obratno pisarno preselila Iz stare remize za Zaloški cesti v novo remizo v Zgornji šiški. Vozni listki (bloki, dijaški in delavski vozni listki) se bodo prodajali od 12. t. m. dalje samo v transformatorski postaji na Bleiwei-sovi cesti in v novi remizi v Zgornji šlški od 8. do 12. n od 14. do 18.
u— Tovarišice! V petek 13. t. m. bo prva pevska vaja ženskega akad. pevskega rhora, in 6icer ob 7. zvečer v balkonski dvorani na univerzi. Novinke dobrodošle! Tainiic.i.
u— Odbor Kluba jugoslovenskih primorskih akademikov v Ljubljani poziva člane, da se polnoštevilno udeleže II. rednega občnega zbora kluba v društvenih prostorih v hotelu »Tivoli!« v soboto ob 20.
u— Esperantisti udeležite se polnoštevilno današnjega sestanka v Narodni ka.arui. Važen obisk iz ženeve.
u— Vsakoletni sestanek zveze bivših sa-lezijanskih gojencev in oratorjancev bo na Rakovniku v nedeljo dne 15. t. m. ob 9. dop. Vsi vabljen:.
u— Ciril Metodov Martinov večer bo v soboto v restavraciji glavnega kolodvora.
u— Nesreče in žrtve napadalcev. V splošno bolnico so včeraj pripeljali dva brata, rudarja Franceta in Jakoba Podlesnika iz Gaberske gore, ki so ju predsnočnjim napadli neznani pretepači in oba hudo poškodovali na glavi. — Rudarja Dominika Dušaka iz Hrastnika je udaril oče na njivi z motiko po glavi. Rana se je pričela gnojiti in je moral fant iskati pomoči v ljubljanski bolnici. — Sina posestnika Martina Borštnarja iz Dolgega brda je napadel ne:u fant ilz vasi iin mu razrezal lice. Martin je moral baš za svoj god v bolnico.
u— Vlom v stanovanje. V torek ponoči je neznan svedrovec vlomil s pomočjo ponarejenega ključa v predsobo na stanovanju uradnika Josipa Berdajsa v Apihovi ulici 26. Tat, ki je opravil svoje delo popolnoma neslišno in je tudi tako izginil, je odnesel domačemu sinu Rudolfu rjavo suknjo, plav suknjič, rjav ženski plašč in rdečo žensko obleko. V suknjiču je našel tudi legitimacijo, izstavljeno od mestne elektrarne na ime Rudolfa Berdajsa. Skupna škoda znaša 1350 Din.
u— Tatvina denarja v avtobusu. Avtobusni sprevodnik France Krulc iz Moravč je v torek prijavil, da je pustil na sedežu majhen zavitek, v katerem se je nahajalo 500 Din gotovine v bankovcih in drobižu. Denar mu je izročila neka trgovka, da nabavi v Ljubljani razne kolke. Krulc je tatvino takoj prijavil stražniku, vendar doslej tatu še niso mogli izslediti.
u— Tatinska roka povsod. Ponoči se je splazil nekdo v spalno sobo čevljarskega pomočnika Ivana Kojica v Hradeckega vasi št. 32. Snel je z obešalnika dolgo sivo suknjo, vredno 450 Din. Ena ko se je vtihotapil neznan dolgoprstnež v dopoldanskih urah v nezaklenjeno kuhinjo Alojzija Meserka Pod traneo št. 2 ter odnesel srebrn kuhinjski nož in električno žarnico. Predsnočnjim je odpeljal neznan zlikovec iz veže Kmetove gostilne v Šiški 900 Din vredno kolo, last Josipa Magušarja.
u— Darovi za slepe. Gg. dr. Lulik Ivo :n dr. Kandare Albin, odvetnika v Ljubljani, sta izročila iz dveh' sodnih poravnav 400 Din in 200 Din. Hvala!
u— Namesto venca na krsto blagopokoj-nega tovarnarja g. Frana Goloba je daroval predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin zborničnemu fondu za onemogle in trgovce znesek 300 Din.
u— Plesne vaje ŽSK Hermesa so vsako nedeljo od 3. do 7. zvečer pod vodstvom klubovega plesnega mojstra g. Vrečka. — Vliudno vabljeni vsi!
u— Prcporodova plesna vaja bo v soboto 14. t. m. ob pol 20. v dvorani Trgovskega doma. Vodi g. Jenko. Novinci točno!
u— Dober recept za dolgo življenje
Ugotovljeno je, da je eden najboljših nasvetov za one, ki ž<_le dolgo živeti, da. imaio čim manj skrbi. Najlažje se rešite vsakdanjih skrbi, ako zvečer poslušate lahko gramofonsko godbo. Gramofon in plošče &i lahko poceni izposodite pri »Slager,« Aleksandrova 5.
u— Polenovka priznano najboljša pri Festotniku, Sv. Petra cesta.
u— Pes volčjak 3 leta star, srednje velik, temne barvo, po prsih svetlorujav, sliši na ime Lumpi, se je izgubil. Pošten najditelj naj ga odda proti! nagradi Rimska cesta 9, priti, vrata 4.
Iz Maribora
a— Slava 45. pešpolka. V spomin, ko je bila usoda našega Maribora leta 19 j S stvarno odločena, priredi domači 45. peš-polk 23. t. m. svojo slavo. Ob tej priliki bo predpoldne ob pol 11. služba božja in rezanje kolača na dvorišču vojašnice Kra--lja Aleksandra. Popoldne pa bo vojaško veselje.
a— Ljudska univerza. V petek, 13. t. m. ob 20. bo predaval prof. Teply iz Maribora na podlagi mnogih skioptičnili slik o zelo aktualni temi »Pomen racijonalizaeije dela : Na skioptičnih slikah bo nazorno pokazal, kako se je stopnjema izvedla racijonalilza-cija dela in z njo redukcija delovnih moči.
a— Iz gledališča. Jutri se bo ponovila učinkovita vojna drama »Konec poti '. Operetna premijera bo v kratkem divna Zeller-jeva opereta »Ptičar«, ki spada med najboljše operete starejše operetne dobe. Po dveh letih bo zopet premijera Cankarjevega dela »Kralj na Betajnovi«.
Radio Maribor r. z. z o. z., Miklošičeva ul. 2.
Zaloga: žarnice, radioaparati, zvočniki, sestavni deli, drobni materija! po najnižjih cenah.
a— Nesreče. Pri prodiranju d>rv je dole* tela 56 letnega posestnika Mihaela Perko-liča iz Cirkovec nesreča. Visoko drevo je treščilo po njem in ga hudo poškodovalo. Dobil je težke notranje poškodbe in 60 ga morali prepeljati v bolnišnico. Mizarskemu pomočniku Stanku Plavšeku pa je pri delu spodletelo dletvo in ga nevarno ranilo na desni raki. Pomoči je moral iskati v bolnišnici.
a— Podstrešna podgana. Sinoči je poli-ciia ujela v svojo past pravo podstrešno podgano. Brezposelni delavec Ivan Zorčič. doma v Morju pri Gramu, ee je zadnje
Kino Ljubljanski dvor
Telefon 2730_
Carry Cooper
Pravica jačjega
Drama velike ljubezni iz dobe svetovne vojne!
Ob 4., y28. in 9. uri zvečer Cene 4.— in 6.— Din
čase 6pecijal*zirai v podstrešnih tatvinah. Nobeno poustrešje ni bilo varno pred njicn in je policiji z drznimi tatvinami povzročal mno^o skrbi. V septembru je »Cikal na podstrešju trgovca Laha na Glavnem trgu, kjer ga je prepodila služkinja. Nekaj dni nato je ponovno obiskal Lahovo pod= strešje in »rečno odnesel pete. V oktobru pa se je splazil na podstrešje trgovca Pin-terja v Razla^ovi ulici in pokradel za 3000 dinarjev perila. Ima pa na vesti še več drugih vlomov na podstrešja. Izpočetka je trdovratno vse tajil, toda prizadeti so ga spoznali. Izročili so ga sodišču.
a— Podporno društvo za revne učence drž. realne gimnazije v Mariboru ima svoj redni občni rbor v petek, 20. t. m. ob 17. v posvetovaJnci zavoda v prvem nadstropju z običajnim dnevnim redom.
a— Umetniški klub »Brazda« ima v petek 11. t. m. ob 20. v Grajski kleti svoio
6 e j o.
Iz Celja
e— Levstikova proslava na Ljudskem vseučilišču. V ponedeljek zvečer je predaval profesor Milan Fabjančič v risalnici meščanske šole o Franu Levstiku. V jezikovno in stvarno dovršenih izvajanjih je pred poslušalci oblikoval podobo Levst^a kot pesnika, pisatelja in kritika ter kot človeka in jo osvetleval z mnogih, dosle; skoroda nez>nanih strani. Ljudsko vseučilišče se je s tem lepim in zanimivim predavanjem oddolžilo manom velikega oblikovalca slovenske besede. Obžalovati je le, da se občinstvo ni v večjem številu udeležilo proslave.
e— Le še nekaj srečk državne ra/redi.e loterije ima v zalogi podružnica »Jutra-v Celju. Opozarjamo interesente, da pridejo čim prej po 6tečke. ker bo žrebanje že 19. t. m.
c— Na splošno željo občinstva ostanejo »Smrtni vozači« v Celju šc do nedelje 15. tega meseca. Njihovi nastopi so res nekaj posebnega in zanimivega, zato na i s'j vsakdo ogleda to čudo, katerega ne bo kmalu več videl.
e— Dijaški kuhinji je posla'1 ,g. Franc Vuga, trgovec in gostilničar na Grobel-nem, 200 Din v počaščen je spomina blago-pokojne ge. Antonije Kavčičeve v Št. Juriju ob juž. žeL
e— Mestni kino. Drevi ob 20.30 zadn jikrat sijajna zvočna opereta »Dete gariii-zije« z zvočno prediigro.
Iz škoSje Loke
šl— Vstop v novo šolo zabranjer! kc se je parkrat primerilo, da 60 uganja*' mladi liudje v prostorih nove šolske zgradbe razne nerodnosti in cclo povzročali škodo, je odslej vstop v poslopje vsem nezaposlenim zabranjen. Vsi šolski objekti so do malega že izdelani in 6e redno zaklepajo.
Iz Kranja
r— Sokolsko društvo vsbi k predavanju ob 11. obletnici Rapalla, ki se bo vršilo drevi ob 20. v knjižnični dvorani. Po predavanju pevska vaja za moški in ženski zbor.
Iz Litije
i— Sestanek narodnega poslanca g. Mrovljeta. Davi ob 20. sklicuje narodni poslanec za litijski srez g. Milan Mravlje sestanek na Pošti. Po sestanku se bo vršil družabni večer. Vabimo vse prijatelje narodne misli.
i— Davica še ne miruje. Ta zavratna bolezen, ki nadleguje naš kraj žc od avgusta, se ni pojenjala. Posebno močno sc je naselila v vrstah šolske mladine. Nedavno je oblastvo zaprlo otroški vrtec na Stavbah: da pa se zatro bolezenske ka"i. je sanitetna oblast odredila desinfekcijo litijske osnovne šole. Z razkuževanjem so že pričeli.
13P Trf?©ve!«
t— Obisk poslanca. V petek 13. t. m. bo ves dan sprejemal narodni poslanec g. Lojze Pavlic odposlance občine, strokovnih zvez, kmetov, obrtnikov rn staroupo-kojencev v rudniški restavraciji na Vodah t— Rezervnim oficirjem. V petek 13. t. m. ob 20. bo sestanek v posebni sobi Vol-kerjeve gostilne. Polnoštevikia udeležba nujno potrebna.
t— Bal'a ne ume popravljati čevljev Zaradi gospodarske krize, na kateri trpe tudi naši obrtniki, je obrtna oblast p?« povedala tukajšnji podružnici Rat'a popravljanje čevljev. Domači čevljarsk' obrtniki so sprejeli to vest z velikim zadovoljstvom.
Iz Novega mesta
n— Prosvetni odsek Sokola priredi jutr' ob 20. v petek ob 20. in v nedeljo dopoldne ob pol U. v Sokols-kcm domu z 1 in pob urnim programom pri globoko znižanih cenah film »Vscsokolski zlet v Beogradu«'.
n— Strelska družina pričenja s sobnim streljanjem. Gg. Miško Poula in Gustar Murn sta dala svoje prostore na razpolago. Člani društva »Planke«, ki so obenem člani savezne strelske družine, so pričeli s streljanjem 11. t. m. na kegljišču Mur-nove gostilne na Bregu. Ostali člani pa prično streljati 12. t. m. ob 20. v Poulovi gostilni. Gostje vedno dobrodošli!
Iz Ptuja
<i— K uspehu o volitvah še poročamo,
da^ je bilo posebno okusno aranžirano izložbeno okno Zadružne elektrarne, ki je izstavila poleg napisa »Vsi na volišče za blagor domovine« tudi sliko Nj. Vel. kra>-lja; ki je v večernih urah zažarela v električnih lučih. Za aranžma je preskrbel poslovodja g. Bebler.
j— Kino bo predvajal danes, v četrtek, ob ?0. nemi film t.Grehi zapeljivke«.
tz živlietifa na dežel*
MALA NEDELJA. V nedeljo 15. t. m. točno ob 3. popoldne bo velika tombola Društvenega doma z nad 300 lepimi dobitki. Po tomiboli priredi gasilno društvo v Društvenem domu zabavo s plesom. Vabljeni vsi od blizu in od daleč.
Šport
Spcrtni drobiž
JNS je sklical svojo glavno skupščino zn 20. decembra ob 8. uri dopoldne v Beograd. Na isti seji je izžrebal člane odbora, ki bodo po pravilih letos izpadli. So t , B. Simonovič, K. Brener, D. Miljkovič, J Gjorgjevič, Teisl, S. Jurčič in T. Milo-j jv č. Seveda se bo na tej skupščini razpravljalo tudi o izpremembi državnega pr-venstva, o katerem bo stavljenih več predlogov.	___i
Razpis medklubskega eross - country teka za smučarje. SK Ilirija razpisuje za verificirane člane klubov, ki so včlanjeni v JZSS tekmovanje v cross- country teku, ki se vrši dne 15. novembra 1931 v Ljub-Ijani. Dolžina proge znaša 10 km in vodi iz igrišča SK Ilirije mimo hotela Bellevue, skozi Kozlovo dolinico do Mosteca, odtod na Večno pot, z Večne poti do Glinšcice, ob Glinščici zopet do Večne poti (400 m nižje od Strelišča), odtod čez Rožnik zopet na igrišče SK Ilirije, kjer je tudi cilj. rrvoplasirani prejme kot darilo kip, ki po-fane njesrova last po dvakratni zaporedni Kmagi alf po treh zmagah v presledkih. Drugoplasirani prejme plaketo. Start točno ob 10. uri dopoldne na igrišču Ilirije, kjer je tudi garderoba. Pismene prijave .-prejema g. Mahkovec Alojzij, kavarna Evropa. Pivo darilo je razstavljeno v izložbi tvrdke A. Goreč, palača Ljubljanske
lireditne banke.
iSK Primorje (centralni odbor). Klubov redni občni zbor se bo vršil kakor je bilo javlje.no, 22. t. m. od 9. dopoldne v spodnjih prostorih hotela Miklic z dnevnim redom: pozdrav predsednika, po-r >čila funkcijonarjev centralnega odbora, akcijskih načelnikov, revizij on alnega odbora, sprememba pravil, volitve, slučajnosti. Opozarjajo se sekcijski načelniki, da morajo pripraviti izčrpna pismena po-
V /ž SK Ilirije (nogom. sekcija"). Razde-]; tcv zimskega treninga bo objavljena danes v članski knjigi. Načelstvo pozna igralce vseh skupin k redni in disciplinirani udeležbi. Prvi trening bo danes od 18. dalje. — Teniška sekcija opozarja <voje članstvo, da izprazni vse omarice in odnese svoje rekvizite še tekom tega tedna. Ver sicer ne odgovarja sekcija za izgubljene, oziroma založene predmete. Garderoba sekcije je odprta sedaj ves dan.
TSK Slovan. Pozor smučarji! Mnogi člani našega kluba so opetovano izražal; željo, da bi se tudi v našem klubu pričelo gojiti smučar?,tvo. Zaradi tega se bc vršil v soboto 14 t. m. v lovski sobi gostilne pri »Sokolu« otvoritveni sestanek vseh smučarjev, članov in nečlanov. Sestanek ima v prv; vrsti namen pritegniti vse interesemte k novo ustanovljeni smu carski sekciji.
Zimsko s por fni podsavez v Maribora h'.y imel v petek, 11. t. m. ob 20. v Aljaževi sobi hote',i -»Orel« važno sejo. ^
»Športni list« pretekli torek ni izšel, ker ni bilo minilo nedeljo nobenih prire ditev. Prihodnji torek bo izšel list na se-»tih straneh.
gospodarstvo
GLEDALIŠČE
LJUBLJANSKA DRAMA.
Četrtek, 12.: Zaprto. Petek, 13.: Brez tretjega. A.
LJUBLJANSKA OPERA.
četrtek, 12.: Damski lovec. Car se da fotografirati. E. Petek, 13.: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Četrtek. 12.: Konec poti. C. Petek, 13.: Zaprto.
Prva dijaška predstava letošnje sezone
1.) v soboto 14. t. m. ob 16. v naši drami. Vprizorila se bo Cankarjeva drama »Kralj j»a Betajnovic v običajni zasedbi in režiji g. Cirila Debevca. Z a dijaško predstavo veljajo izredno znižane dramske cene, od 29 Din navzdol.
Moderni oporni doli sDamski lovec" in r Car seda fotografirati''se ponovita drevi v »niši opori za red E. V rDamskem lovcu« nastopi ves baletni zbor, pevske vloge p o jo P". Ribičeva in Kogejeva ter gg. Primožič, kovač in Zupan. V »Carju« pa ima glavno liloso !z. Janko, ostale pa ge. Gjungjenae-Gavella in Poličeva. — V soboto se poje vrvic v let. sezoni velika Verdijeva opera -Aida" z novim članom naše opere g. Ivicem v tenorski partiji Radamsa. V ulogi Aide nastopi kot gost prvič v letošnji sezoni od -ična članica zagrebške opere ga. Zinka A' ilfan ■ Kunčeva, vlogo Amneris poje ga. Thierryjeva, etiopskega kralja g. Primožič :n velikega duhovna Ramfisa g. Josip Križa;. Ostala, zasedba kot običajno; opero dirigira kapelnik Neffat Predstava je izven abonmana.
Ponovni padec indeksa cen
Oddelek za gospodarske študije pri Narodni banki je pravkar objavil indeks cen v trgovini na debelo za mesec oktober, ki kaže" ponovno nazadovanje. Totalni indeks <1920. = 100) znaša za oktober 69.5 nasproti 71.6 za september. 73.6 za avgust in 74 4 za julij. V septembru je totalni indeks nazadoval za 2.1 točke, od ju-lija pa znaša padec že sikoro 5 točk
Od septembra na oktober se je edino indeks cen rastlinskih proizvodov malenkostno povečal (za 0.7 točke). Občutno je padel indeks cen živine in živinskih proizvodov, in sicer od 70.6 na 66.1, torej 4.5 točke. Indeks cen mineralnih proizvodov ie nazadoval od 74.2 na 73.7, indeks_ccn industrijskih proizvodov pa od 72.2 na 69.3.
Gibanje posameznih delnih indeksov cara kaže naslednja primerjava:
Indeks rasti. živ. ind. totalni
138.5	111.9 95.9 107.3
106.6	106.6 89.9 96.S 77.3 93.3 75.4 80.9 71.1 66.1 69.3 69.5
oktober 1928.
»	1929.
»	1930.
»	1931.
Nivo naših cen na debelo se je nasproti povprečju v 1. 1926. zmanjšal že za 30.5 %.
Od posameznih delnih indeksov kaže letos najobčutnejše nazadovanje indeks cen živine in živinskih proizvodov.
Nadaljnje padanje opažamo v ofctobru tudi pri indeksu cen glavnih izvoznih in uvoznih predmetov Indeks cen glavnih izvoznih predmetov (20 po številu) je padel od 70.7 na 68.5 (lani v oktobru je znašal 83.3), indeks cen glavnih uvoznih pred* metov (20 po številu) pa je padci od 66.9 na 66.2 (lani v oktobru 77.0).
= Stanje Narodne banke. Izkaz Narodne banke od 18. t. m. ne vsebuje v primeri z zadnjim izkazom bistvenejših izprememb. Devizne rezerve so v podlagi nazadovale za 37.4 milijona Din. devize, ki se ne vštejejo v podlago, pa so narasle za 5.2 milijona Din. Naraščanje meničnega portfelja se je deloma ustavilo in so se menična posojila nasproti ultimu oktobra povečala le še za 6.8 na 1802.2 milijona Din. Obtok bankovcev je ostal skoro nespremenjen in znaša 5.301 milijon Din. Od svojega do-broimetia, ki izvira od zadnjega 300 milijonskega posojila v francoskih^ frankih, je država porabila nadaljnjih 5/.8 milijona Din; za ta znesek se ie njeno dobroimetje zmanjšalo na 429.1 milijona Din. Nasprotno pa so se privatne žirovne vloge ponovno povečale za 12.4 milijona Din na 286.50 milijona Din, kar je vsekakor znak zboljšanja na našem denarnem trgu. Prav tako so se žirovne vloge po raznih računih (državna gospodarska podjetja) povečale od 24.6 na 1.34.1 milijona Din. Skupno stanje vseh obveznosti na pokaz je navzlic zmanjšanju državnega dobroimetia nazadovalo le za ,?n.8 na 849.7 milijona Din. Obveznosti z rokom so ostale skoro povsem nespremenjene. Kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz v zlatu in devizah se je za malenkost zmanjšalo, in sicer od 37.7 na 37.2%; kritje v zlatu pa se je za malenkost povečalo od 2S.5 na 28.6%.
= Avstrija hoče znižati kontingente za uvoz goveje živine. Kakor znano, je avstrijski parlament nedavno odobril zakon
o prometu z živino, ki v času nizkih cen veže ves dogon živine na trg na dovoljenje posebnega centralnega urada za promet z živino. Tudi dogon iz inozemstva je ne glede na pogodbeno določene kontingente vezan na tako dovoljenje. Kakor poročajo sedaj z Dunaja, so se v zadnjem času vršila pogajanja z Madžarsko, Jugoslavijo in Rumunijo zaradi nove ureditve kontingentov za živino. Glede na novi zakon o prometu z živino smatra Avstrija, da se ne more več vezati na tedenske kontingente, temveč mora priznati Ie letne kontingente, katerih izkoriščanje naj bi bilo mogoče le po potrebi in na podlagi razdelitve na posamezna tržišča. Vrhu tega hoče Avstrija priznane kontingente zmanjšati in sicer Rumuniji in Madžarski na bazi znižanega tedenskega kontingenta od 265 glav, Jugoslaviji pa na bazi tedenskega kontingenta od 192 glav. Letni kontingenti, izračunani na podlagi teli tedenskih kontingentov, bi se potem lahko izkoriščali po potrebi avstrijskega trga.
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ludvika Hlustika, klobučarja v Mariboru, Glavni trg (poravnalni upravitelj Aleks. Ravnihar, odvetnik v Mariboru; narok za sklepanje poravnave pri ckrožnem sodišču v Mariboru 14. decembra ob 9., oglasitveni rok do 9. decembra).
= Oddaja zgradbe stražnice v Delnicah
se bo vršila potom ofertne licitacije 2. decembra pri inženjerskem oddelku Komande savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI.)
= Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 12 komadov kavčukastih cevi, do 26. t. m. pa glede dobave 65.000 komadov zatikačev. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Pro-metno-komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave 210 komadov kožuhov. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave električnega števca. Direkcija državnega rudnika Bania Luka sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 50 plošč železne pločevine in 100 komadov svedrov za les. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 3. t. m. ponudbe glede dobave 100 komadov borovih plohov in naprave proti prenapetosti. Vršila se bo naslednja ofertna licitacija: 3. decembra pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 210 komadov kožuhov. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.)
Borze
11. novembra.
Na ljubljanski borzi so danes lečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni, le deviza Trst se je nekoliko okrepila, dočim sta de-vizij Amsterdam in Bruselj nadalje za malenkost popustili.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes nekoliko popustila, vendar ni prišlo do prometa. Tečaji dolarskih papirjev pa so nadalje stabilni in čvrsti. Do prometa je prišlo le v begluških obveznicah po 44.50.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 22(10.38 — 2272.37, Bruselj'784.01 — 786.37, Curih 1098.45 — 1101.75, London 210.32 — 217.S2, Newyork 5599 26 — 5616.26, Pariz 220.98 — 221.64, Praga 166.52 — 167.02, Trst 288.25—294.25.
Zagreli. Amsterdam 2265.53 — 2272.37, Bruselj 781.01 - 786.37. London 210.32 do JI 1.14, Milan 288.25 - 2&U5, NevTorli.kabel 5621.26 — 5638.26, NevTork ček 5599.26 do 5616.26, Pariz 220.98 — 221.64, Praga 166.52 — 167.02, Curih 1098.45 — 1101.75.
turih. Beosrad 9.10. Pariz 20.1175. London 19.40, Newyork 511.75, Bruselj 71.37o, Milan 26.475, Madrid 44.85. Amsterdam 206.25 Berlin 121.10, Dunaj 71.50, Stockholm 109, Oslo 109. Kobenhavn 110. Sofija 3.71, Praga 15.15, Varšava 57.20, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.05.
Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 275 — 278, za november 281 bi., za december 277 — 282, investicijsko 63 — 65, 4°/o agrarne 30 — 32, 7°/o Blair 58.50 — 59, 8% Blair 65. — 66, 7% Drž. 1> i potek, banka 62 — 65, 6n/o begluške -io ao 44.25. Zasebne vrednote Jte notirajo„
Beograd. Vojna škoda 275 — 278, za november 278 zakli., investicijsko 65 den., 4°/i agrarne 33 — 36, 6n/o besluške 43.25, 42.75, 43 zaklj., 8'Vn Blair 66 bi., 7°/o Blair 60 zaključek, 7°/o Drž. hipotek, banka 63 — 64, Narodna banka 4900 — 5100.
Blagovna tržišča
ŽIVINA
Mariborski živinski sejem. Na živinski sejem je bilo včeraj prignanih 618 glav, in sicer 18 konj, 12 bikov, 172 volov, 405 krav m 11 tlet. Cene volom so bile 2.50 — 5.60 Din, kravam 1.50 — 4 D-in, mladi živini 3 iio 4.75 Din za kilogram žive teže. Prodanih je bilo 413 glav, za izvoz v Italijo 15. Cene mesu so bile: goveje meso 6—14 Din, teletina 8—16 Din, svinjina 10—22 Diin za kilogram.
+ Dunajski živinski sejmi. Na goveji sejem v ponedeljek je bilo prignanih 2549 komadov klavne živine, od tega 193 iz Jugoslavije in 404 iz Madžarske. Pri dobrem povpraševanju so se boljše vrste podražile deloma za 5 grošev pri kilogramu. Za kilogram žive teže notirajo: voli izjemno 1.55 do 1.70, I. 1.35—1.50, II. 1.15—1.40, III. 0.70—1.10, biki 0.70—0.95, krave 0.75—1.10. — Na svinjski sejem v torek je bilo pripeljanih 17.560 komadov, od tega 3.482 iz Jugoslavije, 5.872 iz Poljske, 3.545 iz Madžarske in 2.169 iz Rumunije. Pri slabem prometu so se pitane svinje pocenile' za 3, ostale vrste pa za 5 grošev pri kilogramu. Cena lahkim mesnim svinjam je ostala neizpremenjena. Za kilogram žive teže notirajo: pitane svinje I. 1.60—1.65, angleške križane 1.40—1.70, mesne svinje 1.15—1.65 in lahke mesne svinje do 1.80.
2ITO
+ Novosadska blagovna borza (11. t. m.) Tendenca nespremenjena; promet 28 vagonov. Oves: sremski, slavonski 130 — 132.50. Ječmen: baški, sremski. 63/64 kg 120—125. Koruza: baška stara 102.50 — 105; baška, sremska nova za dec.-jan. 67.50—72.50; za marc-maj 84—86; gornjebaška stara 95 do
Z ii i x a ii e
orak naprej
k uresničenju svojih želj s srečko državne razredne loterije. Samo še nekaj dni jih bo mogoče dobiti v vseh podružnicah »Jutraj in v
Zadružni hranilnici r. z. z o. z,, Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Zapustila nas je za vedno naša zlata mamica, pre-blaga žena in predobra sorodnica, gospa
Marija Cvahte roj. Druzovič
soproga davčnega kontrolorja
v sredo, dne 11. novembra 1931 ob 14. uri po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 46. življenjskem letu.
Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 13. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Jenkova ulica 25, na Okoliško pokopališče.
Celju, dne 11. novembra 1931.	13911
ŽALUJOČI OSTALI.
Glasoviti gratolog in astrolog v Celju
sprejema obiske vsak daD od 8. do 12. in od 14. do 19. v hotelu »Zvezda« (Šil mer), soba št. 3/1. Odpo tuje 15. t. m. v Šoštanj in Slov enj gradeč«.	13876
Kakor triumfira električna svetiljka nad petrolejsko, tako triumfira
Zephir-peč
nad zastarelimi, neštedljivimi pečmi.
ZEPHIR«, d. d., tvornica peči in emajla, Subotica.	337
Samoprodaja za Ljublj"ano: Breznik & Fritsch; Celje: D. Kakusch; Maribor: Pinter & Lenard.
97.50; južnobanatska stara 90—92.50; sremska stara, okolica Indjija 102.50 — 105; okolica Šid 102 — 107: baška sušena 83 — S4; sremska sušena 83—85; banaška sušena 78 do 80. Moka: baška in banatska postaja in Otrg» 360-380; >2z 340—360; »5« 305—315; >-(k 255—265; >7s 190—200; 18: 122.50—127.50.
-i- Budimpeštanska terniinska borza (U. t. m.) Tendenca slaba; promet srednji. Pšenica: za niarc 11.44 — 11.45; rž: za december 12.62 — 12.70, za marc 13.54 — 13.56; koruza: za maj 13.70 — 13.75.
Hmeljski trg
Žateo. 11. novembra, h. V tem tednu niso bile v Žatcu izvršene nobene kupčije. Na deželi je bilo prodanih samo nekaj partij hmelja srednje kakovosti. Cena 180 do 300 Kč. Tendenca mnina.
Poslano
Podpisani z ogorčenjem izjavljam, da je trditev, katero so iznesle neke tukajšnje osebe, da sem 8. t. m. agitiral proti volitvam, gola izmišljotina, ker je bilo baš nasprotno. Proti vsakomur, ki bi to razširjal dalje, bom sodnijsko posčopal. Viktor čermelj, krojaški mojster, Mirna.
Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani
naznanja žalostno vest, da je dolgoletni član njenega načelstva, gospod
posojilniški ravnatelj, posestnik, bivši
župan itd.
včeraj nenadoma umrl.
Zaslužnega blagopokojnega zadružnega delavca bomo ohranili v hvaležnem spominu.
■4
Ljubljana, dne 11. novembra 1931.
C. Schmidl:
Mesto mrtvih v Jukatanu
{Ooman.
Dick je izkušal odpreti vrata. Bila so zaklenjena. Jezen se je opri z ramenom.
»Nakar ne vlamljaj!« s^m velel.
Pred k umiki je bilo peščeno, z redko travo poraščeno ozemlje, ki se je širilo doli do morja. V rahlem pesku je bilo videti razločne stopinje. Šla sva za njimi.
A ko sva stopila iz grmovja, me je Dick mahoma potegnil nazaj. Vprašujoč sem ga pogledal. Previdno je upogni! nekaj vej in mojim očem se je ponudila ljubka slika. Kakih trideset metrov v stran od naju je stalo med dvema visokima temnozeienima grmoma visoko razpelo. Pod njim je s pobešeno glavo klečala ženska. Bila je Viola. Kakor začarana sva nekaj trenutkov zrla nanjo. Njen nežni tilnik se je svetlo odražal od baržunastočruiih las in obleke. Čez nekaj časa je vzdignila glavo in zagledala sva nje profil.
Dick me je pogledal. Gotovo je bil v niem ista misel kakor v meni. Dekletovo obličje, ki je bilo drugače tako veselo, je izražalo
globoko bol.
Zamišljeno sva se spogledala.
»Dick, to utegne biti v kaki zvezi s kurniki in vratci v obzidju.«
Pokimal je.
Im zdajci me je prešinila misel. Ali ni morda pomenil ta bolestni izraz — bolečina za Kamilom?--
Ne, ito ni bilo mogoče. Te boli Viola ni skrivala pred menoj in je
tudi ne bi bila mogla skrivati. Za Kamila ie bila v resnih skrbeh, a vendar ni imela povoda za to težko, brezupno gorje.
Ta konec vrta je bil poln skrivnosti.
Krenila sva dalje proti morju in dospela do obale na kraju, kjer se je iztezal v morje majhen, z visokim drevjem in grmovjem ob-raščen jezik, ki je •tvoril z bregom trikoten zaliv. Na koncu zaliva je bilo tudi konec sledov.
Sumnja se je oglasila v meni in rekel sem Dicku, naj s palico pobrska po pesku. Tudi jaz sem brskal. A tistega, do česar mi je bilo, nisem našel.
»Ničesar ni, gospod Sitornish,« je nazadnje rekel Dick. »Samo nekaj zanikrnih steklenih črepinj.«
»Kaj, Dick? Kje so č rep in je?« Razburjen sem ga zgrabil za komolec.
»V pesek sem jih zagrebel, tam, kjer so bile,« je začuden odvrnil.
»Kje?«
Peljal me je tja in nejevoljno, očitajoče dejal:
»Mar bi n'i bili takoj povedali, da iščete razbitih steklenic! Zdaj ne vem več natanko, kje je bilo. Tu nekje je moralo biti.«
»Razbitih .steklenic, da, teh iščem, Dick. Bogme da nimaš zaman svojega imena, Dick Golder!« sem malone zavrisnil.
Rila sva kakor krta in nazadnje res izbrskala iz peska nekaj zelenkastih steklenih črepinj.
»To zadešča,« sem rekel. »Mislil sem si že, da utegne biti človek zelo previden, a vendar ne dovolj. Sodim, da bova napravila dobremu commantlerju Smithu veselo presenečenje, preden zapustiva to blaženo podnebje.«
»Razumem,« se je zasmejal Dick. »Kakor je videti, da sva prišla mokrim bratcem na sled. Čisto tako kaže! Našla sva luknjo, skozi katero dotekajo močne pijače za oslabele ljudi.«
»Upam, Dick, da je res tako!«
Čas zajtrka je bil zdavnaj minil, ko sva se vrnila v grad. Viola naju je sprejela z vprašanjem:
»Ali sta bila na jutranjem izprehodu, gospoda?«
Lahen oblak ji je še vedno preprezal čelo.
Po zajtrku, ki sva ga použila na terasi, sem mignil Dicku. naj ?osltane. in se obrnil k Vidi. Brez mnogih ovinkov sem ubral pot proti cilju.
»Prav ste imeli. Viola, dolg iz prehod sva napravila — in zanimiv. Bila sva tam v severozahodnem koncu parka.«
»Kje sta bila?« je planilo iz nje in rdečica jo je oblila.
»Tam zadaj pni divjih rožah in kokošnjakih. Ali ste prejšnje čase redili pprutnino? Tudi jaz se zanimam za to. Naprave so seveda zastarele.«
Obširno sem ji razložil obrat sodobne perutninske farme iri prestal šele, ko sem bil prepričan, da je spet zbrala svoje misli.
Nato sem nadaljeval:
»Zakaj ste pustili ta lepi konec parka, da je tako podivjal?«
Za hip me je zvedavo pogledala. Rahel vzdih se je izvil njenim ustnicam — nato je mimo odgovorila:
»To vam moram pojasniti — oprostite, da nisem storila tega že prej. Saj bi bila, pa nisem našla primerne prilike. Tam zadaj sf^ji visok križ. ali ga ne vidite?«
»Da, na povratku sva prišla mimo njega.« sem dejal.
Spet je zardela. Nato je spačii njene ljubke črte izraz bolečine.
»Tam. na tistem kraju, so umorili mojega očeta.«
V prvem trenutku sem se ustrašil. Tak to je bilo. Umor! Violina bol je bita žalovanje za mrtvim očetom. Vsa bleda je nadaljevala:
Iz življenja in sveta
otvoritev angleškega parlamenta
V torek je bil v navzočnosti kralja svečano otvorjen novoizvoljeni angleški parlament.
Slika kaže nastop vojaštva pred zbornico
Film brez platna
Hollywoodski elektriear
Iz Hollywooda poročajo, da je nekemu tamošnjemu mlademu elektriku uspelo odkriti plastični film. Predvajanje odslej ne bo več zahtevalo posebnega platna, temveč se bo lahko vršilo v vsakem delu predva-jalnega prostora. Pri tem bo uporabljen poseben lečni sistem, ki skrbi za nastanek globinskega učinka. Prvo predvajanje novega izuma se je vršile v ožjem krogu v strogi tajnosti.
Poskusi za ustvaritev plastično učinku-jočega filma so že precej stari. Eden izmed teh poskusov je temeljil n. pr. na tem, da so kakšno gibanje snamali stereoskopično istočasno in sicer z rdečim in z zelenim filtrom. Oba istočasna posnetka, ki sta tako nastala, so kopirali zaporedoma na isti pozitivni trak, tako da je sliki rdečega filtra sledila slika zelenega. Prve so potem barvali rdeče, druge zeleno in če je gledalec opazoval predvajanje takšnega filma skozi naočnike z rdečim in zelenim steklom, je videl na vsako oko drugo sliko
iznašel baje plastični film
in združeni sliki v njegovih možganih sta mu vzbujali vtis, ki ga ima človek pri stereoskopskem gledanju slik. Ta metoda pa je ostala v poskusnem stadiju in se ni dalje razvila. L. 1926. sta trdila dva izumitelja, da sta rešila problem plastičnega filma s tem, da sta kopirala drugo na drugo po štiri slike, ki so bile posnete s štirih različnih očesnih točk. Tudi o tej metodi ni bilo pozneje nič več slišati.
Nekaj podobnega bo morda metoda, o kateri poročajo sedaj iz Hollywooda, kar nam potrjuje že vest o posebnem lečnem sistemu. Zanimiva pa ie trditev, da takšen film ne potrebuje platna. Morda je to v zvezi s kakšnim zrcalnim sistemom.
Da-li bo izumitev plastičnega filma velikega praktičnega pomena, to je še večje vprašanje. Izdelovali so n. pr. že zelo lepe barvne filme, pa se le niso uveljavili. Vsekakor pa ni misliti na to. da bi plastični film vzbujal vtis perfektne naravnosti.
Rumba, najnovejši ples
če nas vse ne vara, bo letošnji predpust stal v znamenju rumbe, tistega plesa, ki izvira s Kube in si ta čas zmagovalno osvaja noge vsega plesalskega sveta. Toda kar ta svet tu pleše je malokdaj pravi rumba s svojimi mičnimi, mirnimi kretnjami, temveč groteskno, brezstilno nihanje in guganje.
Rumbo ni inspiriral angleški plesni stil in tudi zamorski mu ni kumoval, temveč ga predstavljajo čisto španski elementi. Plesati ga je z vso nogo, sestoji iz neprestanih, zelo majhnih korakov in zahteva malo prostora. Težišče njegovih gibov je v bočnih partijah. Ima na sebi nekaj sproščenega, a ne malomarnega. Njegov temeljni korak s svojimi variacijami v ostalem ni absolutno nov. Posebno važna je funkcija kolen, ki jim je z rahlimi akcenti poantirati razne figure. Vsaka trdota kolen in skakalnost učinkuje katastrofalno.
Važno je tudi vprašanje muzike, ki ta •p!pospremija. čisto napačno je naziranje, da mu zadostuje vsak slowfox. To bi bilo
tako, kakor da bi angleški valček plesal na muziko kakšnega alpskega landlerja. Rumba zahteva za muziko svoj tempo: ne prehiter štiričetrtinski takt z 48 taktov na minuto. Foxtrott je prehiter, slowfox prepočasen, rumba je sredi med obema. Rajši pa nekaj hitreje, kar bi ustrezalo temperamentu španskih napevov. Prvi in četrti taktni del dobita še izreden poudarek, eksotična šumila in ropotila pa imajo nalogo, da glasbo originalno kaširajo.
V splošnem velja rumba lahko za res nov modern ples. ki interpretira tudi nov, zelo zanimiv ritem. Zato ni nič čudnega, da se tako hitro širi v maso plešoče publike.
Nov letalski rekord
Angleški letalec Butler je pristal v Por-tu Danvinu v Avstraliji in je za 42 minut prekosil zadnji rekord za polet na progi Angleška—Avstralija. Dosedanji rekord je . imel letalec Scott, ki je dosegel cilj v 9 ! dneh, 4 urah in 11 minutah .
Nov šport
Hockey na dirkaikah, ki se bo gojil predvsem pozimi v zaprtih prostorih, ker bo onemogočen hockey na prostem. Kakor pri kockeyu na ledu, se zahtevata pri tej igri
zlasti hitrost in gibčnost
Zborovanje polarnih raziskovalcev
Drugi dan mednarodnega zborovanja Aeroarktične družbe v Berlinu se je otvoril z naznanilom, da je dr. Eckener odpotoval v Friedrichshafen, kar je zlasti na inostrane zborovalce vplivalo precej neugodno.
Predvajali so potem film, ki so ga snemali med ekspedicijo »Grofa Zeppelina« in ki so ga kinematografi doslej proizvajali samo v odlomkih.
Dr. Aschenbrenner je potem govoril o zanimivi fotografski aparaturi, ki jo je izumil berlinski raziskovalec dr. Gasser in ki so jo rabili na tej ekspediciji za foto-grametrično izmerjenje ozemelj, preko katerih je letel zrakoplov. Vsak posnetek je obsegal 2000 km2 ozemlja, kar je v primeri z dosedanjimi načini neznansko veliko. Prof. Gruber je govoril o izdelovanju zemeljskih kart po teh posnetkih, kar se vrši z zelo komplicirano aparaturo in prisotni so dobili naočnike z rdečim in modrozele-nim steklom, da so mogli to izdelovanje bolje razumeti.
Kakor poročajo listi, je dr. Eckener odločno proti temu, da bi se izvršil še kakšen polarni polet z zrakoplovom, ostali zborovalci pa hočejo le poskusiti, da bi ga za to pridobili.
Ponesrečen atentat na bivšega kitajskega cesarja
V Tientsinu so pravočasno preprečili atentat na zadnjega kitajskega cesarja Pu Jija (odstavljen 1912). Po nepotrjenih vesteh so atentat zasnovali Japonci
Serum proti zastrupljenju krvi
Znani raziskovalec raka, prof. Freund z Dunaja, je odkril, da uničuje krvni serum zdravih ljudi precej hitro vse klice, ki povzročajo zastrupljenje krvi.
To dejstvo ga je privedlo na misel, da bi izdeloval iz krvi zdravih ljudi serum za zdravljenje krvnega zastrupljenja. Ta serum je že preizkusil in je imel ž njim popoln uspeh v 11 primerih od 12, čeprav je šlo za primere, ki bi jih smatrali za brezupne.
Izobraževanje ljudstva z mehaničnimi sredstvi
Praški Masarykov zavod za ljudsko vzgojo se je obrnil na najširšo javnost z vprašanjem o vplivu radija na zanimanje za glasbo in na glasbeno vzgojo. Odgovori bodo podlaga za morebitno močnejše upoštevanje radija kot sredstva za glasbeno vzgojo širokih mas.
Omenjeni zavod že dolgo uporablja moderne tehnične pripomočke, kakor film in sedaj zvočni' film, radio in gramofon, ki so prvotno rabili le v zabavo, za resno vzgojno delo. Skoraj vsak dan se vršijo na njegovo iniciativo poučna predavanja po radiju in predvajanja poučnih filmov. V zadnjem času je začel zavod vršiti veliko propagandno delo za uporabo gramofonov, ki so med maso tako razširjeni, v prosvetne namene. Saj se dado tudi z gramofonskimi ploščami nadomestiti visoko kvalificirani orkestri, predavanja o vsakovrstnih stvareh, zlasti pa muzikalna predavanja in literarni nastopi. V to svrho bi bilo treba ustanoviti posvetovalnice, ki naj bi ljudi vodile pri nakupu plošč, in izposojevalnice dobrih plošč pri okrajnih in občinskih knjižnicah. Tudi pouk jezikov bi se dal vr-Siti s ploščami in ta:kšne plošče, pa še izvrstne, že eksistirajo.
Svetopisemsko poročilo o Sodomi in Gomod resnično
Angleški arheologi so v zadnjem času Izkopavali ozemlje okrog Mrtvega morja tn so izsledili ostanke Sodome in Gomore. Prt tem so ugotovili, da je poročilo sv. pisma, ki veli. da sta obe mesti uničila ogenj in žveplo, popolnoma resnično. Temeljni zidovi hiš so vsi pokriti s pepelom in tudi drugi znaki kažejo, da se uničenje ni izvršilo morda radi poplave. V neki žari so odkrili okostje majhnega otroka, ki so ga očitno žrtvovali kakšnemu božanstvu.
MILIJONI
2E VE C KOT 30 LET po spodaj navedenem navodilu za uporabo
LEVJE FRANCOSKO ŽtiAMJE
in blagoslavljajo njegov neprekosljiv čudovit učinek! Pri revmi, protinu, ishiasu natrite boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah vdrgnite dlesno, izperite ustno votlino m grgrajte! — Pri glavobolu, nervoznosti in nespanju vdrgnite čelo in vse telo in vzemite, predno ležete spat, mlačno kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer.
LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE je pristno le v tu naslikani in
plombirani ORIGINALNI STEKLENICI. Zahtevajte izrecno LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE in zavrnite odločno vsak nadomestek!
LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE
dobite v vsaki drogeriji. lekarni in boljši trgovini po Din 10, 26, 52.
Varujte se pred potvorbami!
Centralni biro: LAVJA MENTOL - DROŽDJENKA, Zagreb, Maruličev trg 5. Telefon 73—52.
Ženske v angleškem parlamentu
Dvanajst žensk izmed petnajstih, izvoljenih v spodnjo zbornico
Vestni čitatelji
Eden izmed starejših uglednih francoskih novinarjev je objavil članek, namenjen njegovim mlajšim sobratom. Očita jim, da se premalo zmenijo za duševnost čitateljev in pred vsem ne upoštevajo njih izobrazbe. Rabijo na primer številne krilatice, slikovita gesla in slično v domnevi, da so vsakemu čitatelju popolnoma umlji-vi. A v resnici povzroči ta razvada komične nesporazume. Avtor se sklicuje na dva resnična dogodka iz lastnega večletnega uredniškega delovanja.
Nekoč je zasmehovalno pisal o nekem politiku: »Gospod poslanec X, je odkril Ameriko!« Prihodnji dan je že prejel pismo: »Velecenjeni gospod urednik! Kot Vaš stalni naročnik sem bil prepričan, da so obiskovali Vaši sotrudniki šole, preden so nastopili svoje odgovorno javno delovanje. Med tem sem z največjim začudenjem včeraj čital v Vašem listu, da je gospod X. odkril Ameriko. Kupite, prosim, šolsko zgodovinsko čitanko, da se pouči avtor omenjenega članka o Krištofu Kolumbu. Tudi čitateljeva potrpežljivost ima svoje meje.«
Druga slična zgodbica se je odigrala še v letih drugega imperija. Avtor političnega uvodnika ga je sklenil s stavkom: »Torej je pobral naš vnanji minister rokavico, ki jo je vrgel g. Bismark. Bomo videli, kaj se bo zgodilo. Vsekakor smo lahko prepričani, da se ne bo francoska vlada ponižala vpričo izzivanja.« Avtor je prejel pismo: »Kako morete trditi, da se ne bo Francija ponižala, če ima za ministre lakaje, ki hi-
Glavar dunajskih ponarejevalcev
ti jo pobirati rokavice, če padejo m tla. najhujšemu sovražniku Francoske. Ali na bi rajši pustil g. vnanji minister Bismarku samemu pobirati njegove rokavice? Zahtevam v imenu več užaljenih Francozov, da bi nemudoma ugotovila vlada, kje se je odigral ta poniževalni dogodek, v bodoč« pa naj za,upa našo rnanjo politiko primernejši osebnosti.«
Brezposelnost na Francoskem
Splošna francoska strokovna zveza je izdala proglas na delavstvo, v katerem so odločno izjavlja proti znižanju plač in za uvedbo 40-urnega tedna. Proglas pravi, da je na Francoskem 500.000 brezposelnih, tistih, ki delajo samo omejeno, pa poldrug milijon. Francoska produkcija se je v zasinjih osmih letih zvišala za 125 odst., čisti dobiček 230 industrijskih podjetij pa za 226 odstotkov.
Smučarske drese kroji po meri iz nena4-kriljivega lodna najceneje tvrdka
Drago Schtvab, Ljubljana
Iz uredniškega koša
Novi trg. V veži nekega tukajšnjega javnega urada je lepak, ki veli: »Cenj. občinstvo prosimo, da bi v razbremenitev našega zelo omejenega osobja istega kolikor mogoče malo osebno posečalo.«
Vsak dan ena
Nemški komunist Willi Klose, vodja dobro organizirane centrale za ponarejanje potnih listov na Dunaju, ki ga je avstrijska policija aretirala. Ponarejevalci so razpolagali z vsem potrebnim za ponarejanje potnih listov raznih evropskih držav.
Plačilni natakar kot rešitelj
Tovarniška prodaja narejenih oblek znamke
TIVAR"
po originalnih tovar-_ . _ _ _ _„	niških cenah in sicer:
Obleke za otroke	Din 110, i20, 130, 140, 150, 170, 180, 200, 270.—
Za dečke	Din 200, 240, 260, 290, 300, 330.—
Zimski plašči za otroke Din 250, 350, 380.—
Moške obleke	Din 240, 290, 340, 390, 480, 580, 660, 750.—
Moški zimski plašči Din 270, 370, 440, 470, 540, 570, 640, 750.—
Moški Hubertus plašči proti dežju Din 320, 340.—
Otroški Hubertus plašči proti dežju Din 200, 260, 290.—
Lovski	Din 270 —
Hlače	Din 90, 140, 150, 170.—
IVAN KOS, dražba z o. z., Ljubljana
Izvrstna izdelava. — Cene brez konkurence. — Blago dobro. —
Solidna postrežba.
Samoprodaja „TIVAR" oblek Sv. Petra cesta 23 in Celovška cesta 63« KRANJ, GLAVNI TRG lOt
Danes ob 9. uri je umrl, previden s tolažili sv. vere, naš oče, brat in svak, gospod
JOŽE KOŠIR
posestnik in lesni trgovec v Kranjski gori
Pogreb ljubljenega bo v petek zjutraj po dohodu jutranjega vlaka.	13902 Kranjska gora, dne 11. novembra 1931.
Žalujoči ostali.
$ette malim oglasom t
Ženitve, dopisovanja, naznanila te» oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda L— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pri* ttojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.841 — Telefon Številka 2492. 3492
Za
2 Din
(nam
Gah
iVas/cre malih oglasov
dobite takoj po izidu tista 9 podružnicah 9 Jutra * o »Mariboru, m 'Celju, r A'ovem mestu, r TSrbevljah in na &em*nieah, ki sprejemajo tudi naročila na male og/ase in inserate.
*, fJLJtii* 'd fr
Pošteno dekle
'i >l>i stalno zaposlitev čez ■lan. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 52894-1
Učenca
z dobrimi spričevali in po-Sten'.Ii s'aržuv, sprejme takoj v ni' -ami trgovino J. 15vran'č, Jlajšuerg.
52S67-1
Fotograf, učenca
s prejme atelje Josip Pogačnik, Ljubljana, Mestni trg 17.	52690-1
Slaščičar, učenca
s hrano in stanovanjem v hiši sprejme Eman Ilieh, »':»-.-"var v .Mariboru. Slovenski ulica 3. 52640-1
Izobr- ženca
fnpsra nastopa, sprejme o llična založba kot re-XTezer.ta.nta. Bližje klišar-ni Deu. Dalmatinova 5.
52293-1
Učenko ali učenca
d "brega račun a rja sprejmem v trgovino mešanega blaga v Ljubljani. Vso f-krbo mora imeti pri star-i:h. Naslov pove oslastii ,-drteIek »Jutra«. 52S3S-1
Spretno veziljo
b--'>■■_ i, lsi se spozna tu li v di iu file in f.ilcdo, sprejmem z vso oskrbo na rtom ■/.i 2 meseca. Ponudbe z navedbo plače na oglasni o!de' -k -.filtra« poj šifro »Bližina Liubijane«.
528! 4-1
Francoščino
poučuje diplomirana gospa Xa;iov v oglasnem oddelku =>Jutra«. "	52872-4
Absolvent učiteljišča
daje pouk v violini, even-tuelno tud; v predmetih osnovne šole. Ponudbe pod značk« »Učitelj« na ^S1-oddelek »Jutra«. 52882-4
Akademik poučuje
nemščino in instruira vse srednješolske predmete. Dogovori vsa'
Nadlovca
s vu, :er T:b:e, p h t' ib. - '. ■■ t: ra m a g l brf-7. <i -go vor-i na rti!/:. .3-. 9 _
> ■n zvennjak v sprejmemo. Biti ; r odre ji nizke divjačine, poleg • -1 v čebel a r-.--• i in sadjar-mora bit.i dober t. energičen iti ramzator. Reflefc-mo na oy.cn jene-• :rok. Plača no Ponndbe poslati ''a-. 7. i ;reb. Iliea pod . Dr. 28672*.
Trs. sotrudnika
v '-trfl stroke, dobro iz-vvbanega — mlajšega, s rvrejrne t-vrdka Norbert r.t & sin. Sv. Peter v P ; . in.-ki rt o! i ni. Ponudbam rir;lož:li sliko in sp-i-č-vala.	52768-1
Cnvliar. pomočnika
«'.«••1,. • takoi J,Prr-- - . L; bij i' .1 vir. r,-;k I c" -1 a 02. 52949-1
V Mariboru
»t>reime uprava -Jutra« in r Večernika« raznašalce in t i /' ia r a I k e. Zglasiti se je ■med S. in 9. uro v po-rt -izniči »Jutra« v Mari-v-vu.	52357-1
oiV dan med •j"- in ur0- — Novak, Stari trg št. 28/111, desno.
52085-4
Koneesiomrana
ŠOFERSKA ŠOUA
Ocjko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12
— Zahtevajte informacije.
52100-4
CAMERNIKO A šoferska šola
l.iubljana, Dunajska e. 30 (Jugo Auto) telefon 2230
Prva oblast, konces-ijonirana Prospekt 15 zastonj — pj Site ' ponj!	251
Francoske tečaje
tudi skupinam otrok daje učiteljica Francozinja. — Reducirane cette. S"la za jezike. Gosposka ul. 4/1.
52909-4
Vijolir.o
bi se rad učil — najraje ob nedeljah in ob večer-n;h urali. — Dober učitelj dobi moj naslov v oglas, oddelku :■ Jutra«. 52912-4
Šofer
dober vozač, gre samo hrano in stanovanje k osebnemu aii tovornemu avtomobilu. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra " i Šofer, vsestransko uporabljiv«.	52871-2
Samostojna nemška Korespondentinja
išče primerno mesto. — Cenjene dopise na oglasni oddelek »jutra« pod šifro V. r/.iran«.	52890-2
l/deiovalca foto-srnaterskih del
•!•:.> izvežbane^a iščem sta dom. Ponudbe do 13. t. m. ia podružnico Jutra •v ("'. * ::i ped značko -Fo-t»»amater v Ljubljani-.
52961-1
Kuharica
žrl: službo v gostilni, ali ;i,'"vniii8 izkub. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 52S02-2
Kuharica
srednjih let, z večletnimi -pričevali, želi za takoj mesto v Ljubljani ali izven. Zmožna turti samostojnega gospodinjstva. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	52896-2
F'ksum in provizijo
nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljub !'anj in okolico ter d a -ko bmovino za ma-r i''iktumo blaio. — Po-nedbe n3 o?'a=ni oddelek >Tu',ra« ped šifro »Fiksurn
Boljše dekle
išče mesto sobarice, ali pa gre tudi v pomoč gospodinji, kjer bi se navadila tudi kuhe — v gostilno ali privatno. Naslov pove oglasni oddelek -Jutra«.
Krojaški pomočnik
išče službo za fina in mala dela. — Naslov: C-opf, Šmarje pri Jelšah.
52876-2
Kot blagajničarka
prodajalka ali pisarniška moč prosi mesta gospa. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra-: pod šifro Samo v Ljubljani -.
52865-2
Krojačica
tmrr-ju-e konfekcijsko delo »»:« te. Nas!»v v oglas, oddelka »Jutra«. 52919-3
Pozor!	Pozor!
Moderne obleke
m od 50—90 Din. Na-«■' •>• pove oglasni oddelek »Jutra«. "	52941-3
U7-
V isokošolka
5n-'ru:ra nemščino in kla-J i.' jezike. Ponudbe na n.i-'ov; II. Schweigrr. nni-•vTza.	" 52900-4
Inteligentna gospa
perfektna šivilja, išče mesto k otrokom, samo pri loljši obitelji. Šla bi tudi kot hišna šivilja. Dopise prosi v nemščini na naslov: >Anda«, Brežice ob Savi, Kolodvorska št.. 10.
52898-2
Frizerka
prvovrstna manikerka. iki dela trajno in vodno on-dulaeijo, išče mesto v bolj-.-m salonu, samo v Ljubljani. Ponudbe na naslov: Beži Kramberger, Brežice ob Savi. 52899-2
2—3000 Din
nagrade
dobi takoj tisti, ki preskrbi knjigovodinji in ko-respondentinji tujih jezikov, z lesno prakso, pisarniško mesto. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra :iod šifro »Mesto kjerkoli«.
52672-2
Edgar Rice BurroughS;
Tarzan, kralj džungle

23.
Lord je izbral štiri drevesa, ki so rastla v pravokotniku, in nasekal z drugih dreves dolgih vej, iz katerih je napravil okoli njih ogrodje. Konce teh drogov je varno privezal k drevesom z vrmi, katerih mu je bil pustili Črni Miha precejšnjo zalogo.
I(njigovod:tveni strokovnjak
za organizacijo, reorganizacijo "ia revizijo knjigovodstva, sestavo bilanc, izpeljavo poravnav, likvidacij in konkurzDT, se priporoča trgovcem, indu-strijcem. obrtnikom ;d zadružnim zavodom, proti zmernemu honorarju. Ponudbe na oglasni oddelek ? Jutra« pod »Revizija«.
Trgovec
inteligenten, energičen, dober organizator, kalkulator, prodajalec, s popolnim obvladanjem slov. in nemškega jezika ter zadostnim znanjem srbohrv., prosi za primerno nameščenje kot vodja večje fUiale ali poslovodja v vsestransko pomoč gosp. šefu. Cenj. dopise prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Reprezentativen inteligenten trgovec«.	52105-2
Mladenič
star 22 iet, vojaščine prost ki se je učil 2 leti v trgovini, -želi nadaljevati učn dobo. kar ma poprej radi družinskih razmer ni bilo mogoče. Spričevala in osebna predstavitev na razpolago. Naslon v ogl. oddelku ~ = Jutra«. 52769-2
Kuharica
Primorka, z desetletnim spričevalom, vešča vseh hišnih d"l. išče mesto nri boljši družini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrai pod šifro »Primorka«. 52913-2
Pridna kuharica
iščo mesto pri boljši družini, ali v restavraciji. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«.	52922-2
Starejša gospodična
zmožna samostojnega vodstva trgovine, iščo primerno mesto. Gre tudi v fili-jalko ali k starejšemu samskemu gospodu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalna':.
52926-2
Strojnik
(ključavničar) z dvajsetletno prakso pri raznih parnih strojih. hladilnih napravah in Diessel motorjih, vešč tudi vseh montaž pri strojih, kakor tudi pri elektriki, iščo službo, katero lahko nastopi takoj. Ponudbe na podružnico ».Jutra« v Celju pod zuaeko »Trezen strojnik«.
52959-2
Dekle
začetnica — stara 22 -let. vajena -vsakega dela, išče službo v gostilni, aH v pomoč gospodinji, na deželi. Nastopi lahko takoj ali s 1. decpmbrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. "	52863-2

Razna trg. oprava
ugodno naprodaj. Vprašati pri tvrdki Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska c. 2.
5286S-6
Puhasto perje
čisto, čohauo, kg po 48. Din, druga vrsta kg po 33 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po pošt. povzetiu L. BROZOVIČ, ZAGREB, Ilica S2.	22-6
Pekovske plošče
dobro ohranjene in drugo železje od stare peči proda Andrej Dolinar, parna pekarna v Bohoričevi ul. št. 1.	52914-6
1000 m starih cevi
V premeru 40—45 mm. v dobrem stanju, v- dolžin: 6 m, ngodno prodam. De
t	I .1	..........-	.	N*
a steno 5 mm. Na-lov pri podružnici »Jutra« Celju.	52962-6
Velika prodaja
roufiv:.- svilenih nogavic, namiznih prtov, gramofonskih plošč in britvic po zelo nizkih cenah. Poset priporoča Omnia, Dimniška cesta fig.	52955-6
Radio-aparat
Stirieevni Telefunken — skoraj popolnoma nov. ki je stal 8000 Din pred 2 meseci, radi smrti prodam za 4500 Din. event. tudi nekaj ceneje. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«.
52954-9
Motor
350—500 cm3, prednost R S. A., Ariel. B. M. \V\. Norton v dobrem stanju kupi Marine. Rogatec 11.
52767-10
Harle.v Davidson
350 cm5 za 4500 Din naprodaj v Mostah. Koro^če-va ulica 2.	52915-10
Oldsmobil F 28
bil. vožen ca 25.000 km, odprt, petsedežen avtomo-v najboljšem stanju poceni naprodaj. Porabi 1-1 ' henc;iia. Na ogled v garaži ftunica v Ljubljani.
52931-10
Hranilne knjižice
vezane in nevezane, samo velikih iznosov 7ximore vsakdo takoj realizirati, ali najsigurneje sicer investirati. Pism»ne ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Sigurnost«. .
52Š64-J6
RO-UEX RO-UEX RO-UEX RO-UEX R9-UEX RO-UEX RO-UEX RO-UEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6.
Kupum
Projekcijski
kino-aparat
za nemi film. kupim. Ponudbo na oglasni oddelek »Jutrat pod »Projektor«.
• 52691-7
Špecerijsko opravo
tudi posamezne dele kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »štev. 777«.
52S28-7
Vreče
v dobrem stanju, za debele in drobno otrobe ter krmilno moko kupi Ivan Kuralt, valjčni mlin. Domžale.	52935-7
F.
Nova žaga
z električnim pogonom, z vsemi potrebnimi stroji, v popolnem obratu, tik glavne ceste pri Stični, vene-cijanarka in krožna žaga z zemljiščem ngodno naprodaj. Potiudli« na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nova žaga«. 52831-20
Načrte za stavbe
izvršujem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Inženjer« na oglasni oddelek »Jutra«.
316-20
Lepe stavb, parcele
pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v oslasm;m oddelku »Jutra«. 47636-20
Lepe stavbne
parcele
ob glavni cecti in zadaj za klavnico na Jesenicah, od 20—50 Din naprodaj. — Pisme.na vprašanja na ogl. ■oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Ugodne parcele«.	52829-20
Tosestvo
s prvovrstno zemljo, obsegajoče 22 oralov, z vinogradom, blizu postaje proda Orepinšek, gostilna »Jelen« t Celju. 52900-20
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eenab
Čeme — juvelir
Ljubljana, WoI!ova ulica 3 77
Moderno jedilnico
malo rabljen.-? kupim. Naslov pove oglasni oddelek >Jutra«.	52670-12
Pohištvo
kompletno sobuo in kuhinjsko poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	52916-12
Pozor, g. natakarji
Zelo poceni prodam lepo črno obleko za srednjo postavo. Ogledati med 2. in 3. uro. Naslov v -oglasnem oddelku »Jutra«. 52835-13
Zimsko suknjo
črno, skoraj novo, kakor tudi norveški smučarski dress zelo ugodno prodam Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	52874-13
Dva ženska plašča
še dobro ohranjena in jopo poceni prodam. Ogledati samo med 12. in 13. uro v Prisojni ulici št. 3. parter levo.	52790-13
Nov smoking
s svileno podlogo, vreden 2S00 Din. takoj prodam za 1500 Din. Naslov pove ojlasni oddelek »Jutra«.
52710-13
Zimska suknja
moška, malo nošena, poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
52911-13
2 lepi moški obleki
srednja velikosti, poceni naprodaj v Strossma verje-vi ulici 3.	52914-13
Zimska suknja
skoraj nova. iz najboljšega blaga ugodno naprodaj na Rimski "cesti 9/II, vrata 16 52947-13
Moški kožuh
podl-ožen z rusk-mi volkovi, poceni naprodaj v Mariboru. Krekova ulica 15*. pritličje.	52956-13
Hrehrana
4 gospode
na okusno in dobro hrano sprejmem v Gledališki nI. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrat.	5Č883-14
Mesnic/)
že vpeljano, v Ljubljani oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 52!>de-i9
Pisarniške prostore
pritličju hiše v Dalmatinovi ulici št. 3 oddam s 1. februarjem 1932. Poizve se v stavbni pisarni Smie-loivski, Rimska cesta 2/1.
52895-19
Lokal
na prometni vogalni točki, za pisarno ali trgovino takoj odda Nas!. D. Rovšck. Kolodvorska ulica štev. 35 52847-19
Natakarica
.stara 23 let, z osebno pravico, išče gostilno na račun. Naslov v oslasnem oddelku »Jutra«. 52938-19
Vinsko klet
prostorno za 600 hI. s sodi vred oddam v najem na Celovški cesti štev. 50.
52843-17
V najem vzamem
dobro vpeljan vinotoč z delikateso ali gostilno, v Ljubljani ali neposredni okolici. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vpeljano«.	52930-17
Gostilno
na prometnem kraju Ljubljane takoj oddam r najem. Naslov pove oziasni oddelek »Jutra«. 52965-17
Vridtlki
Ia čebulo
hrvatski ali banatski pridelek, brez kit, v vrečah po 50 kg, vagonske množine kupi veletvrdka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv izvoznik«.	52677-33
Namizna jabolka
prvovrstna po najnižji ee-m razpošilja — kupuje pa
lepe suhe gobe
po oajvišji ceni Peter 8e-tina. Radeče pri Zidanem mo-sta.	231-33
Bukovih desk
1 vagon 30—50 mm debeline, večinoma 4 m dolge, po nizki ceni proda Bizjak Luka, Jesenice, Cesta na Golico 6".	52800-15
tHj^iha
Dijaka
srednješolca iz dobre hiše vzamem s 1. decembrom na hrano in stanovanje. Hrana prvovrstna. — Nadzorstvo strogo! Naslov se izve v oglasnem oddelku »Jutra«.	46687-22
ffmtevanja^
oddajo Stanovanje
visokopri tlično, 2 sob in kabineta za 750 Din oddam z decembrom — Kodeljevo, Ob Ljubljanici št. 33.	52906-21
Stanovanje
3 sob, kuhinje, kopalnice in vseh pritiklin oddam s 1. decembrom na Dunajski cesti 99/1 — avt-opostaja. Ogledati med 10. in 12. dopoldne ter 2. in 4. popoldne.	52S57-31
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami oddam s 1. decembrom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 52904-21
Dvoje stanovanj
v L nadstropju dvosobno s pritiklinami in podpritličju enosobno, v novi hiši oddam s 1. decembrom v Jarnikovi ulic; ::. blizu »Stadiona«. 52379-31
Dvosob. stanovanje
v Rožni dolini pod Rožnikom oddam s 1. decembrom mirni stranki za .V>0 Din mesečno. Naslov nove oglasni oddelek »Jutra«.
52800-2!
Stanovanie
trisobno, za 700 Din takoj oddam na Dolenjski cesti št. 12.	52852-21
Podstrešno
stanovanje
sobe in kuhinje oddam. — Vpokojenec. vrtnar ali strojnik ima prednost. Ponudbe na oglasni oddelek -.Jutrac pod šifro »2222«.
52S41-2-1
Trisob. stanovanje
s kopalnico in vsemi pritiklinami oddam v bližini centra s 1. januarjem 1931 Cena zmerna. Pi=mone ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ze 1. januarja«.	52792-21
Stanovanje
sob*, kuhinje in shrambe takoi oddam Pod ježami št. 17.	52729-21
Enosob. stanovanje
v sredini mesta takoj oddam 2 osebama. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra« 529! 0-21
Stanovanje
moderno, iračno. solnona lega, 3 sob. kuhinje, kabineta. kopalnice itd. takoj oddam na Pru-lah 19. Vprašati pri hišniku.
52932-21
Stanovanje
2 parketiranih sob. kuhi-nie kabineta in pritiklin oddam. Naslov v ojbis. oddelku »Ja-tra«. 52933-21
Kletno stanovanje
2 sob, kuhinje itd. za 490 Din mesečno takoj na razpolago v Tlerbersteinovi ulici štev. 24 — za Stadionom.	52924-2!
Trisob. stanovanje
s kopalnico in vrtom za '.OSO Din mesečno takoj
na razpolago
n-crlo r
sreinovi ulici št. 24 — za Stadionom.	52923-2!
Sobo in kuhinio
ob tramvajski postaj: oddam. Ponudbe na ogln-sni oddelek »Jutra« pod šifro :200 Din mesečno«.
529:39-2.1
Krasno stanovanje
obstoječe iz 4 sob, kopalnice in pritiklin, v centru mesta v vili v L nadstr. oddam s 1. februarjem 1932 Vprašati v Knnfb'evi ulici št. 13/11. 52946-31
tUmvvanja
iscejo Stanovanje
t—5 sob. v pritličju, v strogem centru mesta iščem s 1. februarjem !932. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dober plačnik«.	52503-31/a
Sobo z 2 posteljama
vodovodom ter	elektriko
poceni oddam v	vili. Na
Kodeljevo št. 13	(nasproti
Lconišču).	52885-23
2 prazni sobi
v centru mesta oddam za
pi-arno ali solidni stranki X i si o v v D^lasnem oddelku »Jutra«. "	52873-23
Prijazno sobo
event. s hrano oddam s 15. novembrom ali pozneje gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra-52729-23
Opremljeno sobo
velik«, za 2 osebi, s kopalnico in vhodom iz stop-njišča oddam s 1. decembrom. Naslov v o^lasjie.m oddelku »Jutra«. 52884-23
Prazno sobo
parketirano. zračno in ?u-i ho, z električno razsvetljavo, t»o zmerni ceni takoj oddam za Bežigradom v vil: Zvonka, Podmilšča-kova. 7/1.	52875-23
Dve lepi sobi
oddam na Mirju št. 25/TI.
52074-23
Stanovanje
dvo- ali enosobno, v mestu ali bližnji periferiji išče policijski uradnik. — Ponudbo na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Točen«.
5292!-21/a

oddajo Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v centru mesta takoj oddam. — Istotam sprejmem tudi
sostanovalko.
Naslov -v oglasnem oddelku i Jutra«.	52897-23
Boljšega gospoda
sprejmem ko« sostanovalca
in gospodično
r Floriianski ulici št. 21. desno.	52881-23
Sobico
z zajtrkom oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 52943-23
Gospodično
sprejmem v lepo in snažno sobico na Jernejev: cesti 8 pritličje, levo — Ljubljani VII. Zglasiti se }? med 12. in 14. uro. 51962-23
Sobo z 2 posteljama
lepo opremljeno, z elektr. razsvetljavo odda.m s 15. novembrom. Naslov -v ogl. oddelku »Jntra«. 52952-23
Sostanovalca
« 15. novembro-m sprejme M. Korobov, Vidovdanska cesta l/I.	52948-23
Dva gospod?.
na hrano in stanovanje sprejme hišnica na Starem trgu št. 21.	52950-23
Poštenega gospoda
sprejmem na dobro domačo hrano in stanovanje na Medvedovi cesti št. 22/1.
52953-23
Lepo sobo
separatno, ugodno oddam. Bežigrad, Janševa ul. 14. visoko pritličje. 52908-23
2 gospoda
sprejmem v čedno, pritlično sobo v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	52907-23
Sobo
z uporabo kuhinje oddam Naslov v oglasnem oddelku > Ju tra«. ~	52903-23
Opremljeno sobo
z vso oskrbo, klavirjem in kopalnico oddam 1 ali 2 oseb;,n>a na Sv. Petra nasipu št. 43. 52889-23
Sostanovalca
sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 52887-23
Kot sostanovalca
sprejmem dijaka a:i mladega gospoda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 52880-23
Sobo
z vhodom iz dvorišča oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52877-23
Prazne sobe
primerne za pisarno ali slično, na najlepšem prostoru tik pošte oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	52548-23
Prazno sobo
lepo, oddam takoj v bližini Tehnične srednje šole. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 52512-23
Sostanovalko
cnre jm cm v čedn*> oprem Ijeno sobo s posebnim vhodom in elet.tr. razsvetljavo, v centru mesta. Več po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
52386 23
Opremljeno sobo
oddam stalnemu in solid nema gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
5*980-23
Lepo sobo
s posebnim vhodom, elektriko in parketom, v cen trn mesta oddam s 15. novembrom boljšemn gospo du. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 52826-23
Sostanovalca
z vso oskrbo sprejmem takoj za, 130 Din tedensko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ~	5278S-23
Lepo solnčno sobo
v centru mesta oddam 1 ali 2 boljšima osebama — event. dijakoma, z vso osk-rbo. Naslov ■v osrlas. oddelku »Jutra«. 52929-23
Lepo sobo
s central.no kurjavo takoj odda Kurent v -vili Costa-peraria. Vrtača. 5292S-23
Sobo
oddam s 15. novembrom ali 1. decembrom dvema boljšima gospodoma ali gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 52934-23
Lepo sobo
takoj oddam v Pražakovi ulici št. 11, pritličje levo.
52925-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	52945-23
Lepo sobo
s posebnim vhodom. v centru mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	52942-23

iscejo Gospod
mirnega značaja, ' srednjih let, želi svetlo Sobico v mestu ali izven. — Ponndbe na oglasni oddelek -Jutra« pod šifro »Miren«.
52893-23'a
Opremljeno sobo
s strogo sepa iraniin vhodom, v bližini Zvezde, drame ali pošte išče solidna gospodična. — Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutia« pod značko »15. november«.	52918-23 a
Sobo s hrano
iščem za dijaka pri strogi, boljši družini. — Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zagrebčan«.	528S6-23'a
Telefon 2059

Premog suha drva
'oga&sik, Bohoričev* H. 6
NainoreU tložiRikt pa* leti« teleta* telo frak-lita« tlolljiva poittlja t tapeeiramm madracora —
EriCtiina z« viaku bif«. otele, za putnjuč* o»o? bc in nočne tluibc.' Stane Din 3H—. Razpoii* ljuo poitora in icltzni. com po povzetju.
2 živahni devojki
z deže'e iščeta sebi ena-Jc:h dečkov. Reflrktirava samo na res izobražene, mlade, družabne kavalirje Cenjene ponudbe » polnim naslovom na oglasni oddelek »J"itra« ■ pod šifro »Sladka -.kot .bonbončfk« ali »črna kot zamorč-ek«.
52937-24
Lc«ea*° sluiinika patentna '*elo> praktična floi. Ilira; poste la • tapecira-nim tnadracom. — Stane Din 2W._
spaljnt.
patent
fotelj
stane
Of» 1300
Liefjesluhl praktiiaa z« letanje » in ledenic. Stani, Din IM___
P« , tem imam tisto la-hano: perje k t po Din £i«to belo (oijc kg po Din 116.—. in čieti puh. ke po Din 2M—.
K JROZOVJČ. ZAGREB Ilicn «2. UL
parmene in šampanj ske renete dobite pri Gospodarski zvezi v Ljubljani.	13914

Ženitve in poroke
posreduje najbolj vestno in diskretno koticesijoni-rani Zavod ta sklepanje zakonov »R e z o r« Zagreb, pošta 3. — Informacije in prospekte pošilja proti vposlani poštni znamki za 10 Din.	213-24
Schneefl...
6 14—12. Christ. Col. 1'1.
52940-24
Slov. kouverzacija
Dvignite pismo v oglas, oddelku »Jutra« pod gornjo značko.	52904-24
Kateri gospod
nad 50 let star. bi hotel
biti prijatelj starejši gospodični. Ponudbe na i>g!. oddelek ^Jutra« pod šifro »Harmonija«.	52927-24
Idealna 17
Dvignite pismo.
5294S-24
2 konja (kobili)
stara po 6 iet. za lahke in težke vožnje, dobra in zanesljiva, takoj ugodno ua-nro-daj na Celovški cesti št. 50.____ 52S42-27
Kupim psa
čistokrvnega volčjaka z rodovnikom starega od 3 mesecev naprej. Cenjene ponudbe pod šifro »Volč-jak II« na podružnico »Jutra« v Mariboru.
52759-27
t
Foto-a mater ji!
Vsak. kdor kup: pri m »ni 10 filmov in iste pri meni pusti izdelati, dob; enajstega zastonj s kopijami vred. _ V?a izdelava s filmom vred stan« 27 D:n pri Foto Turist: L o j z e š m u c, Selenburgeva al. št. 6- L	356-30
Galoše
najbolje popravlja G"mi-klfnika, Dunajska cesta 9.
, 52911-30
Peči na žago vino
trpežne, najboljš-e-a s" = *e-ma, po zelo znižani ceni razpošiljam na osemdnevno poskuJnjo. V slučaju, d* stranka ni zadovoljna s pečjo, vzamem js;o na?aj :n nosim vse transportne ■stroške sam. R. .Takelj, SiovenjgTadec. "2723-30
Več kanarčkov
harcerjev poceni naprodaj ua Starem trcu št. 21/11.
52951-27
Dotični
ki mi je — čeprav sam nisem videl, s so me pri odhodu na njega opozorili drugi — vzel dežnik pod moje suknje v kavarni »Union« v torek med 5. in 6. popoldne, naj v izogib posledic takoj vrne pri blagajni kavarne 52878-28
Štev. 3577-1931.
RAZGLAS
Pri mestni občini kočevski se odda provizorično mesto občinskega sluge proti mesečni plači po dogovoru.
Prošnje, svojeročno pisane in pravilno kolkovane, je vložiti do vštetega dne 25. novembra 1931 pri podpisanem županstvu.
Sprejemni pogoji so razvidni iz natečaja, ki je objavljen v »Jugoslovanu« št. 264 z dne 10. novembra 1931 v oddelku »Službene objave«.
Županstvo mestne občine Kočevje, dne 7. novembra 1931.	15883
Čitajte ilustrovano revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
KSILOLITNI* TLAK
za kuhinje, kopalnice, veže, trgovske lokale, hotele, urade, industrijo
ni mrzel, se z lahkoto čisti, je trajen ln ne Irag, polaga	;
»MATERIAL" .
trg. dr. z o. z.
LJUBLJANA. Dunajska c. 36 2
TELEFON 27—16. — BRZOJAV: MATERI J AL
161
Brez posebnega obvestila.
Potrtim srcem naznanjamo tužno vest, da je danes zjutraj v Bogu zaspal naš nad vse ljubljeni soprog oziroma oče, brat, stric, svak, gospod
LOVRO SUŠNIK
posestnik, ravnatelj okr. hranilnice in posojilnice, bivši župan in dolgoletni odbornik mestne občine škofjeloške itd. itd.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 13. t. m. ob 15. uri na domače pokopališče.
škofja Loka, dne 11. novembia 1931.	13903
KATINKA SUŠNIK, soproga — PAVEL, sin, in vsi ostali sorodniki.
m \ %
jgifl (] • - * 5 ', > 5
1
ji i
II i;
idii<
981
J^Spi I 9 s 9
mm i IPifili
Hi
Esflš H®


i'"
^gMS
^SS&fcif %
Uradništvo Okrajne hranilnice in posojilnice v Škofji Loki, r. z. z
n. z. javlja tužno vest, da je njih blagi in srčnodobri šef, gospod
posoplniški ravnatelj, posestnih, bivši župan Itd. itd.
danes nenadoma preminul.
Nenadomestljivega pokojnika bomo ohranili v trajnem in hvaležnem spominu.
$kofja Loka, dne 11. novembra 1931.
-k-
••v . '	BMft
j-	SE-,.

v
Vodovodno društvo v Skofji Loki, r.z. zn.z., javlja tužno vest, daje umrl nenadne smrti njega ustanovitelj

Louro Sušni
posejilniški ravnatelj, posestnik bivši župan itd« itd.
Blagopokojni je bil od vsega početka velezaslužni načelnik društva in si je za njega razmah pridobil trajne zasluge,
Ohranimo ga v častnem in hvaležnem spominu!
škofja Loka, dne 11. novembra 1931«
OBB3R.
A:'.* ; v^Vstr*-^ £
OKRAJNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V ŠKOFJI LOKI, r. z. z n. z. javlja tužno vest, da je njen soustanovitelj in predsednik, gospod
Louro
posoplnisbi raunatelj, posestnik, Muli župaii itd. itd.
danes zjutraj nenadoma preminul.
Blagopokojnik, ki je bil od vsega početka nepretrgoma predselnik in ravnatelj našega zavoda, si je pridobil nevenljivih zaslug za njegov razvoj. Slava njegovemu spominu.
V Škofji Loki, dne 11. novembra 1931.
naCelsfoo in nadzorstoo,
i gg?grS
■
-•.»"».»^'■VjsŽ
m
m m
HI

■ - ^-'vmmfmš j- ■
Jutra« Adolf Kibnikar. Za Narodno tekamo d. d. kot tiskamarja Franc Jezeri Za inseratni de! Je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubic