lil. Hiba. V Ljubljani, v soboto, 27. septembra 1913 XLVI. leto »Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: «do leto.......K 24 — pol leta . . # . • . • s 12*— četrt leta •••••• a 6"— sa mesec • •••«» . 2*— v upravniitvu prejeman: celo leto. • • • 9 • • K 22 — pol leta . 11-—- Četrt leta • . . * . . . . 5*50 na mesec • •«••• « 1*90 Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. VrodnlttrO! Rniflova ulica it. 5 (v pritličju levo,) telefon ti 94. Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedeljo ln praznike« Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 26 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, Inserati L L d* to Je administrativne stvari ——— Posamezna številka velja 10 vinarjev. —— Na pismena naročila brez Istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ■Hsrodna tiskarna" tolofon it 88. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto ..«•••• K 25*— pol leta ..•«••• m 13 — Četrt leta ...... « 6-50 230 na mesec • • • ♦ * celo leto ... . • K 30*^ za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35,— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uprarnlatvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulioa it S, telefon 41 85, V znamenju volilne reforme za deželni zbor branjsbi. Leta in leta so kranjski klerikalci širokoustno vpili za uvedbo splošne in enake volilne pravice za vse zakonodajne zastope, z navdušenjem so se obesili socijalnim demokratom na suknje, ko se je vlada z le - temi združila v svrho reformiranja dunajskega parlamenta, in delali so pred altarjem demokratizma najslovesnejše prisege — toda v tre-notku, ko jim je vlada dala upanje, da dobe ključe do deželne blagajne lahko na drug način v roke, so hitro pljunili na načelo o splošni in enaki volilni pravici, ponesnažili altar demokratizma in zatajili vse svoje prisege in predloge. Sedanji volilni red za kranjski deželni zbor je pravi posmeh na načela o splošni in enaki volilni pravici. Zmašilo je to, ki ima samo namen, poskrbeti klerikalni stranki večino v deželnem zboru in ohraniti ključe deželnih blagajn v klerikalnih rokah. Trije tucati veleposestnikov imajo 10 mandatov, delavsko ljudstvo je naravnost izključeno, ker je izročeno majoriziranju kmečkih volil cev, meščanstvo, ki pravzaprav plačuje vse deželne doklade, pa je prikrajšano. Še več! Meščanstvo naj izgubi še sedanje svoje zastopstvo. Z nečuveno zvijačo so klerikalci utihotapili v občinski volilni red določbe, s katerimi se je dejanjsko predrugačil deželnozborski volilni red. Z vlado in s strankami sklenjeni slovesni kompromis je bil prelomljen in poho-jen in z njim je bila prelomljena in pohojena deželna ustava, po kateri je nemogoče premeniti deželnozborski volilni red brez privoljenja mestnih zastopnikov. Sedanji deželnozborski volilni red je krivičen in je nedemokratičen. To je narodno - napredne poslance napotilo, da so takoj v prvi seji deželnega zbora vložili nujni predlog na premembo volilnega reda za kranjski deželni zbor po načelu enakosti, direktnosti, tajnosti in splošno-sti po proporčnem sistemu. S tem predlogom je narodno-napredna stranka dala znamenje za nov boj v zadevi volilne pravice. Ta boj ima namen, uveljaviti načelo de- mokratizma in pravičnosti za vse in ta boj ne bo več nehal. Predlog narodno - napredne stranke je nujen in deželni zbor se bo moral vsekako ž njim baviti, naj bo to klerikalni stranki še tako neljubo. Bomo videli, če bodo klerikalci zmogli i to predrznost, da bodo glasovali proti njemu, ali če jih bo narodno-napredna stranka mogla potlačiti na kolena in jih prisiliti, da bodo glasovali za ta predlog. Boj s tem še dolgo ne bo dobojevan, kajti računati je z odporom vlade, z odporom veleposestnikov in če že ne z očitnim pa vsaj s prikritim nasprotovanjem klerikalcev, ki so si sedanji volilni red tako lepo prikrojili po svojih potrebah in ki jih seveda prav nič ne veseli, da bi se dali pregnati iz teh gorkih pozicij. Toda že s tem, da prisili narodno-napredna stranka klerikalce pritrditi njenemu predlogu, da jih prisili se, čeprav z jezo v srcu ukloniti načeloma zahtevi po uvedbi splošne in enake volilne pravice po proporčnem sistemu, je velikega moraličnega pomena. Pri ti razpravi, če ne že prej, se bo pa lahko govorilo še o drugi ve-lezanimivi stvari, namreč o prelomljenem kompromisu zaradi mestnega zastopstva v veljavnem deželno-zborskem volilnem redu. Stvar je bila sicer pri državnem sodišču že rešena — toda državno sodišče je sodilo samo po besedilu postav in ni čisto nič upoštevalo, da te postave po njegovem tolmačenju določajo nekaj, česar ni hotel določiti zakonodajalec, nekaj, kar je v popolnem nasprotju s slovesno sklenjenimi dogovori med strankami in z vlado. V zgodovini avstrijskih ustavnih bojev in kompromisov je samo en slučaj, ki se da temu primerjati: prelomljeni kompromis glede deželnozborskega volilnega reda za mesta in trge je dogodek, ki je podoben samo prelep-Ijeni hrvaško-madžarski nagodbi. V prvi vrsti pride pri tej stvari v po-štev vlada in mislimo, da se ne motimo, ako upamo, da bo slišala, kar ji gre. S predlogom na uvedbo splošne in enake volilne pravice za deželni zbor se začne kakor smo že rekli nov boj ustavnega značaja in to v znamenju, okrog katerega se lahko združijo na skupno delo vsi, ki hočejo, naj vlada v deželi kranjski pravica. Zavlačevanje parlamentarnega zasedanja. Dunaj, 26. septembra. Danes popoldne se je sestal ministrski svet, da se posvetuje o političnem položaju ter o programu jesenskega zasedanja državnega zbora. Politični odnošaji v državi so sc preko poletja poslabšali. Na Češkem posluje upravna komisija, v Galiciji viada popolen kaos. Spravna akcija, ki bi omogočila ureditev razmer v teh dveh deželah, ne gre od rok in vsi, na tem polju že doseženi uspehi, so zopet uničeni. Dokler pa ne nastanejo v Galiciji in na Češkem vsaj napol normalne razmere, tako dolgo je tudi izključena konsolidacija državnega zbora. Dokler se večina čeških in poljskih ter rusinskih strank ne more približati vladi, se v parlamentu ne dajo izvesti nikake večje akcije, predvsem pa tudi ne finančna reforma. Vlada to dobro ve in zato odlaga sklicanje parlamenta, kjer bi se skoraj pokazala njena velikanska insol-venca. Razmere so danes take, da se parlament z večjimi in važnejšimi zadevami niti baviti ne more, in zlasti o se v zadnjem času tudi stvarne diference glede finančne reforme znatno poostrile. Grof Stiirgkh se je čez počitnice zadovoljeval z raznimi gostobesednimi izjavami in edino njegovo delo obstoji v tem, da zavlačuje sestanek državnega zbora. Sklical je v svoji zadregi deželne zbore in tik pred otvoritvijo parlamentarnih sej, pričenja svoje spravne akcije, na katere se hoče sklicevati kot dokaze svojega državniškega delovanja. Termin za sklicanje parlamenta se medtem odlaga od dneva do dneva. Iz druge polovice septembra, o kateri se je govorilo pred počitnicami, je nastala »sreda oktobra« in danes se v političnih krogih govori, da se bo zbral državni zbor menda šele v novembru. To je znamenje, da je vlada nad uspešnostjo jesenskega zasedanja, od katerega je še poleti tako mnogo pričakovala, popolnoma obupala. Dva } atka meseca bodeta parlamentu ? najboljšem slučaju na razpo- lago. K velikemu vprašanju finančne reforme so prirasle nove vojaške skrbi, ki bodo vznemirjale in cepile stranke, politika države je v brez-parlamentarnem času predelala nove, malo razveseljive fraze, na vrsti so zopet razne visokošolske zadeve, kajti ne le Italijani, temveč tudi Rusini in Čehi hočejo forsirati svoja vseučiliška vprašanja. Predvsem pa bo treba skrbeti državnemu zboru za državni budget in izvoliti člane delegacij. Ako bi se nahajali v normalnih razmerah, bi se končno dalo upati, da cbdela parlament tudi v kratkem času, ki mu bo na razpolago, vsaj najvažnejše točke svojega jesenskega gradiva. V danih razmerah in pri kompliciranosti državnozborskega aparata pa je to povsem izključeno. Jesensko zasedanje bo sesija zadrege in grof Stiirgkh bo vesel, če spravi pod streho svoj proračunski provizorij in volitve v delegacije. To je zaenkrat tudi edini njegov cilj. Zato se ravna v zadevi sklicanja parlamenta po praktičnem načrtu: pustiti državnemu zboru čim najmanj časa, ter se omejiti zopet enkrat na takozvane državne nujnosti. Žal, da kažejo velike stranke vse premalo možatosti zoperstaviti se temu načrtu in tako bo Stiirgkhov duh pač zopet zmagal. Hranjsbe deželne elebtrlčne centrale. Piše ing. M. pl. Š u k 1 j e. IV. V seji deželnega odbora dne 13. septembra je izjavil dr. Lampe, »da so dela za mašinelni del elektrarne na Završnici že razpisana in se dotični oferti proučujejo.« Omenil sem že, da javnega natečajnega razpisa sploh ni bilo. Očividno se tedaj gosp. dr. Lampe sklicuje v svoji izjavi na neka pismena povabila, s kojimi se je ena in druga elektrotehniška tvrdka pozvala, naj i ona vpošlje oiert za projektirane strojne naprave- Tega poziva pač nihče ni smatral resnim. Javna tajnost je, da obstoja stara predpogodba z A. E. G. Union glede dobave teh strojev — saj jo je sam deželni strokovnjak kazal zastopnikom drugih tvrdk —, in da leže ge- neratorji, namenjeni za Završnico, že od pomladi sem dodelani v skladiščih A. E. G. Uniona. Naj tedaj gosp. inženir Sernec kar najhitreje »prouči« dotične »oferte« in naj se odloči, predno rja preveč ne razje deželnih generatorjev. Pa tudi v drugem oziru je bila imenovana seja deželnega odbora sila podučna. Z velikopotezno gesto, kakor da bi šlo za preslikanje vra-tarjeve lože v deželnem dvorcu, pojasnjuje deželni mlinar: izdalo se je za Završnico vsega skupaj 500.000 K. In hkrati pristavlja, da se izvršujejo dela v lastni režiji, vsled česar so znatno cenejša. Gospod dr. Lampe je vsekakor prvi »inženir^, ki zastopa to novo teorijo. Kar nas je sicer tehnikov, mi dobro vemo, da se v lastni režiji daleko najdražje gradi. Ako bi se tedaj res dela na Završnici izvrševala izdatno ceneje, nego je bilo proračunano, bi bilo s tem le dokazano — da so bili proračuni slabo izdelani. Bojim se, da temu le ni čisto tako. Nasprotno konstatiram, da imajo deželni denarji lastnosti, kakor jih sicer pripisujemo kafri. Dne 13. septembra izjavlja namreč gosp. dr. Lampe, glasom poročila v »Slovencu« tako - le: »Izdalo pa se je do sedaj za Završnico vsega skupaj okroglo 500.000 K.« — Dne 24. septembra pa, tedaj celih 11 dni kasneje, izdalo se je po istem gosp. dr. Lampe t u za isto Završnico 446.352 K 66 vin.! — Ako bomo še nekoliko počakali, vrnemo se zopet do one številke, ki Jo izkazuje deželni odbor v poročilu z dne 13. julija 1912, glasom kojega so znašali za završniško silotvomo napravo do tedaj izdani stroški natanko 324.939 K in 63 vinarjev! Potemtakem res skoro ni mogoče oporekati trditvi, da deželni elektriki ne delujejo le poceni, marveč tudi z dosledno energijo, vredno velikanske te akcije! Osebno nimam ničesar proti temu, da se gospodje v dvorani deželnega zbora nekoliko pozabavajo in razvesele. A zelo dvomim, da bi bila ravno debata o Završnici prava prilika taki veselosti. Ljubše bi bilo vsem razsodnim ljudem, da se zastopniki ljudstva resno pobrigajo za težavno in nevarno akcijo, ki utegne za nepregledne čase žalostno učinkovati na blagostanje naroda in na finance kranjske dežele. Dejal sem, da je velikopotezno podjetje dr. Lampeta že do kraja za- LISTEK. Izpisan. Luigi C a 1 c o. Po čudnem naključju zašel sem pred nedavnim časom v malo predmestno gostilno, ki je slovela po svoji dobri božji kapljici in po izbornih mesenih klobasah. Ko vstopim v gostilno, našel sem prostorno sobo prazno, le pri eni mizi sedel je v družbi nadležnih muh mož srednjih let in precej zanemarjene zunanjosti, s prazno steklenico pred seboj. Ne da bi si ga natančnejše ogledal, prisedem k drugi mizi in si naročim pri prijazni krčmarici četrt litra vina in meseno klobaso.Ko je krčmarica naročene dobrote postavila pred me, vdal sem se brez obtovaljanja svojemu mesenemu poželjenju, s slastjo užival v črevo vdelane dele ščetinarja in zaužito zamakal z rujno kapljico. Moj užitek je bil tako popoln, da sem docela pozabil na gosta pri bližnji mizi. Nikakor pa ni pozabil on na me, ker me je skoro ogovoril s precej hreščečim glasom: »Ne upam si trditi, da nimate dobrega in zdravega želodca. Če vas tako-le opazujem, kako izgineva obsežna kranjska klobasa iz vašega krožnika kakor pomladanski sneg pod toplimi solnčnimi žarki, po.tem mi postaja jasno, zakaj se tako suši oni studenec Hipokrene, ki je svojedobno tako bogato namakal slovensko ledino. Današnji rod živi pač v znamenju kranjske klobase in menda bode tako tudi prav.« »Čez naše častite kranjske klobase nobene žal besede,« sem mu odvrnil, cmakajoč z ustmi. »Ona je najboljši izdelek naše siromašne dežele in njena zasluga je, Če marsikateri tujec sploh pozna po imenu one lepe kraje, ki se raztezajo od Triglava do Snežnika tja doli do lene Kolpe. Po mojem skromnem mnenju bi ta odlična predstaviteljica kranjske slave zaslužila, da bi si jo oni mladeniči in mojže, ki kujejo naš ubogi jezik v rimane okove, izbrali za predmet svojih vezanih zločinov, ker bi človeku ugajal potem vsaj predmet, čeprav ne oblika.« »Vaš odgovor,« pripomni nato moj neznanec, »mi obuja misel, da ste mož, ki svoj prosti čas — posito, da imate takšen poklic ali službo — ne uporablja samo za uničevanje kranjskih klobas, temveč da se vsaj mimogrede pečate tudi z duševnimi izdelki naše dežele. Če sem zadel v črno, potem ste moj mož in mi bodete dovolili, da za nekaj časa zapustim svojo dosedanjo družbo nadležnih muh in prisedem k vaši mizi, da rečeva katero o onih mladeničih in možeh, ki so v dno svoje duše prepričani, da so si prilastili izključno pravico do polnjenja predalov naših lepo-in drugoslovnih listov z dobrimi ali pa slabimi izdelki svojega peresa.« Po teh besedah zapusti moj neznanec svojo mizo in izpraznjeno steklenico ter prisede k moji. Ker mi je mož ugajal, naročil sem ravno došli krčmarici, da naj postavi na mizo kako večjo posodo trtinega soka in za to vjel od svojega neznanega tovariša hvaležen pogled. »Že vidim, da ste mož na svojem mestu,« začel se je romenkovati. »Človek, ki pozna duševne otroke naših mladih pesnikov in ki vabi neznanca k pijači, ne more biti slab človek, mora imeti zlato srce. Da ne bodete mislili, da imate opraviti s človekom brez družabnih oblik, jemljem si prostost, da se vam predstavim. Ime mi je Urban Muha, kajne zelo prozaično in neznano ime, po poklicu sem pa slovenski pesnik in pisatelj v pokoju in ta pokoj uživam nemoteno že skoro dve desetletji. Če vas ne dolgočasim* Vam pa opišem nekoliko, kako življenje so mi usodile rojenice — toda opozoriti vas moram, da mi brez moče ne teče glako jezik.« Pri teh besedah obrnil je moj neznani penzijonist svoje oči poželjivo na liter, ki ga je krčmarica ravnokar prinesla. Natočil sem njegovo in svojo kupico in se s svojo kupico dotaknil njegove. Mož se ni dal prositi, ker je hip nato prej polni kozarec že stal prazen pred njim. »Ne čudite se moji žeji,« nadaljeval je pogovor. »Pokojnina, ki jo uživamo doshiženi slov. pesniki in pisatelji, ni tako obilna, da bi si lahko mnogokrat privoščili one tekočine, ki jo imenuje goriški slavec »krep-čilo, hladilo za bolno dušo.«Zato se pa tudi ni čuditi, če iz pesniških proizvodov sedanje dobe vedno bolj izgineva žarki in strastni ogenj in da naša moderna vedno bolj opušča opevanje onega predmeta, ki je Anakre-onta uvrstil med nesmrtnike. Po tem sicer nepotrebnem uvodu naj se vrnem zopet k svoji obljubi, ki jo hočem vestno izpolniti, da ne bodete zastonj metali stran svojega denarja.« Po teh besedah poseže moj bivši neznanec zopet po napolnjeni kupi in izprazni njeno vsebino. »Torej predstavil sem se vam že in vam povedal, da se pišem za Urbana Muho. Prepričan sem, da vam je moje ime ravno tako neznano, kakor njegov nesrečni lastnik. Saj to tudi ni čudno. Ko sem začutil v svoji, tedaj še zelo mladi duši, potrebo, da se vmešam med one liudi, ki so po- klicani »z uma svitlim mečem« osla-viti slovensko ime, bil sem si takoj na jasnem, da sem že a priori izgubljen, če nastopim pod svojim pravim imenom, to je pod onim imenom, ki sem je podedoval deloma po svojem pokojnem očetu, deloma pa se z njim obogatil pri krstnem kamnu. Ali nimam prav?« »Ne morem in ne smem vas staviti na laž,« odgovorim mu ljudno in mu znova natočim kupico. »Vedno bolj se prepričujem,« nadaljeval je moj novi znanec Urban Muha, »da najdem pri vas popolno razumevanje. Pa naj se vrnem k svojemu životopisu. Sklenil sem, da si izposodim tuje ime, vsaj je izposojeva-nje pri literatih vobče zelo v navadi. Toda sklep in izvršitev, to je dvoje različnih stvari. Dočim je bil moj sklep storjen v hipnem trenotku, sem pa za izvršitev na največjo škodo slovenskega slovstva porabil pol leta. Hotel sem si izbrati lepo in pesniško navdahnjeno ime, s katerim bi si kar na mah osvojil rahločutna srca naših Slovencev, kakor nekdaj Stritar s svojim Borisom Miranom. Poskusil sem najprvo kakor Vesel-Ko-sezki v to svojo svrho vporabiti ime svoje domače vasi. To svojo namero sem pa že ob njenem rojstvu moral zavreči, ker sem rojen v Oslici, v škofjeloškem okraju, in bi iz mojega rojstnega kraja izpeljani priimek; naj- vožena Z vso sigurnostjo lahko pričakujejo naši kmetje in mali obrtniki, da bodo oni v prvi vrsti morali prevzeti nase težko breme plačevanja teh neplodnih investicij. Nekaj let sem se je oznanjeval iz vseh oficijoznih strani evangelij: »Vsa velika industrija bo odjemala deželno elektriko. Od Jesenic do Ljubljane in zopet od Škofje Loke do Kamnika, vsa obrtna podjetja se bodo obesila na drogove omrežja, s kojim bomo prepredli kranjsko dežela« Prvi velekonsument, na katerega se je sigurno računalo, je bila družba Levkam - Josefstal. V resnici je pametnim Levkamovcem kazalo ostati v dobrih odnošajih z deželno avtonomno upravo. Šli so celo tako daleč, da so ponujali večini deželnega zbora dva sedeža v svojem vrhovnem upravnem svetu. Nemara bi se bila našla pot do sporazuma,ko-ristnega obema strankama. A odgovorni vodje S. L. S. so prekinili kmalu vsa pogajanja z imenovano družbo ter so se spustili v boj na nož. Zanašali so se pač na domnevo, da bodo zamogli oddajati električni tok za ceno, »ki bi omogočala uspešno konkurenco z vsako drugo kalorično obratno silo.« Popolnoma jim je bilo ušlo iz spomina, da poseduje družba Levkam stare vodne pravice, kojih ji nihče vzeti ne more, da si tedaj jjahko sama poskrbi — ceneno vodno silo. V tem podivjanem boju proti družbi Levkamovcev se je spozabila večina deželnega odbora tako daleč, da si ie ustvarila najslabši renomć v krogih avstrijske industrije. V živem spominu so nam polpretekli časi, ko so gospodje Pegani in Zajci z velikim bobnom hujskali vevško delavstvo v nesrečni stavki, ki je prinesla zapeljanim revežem pet mesecev pomanjkanja In gladu. Navzlic tej krvavi barantiji s človeškim mesom niso imeli niti najmanjšega uspeha v kampanji proti močnemu nasprotniku, niti niso pomagale malenkostne otročje šikane, ki jih je »izkunštova-la« visoka gospoda. Taka zlobna sredstva utegnejo vplivati na ubogega učitelja - mučenika, ali tudi na kako revno gasilno društvo, nikakor pa ne imponirajo velikemu industrijskemu podjetju, katero je v svoji stroki prvo ne le v monarhiji, temveč v Evropi! Skozi 70 let so bili Levkamovci eden največjih davkoplačevalcev kranjskih, gotovo ne na škodo deželi. Ako naši mlinarji tako nerodno in nedopustno postopajo napram stari, udomačeni industriji, kako si drznejo obljubljati, da bodo pritegnili v deželo novo veleobrt? Tudi pogajanja s trboveljsko premogokopno družbo niso imela uspeha, in danes nihče več ne misli, da bi pristopilo to podjetje med odjemalce dr. Lampetove elektrike. Na Štajerskem izvršujejo ravno v teh dneh velik obroč silnic segajoč od Peggaua nad Gradcem doli do velike naprave ob mariborski Dravi. Iz štajerske moke ne bo kruha za kranjski deželni odbor! Celo v lastni deželi nima več kredita. Načrt za veliko kalorično centralo v Št. Janžu na Dolenjskem, ki naj oskrbuje v prvi vrsti mesto Zagreb, je izdelan. Proračunana cena petih vinarjev za konjsko silo in uro onemogoči deželi konkurenco celo s takim podjetjem. Ponavljam: Na tujo industrijo ne smemo računati. Meso je krepko — to stoji, a duša peša! In vera ... S tujimi privan- brž ne donel posebno blagoglasno in priporočljivo. Začel sem potem iskati posnemanja vrednih zgledov v »Ljubljanskem Zvonu«, kjer sem našel res vse polno najlepših psevdonimov, pod katerimi so skrivali nadebudni Pegazovi jahači v svoji krom-nosti svoja prava imena. Tam sem našel res vse polno raznih Nenadov, Rastislavov, Zdeslavov, Miroljubov, Slavomirov, Zvonislavov, Brutov, Doranov, Oginov, Prokopov, Radin-skih, Savinskih, Dravinskih, Bred, Vid itd. Spoznati sem moral na svojo veliko žalost, da so mi tekmeci na polju slovenske muze že precej pretekli pot in mi pustili prav malo izbire. Predočite si torej prav lahko, v kaki strašni zadregi sem se tedaj nahajal, ker nisem mogel tako hitro dobiti pripravnega izmišljenega imena, pod katerim bi mogel spraviti v javnost svoje duševne prvence. Noč in dan sem napenjal svoje možgane, toda dobrega pol leta zastonj in to na največjo škodo slovenske literature in tudi svojo, ker so si med tem časom srečnejši tekmeci brez konkurence lahko spletali lavorjeve vence svoje nesmrtnosti. Misliti si morate, kake srčne boli sem tedaj trpel in tedaj sem v svojem obupu tudi že začel iskati tolažbe v čašah opojnosti. Še danes moram, če se spomnim tedanje svoje sreče, topiti te svoje žalostne spomine v pijači...« Urban Muha je posegel žalostnega obraza po svoji kupici in io iz- dranci ne bo dobre kupčije. Naše ljudstvo pa trumoma beži preko luže v ono deželo, kjer gospoduje v najvišji instanci — elektriški stol. Kako pa si predstavljajo deželni gospodarji napredek dežele, kako neki mislijo vzdramiti v kranjskem ljudstvu zaspano podjetnost? Mar li hočejo pospešiti kranjsko podjetnost s tako sramotno kupčijo,kakor je prodajstvo naših dolenjskih železnic? Nimam pri roki kazenskega zakonika, da bi hitro poiskal primernega imena temu — recimo — »čudnemu postopanju«. Na letošnjem občnem zboru delničarjev dolenjskih železnic je izjavil predsedujoči gospod S. Werner izrecno, da se vrši ta rop na ljubo deželnemu odboru kranjskemu in na njega odločno zahtevo. Marsičemu smo vajeni na Kranjskem, a tukaj polaga deželni odbor svoje prste na 1 milijon 200.000 kron zasebnega denarja. Iz žepov kranjskih delničarjev naj izgine ogromna vsota v trebuh zlatega teleta, naj izgine v britofu, posvečenemu sicer le milijonom javnega denarja. Ne, tem potom se pač ne pripravlja obrtni in industrijski napredek! Preostaja nam edinole moderniziranje poljedelskega obrata. O tem se je tudi dne 24. septembra zadostno sanjarilo, to je dobri Peter Skala, na katerem se grade deželne centrale, deželno elektriko — bo plačal kmet. _t Noša jugoslovanska obramba. Pred 14. dnevi se je vršila v Domžalah glavna skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Dasi so prejemki — iz čisto jasnega konkretnega vzroka — lansko leto nekoliko padli, smemo ipak z rezultatom biti zadovoljni. Nekaj bi pa vendarle pri tem pripomnili: Češka govornika, ki sta nastopila na skupščini, sta govorila ostro, ogorčeno, pogumno in — neustrašeno. Neka samozavest moči in pomena je dihala iz njunih govorov. Slovenski govori so ob takih prilikah nekako pridušeni in ma-lodušni; morda je to v zvezi s sledečim: V Istri deluje hrvaška »Družba sv. Cirila in Metoda«, a v banovini se je iz »Ciril - Metodovih Zidarjev« razvila »Narodna Straža«, ki ji je delokrog zlasti v Slavoniji. To sta društvi, čisto vzporedni ljubljanski »Družbi sv. Cirila in Metoda«; borita se z istimi nasprotniki, Italijani in Nemci, le da ima banovinska »Straža« še posla z Madžari. Zemlja, domovina nam je ista, skupna; sovražniki isti; namen organizacijam isti, obrambni, in vendar — naše »družbe« komaj vedo druga za drugo. Časi kaka brzojavka, časi beseda o »družbi - posestrimi«, pa je konec. Vendar je treba reči, da zadnja leta zagrebški listi, zlasti »Obzor«, radi in natančneje poročajo o delovanju in stanju naše ljubljanske »Družbe«. Z istrsko družbo nam je delokrog tako skupen, da je pravi greh, ako mi ignoriramo njeno skupščino in ako ona ni zastopana na naši skupščini. Seveda delegacija na skupščini sosedne »Družbe«, ne sme biti zgolj formalna; delegati se ne smejo zadovoljevati, pozdravne govorancije govoriti in na odličnem sedežu le kot odlični »gostje« sedeti, odposlanci ne smejo biti poljubni ljudje, ki jih praznil. Nekaj časa je potem zamišljen molčal, naenkrat se mu je pa razjasnil obraz in je nadaljeval: »Nekega zimskega večera sem se v svoji skromni sobici grel pri zakurjeni peči in ves obupan premišljeval svojo grenko usodo. Na mizi so pa ležali razmetani moji, svetu žali-bog še nepoznani duševni proizvodi, katere sem kanil izročiti v svojem obupu požrešnemu ognju, ki je jel v peči že pojemati. Približal sem se mizi s solzami v očeh in s črnim sklepom v svojem nesrečnem srcu, da izvršim umor nad svojimi toli ljubljenimi duševnimi otroci. Že sem pograbil s svojimi nesrečnimi rokami za nje, že jih približal pojemajočemu ognju..., tedaj mi je pa nebeški Apolon vdihnil v moje razbeljene možgane rešilni psevdonim in moji ubogi duševni otroci so srečno ušli svoji usodi. Dovolite mi, da si pretresujoči spomin na ta strašni trenotek ublažim s kupico vina.« Po teh besedah je Urban Muha zvrnil v se kupo, katero sem mu med tem natočil. Popolnoma prerojen je potem nadaljeval svojo povest. »Sedaj so prišli za me nepozabni časi največje sreče in pravega blaženstva. Pod ponosno zastavo izbranega psevdonima so šli moji ljubljeni otrocički v pisani svet. Kje je ono spretno pero, ki bi dovolj veličastno popisalo ona moja nebeška čutila, ki so navdajala moje presrečno srce, ko sem zrl prvič svoje proizvode tiskane je vodstvo slučajno pridobilo za de- legatstvo; ne, delegati morajo biti delavni člani vodstva samega, ki vsled svojega strokovnega znanja in izkustva morejo prav razumeti poročila, dana skupščini, ki morejo iz istega vzroka tudi posegati v debato in doma v svoji »Družbi« obširneje in stvarno poročati. Vara se, kdor misli, da je naša zemlja rešena, ako jo obranimo z ene strani. Vemo, kako v vojni velike armade ali sunejo v srce napadeno deželo (oziroma armado), ali jo oklenejo od vseh strani; izgubila je bitko vojska, katera je mislila Ie na eno fronto. Tako n. pr. banovinski Hrvati ne bi smeli braniti le svoje Slavonije in uvaževati eventualno še Istro, ampak za svojo granico, za svoje obmejne pokrajine morali smatrati še čisto posebe našo Slovenijo. Na to bi bilo treba Hrvate in Srbe trajno opozarjati; pa ne samo opozarjati, dati jim je priliko, da se podrobno pouče o naših razmerah; zato jih je treba zvati na naše skupščine in v znaku gostoljubja uvajati v mišljenje, da naša zemlja za njih ni tujina, kjer se lahko ležerno vedejo — internacionalno. Ako bodo Hrvati in Srbi traino posečali naše obrambne skupščine, bodo dobili tudi smisel za podrobno obrambno delo tudi v tistih kraiih, kjer tega smisla do sedaj ni bilo. Hrvaška »Narodna Straža« je še mlada in se šele razvija; v tem razvoju naj bi ji služil slovenski in istrsko - slovanski zgled. Pa ne bilo bi zadosti, da Hrvati prihajajo k nam; tudi mi bi morali k njim hoditi ter s svojimi nasveti kazati pot dela, obenem pa opozarjati, kako se v narodnem življenju ne sme prezirati, nobena takozvana malenkost, ker sovražnik običajno ne napreduje z velikimi hipnimi zmagami, ampak s sto in sto malimi uspehi. Na to mišljenje bi bilo vaditi Slavonce. Naj nikdo ne pravi: »Kaj nas briga Slavonija?« Tudi mi se bomo morali naučiti misliti, da so Slavonija, Bosna itd. deli naše zemlje in da jih je zato čuvati kakor n. pr. Štajersko. Jasno mora biti vsakomur, da postane položaj Slovencev čisto drug, mnogo opasnejši, ako bi enkrat Nemci in Madžari zavladali v Slavoniji: potem bi bili mi Slovenci in Hrvati med dvema ognjema in bi Nemci še lažje obračunali z nami tu gori v Alpah. Zato: caveant consules! Potnik v Bosni in v Črni gori opazi lahko mnogo pogibeljnih znakov, ki kažejo, kako se tujci z malimi sredstvi udomačujejo (vžigalice, razglednice itd.), ne da bi domačini videli v tem kako opasnost. V Trstu smo Slovenci lepo napredovali. V Trstu pa je tudi mnogo uglednih ali imovitih Hrvatov in Srbov. Hrvati so si pred kratkim ustanovili društvo »Strossmaver«, ki naj bi v Trstu pripravila hrvaško ljudsko šolo; pa društvo neče prav oživeti, kakor pravi »Obzor«. Tržaški Slovenci, ki so že tako izvežbani v tem šolsko - obrambnem delu, ne bi — v svojem lastnem interesu — stali ob strani, marveč bi morali i sami vstopiti v društvo, ter mu vdahniti življenje. »Nostra res agi-tur« (v »Strossmaverju«), si morajo reči; zakaj ni dvoma, da bo Slo-vanstvo v Trstu še vse bolj napredovalo, ako hrvaška Šola zbudi in vzgoji tudi hrvaški tržaški element. Nemški »Schulverein« nabira prispevke ne samo v obmejnih nemških krajih, ampak po vsem nem- črno na belem? Ne od rujnega vinca, ne od same prave sreče sem bil pijan in kdor je tedaj srečal blaženega Urbana Muho, tiskanega slovenskega pisatelja in pesnika, tisti mu je lahko bral raz njegov obraz, da ga ni srečnejšega človeka pod božjim solncem. Tem najsrečnejšim dnem mojega bornega življenja bodi posvečena ta kupica.« Zatopljen v svoje blažene spomine, izpraznil je Muha svojo kupo, katero sem mu napolnil iz novega litra, ki ga je na moj ukaz postavila na mizo krčmarica. Še le čez delj časa se je zopet oglasil: »Tiste srečne čase sem potem polnil s svojimi proizvodi sicer za malo ali nič nagrade, predale vsem leposlovnim listom in Številnim koledarjem, pisal neutrudljivo podlistke v dnevnike in čeprav večkrat z lačnim želodcem, užival vendar nepopisno srečo tiskanega pisatelja in pesnika. Toda »hitro vrti se sreče kolo« in »rož'ci so le kratke ur'ce dane!« Dovolite mi, da poprej, pred-no nadaljujem svojo povest, svoje, od sedaj žalostne spomine, oživim z novo kupo.« Muha je zvrnil zopet čašo vina in nadaljeval: »Ne vem, kaj sem se zameril urednikom, toda za slovensko literaturo žalostno dejstvo je, da so naenkrat uredniki začeli odklanjati moje spise, češ, da so vodeni, brez soli in da ne spadajo drugam kot v ono škem ozemlju. »Die Mark rollt?« — Kdaj bomo mi prišli tako daleč, da bodo na pr. samo dalmatinski Hrvati in Srbi, Bosanci in Hercegovci nabirali za hrvaške in slovenske obrambne organizacije? Pred leti so zagrebški Hrvati po prizadevanju enegđfrodoljubnega moža v kratkem nabrali za ljubljansko »Družbo« preko 1000 K. To je prelep zgled, kako naj se iz jugoslovanskih centrov Čuva obmejno Jugoslovanstvo. Naši obrambni voditelji bodo morali svoj pregled razširiti; časih opažamo tu preveč »hladu« za — Jugoslovanstvo, ki pa je faktično eden izmed taborov Slovenstva. Slovenec, ki se čuti Jugoslovana, ne govori malodušno, a če bomo znali Jugoslovanstvo tudi gospodarsko in obrambno razviti, ne bo Slovenec več nastopal — »maložepno«. Dr. F—č. Moje upravičenje. Vsak količkaj nežnočuten Človek mora razumeti, kako težko mi je novic izpregovoriti o Krekovi aferi. A vendar izpolnim s tem samo dolžnost, ki jo imam sama do sebe. Ko sem bila na tako nizkoten način prisiljena, povedati najhujše, je res vse eno, če žrtvujem nekaj več ali nekaj manj svojega »jaz«. Kakor sem že rekla, sem se seznanila z dr. Krekom po gospe dr. Šusteršičevi. 2e pri najinem prvem sestanku je kazal tako živo zanimanje in umevanje za moja občekorist-na prizadevanja, in se mi je tudi takoj ponudil, mi zanja pridobiti parlamentarno podporo, da si je s tem koj pridobil vse moje zaupanje in sem se od tedaj vedno nanj obračala, če sem v zadevah ženskega društva potrebovala njegovega sveta ali njegove podpore. Vzlic temu sem ga pa šele dobrega pol leta po najinem sestanku povabila na svoj dom. Kot samostojno stoječa oseba sem s takimi povabili jako štedljiva, a v tem slučaju je pač obleka krila moža. Jaz bi grdo lagala, če bi trdila, da se je dr. Krek v prvih Šestih mesecih njegovih obiskov pri meni kdaj le z eno samo besdico spozabil. Bilo je res samo lepo prijateljsko razmerje, ki mi je bilo toliko ljubše, ker sem se vsled smrti svojega pred enim letom umrlega očeta čutila duševno zelo samo. Na erotične zveze nisem mislila in sodim, da tudi dr. Krek takrat ni nič takega mislil. Prvi migljaj v tem oziru je storil med mojo težko boleznijo spomladi 1912. in ta m bil tak, da bi iz njega napravila casus belli. Vzlic temu sem ga naslednji dan pismeno presrčno prosila, naj ne moti s takimi brezsmotrenimi besedami najinega lepega razmerja, ki je bilo meni tako ljubo in drago. Ob enem sem omenila, da ostanem raje edina, kakor da bi postala ena med mnogimi. Da sem že takrat dr. Kreka prav rada imela, tega ne morem in nečem tajiti. To nagnenje pa je bilo izključno duševno in brez primesi erotičnih čustev. Oba sva imela, tako sem vsaj mislila, ista nagnenja in iste interese; on mi je razkril prej nepoznane socijalne in gospodarske perspektive; občevanje ž njim je bilo zame duševen užitek in duševna vzpodbuda, kateremu bi se bila že takrat le jako težkega srca odpovedala. Prišel je zopet in naj je čutil karkoli, vzroka mi ni dal, da bi pretrgala občevanje ž njim do predve- čera tistega dne, katerega mi je pisal prvo izmed objavljenih pisem. Da se je takrat spozabil, to priznava v pismu samem in treba je bilo meje, vzlic moje starosti brezmejne naivnosti za misel, da je tudi po tem Še mogoče platonično razmerje med nama. A jaz sem to vendar verjela, ker sem to hotela verjeti in sem ga poklicala nazaj. Postal je bil pač že A2\ mojega življenja, nisem pa imela v( 5 moči, da bi ta del izločila iz mo-jet življenja in čustvovanja. Takrat sem mu tudi pisala, da bi ne sprejela njegovega izstopa, ako bi mi ta tudi ponudil, ker bi ne mogla in ne hotela nositi odgovornosti za takšen njegov korak. In dr. Krek se je tudi lo pot vrnil in bi me bil nasilno vzel na mojem samotnem stanovanju, ako bi mu ne bila zagrozila, da bom kričala. Sedaj sem si bila seve na jasnem, da je za me samo Še en izhod, zakaj sprejeti dr. Krekov predlog, da bi se samo vsak mesec sestala ob gotovem času, se mi je zdelo ponižujoče. Od nekdaj nisem bila prijateljica kompromisov. Popolnoma ali Čisto nič, to je bilo vsikdar moje geslo. Sicer pa bi tudi ne bilo ostalo zgolj pri tem, zato sem bila tudi raje pripravljena se vedoma darovati, kakor pa da bi se dala nepričakovano osvojiti. Tudi tu moram resnici na čast povedati, da mi je dr. Krek ponudil, da se bo umaknil iz mojega življenja, obenem pa je poudarjal, da tega ne stori morda Iz verskih ozirov, ki so mu docela tuji, r^arveč zgolj zbog mene, ker se ne smatra za upravičenega nekaj vzeti, kar ni njegovo in za kar mi ne more nuditi nobenega ekvivalenta. Rada bi sedaj poznala žensko, ki bi v tem slučaju zapustila moža, ki ga ljubi! Svobodna sem bila, odgovorna nikomur razen sama sebi, prepričana svobodomiselka od nekdaj, četudi sem bila vzgojena v konvencionalnih meščanskih nazorih višje buržoazije. Žrtvovati se je po mojem mišljenju stvar žene, in čim težja ji je ta žrtev, tem bolje in lepše je to zanjo! Pozvala sem ga torej in on je prišel. Tudi takrat v Bohinju me je zopet hotel takoj osvojiti, toda nisem hotela, da bi se zgodilo nekaj za me nepreklicljivega, ne da bi tudi on ne imel prilike, da bi temeljito preudaril ta korak. Še iz Kaltenleutgebna, kamor sem se vrnila, sem mu pisala, da nisem nobena Delila: nečem ga zapeljati h kakšnemu razmerju z menoj, povedati mu samo hočem, da ne smejo nobeni oziri glede moje osebe delati zaprek njegovi sreči, ako zveza z mano dejansko Šele pomenja življenski smoter zanj, kakor on to zatrjuje. Obenem pa sem ga tudi opozorila na to, da bi s takšnim razmerjem prevzel meni nasproti resne dolžnosti in da si mora zategadelj temeljito premisliti, preden me napoti, da postanem popolnoma njegova. To sem mu vedno in vedno ponavljala. Končno sem se mu udala 28. decembra 1912. in sicer šele, ko mi je izjavil, da bo propadel na duši in na telesu, ako ne napraviva konca. Tako je bilo v resnici in tako sem ga — »zapeljala«! Jedva je bi! storjen ta nepreklic-ljiv korak, že me je jel mučiti z nasveti, naj se poročim s PovŠetom. strašno posodo, ki se imenuje uredniški kos in ki je nam Slovencem ubila že toliko nadebudnih talentov. Da bi nesposobne in krivične urednike prepričal o njihovi vnebovpijoči krivici, sem z mrzlično naglico noč in dan pisal in pisal ter dan na dan oblego-val vsa uredništva s svojimi spisi. Toda zastonj! Lažje omehčaš kamen kot krivičnega urednika! Da poginejo vsi uredniki, v to ime izpraznem to kupico!« Besedam sledilo je takoj dejanje. Čez dalj časa potem je ubogi Muha zopet začel: »Na dobo moje izredne plodovi-tosti nastopila je naenkrat doba silne reakcije. V glavi so mi v enomer rojile srečne in izvirne misli; ko sem jih pa hotel zaupati belemu papirju, katerega sem poprej z največjo lahkoto popisal cele skladovnice, nisem jih mogel spraviti na papir, čeprav sem cel dan pomakal svoje pero v črnilnik in zgrizel po deset držal na dan. Ni Šlo, pa ni šlo! Vendar nisem obupal. Če sem cel dan držal v rokah pero, potolažil sem zvečer svoje razdvojeno srce, da nisem bil danes razpoložen in da bo jutri vse drugače in boljše. Toda ta »jutri« ni hotel napočiti. Tako sem dan za dnevom, teden za tednom, mesec za mesecem čakal zaman na ta »jutri«. V svojem obupu sem se zaupal dobremu prijatelju in mu potožil svoje gorje. Dobri prijatelj, ki je svojedobno gledal s ponosom na me. me je sočutno poslušal in mi končno prav hladno zabrusil v obraz: »Bratec, ti si se izpisal in ta bolezen je neozdravljiva.« Kakor bi me udaril s težkim kladvom po temenu, zadele so me te brezsrčne besede. »Izpisal« sem se torej, torej sem duševni mrtvec pri živem telesu! Izpisan...!« Nesrečni Urban Muha je začei pri teh besedah kot otrok bridko in neutolažljivo ihteti. Da je imela njegova brezmejna žalost resnično svoj izvor v njegovem obupanem srcu, sklepati je bilo iz dejstva, da je to pot ni skušal potolažiti z vsebino kupe. Revež se mi je v srce smilil, ker s svojim ihtenjem ni mogel prenehati. Svojo glavo je sklonil na roke in jokal... Končno se je nekoliko umiril, trudno dvignil svojo glavo in s trudnim glasom omenil: »To je zgodba mojega nesrečnega življenja, katero sem začel s tako visokimi poleti. Morebiti hočete vedeti še konec? Ta konec je zelo prozaičen in nevreden mladostnega poleta. Sedaj zopet pišem na beli papir, toda ne pišem svojih krasnih misli, temveč za malo dnevno odškodnino prazne in suhoparne tuje misli in besede. Da ne poginem lakote za kakim plotom, prodal sem svojo dušo in postal suženjski hlapec, pisar!« Po teh pikro izgovorjenih besedah izpraznil je nesrečni Urban Muha svojo kupo, vstal od mize, brez slovesa me zapustil in se izgubil v Črno noč. Prvič sem mu odgovorila, da sem že enemu staremu možu — mojemu očetu stregla do smrti in da mi to zadostuje za celo življenje. Toda on se je vedno in vedno povra-čal k tej svoji najdražji želji. Povše, katerega sem med tem bližje spoznala, mi je bil zelo simpatičen. Pod vplivom teh nesrečnih od-nošajev, ki jih nisem bila navajena, sem neizrečno trpela, še bolj Da vsled njegove brezmejne brezobzirnosti, ki se je menjala z najstrastnejšimi Iju-bavnimi izbruhi, skratka že sem bila tako daleč, da bi se bila udala njegovi volji, ko---Vse drugo si prihranim. Tudi sedaj mu nečem delati krivice: Ali se me je hotel samo zdobra znebiti in PovŠeta samo porabiti kot piašč, ki bi naj vse prikrival, ali je v resnici mislil, da me bo Povše, ki mi lahko da svoje ime, bolj osrečil kakor on — tako* se je vsaj enkrat izrazil — tega ne morem vedeti*, takisto morem tudi vzroke razpora samo domnevati. Vsekakor nisem dala jaz k temu prav nobenega povoda, razen ako je morda povod to, da sem v obupu vse priznala njegovi sestri. Ko sem prejela njegovo poslovilno pismo, sem mu hotela vrniti njegova pisma in izvršiti samomor. Povše je to preprečil. Menim, da je to storil iz dobrega srca.Vsekakor se je takrat meni nasproti vedel tako vi teško, da si je pridobil moje odkrito srčno spoštovanje. On je tudi prevzel nalogo, da spravi vse v red z dr. Krekom, to tem bolj, ker je bil vsled njegovega postopanja prav tako žaljen, kakor jaz. Pripominjam takoj, da naravno nisem več mislila na to, da bi obnovila prejšnje razmerje s Krekom, marveč da sem od njega samo zahtevala, da pojasni vzroke nenadnega preloma najinih odnošajev in da da zadoščenje Povšetu. Tudi Povše je pisal, kakor je re-'kel, v tem smislu dr. Kreku, ki pa to taji, kakor tudi taji nečuvene izraze o meni nasproti ravnatelju Pircu. Kdo govori sedaj resnico, ne vem, eno pa vem gotovo: v zadnjih mesecih sem trpela kolikor more samo človek trpeti. Poti v javnost pa bi vkljub temu ne bila nastopila, ako bi ne bil »Slovenec« priobčil onih podlih napadov na mojo čast kot odgovor na moja prva dva članka o dr. Šusteršiču. In morda tudi v tem slučaju ne, ako bi se mi ne bilo povedalo, da izvirajo ti napadi iz peresa dr. Kreka. In da sem vkljub temu potem še šla v Prtovč? Vsaka ženska, ki je v resnici ljubila, ve, da je v trenotkih vse odpuščeno in pozabljeno, ko sliši, da je mož, ki ga je ljubila, bolan in nesrečen. Prizor, ki se je vršil pred sestavo moje zlagane samoobtožbe, je tako poniževalen, da se ne morem odločiti, da bi ga orisala, in pisala sem dr. Kreku samo, da bi ga v njegovem interesu zarotila, da bi ne vporabil one izjave. Povedala sem sedaj vse, kar je bilo potrebno povedati v moje upravičenje. Grešila sem proti konvencionalnim zakonom in moram zato tudi nositi posledice. Nečastnosti, ki bi se mi je bilo sramovati, nisem zakrivila. Ljubila sem moža radi njegovih dozdevnih duševnih in srčnih lastnosti ter doprinesla tej svoji ljubezni vsako žrtev. Za dr. Kreka pa sem bila vedno, kakor sem priznavala v čudoviti odkritosti, samo predmet izkoriščanja. Izrabljal je moje zveze in mojo delovno silo za stranko, mene samo pa kot žensko. « Seveda, saj je prijetneje manj nevarno in predvsem ceneje, se vdajati vžitkom, katerim odpovedati ste se s prisego zavezali, v kulturno višje stoječem miljeju, po kosilu ob lepo pokriti mizi, pri fini smotki, kakor v hišah, kjer se morda lahko poleg denarja riskira tudi zdravje! Kdor ima dovolj naslad temu kaže prst božji nadaljno pot, uda se božji volji in blagoslov božji ga spremlja vsepovsod!!---- Vprašam visokočastiti knezo-škofijski ordinarijat, ali je voljan še nadalje trpeti, da ta verolomni svečenik in ta brezčastni človek še nadalje nastopa kot učitelj in vzgojitelj mladine in kot ljudski zastopnik? Kamila Theimer. Dogodili na Balkanu. Tretja balkanska vojna. Popolnoma gotovo je že, da brez strahovitega krvoprelitja, brez novih homatij v Evropi albansko vprašanje ne bo rešeno. Velesile že vpijejo, da so one vzele rešitev albanskega vprašanja v roke, dejansko pa bo morala to vprašanje rešiti Srbija. Od Dibre so se obrnili Albanci prod severa in vzhodu. Prišli so v vasi Skuderinje, Radostuš, Trebište, Boletin, Šelnanica, Velgora, Senca, Ribnica, Berbena, Rjeka, Šurovica in Mavrovo proti severu, proti vzhodu pa v Gajre, Galičnik, Izvor, Do-branovac, Sibjane in Kiševo. Kamor so dospeli Albanci so vse vasi razdejane in vse prebivalstvo je pomorje-no. Strahoviti so bili baje boji pri Galičniku. Tudi Struga in Ohrida, oba ob Ohridskem jezeru sta baje že v rokah vstašev. Albanci nameravajo, kakor vse kaže, udariti proti Skoplju in Bitolju. Na jugu se je razvila 24. t. m. huda bitka v okolici Ohride. Srbi so se morali končno umakniti pred albansko premočjo. Vesti o zavzetju Prizrena se ne potrjujejo. Privatna poročila vedo, da oblega kakih 6000 Albancev mesto že tri dni. Srbi imajo v Prizrenu 2800 mož in nekaj topov. Pač pa poročajo, da je v Prizrenu samem med Albanci izbruhnila vstaja. Albanci so baje utrdili svoje hiše in streljalo na srbske čete. Srbski poveljnik je da! več hiš, iz katerih so prebivalci streljali, požgati. Pri Djakovici so srbske čete pognale Albance nazaj. Drugo privatno poročilo pa pravi, da so Albanci zavzeli tudi Djakovico. Naravno je, da se je Srbov polastila velika nervoznost in obenem tudi nevolja proti onim, ki so zakrivili te nove krvave boje in brezpri-merne grozovitosti. Glavnih krivcev pač ni iskati v Srbiji, marveč so zunaj Srbije, deloma v Albaniji sami, deloma pa v evropskih državah. Kljub temu dolže v Belgradu vojnega ministra, češ, da ni zadostno skrbel za varstvo mej. Govorilo se je že, da bo vojni minister demisijoni-ral, končno pa se je baje izkazalo, da zadene, krivda generala Mišića, ki je imel to zadevo v rokah. Neka bel-gradska brzojavka, katere avtentičnost se nam pa ne zdi verjetna, pravi, da je bil general Mišić že vpoko-jen; v koliko pa zadene krivda tudi vojnega ministra, bo odločil ministrski svet, ki se sestane takoj po povratku ministrskega predsednika Pašića. Popolnoma popačena pa je brzojavka, ki govori o renitentnosti srbskih vojakov. Veselo seveda ni iti v boj, tudi ne za krst častni i slobodu zlatnu. Vojaki, ki so komaj odložili orožje in so se že veseiili mirnega dela in napredka, morajo nazaj v boj. To je gotovo zelo žalostno dejstvo, toda vojaki, ki so zagledali Jadransko morje, ki so krvaveli pred Solunom in pred Odrinom, vojaki, ki so osvobodili svoje brate, ti se ne upirajo, če gre zajamčiti osvobojenim bratom prostost. Vest o upiranju srbskih vojakov izvira pač iz napačnega razumevanja brzojavke, ki pravi, da je srbska vlada prepovedala vsem moškim pod 45. leti prekoračiti mejo. Zelo humoristično pa se slišijo brzojavke z Dunaja, Rima in Beroli-na, ki pravijo, da so te vlade odgovorile na srbsko noto, da se mora Srbija omejiti samo na obrambo svoje meje. Trajno zasesti albanskih pokrajin baje ne bo dovolila nobena velesila. Na londonski konfernci udeležene velesile so vzele rešitev albanskega vprašanja v roke, zato ne morejo trpeti, da bi tam kaka tretja stranka posegla vmes. Te besede so pač višek nesramnosti in samopre-cenjevanja. Država, ki je bila zahrbtno in takorekoč pod zaščito gotovih vlad napadena naj bi ne smela tem predrznim roparjem pokazati enkrat za vselej, da morajo respektirati od velesil določene meje? Katera evropska država bi trpela tako vmešavanje v svoje lastne zadeve? Mislimo, da niti avstrijska vlada, ki je sicer tako težkih misli in trde kože. Lopovsko pa je govoriti o prebujeni bojaželjnosti Srbov. Zopet slišimo iz nemških listov rožljanje orožja, ali res žele naši državi bankerot in prebivalstvu solze in obup. Srbija je vendar samostojna država in bo že sama vedela kaj mora storiti, da si za vedno zasigura pokrajine, ki jih je pridobila s krvjo. Več Srbija gotovo sedaj ne bo storila. Tega pa ji nikdo ne sme braniti. Štajersko. »Oktobersko slavje« Zveze narodnih društev bo ena izmed največjih narodnih veselic, kar smo jih imeli letos na Spodnjem Štajerskem. Priredi se v nedeljo dne 5. oktobra na čast udeležencem glavnega zbora narodne stranke. Pri tej veselici sodeluje celo Spodnje Štajersko; nekateri z doneski v denarju, drugi z doneski v vinu in jestvinah, tretji prodajajo vstopnice. Spored »okto-berskega slavja« smo sestavili tako, da bo imel vsakdo nekaj: obsega namreč izbran koncert, dalje gledališko predstavo, ples v veliki dvorani Narodnega doma, vinsko poskuš-njo, pri kateri se bodo molila najbolj- ša vina iz vseh spodnještajerskih vinskih goric, srečolov in kar je še drugih zabav na ljudskih veselicah. Ker želimo, da bi bilo »oktobersko slavje« res ljudska veselica, smo določili vstopnino le na 50 vinarjev za osebo. Vršijo se že obširne priprave. Veselilo bi nas srčno, ako bi nas hoteli tokrat obiskati tudi prijatelji in somišljeniki iz bližnjih kranjskih krajev. Glavni zbor Narodne stranke za Spodnje Štajersko se vrši v nedeljo, dne 5. oktobra 1913 v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Dnevni red: 1 Poročila: a) dr. V. K u kove c: Narodna stranka od zadnjega glavnega zbora, b) dr. A. Božič: Strokovna organizacija našega kmečkega stanu, c) dr. T. Gosak: Delavsko vprašanje na Štajerskem, d) Miloš Stibler: Naše trgovstvo in obrtništvo, e) Dr. Ernest Kalan: Naše časopisje. I) dr. L. B r u n č k o: Društveno življenje na Štajerskem v 1. 1913. g) Janko Lešničar: Mi in naši nasprotniki. Podrobni pregled našega dela. 2. Volitve glavnega in izvrševalnega odbora Narodne stranke. 3. Predlogi in nasveti. Opoldne je skupni obed v Narodnem domu. Popoldne se vrši od 4. ure naprej v Vseh zgornjih prostorih Narodnega doma, velika slavnost »Zveze narodnih društev«, h kateri so vsi udeleženci glavnega zbora prisrčno vabljeni. Kdor ne more priti na glavni zbor, naj se vsaj sigurno udeleži te slavnosti. Prosimo vse somišljenike in prijatelje, da se udeležijo strankinega glavnega zbora, ker je od njega v veliki meri odvisen ugled stranke na zunaj. Pridite ne le sami, temveč povabite tudi znance in prijatelje. Naj bo naš glavni zbor pravi narodni tabor, na katerem bodo zbrani vsi najodličnejši možje Spodnje Štajerske. — V Celju, 24. septembra 1913. Za izvrševalni odbor Narodne stranke predsednik: deželni poslanec dr. Vekoslav Kukovec. Pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora. Sloven-skoklerikalni klub v štajerskem deželnem zboru je imel v četrtek dopoldne v Mariboru sejo, o kateri je poslal graškim dnevnikom sledeči komunike: »Slovenski klub je imel včeraj dopoldne v Mariboru več ur trajajoče posvetovanje, na katerem so se izrekli slovenski deželni poslanci z ozirom na gmotno bedo uči teljstva in potrebe okrajev, da hočejo v jesenskem zasedanju deželnega zbora sodelovati, ako se jim izpolnijo gotove kulturelne in gospodarske zahteve.« Iz Celja.'(Dramatično društvo) ima svoj občni zbor v torek, dne 30. septembra ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. Dnevni red običajen. Na »oktoberskem slavju« Zveze narodnih društev v nedeljo dne 5. oktobra v Celju se bode izvajal izbran koncert pomnoženega orkestra celjske narodne godbe. Nastopi tudi pevski zbor Celjskega pevskega društva z nekaterimi dr. Schwabovi-mi pesnimi, ki jih bo iz prijaznosti di-riginal g. skladatelj sam. Opozarjamo na ta umetniški užitek še prav posebej naše Sp. Štajerce, ki hočejo priti prihodnjo nedeljo na strankin glavni zbor in »oktobersko slavje.« Zadruga rokodelskih obrtij sod, okr. Laško v Laškem si je izvolila na občnem zboru 21. t. m. na Zidanem mostu za predstojnika g. Blaža Zupanca v Laškem, za njegovega namestnika g. Ivana Bergerja v Trbovljah. V odbor so izvoljeni gg. M. Vu z d a r i č, Laško; Peter B a u e r-heim, Hrastnik; Niko Pinterič in Miloš Rozin v Trbovljah. V Slovenjgradcu so se vršile 23. septembra občinske volitve, pri katerih so bili izvoljeni sami nemški nacijonalci, med njimi v 3. razredu znani svečar Giinther, ki je tolik ljubljenec slovenske duhovščine in po njeni zaslugi tudi načelnik slo-venjgraškega okrajnega zastopa. Iz Št. Petra pod Sv. gorami. Od 1. do 15. oktobra bode vozil avto-omnibus za poskusnjo od Brežic do Grobelnega ali do Poljčan. Od 1. marca prihodnjega leta Da bodeta vozila po Sotelski dolini stalno dva avto - omnibusa. S tem se bodo težavne prometne razmere tod vsaj nekoliko zboljšale. Iz Št. Petra pod Sv. gorami. Dne 23. septembra popoldne je udarila strela v hlev posestnika Martina Agreža v Hrastju. Ogenj ie uničil s slamo kriti hlev; eden vol in ena svinja sta tudi zgorela. Posestnik ima škode okoli 3000 K in ni bil zavarovan. Javno moramo pohvaliti vrlo požarno brambo šentpetersko, ki je bila navzlic grozni plohi takoj na licu mesta ter je zabranila, da se ni ogenj lotil bližnjih s slamo kritih hiš in gospodarskih poslopij. Iz Št. Petra pod Sv. gorami. Za glavni zbor narodne stranke in sledeče mu »oktobersko slavje« Zveze i narodnih društev v Celju je v naši občini veliko zanimanje in je pričakovati večje udeležbe. Dobro bi bilo, da bi bile tudi druge spodještajerske kmečke občine, ki so v naprednih rokah, častno zastopane. Pokažimo, da nas je mnogo in da tudi mi naprednjak! kaj zmoremo! Iz Maribora. Javen shod priredi mariborska podružnica »Zveze jugoslovanskih železničarjev« skupno s »Trgovskim in obrtnim društvom« jutri, v soboto dne 27. septembra zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Na dnevnem redu je poročilo o ljubljanskem kongresu narodnih strokovnih organizacij. Potrebna je obilna udeležba. V Ameriko odrinil. Bivši tovarnar Jožef Pirich v Ptuju, ki je bil zaradi kride obsojen na tri mesece, a kazni še ni prestal, jo je odrinil v južno Ameriko. Radovedni smo, kaj poreče k temu njegova upnica. Ta ima terjati nad 100.000 K, ki so sicer vknjižene, a kaj ko tovarna ne reprezentira skoro nikake vrednosti ali Ie malo. To je tudi vzrok, da ta upnica ni silila na prodajo, dasi Pirich že več let ni plačal obresti ter so iste narasle že nad 10.000 K. Poslanci naj store svojo dolžnost in zahtevajo revizijo. Drobne novice. V Plodcrs-n i c i pri Sv. Jakobu v Slov. gor. so se vršile minule dni občinske volitve in volitev župana. O obojih volitvah poročata ob istem času in z velikim navdušenjem »Slov. Gosp.« in »Marb. Zeitung«. — Iz Konjic. Na okrajni cesti blizu Stranic je obležal na cesti v pijanosti rudar Janez Birtošek. V temi ga je tovorni voz posestnika Marin-ška v Stranicah povozil. Birtošek je dobil zlasti po obrazu težke poškodbe. — I z K o z j e g a. V Dolah pri Št. Vidu je napadel neki postopač posestnico Rus z revolverjem, ker mu ni hotela dati nobene miloščine. Obstrelil jo je smrtno nevarno na levi strani prs, pokleknil potem na njo in ji iztrgal denarnico. Orožniki so tega čednega patrona že pnjeii. — Od Sv. Lenarta v Slov. g o r. V ruperški fari je zlezel dveletni Henrik Tomažič doma na žareč štedilnik in se na rokah in nogah strahovito opekel. Otroka so spra-• vili v mariborsko bolnišnico. — Iz Maribora. Porotno sodišče je obsodilo 261etnega posestnika Avgusta Razbočana iz Špičnika na 18 mesecev težke ječe, ker je zagrozil grde nravne zločine proti 131etni rejen-ki Mariji Gep. Istotako je obsodilo 421etnega kajžarja Franca Lenaniea iz Murčaka zaradi požiga na pet let težke ječe. — Iz D o b e r n e odide dosedanji poštar H. Goli in se preseli v Velenje. — Iz Bizeliske-ga poročajo, »Slov. Gosp.«, da je v petek dne 19. septembra ubila s^ela 431etnega kmeta Jožefa Krivca iz Bračne vasi, ko se je nahajal v hramu pri svojem vinogradu. Zapustil je mlado vdovo in 6 otrok. Zahvala. Veselica, ki smo jo priredili v nedeljo 21. t. m. se je v vsakem cziru prav dobro obnesla, ter prinesla podružničnemu podpornemu skladu nad 200 K čistega dobička. Da se je dosegel tako velik čisti dobiček, za to gre zahvala v prvi vrsti našim nad vse požrtvovalnim licitatorjem, gospodu inženirju B r a-b e n c u in gospodu M a j e r j u ter tovarišem, ki so licitirali gos na do-sedaj v Narodnem domu nikdar dosežen čisti znesek 117 K 56 v. Zahvaliti se nam je dalje našim vrlim razprodajalkam srečk in znakov, gospej Reziki S c h w a r z , ki je z neumorno pridnostjo nabirala doneske za srečolov in nabrala 47 K, kakor tudi našim vrlim komikom z gospodom Bocom na čelu, ki so nam nudili par komičnih prizorov. Pa tudi požrtvovalnim • darovalcem dobitkov in prispevkov za srečolov, ki nam jih je nemogoče vse imenoma našteti, prisrčna hvala. Bog plati vsem, ki ste na ta ali oni način okrepili naš podporni sklad v našem imenu in v imenu onih bolnih članov, ki bodo v slučaju stiske črpali iz tega sklada. — Zveza jugoslovanskih železničarjev, podružnica Maribor. Koroško. Pazite na otroke. Štiriinpoletna hčerka pl. Dister je dobila, ko je bila brez nadzorstva vžigalice. Med prižiganjem se je vnela otroku obleka. Kljub takojšnji pomoči je dobil otrok take poškodbe, da je drugi dan v bolnišnici umrl. 14Ietna tatica. V trgovini za že-leznino Slabenig v Celovcu ie ukradlo neko 141etno dekle lično popolnoma novo napravo za rezanje repe. Drugi dan je naznanil neki irgovec, da je neko dekle pri njem prodajalo podoben strojček. O mladi tatici nimajo še nobene sledi. Požar v tovarni. V četrtek okoli poldvanajste ure je izbruhnil požar v tovarni za usnje, Soltschegg \ Volšperku. Ogenj je nastal v trakta v katerem so stanovanja za delavce Kako je nastal ogenj ni znano. Pred izbruhom ognja ni bilo v teh stano. vanjih nobenega delavca. Nad tem traktom so velika skladišča za usnje in za kože. Ta skladišča so se vnela še predno je prišla požarna bramba, Nastal je silen ogenj, ki je razvijal tako vročino, da sploh ni bilo mogoče gasiti. Gasilci so sc morali omejit' na to, da so ogenj lokalizirali in ubranili zadnji manjši del tovarne. K sre* či je bilo zelo mirno vreme in je bilo na razpolago zadosti vode. Velik del tovarne je popolnoma pogorel, škoda je ogromna in le delno krita z zavarovalnino. Pri gašenju se je ponesrečil en gasilec. Dobil' pa je le lahke poškodbe. O postanku ognja ni še nič znanega, sumijo pa, da je ogenj podtaknjen. Žena ubila s pomočjo vajenica svojega moža. Dne 20. t. m. so aretirali pri Sv. Štefanu v Ziljski dolini Marijo Flaschbergerjevo. ženo tamošnjega kovača. Flaschbergerja so našli dne IS. avgusta t. 1. ne daleč od Sv. Štefana ubitega na cesti. Imel je več ran na glavi. Ker je bil Flasch-berger, ki je rad popival, v pijanosti siten in nasjlen, so mislili najpreje, da se je mož, ki je tudi tisti večer popival, spri z vojaki in da ga je en vojak pobil z bajonetom. Uvedli so preiskavo in aretirali res enega vojaka, ki je imel umazan bajonet. Vojak se je zagovarjal, da se mu ie umazal bajonet pri odpiranju kon-serve. Končno so se prepričali, da vojak ni pravi storilec in so ga izpustili. Preiskali so še enkrat rane in dognali, da rane niso od bajoneta, marveč od nekega štirioglatega orodja najbrže od kladva. Poklicali so končno žandarmerijskega siraž-mojstra Niederdorferja s svojim policijskim psom. Pes je dobil na mestu sled in tekel naravnost h kovaču, kjer se je zagnal v neko posteljo in potegnil izpot blazine krvav suknjič. Postelja je bila od vajenca in tudi suknjič je bil njegov. Nato se je pes začel zaganjati v ženo. Žena se je nekoliko prestrašila, nato pa je rekla, da se zaganja pes v njo, zaradi tega, ker je bila kritično jutro pri možu in je imela tudi opraviti s truplom. Daljša preiskava je dognala krvave sledi za hišo in dva okrvavljena kovaška kladva. Poleg tega so dognali, da je imela kovačica ljubavno razmerje z vajencem. Tudi so se našle priče, ki so izpovedale, da so slišale v usodni noči iz kovačnice hud prepir, v katerem so razločile glas kovača, ki je očital svoji ženi njeno prepovedano razmerje. Kljub tem težkim indicijam žene še niso aretirali, pač pa so poslali glavo kovačevo in pa vajencev suknjič na Dunaj, da preiščejo, če je na suknjiču kovačeva kri. Vajenec trdi namreč, da si je okrvavel suknjič, ko je klal kozliča. Med tem pa so se vedno bolj množili sumljivi momenti in v soboto so ženo zaprli. Primorsko. Umetno vzdrževanje nemške gimnazije v Gorici. Leta in leta so prosili goriški Slovenci predno so dobili slovenske paralelke na gimnaziii. Slovenec, ki je gospodar na Goriškem je moral poslati svojega sina ali v tujino ali pa v laško ali nemško šolo, kjer se mu je potujčeval in kjer so mu vcepljali mesto ljubezen do domovine do svojega materinega jezika sovraštvo do svojega rodu in občudovanje tujstva. Kdor se ni hotel udati, ta je moral veliko pretrpeti v šoli od svojih tovarišev oholih Nemcev in nasilnih Italijanov. Razmere so se nekoliko zboljšale, ko so dobili Slovenci vsaj paralelke. In treba je bilo zopet nebroj prošenj in zahtev, *da smo dobili to kar nam po vsi pravici gre, slovensko gimnazijo. Toda za to trohico, ki nam jo je dala vlada, je dobro oškodovala Italijane in Nemce. Nemci, ta peščica kar jih je, so dobili seveda tudi svojo državno realno gimnazijo. Vzdržati jo bodo morali umetno, kajti nemških učencev ni toliko na celem Goriškem, kolikor jih je treba za gimnazijo. V svojo šolo vabijo sedaj pod raznimi pretvezami Slovence in Italijane, češ, da se bodo naučili nemškega jezika. Obenem pa vabijo v Gorico nemške dijake iz sosednih dežel. Tako piše n. pr. »Deutsches Volks-blatt« o goriški nemški gimnaziji sledeče: Pozdravljamo nemško gimnazijo v Gorici in izražamo obenem željo, da bi se število nemških dijakov v Gorici z dijaki sosednih nemških dežel, kajti Gorica je posebno vsled svoje ugodne južne lege zelo priporočljivo mesto. S tem Nemci sami priznajo, da so v velikih škripcih. Gimnazijo imajo, manjka pa jim učencev. Ker so pa slovenski in laški dijaki vedno bolj zavedni in pose-čajo rajši svoje šole in morajo privabiti, če hočejo obdržati gimnazijo nemške učence iz severnih nemških dežel. Seveda bodo Nemci to lepo priliko, ki jim jo je dala vlada po možnosti izrabili in navlekli v ta nemški refugium peccatorum kolikor mogoče nemških učencev, da s tem še bolj umetno ojačijo nemški element v Gorici. K vpokoHtvi dr. Pettarlua. Dr. Pettarin bivši vodja laško liberalne stranke se je kakor smo že poročali pravočasno umaknil. Padel je s padcem stranke. Njegov namestnik še ni določen, govore pa, da bo pristaš laške klerikalne stranke. Dalje govore tudi v Gorici, da namerava prositi za vpokojitev tudi deželni podtajnik dr. Gunovin. Koliko je na tem resnice ni znano, gotovo pa je, da je to zelo verjetno. Mark Anton Plenčič. Povodom zborovanja nemških naravoslovcev in zdravnikov na Dunaju se je spomnil neki dr. Fischer tudi našega slavnega rojaka Marka Antona Plen-čiča in je otel njegov slavni spomin pozabljenju. Mark Anton Plenčič je živel okoli 1. 1750 kot zdravnik. Ob istem času je objavil svoje znamenite študije o živem kontagiju, o organskem bitju povzročevalcev bolezni ter učil že takrat vsa ona pravila, na katerih sloni današnja moderna bak-teriologija. V njegovih naukih se nahaja že zakon specifičnosti bakterij, o njihovem raznašanju in razmnoževanju. Mark Plenčič je bil veleum in njegova slava ostane. Mark Plenčič je bil kot že omenjeno naš rojak. Rojen je bil 1. 1705. v Solkanu pri Gorici, umrl pa je I. 1786. kot profesor na Dunaju. Aretirali so v Trstu 451etnega brezposelnega premogarja Gregorja Fortuno, doma iz Kranja. Vdreti je hotel okoli 9. zvečer po sili v urad zavarovalnice Assicurazione Generali. Ogenj v Povirju. Strela je udarila v Povirju v hišo št. 33. Zanetila je ogenj, ki se je tako hitro razširil, da je v kratkem celo poslopje pogorelo. Prebivalci so si rešili komaj življenje. Škoda je velika, zavarovalnina majhna. Obstojala je velika nevarnost, da pogori cela soseska, ker se je vnemalo že več sosednih hiš. Veliko vtihotapljenje saharina so odkrili na Reki. Saški carinski urad je namreč dognal, da je bila komaj tretjina saharina, ki pride na Saško, naznanjena pri avstrijskih carinskih uradih. Zagonetko je rešila končno železniška nezgoda. Pri ti nezgodi se je poškodoval kotel za plin in iz njega je padla velika množina saharina. Preiskali so še druge vozove in našli 8 plinovih kotlov napolnjenih s saharinom. Uvedla se je stroga preiskava, v katero je zapletenih nad 60 avstrijskih in nemških železničarjev. Saharin je bil odposlan iz Reke. Dnevne vesti. -{- Kaj cajtenge! »Slovenec« in »Dan« premlevata sedaj neki medklic dr. Tavčarja v deželni zbornici. Pri prvem je to umljivo, ker se pri desparatnih političnih razmerah oklepa vsake slame, po kateri upa zlesti na kopno. Pa tudi pri drugem je to umljivo, ker večjega veselja ne pozna, nego metati podpisanemu polena pod noge. Stvar, za katero gre, pa ie bila taka, da ni imela z vrednostjo slovenskega naprednega časopisja prav ničesar opraviti. Lampe je v svojem govoru trdil, da je PavŠler naprednjak. Dr. Tavčar in tovariši so to energično zanikali. Nato sta se jglasila Zajec in Jarc. Eden je vzkliknil: »Kaj pa cajtenge?« Drugi pa: »Saj je sotrudnik Vašega časopisja!« Dr. Tavčar je reagiral: »Kaj časo-oisje! Kdo je že vse v Vaše časopise *)isal, pa ni b?l klerikalec! Izkazali ?mo Pavšlerju časnikarsko gosto-jubnost, ker se nam smili!« Kdor ho-zq iz tega medklica sklepati, da je Tavčar zaničeval časopisje narodno-lapredne stranke — »Dan« itak ne jpada med omenjeno časopisje — ta e hudoben, kakor so hudobni gospodje v »Slovenčevi« redakciji, ali >LIoydu«. Dne 27. t. m. prirede bivši godbeniki Slov. Filharmonije koncert. Dirigira koncertni mojster g. Bogomil Černv. Proizvajale se bodo najnovejše operetne skladbe. Vstopnina 40 v. Začetek ob 8. zvečer. Narodno obramba. Družbi sv. Cirila In Metoda je poslal g. Anton Mihevc, stud. med. vet. na Dunaju 10 K, katere so zložili v spomin na 20. septembra 1908 slovenski veterinarji na Dunaju. Iz kazenske poravnave Adele Jeršek ca. Ivan Mauser je plačala A dela Jeršek 10 K, katere je poslal družbi odvetnik g. dr. Anton Švigelj. Franc Fischer, gostilničar na postaji pri Sv. Luciji je plačal v poravnavo nekega spora C. M. družbi 10 K. Gdč. Katica Rebec, Radohova vas je nabrala o priliki ženitovanja svoje sestre Ivanke z g. Št. Lapajne 10 K 40 v. Julij Šetinc je nabral za družbo ns narodni praznik v veseli družbi opatijskih Slovencev 33 K 40 v. Iskrena hvala! V Kanalu na Goriškem se je vršil dne 14. septembra 1913 cvetlični dan, od katerega je prejela C. M. družba polovico vsote 142 K 64 v. Denar je poslala blagajničarka g. Franja Kofol. Požrtvovalnim rodoljubom v Kanalu prav toplo zahvalo. Društveno naznanilo. Telovadno društvo »Sokol I.« v Ljubljani priredi prihodnjo nedeljo, 5. oktobra, bratom, ki odhajajo letos k vojakom, poslovilni večer v restavraciji »pri zlati ribi« v Stritarjevi ulici. Brate člane in prijatelje društva vabimo na ta večer. — Na zdar! X. redni občni zbor »Prosvete« se vrši dne 30. septembra 1913 z običajnim dnevnim redom ob 8. zvečer v Ljubljani pri »Novem svetu«, Prešernova soba. Prosimo za obilo udeležbo. Akademično fer. drušvto »Pro-sveta« v Ljubljani. V teku počitniške poslovne dobe je »Prosveta« dobila izredno mnogo prošenj za ljudske knjižnice, ki jih je tudi ustanovila oziroma izpopolnila, kolikor ji je bilo največ mogoče. V Spodnjem Dravogradu na Koroškem smo knjižnico popolnoma zamenjali; 120 novih knjig, izbrane vsebine smo tja odposlali; v Ratečah smo izpolnili knjižnico s 40 knjigami najnovejše literature; enako v Kranjski gori; v Šmar-jeto na Koroško je šlo 30 mladinskih knjig; Idrijski podružnici smo priskočili na pomoč s 35 knjigami za novo knjižnico v Ledini, ki se otvori v nedeljo. Sestavljajo se pa knjižnice za Apače na Koroškem in zbirka mladinskih knjig za Rožek, tudi na Koroškem. Z navedeno odpošiljatvi-jo 400 knjig smo do dobra izpraznili zalogo in spričo mnogih nerešenih prošenj za knjige in knjižnice nam preostaja le prošnja: Darujte preči-tane knjige »Prosveti«, zlasti Tavčarja, Jurčiča, Levstika, Stritarja, Trdino, Krsnika, novejše romane in mladinske spise. »Prosveta« te vrste knjige tudi rada kupi in zato prosimo vse, ki nosijo take knjige starinar-jem, da jih ponudijo »Prosveti« potom dopisnice, na kateri naj navedejo ceno. Naslov: »Prosveta«, Ljubljana, Mestni dom. Letošnje »Slavčeve« plesne vaje se prično v nedeljo, dne 5. oktobra v veliki dvorani Narodnega doma in se vrše nadalje vsako nedeljo in praznik od 3. ure popoldne do 7. ure zvečer. Damam se prično razpošiljati vabila prihodnji teden. One cenj. dame, ki žele na novo pristopiti, naj blagovolijo naznaniti odboru, da se jim vpošlje vabilo. Gospodom se posebna vabila ne bodo razpošiljala. Zato kličemo tem potom vsem prija-teljem društva in ljubiteljem plesa —■ dobro došii. »Deželne zadruge brivcev,^ frizerjev in lasničarjev v Ljubljani« izredni občni zbor bode v torek, dne 30. septembra 1913 ob 3. uri popoldne v restavraciji pri »Starem Rimljanu« na Rimski cesti št 4. Telovadno društvo »Sokol« v štepanji vasi naznanja, da priredi v nedeljo dne 28. septembra t 1. svojo prvo vinsko trgatev obenem odhod-« nico naših bratov k vojakom v prijazni gostilni br. Ivan Briceljna v Štepanji vasi, h kateri najvljudneje vabimo slavno občinstvo, da se prireditve mnogobrojno udeleži. Prihod viničarjev in viničaric z županom na čelu točno ob 4. uri popoldne. Ker odbor že v naprej jamči za neprisiljeno zabavo, naj se torej vsak določi za poset te vinske trgatve, kjer bode gotovo obilo zabave in smeha. Vstopnina je prosta. Na zdar! Prostovoljno gasilno društvo V Mostah pri Ljubljani priredi v gostilni »Pod lipo« po domače pri Trčku dne 5. vinotoka v velikem obsegu z raznovrstnim sporedom vinsko trgatev. Ker so za to že sedaj priprave v popolnem tiru, je upati, da bo imela vinska trgatev lep poset. Slavna gasilna društva in ljubitelji gasilstva se že danes opozarjajo na to vinsko trgatev, in se jih najvljudneje vabi, da se je kar v najobilnejšem številu udeleže, ter s tem priskočijo v gmotnem oziru društvu na pomoč. Oddaljena društva se naprošajo, da se vsaj v deputacijah udeleže vinske trgatve. Torej v nedeljo 5. vinotoka, vsi v Moste na vinsko trgatev, kjer bo vsak našel dovolj prijetne zabave. Da pa bode vsak dobro in poceni postrežen z jedjo in dobro vinsko kapljico, za to bo že skrbljeno. Sokol v Notranjih goricah je moral svojo javno telovadbo, ki bi se imela vršiti preteklo nedeljo, preložiti vsled slabega vremena na nedeljo, dne 28. septembra t. 1. — Slavno občinstvo opozarjamo na to prireditev, katere se udeleže vsa okoliška društva, in pričakujemo tudi večjo udeležbo od sokolsko čuteče Ljubljane. — Krepki na zdar! Prosveta. Gledališko društvo na Jesenicah vprizori v nedeljo, dne 28. t. m. ob 3. popoldne v dvorani pri »Jelenu« na Savi kot prvo popoldansko predstavo »Angelo, tiran padovanski«, drama v treh dejanjih (štirih slikah). Igra je ob premieri ugajala in smo skoraj primorani jo ponoviti ter opozarjamo na to znamenito delo francoskega pisatelja posebno zunanje udeležence. Igra se godi v šestnajstem stoletju v Padovi, nad kojo so gospodarile z vso svojo grozo Benetke. Tudi Angelo Malipieri, sicer dober, a strahopeten človek, se mora ukloniti beneški republikanski vladi in nastopati kot tiran. Toda ne samo, da nastopa kot tiran napram podložnikom beneše republike, on hoče biti tudi tiran napram svoji ženi, ki mu je pomagala do bogastva. In v tem ravno obstoja tragika, da mora ne-Ijubljena in iz koristi poročena žena umreti, ker ne ljubi soproga, ki jo sovraži. Gledališko društvo je preskrbelo za to predstavo sijajno garderobo in lepo opremo. Književnost. — Ročni zapisnik z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osobja na Kranjskem, Južnem Koroškem, Južnem Štajerskem in Primorskem In z osebnim statusom kranjskega, goriškega, sežanskega in tolminskega ljudskega učiteljstva za šolsko leto 1913/14 je ravnokar izšel. Sestavil ga je L. Jelene. Brez kataloga elegantno vezan 1 K 80 v, s katalogom za sto učencev 2 K, za 150 učencev 2 K 20 v. Dobiva se v Narodni knjigarni. Izpred sodišča. Važna razsodba za obrtnike. Pred kratkem je postala pravo-močna razsodba deželnega kot vzklicnega sodišča celovškegr, ki določa v nasprostvu z dosedanjo ekse-kutivno prakso, da stroji in motorji, katere potrebuje obrtnik v svojem obrtu, niso povrženi eksekuciji. Pq § 251. eksekucijskega zakona so od-tegnjene rubežu vse priprave, ki jih rabi obrtnik za izvrševanje svojega obrta. Stroje in motorje pa dosedanja eksekucijska praksa ni iziočevala od rubeža, češ, da ne služijo osebnemu izvrševanju obrti. Pred kratkem so zarubili v Celovcu nekemu mesarju električni motor in stroj za rezanje in mešanje mesa. Mesar je vložil na sodišče prošnjo, da naj se eksekucija ustavi z motivacijo, da potrebuje motor in stroj za izvrševanje svote Oprti, Sodni izvedenec ie podat tozadevno mnenje, da za izvrševanje obrti motor in stroj nista neobhodno ©otrebna, ker se lahko nadomesti nji-feovo d«io tudi z ročnim delom. Seveda bi zahtevalo ročno delo veliko več časa, bilo bi dražje in obrat bi ne mogel v sedanjem času konkurirati. Pr-/vl sodnik je ugodil prošnji mesarja in le ustavil eksekucijo. Tožnik se je proti ti obsodbi pritožil, deželno kot prizivno sodišče pa je njegovo pritožbo zavrnilo. Med razlogi sodbe navaja sodišče med drugim sledeče; izvrševanju različnih obrti je nadomestilo v zadnjem desetletju odgovorno napredku časa in razvoju tehnike ročno delo delo z raznimi stroji, katero vedno bolj izpopolnjujejo in delajo vedno hitreje in ceneje. i\(sak obrtnik je dandanes primoran, če se hoče vzdržati v konkurenčnem boju, da se poslužuje v svojem obratu kolikor more strojev, ker je obrat brez strojev sicer mogoč, toda dandanes skoro nevzdržljiv. Če razlagamo tore} zakon času primerno, se morajo smatrati stroji, ki pa morajo odgovarjati velikosti in obsegu obrita, za izvrševanje obrti kot neobhodno potrebni in torej tudi niso podvrženi eksekuciji. Kajti brez vporabe ;teh strojev je izvrševanje obrti skoro onemogočeno in se ne more rentirati, * Po novem paragrafu. a Porotno sodišče v Szegedinu Je izreklo v četrtek prvo obsodbo po novem § 456. zaradi prestopka proti oboroženi sili z objavljanjem vojaških tajnosti. Urednik srbskega lista »Srbsivo«, Milan Popović v Novem sadu, Je objavil v svojem listu, da so nastanjeni v Pančevi po privatnih hišah vojaki, da je vojaška obmejna Straža pri Oršovi zelo močna, da so z vojaki zastraženi mostovi in da peljejo podonavski monitorji proti Novem sadu. Porotniki so krivdo potrdili in sodišče je obsodilo Popovića na tri mesece ječe in v globo v znesku 300 kron. Razne stvori. * Ponesrečena planinca. Iz Weis-senbacha poročajo, da je padel na Peilsteinu čez visoko pečino dunajski fotograf Viktor Gorecka. Dama, ki je bila z njim, se je rešila. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico v Baden, kjer so dognali zdravniki, da ima poleg več manjših poškodb, počeno lobanjo. — Iz Inomosta poročajo, da je odšel v soboto zasebni uradnik Hubert iz Metza na takozvani Totenkirchlein, od koder se še ni vrnil. Vse kaže, da se je mož ponesrečil. * Rojen morilec. Večkratni morilec Wagner, o katerega zločinih smo že poročali, je izjavil nekemu časnikarju v Stutgartu sledeče; Nihče mi ne verjame, da ga ni morilca kot sem jaz, ki sem rojen za to. Proti naravnemu nagonu k moritvi sem se dolgo boril, toda zaman. Prišel sem končno do prepričanja, da imam pravico moriti. Posebno težko sem umoril svojega sina Riharda, ker se ie tako bal smrti. Toda moral sem ga spraviti s sveta. Tri noči nisem zaspal in prežal na njega in na svojo ženo. Četrto noč, bilo je po polnoči, ko je žena zaspala, sem izvršil zločin. Vem kaj me čaka in popolnoma nič se ne brigam za to, kar mislijo ljudje o meni. Obsojen bom zaradi 14 zavratnih umorov 14krat na smrt, glavo mi bodo odsekali pa samo enkrat. Sicer pa želim samo to, da bi bila cela zadeva že kmalu rešena in da bi bil hitro mrtev. * Zagoneten samomor princesinje Saško-Welmarške se pojasnjuje vedno bolj. Prvotno so mislili, da je izvršila251etna lepa princesinja samomor zaradi svojega zaročenca dr. Bleichroderja, sina znanega financir-ia. Zaradi tega je oče tudi odslovil dr. Bleichroderja od posmrtnih žalnih svečanosti, ki so se vršile v gradu, kjer je izvršila princesinja samomor. Že takrat so govorili, da Bleichro-der ni povzročil njene smrti. Princesinja je imela obenem ljubavno razmerje s poročnikom gardnega dra- fonskega polka št. 2, s pl. Putlitzem. a Putlitz je pred kratkim umrl. Rekli so, da je podlegel operaciji slepega črevesa. Drugi pa so vedeli, da se je mož usmrtil sam in sicer zaradi pokojne princesinje Weimarške. Njegovega pogreba se je udeležila tudi grška kraljica, ki je vedela za to ljubavno razmerje in kateri je pokojni Putlitz tudi pokazal ljubavna pisma svoje princesinje. O tem je zvedela, bodisi po grški kraljici, bodisi na drug način tudi princesinja in to je tudi vzrok samomora. * Izseljenkam v Egipt. Notranje ministrstvo je izvedelo, da se izseli vsako leto vedno več žensk v Egipt. ;Te ženske potujejo večinoma same ali v spremstvu kakega znanca ali znanke, katero spremstvo pa je večkrat usodno za dotično izseljenko. Veliko takih žensk, bodisi deklic ali mladih žena, je postalo žrtev brezvestnih trgovcev z dekleti. Vsled tega je izdalo ministrstvo svarilo, v katerem odsvetuje samostojnim ženskam izseljevanje v Egipt, obenem pa nasvetuje onim, ki se hočejo kljub temu svarilu izseliti v Egipt, da se zglase pred odhodom pismeno pri dunajskem policijskem ravnateljstvu ali pri dunajski centrali društva proti trgovini z dekleti, ki priporoči izseljenke svojima podružnicama v Aleksandriji in v Kajiri, kjer jih počakajo njihovi zastopniki v pristaniščih, kjer pristoje omenjeni par-nikf. * Kolera. V Galiciji se kolera še vedno razširja. V ponedeljek je bilo naznanjenih zdravstveni oblasti v Lvovu zopet večje število novih bolnikov. Eden izmed teh je že drugi dan umrl. Natančnejših podatkov o razširjenju kolere, katero so zanesli v naše severne kraje reservisti, ki so se vrnili z juga, seveda ne dobimo. Gotovo pa je, da se kolera vedno bolj razširja, kljub vsem, še tako strogim zdravstvenovarnostnim odredbam. Še hujše razmere vladajo v tem oziru na Hrvatskem. V zadnjih dneh je bilo naznanjenih deželni vladi 38 novih slučajev kolere, med katerimi je umrlo 8 bolnikov, pri katerih so dognali kolero. Sploh se kolera v deželah, v katere so se vrnili reservisti, vedno bolj razširja in bati se je, da ne napravi ta pojav še več škode, kot jo je napravilo vpoklicanje reservistov na naše južne meje. Zato je dolžnost zdravstvenih oblasti, da zastavijo vse svoje moči in sile, da nas obvarujejo vsaj pred to nesrečo. * Vratislavska škandalska afera. Velikansko pozornost vzbuja že omenjena vratislavska škandalska afera, katere žrtev je več kot 72 šo-laric. Dekleta so se shajala v večjem ali manjšem številu v stanovanju nekega pustolovca, ki je bil obenem posredovalec med dekleti in med svojimi gosti, ki pripadajo večinoma boljšim meščanskim, uradniškim in vojaškim krogom. Policija sicer prikriva celo afero kolikor more, toda zaman, skriti je ne more. Znano je, in tega ne morejo prikriti, da so zaslišali do sedaj čez 70 deklic in ofici-jalni listi to potrjujejo. Več deklic so oddali v razne poboljševalne zavode. Dalje so aretirali do sedaj 14 oseb iz boljših stanov katerim so dokazali, da so se udeleževali orgij z mladimi deklicami. Zadnjega so zaprli poslovodjo neke zelo obiskane kavarne, kateremu so dognali, da je zlorabil neko 131etno deklico, ki je postala z njim noseča. Pri nekem drožistu so našli več fotografij, ki predstavljajo zloglasne orgije. Na fotografijah so spoznali udeležence kakor tudi njihove žrtve. Osem oseb in sicer vsi iz boljših stanov, se je dosedaj ustrelilo, da so se odtegnili sramotnemu zaporu in kazni. Zadnji se je ustrelil neki trgovec, kateremu so prišli na sled potom omenjenih fotografij. Zanimivo je, kako je policija to zadevo razkrila. Dne 30. avgusta je stal na neki zelo obljudeni cesti stražnik in poslušal dve deklici, ki sta se pogovarjali poleg njega. Ena je bila stara približno 12, druga pa 15 let. Bili sta iz srednjemeščanskih hiš. Med drugim je pripovedovala mlajša starejši, da je dobila od nekega bogatega meščana krasno čepico za 12 mark. Stražnik je stopil nato bližje in vprašal dekle, zakaj ji je dotični gospod kupil čepico. Pri tem vprašanju je starejša nenadoma pobegnila in izginila v množici, mlajšo pa je stražnik prijel in jo odpeljal na stražnico. Tam je izdalo dekle svoio tovarišico, katero so takoj aretirali. Deklici sta moralno popolnoma uničeni. Brez sramu sta pripovedavali o početju v oni skrivni hiši in imenovali več odličnih meščanov in drugih deklic, ki so se tam shajali. Skoro istočasno je opazil neki mesar pri svoji 171etni hčerki precejšno vsoto denarja. Ker mu dekle ni hotelo povedati, kje je dobil denar, jo je začel oče tepsti in jo je tepel toliko časa, da mu je dekle priznalo, da je bilo v oni hiši z več deklicami skupaj in da je dajal denar neki gospod, ki tudi tja zahaja. Mesar je ovadil to policiji. Pri celi stvari je igrala veliko vlogo neka Mizi in Lisse, ki je imela nalogo, da je zasledovala in vabila deklice v hišo. Preiskava se še nadaljuje in sledilo bo bržkotne več aretacij. * Kot darilo za naše bralce razpošilja znana firma preprogarnica-zaloga pohištva S. Schein, c. in kr. dvorni in komorni dobavitelj na Dunaju L, Bauernmarkt 10, 12 in 13 nanovo izšli sedaj posebno odlično opremljeni album za notranjo dekoracijo popolnoma zastonj in poštnine prosto. Dopisnica z natančno navedbo naslova in izrecnim sklicevanjem na naš list zadostuje popolnoma. * Za odstranitev kroničnega zaprtja je priporočati dajjsa raba primernega sredstva. Po mnogostran-skih znanstvenih izkušnjah je v prvi vrsti pripravna za to Franc Jožefova grenčica, ki izvira iz staroznanih Franc Jožefovih zdravilnih vrelcev v Budi (Budapešta). Tudi neprestana raba te izborne mineralne vode niti najmanj ne oškoduje prebavilnih aparatov, nego vedno točno in pravilno odvaja. Prirodna Franc Jože-fova grenčica, ki jo japonske vseuči-liške bolnice neprestano rabijo že mnogo let, zasluži sloves idealnega odvajalnega sredstva, ki ga uživa po vsem svetu. — Vsaka lekarna, boljše drogerije in trgovine z mineralnimi vodami imajo v zalogi pristno Franc Jožefovo grenčico, tako da je to sredstvo prve vrste vsakemu lahko in ceno dostopno. Telelo ?m in ^eje?!io Fošiifl. H; Ministrski svet. Dunaj, 27. septembra. Včeraj sc je vršil ministrski svet, ki se je bavil baje s tekočimi zadevami. Ministrski svet se danes nadaljuje. Dunaj, 27. septembra. Ministrski svet se je bavil s političnim položajem in s pripravami za jesensko zasedanje zbornice, zlasti pa s Češko-nem-ško spravo. Na razgovor so prišle tudi razmere v Galiciji in nove vojaške zahteve. Deželni zbori. Inomost, 27. septembra. Vče-rajsna seja tirolskega deželnega zbora je trajala pol ure. Nato se je vršila konferenca načelnikov strank, ki pa se je končala brezuspešno. Prihodnja seja v sredo, na dnevnem redu je volilna reforma za deželni zbor. Line, 27. septembra. Če se bo posrečilo uspešno končati pogajanja o reformi občinskih volitev, bo deželni zbor sklican najbrže decembra. Stranke so v toliko edine, da se nova pogajanja lahko prično* Tiszovi dolgovi. Budimpešta, 27. septembra. Z ozirom na trditev socijalno-demo-kratičnega lista »Nepszave«, da je kabinet Fejervarv plačal politične dolgove grofa Tisze, izve budimpeštanska korespondenca od merodajne strani, da je imela Tiszova stranka leta 1905, ko je Tisza demisijoniral, mnogo dolgov. Baron Fejervarv je takrat obljubil, da bo skušal te dolgove poravnati in je plačal res eno četrtino teh dolgov. Cerkev in država. Aix les Bains, 27. septembra. Ministrski predsednik Barthon je izjavil, da francoska vlada niti ne misli na to, da bi izpremenila, oziroma odpravila leta 1905 sklenjeni zakon o ločitvi cerkve od države. Francoski manevri. Pariz, 27. septembra. »Matfn« priebčuje članek, v katerem pravi, da se je francosko vojaštvo izkazalo pri letošnjih manevrih premalo iz-vežbano. Tudi šef generalnega štaba in njegov namestnik nista imela dobrega vtiska. List pravi, da je pričakovati več vpokojitev višjih generalov. Rojalistična zarota na Portugalskem. Madrid, 27. septembra. Iz Baja-doza brzojavliajo, da delajo portugalski zarotniki na to, da bi vprizo-rili na celem Portugalskem nemire, da odvrnejo pozornost vlade, med tem ko naj rojalistične čete vpadejo v severno Portugalsko. Lizbona, 27. septembra. Vlada je dala aretirati več vplivnih oseb. Eden izmed aretiranih je priznal, da je obstojal komplot proti ministrskemu predsedniku. Vojna med Kitajsko in Japonsko. London, 27. septembra. »Times« poročajo iz Pekinga, da je japonski poslanik opozoril kitajsko vlado, da do sedaj Japonska še ni sprejela zadoščenja za dogodke v Nankingu. Če Kitajska v 3 dneh ne ustreže japonskim zahtevam, si bo Japonska sama poiskala pravico. Deset japonskih vojnih ladij z moštvom za izkrcanje čaka pred Nankingom na uspeh tega ultimatuma. * * OogodkS na Balkanu. Tretja balkanska vojna. Cetinje, 27. septembra. Kralj Nikolaj je sprejel včeraj poglavarje albanskih plemen floti in Grudi. Albanski poglavarji so izjavili, da obsojajo gibanje upornikov in so povedali, da so bili Albanci nahujskani. Kralj je deputaciji odgovoril, da bodo Črnogorci brezobzirno postopali proti upornikom. Belgrad, 27. septembra. Glavna albanska sila stoji med Dibro in Strugo. V Kičevu je naročil vojaški poveljnik mesta prebivalstvu, da naj mesto zapusti. Ker pa Albanci niso prišli do Kičeva, so se začeli prebivalci vračati. Tedaj šele so s zbrale okrog mesta albanske čete. Srbska posadka se hrabro branu Belgrad, 27. septembra. Velik del srbskih čet je že koncentriran in posrečilo se je povsod ustaviti na-daljno prodiranje arnavtskih čet. Pri Kičevu in Strugi so Albanci i podlegli. Pri Djakovici so bili Albanci popolnoma premagani. Izpred Prizrena so vrgli Srbi ! Albance nazaj. Tam se bojuje v srb- j skih vrstah tudi mnogo Albancev, ki i so ogorčeni nad pustošenjem in div- j janjem albanskih čet, ki ovira vsako nemoteno mirno življenje v novih j srbskih deželah. Belgradski listi konstatiralo, da uporabljajo Albanci krogle dum-dum ; in da so skoraj vsi oboroženi s puškami sistema Manlicher. Nekatere Čete imajo tudi gorske topove. Dunaj, 27. septembra. »Frem-denblatt« dementira vesti, da bi se avstrijski častniki v albanskih vrstah udeleževali bojev proti Srbiji. Belgrad, 27. septembra. Prve srbske čete so dospele v Tetovo. Belgrad, 27. septembra. Uradno se poroča, da bodo šli protiArnavtom samo regularne čete prvega poziva, dočim ostanejo rezervisti v službi samo v Stari Srbiji. Dunaj, 27. septembra. Dunajski listi danes zopet obhajojo orgije s senzacionalnim obrekovanjem Srbov in Črnogorcev. Zlasti se odlikuje »Albanska korespondenca«, ki poroča o nasiljih in grozovitostih Srbov in Grkov ter poroča, da požigajo Črnogorci vasi v Malisiji ter da srbski vojaki more in ropajo pri albanskih trgovcih. Belgrad, 27. septembra. Po poročilih listov imajo Srbi do sedaj 300 mrtvih in 500 ranjenih. Albanske izgube pa so naravnost velikanske. Samo pri Djakovici so imeli Albanci nad tisoč mrtvih. Belgrad, 27. septembra. Zastopnik zunanjega ministra SpalajkoviC trdi, da ima srbska vlada v rokah dokaze, da vodijo Albance bolgarski višji častniki, med njimi major Markov in 3Kijmanj še deset višjih častnikov. Srbska vlada je to v posebni noti naznanila tudi ruski vladi. Grška in Turčija. — Četrta balkanska vojna? Atene, 27. septembra. Turčija svojega stališča napram Grški ni izpremenila. Gotovo pa je, da Grška ne bo trpela nadaljevanja zavlače-valne taktike Turčije. Carigrad, 27. septembra. List »Terdžuman« piše: Turčija mora sedaj ščititi sultanu zveste Albance in dati lekcijo Grški, ki zopet mobilizira svojo vojno mornarico. Atene, 27. septembra. Ministrski svet je prosil grškega kralja, da naj se vrne na Grško, ker se je razmerje med Grško in Turčijo silno poostrilo in ni izključeno, da pride še enkrat do spopada. Pariz, 27. septembra. Listi pišejo: Odnošaji med Grško in Turčijo so zelo resni. Turčija se upira skleniti z Grško definitiven mir ter zahteva otoka Kios in Mitilene. Turčija je pripravila tudi že vojaški kontingent, ki naj eventualno izvrši nasilno okupacijo otoka Kiosa. Grški kralj je prekinil svoje potovanje ter se vrača v Atene. Politični krogi zatrjujejo, da ni izključeno, da pride do novih nevarnih komplikacij. Srbski moratorij. Belgrad, 27. septembra. Z ozirom na novo vojno je sklenila srbska vlada moratorij zopet podaljšati. Dosedanji moratorij konča 10. novembra. Srbski ječmen. Belgrad, 27. septembra. Vsled j slabe letine je predlagal poljedelski minister, da se dovoli uvoz ječmena | brez carine. Bolgarska in Turčija. Carigrad, 27. septembra. Tu se mudeči predsednik provizorične vlade v Zahodni Trakiji, ulema Saleh, je dobil iz Gumuldžine brzojavko, da se je 11.000 moških, ki so se bili izselili v Anatolijo, vrnilo in da se hočejo bojevati proti Bolgarski. Bolgari so jih baje že pognali preko stare bolgarske meje, vendar pa namerava ta četa, kakor poročajo grški listi, korakati proti Plovdivu. Provizorič-na vlada je baje izdala že tudi svoje znamke. Glasom poročil iz Odrina so muzlimani pred svojim begom iz Svilena in Ortakeja zažgali svoie hiše. Gospodarsko stanje na Bolgarskem. Sofija, 27. septembra. Danes je potekla doba moratorija. Moratorij I se ne podaljša. Ker je na Bolgarskem 70% malih kmetovalcev, dežela ni mnogo trpela vsled vojn, tako da je Bolgarska varna pred velikimi gospodarskimi krizami. Preljubi Albanci. Dunaj, 27. septembra. Za člana avstro-ogrske kontrolne komisije za Albanijo je bil imenovan generalni konzul v Aleksandriji Petrovič, ro- j ien (?) Albanec. k Darila. Slovenski Sokolski Zvezi kot cvet* lični dar namesto cvetličnega dne. Upravništvu »Slovenskega Naroda« so poslali: Gospića Slava Klobučar in go-spica Marija Pirh nabrali kot svojo drugo veliko zbirko pri naslednjih darovalcih, uradniki Banke Slavije 0 K 90 v, Fran Golob 1 K, Haupman 1 K, Vera Veršec 1 K, Štamcar VI. 1 K, Prelovšek 2 K, Žemljic 1 K, dr. Rupnik 2 K, N. N. 10 v, Sajovic 2 K, Marija Vidmar 2 K, Sark 1 K, dr. Demšar 5 K, družina F. Sajovic 5 K, Neimenovana 1 K, J. Ciuha 5 K, družina Klobučar 10 K, dr. Tominšek 3 K, dr. Lipold 2 K, dr. Kodrman 2 K, Ivan Kocmur 2 K, Planinec Anica 1 K, dr. Močnik 2 K, Habe 1 K, dr. Vrtačnik 1 K, dr. Švigelj 2 K, dr. Babnik in dr. Oblak 6 K, F. Urbane 5 K, Bračko 1 K, Mikole 1 K, Peru-šek 2 K, Neimenovan 1 K, Rasto Pu-stoslemšek 2 K. Skupaj 80 K. Telovadno društvo Sokol na Viču daroval 20 K, neimenovan iz dežele daroval 10 K, gdč. Pajkova (odb. Žen. tel. krožka Sokol I.) darovala 18 K, stalno omizje pri Bergan-tu v Trnovem zložilo 12 K kot odgovor na prepoved cvetličnega dne. Skupaj 140 K. — Krepki Sokolski Na zdar! Ciril-Metodovi družbi darovala ga. Milka Buberl mesto venca na krsto gospice Male Jenkove v Litiji 10 kron. Telovadnemu društvu Sokol I. poklanja na predlog gdč. Ele Horvat zbrana družba v gostilni Leopolda Dekleva, Vremski Britof 9 K 30 v v spomin 5Ietne posmrtnice nedolžnih žrtev. * Darilo za zgradbo Sokola I. Gospa Trškanova nabrala 1 K 10 v, sama pa je darovala 14 K. Najiskrenej-ša ji hvala, kakor tudi darovalcem. Na zdar! Za Jezdni odsek Sokola v Ljubljani nabral je potom nabiralne pole vrli brat Albert Pečevnik 311 K, za kar se tem potom odbor Jezdnega odseka Sokola II. darovateljem in nabiralcu najiskreneje zahvaljuie. Na zdar! Živeli darovalci in nabiralci! Umrli so v Ljubljani: Dne 24. septembra: Albin Krže, delavec, 23 let, Trnovski pristan 12. Dne 26. septembra: Sestra Marija Ksaverija Finžgar, uršulinka, 31 let, Kongresni trg 17. V deželni bolnici: Dne 24. septembra: Marija Ju-hant, bajtarjeva žena, 4S let. — Lovrenc Jereb, bajtar, 61 let. Dne 25. septembra: Marija Ber-gant, tovarniška delavka. Današnji list obsega 16 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne". Narodovo zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici* K 2*—. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na Dunaju, Tueh- lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 5 33 r Varujte se ponaredb, ki niso ,FL0RIAN* in zdravja ne koristijo! Kdor vživa, Zabt težav; Danes vesel je, Jutri bo zdrav. Naslov za naročila: .Florian' Ljabljana. Postavno varovana 222 ster. .SLOVENSKI i\AROD", dne 27. septemu^ Stran V. ■ n» ( Ribje olje. Sedaj s hladnejšim letnim časom se prične zopet zdravljenje z ribjim oljem. Že pred 200 do 300 leti so zdravniki uvedli ribje olje kot izborno sredstvo proti obolelostim žlez, škrofljem, revmatičnim boleznim, slabotnosti, slabokrvnosti, kašlju, jetiki itd. in tako je ostalo še dandanes to olje najboljše domače zdravilo, ki naj bi ne bila brez njega nobena hiša. Firma Lahusen v Bremnu že 25 let prodaja izboljšano in izpolnjeno ribje olje, ki mu je do-dejano jodovo železo, ki učinkuje na kri. Varstvena znamka je »Jodclla«. Vse nadaljnje na željo rada sporoči firma. »Jodella« se dobiva po vseh lekarnah._ Žitne cene v Budimpešti. Dne 27. septembra 1913. Termin« Pšenica za oktobeT 1913. Pšenica za april 1914. . Rž za oktober 1913 . . Rž za april 1914 . . . Oves za oktober 1913 . Oves za april 1913. . . Koruza za maj 1914 . . za 50 kg 1070 za 50 kg 11-55 za 50 kg 8i1 za 50 kg 8-87 za 50 kg 7 55 za 50 kg 7-85 za 50 kg 6'86 Meieorološižno poročilo. Viilna nad morjem 300*2 Srednji zračni tlak 736 mm a. Čas Stanje £ ^ t baro- £ > Tanja ; o a 1 v mm. f— Vetrovi Nebo 26. 2. pop. 9.zv. 7397 741-2 7. zj. 741*4 8-1 14-5 102 sr. jvzh. si. jvzh. si. svzh. j pol oblač. oblačno Srednja včerajšnja temperatura 11*4", norm. 134° Padavina v 24 urah 0 0 mm. Zahvala. Za vse prisrčne dokaze odkritega sožalja, ki so nam došli povodom tragične smrti našega iskreno ljubljenega sina, brata, oziroma svaka, gospoda 3462 Albina Krže se tem potom kar najprisrčneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem od blizu in daleč. Posebno zahvalo pa izrekamo častiti duhovščini, predvsem domačemu župniku g. Vrhovniku, nadalje slav. trnovskemu društvu in p. t. c. kr. vojaštvu za spremstvo na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Dalje se zahvaljujemo si. trnovskemu društvu za krasni venec kakor tudi vsem nosilcem vencev in drugim. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Ljubljana, 27. septembra 1913. Žalujoči rodbini Krže-Gregorič. za c. kr. drž. profesorja, 3455 se proda prav ceno na Sv. Petra cesti štev. 14 (prodajalna ob sk). Oddasta se na Zaloška cesti 2 lepi kleti za transito, z jako pripravnim dohodom in vodovodom. 3460 Vpraša se na pošti v Mostah pri Ljubljani. Ceno lesko posteljno perje \ 1 kg sivega očiščenega 2 K, J boljše K 2-40, napolbelo K \ 3-60, belo K 4*80, prima mehke j K 6-—-, veleprima K 7*20. Naj- j boljSe vrste snežno belo perje K 9'60. — 3 Izdelane postelje ^Xrg^l: j nega posteljnega inleta. Prav dobro napol- j g njeno! Pernica aH blazina, 180 cm dolga, I 116 cm široka K 10'—, K 12*—, K 15-- in I K 18*—, 2 metra dolga, 140 cm široka K j 13-—, K 15-—, K 18-—, K 21-—. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3-—, K 3*50 in K 4-—, 90 cm dolg, 70 cm Širok K 4*50, K 5*50 in K 6"—. Nepovoljno se zamenja aH denar nazaj. — Natančni ilustro-vani cenik gratis in franko. 3350 I Benedikt Sachsel, Lobes št. 35, pri Plznjn na Češkem. Elegantna vila novozgrajena, 4 sobe, 3 kabineti itd., vrt, se proda ali pa se«prejme K 6000 na drugo mesto za 11.000 kronami. — Ponudbe: 3450 ,,J. B.lf poste restante, Ljubljana. Izrežite I Shranite I Ob znotitvah p rij od rabite sarr.o moje tisočkrat praUkuSene, umeiljivo delajoče, neškodljivo sredstvo Miso kapljice I Ni prašek I K 7"SO a poStnino vred, tudi pO povaetjn, brez zacarinanja, diskretna poimate?. Ga. Sen. ptte: »Pošljite mi ie tisto, slazilo mi je prav dobro«. Brazdane (Dresden) Versandhaus, Amor. Frauonstrasse 8-10. Redka prilika! 60 gramov težka, K 140'—, mesečno 4 K. Prve vrste srebrna ara s 3 srebrnimi pokrovci 14 K. Pošilja se na vse strani. Kdor bi rad ceno kupil uro in verižico, naj pišetakoj. R Lechner, Bfcclava (Lundenbarg) 239 trgovina z zlatnino. ===== Sprejme se takoj o EEe službe v Ljubljani ali na deželi. Naslov pcve uprav. »Slov. Naroda«. 3429 se ceno prodasta na vogSu Sv. Petra ceste, vhod Radeckega cesta 2 1. 3461 Lezioni Mm signorina italiana 3451 Cavini Institutrice (florentina) Gledališka ulica 10,1. nadstr. vešč v pisavi in računstvu. Imeti mora veselje do trgovine; z vso oskrbo v hiši trgovine mešanega blaga Peter Del Line, Hruševfe pri Postojni, Notranjsko. 3402 Da svoje izborne ure vdomačimo povsod, razdelimo 5000 up zastonj. Pošljite svoj natančni naslov samo na dopisnici na tvornico ur Jakob Koraig, Dun^J 1112. Poštami 45, Fach Nr. 362. Eemičca tvornica Tralskirchen pri Dunaju, Lieb2ein & Co. Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorne za vodo samo z vrtom« dvoriščem in drugimi pritik-linami, se radi družinskih razmer pod zelo Hladnimi pogoji proda. V hiši je gostilna, pripravna za vsako obrt ali stanovanja. Prihodnost zagotovljena. Kje, pove upr. »SI. Naroda«. Sprejme se takoj • o 3445 RIT (obl. varovano.) 2291 v trgovino Josip Seunig, Ljubljana. Popolno znanje prodaje usnja na drobno (Lederausschnitt.) Ozira se samo na popolnoma izvežbane moči. — Plača po dogovoru. 3336 Razpošiljam gratis in franko vsakomur svoj glavn katalog o dobro idočih žepnih nran modernih budilkah in stenskih urah, zlatnini in srebrnini, glasbenem, manufakturnem, jeklenem in usnjatem blagu, gospodinjskih, toaletnih predmetih, orožju itd. in je priporočati, da ga ob potrebi naročite po dopisnici. — G. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, razpošiljalnica v Mosta 439 (Češko). Pristna švicarska nikljasta remontoarka na sidro sistem Roskopfpatent K 5'—. Registr. nikljasta remontoarka na sidro »Adler-Ros-kopf« K 7*—. Pristna srebrna remontoarka odprta K 8-40. Brez rizika! Zamena dovoljena ali denar nazaj Najidealnejše sredstvo za osušenja vseh vrst zadržanje talne vlažnosti. Nepremočljive fasade z apneno malto. ZastopsfFo in zaloga: P. P. Vldlc s Coiup., Ljubil ana A K12° Elegantni pristni usnjati moški ali damski čevlji na frakove, kakor jih kaže slika, napravljeni po najnovejši obliki z dobro zbitimi podplati in vsake poljubne velikosti, za trdnost se jamči, vsak par samo K 5"— po povzetju pošilja samo firma Schachtes* Leopold, Dunaj XVI/4, Lerchenfeldergurtel 5, Brez rizika. Zamsna dovoljena ali denar nazaj. ki je z dobrim uspehom dovršil naj manj A—5 razredno ljudsko šolo in ima veselje do trgovine, pri Lud. Oitrlch & Bo. v Postojni trgov, z meš. blagom in pekarija. 3453 Proda so zmožna stenografije, strojepisja, samostojna slov. in nemška korespondentinja Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, plače pod „Takoj" na uprav- ništvo »Slovenskega Naroda«. 3459 za prikrojevanje ac izdelovanje s; ženskžh in otroških oblek, Reza Hubmayer Ljubljana. Mostni trg štev. 24, !!. nadstropje. različne velikosti. — Pojasnila daje: Pisarna dr. Iv. Zabukovška, odvetnika v Šmarju pri Jelšah. Dve veliki sečni sobi elegantno opremljeni, se etta 2a lako] v najem s hrano. izve se: Šolski drevored štev. 2, II. nadstropje, desno. 3455 Proda se enonadstropna o V Pouk se vrši v tečajih ali pa posamezno. Prodaja vsakovrstnih krojnih vzorcev za angleški in francoski način. Naročila sprejema od 12—V2I opoldne in od 6—7 ure zvečer. 3332 zavarovalni zadrugi „Croafia1 v Zagrebu, ki je mojo požarno škodo pravilno precenila in mi kulantno izplačala. Ljubljana, 9. septembra 1913. Miton Hribar. mm z dvema sobama, kuhinjo in pripadki za novembrov termin. — Dalje velika ifen ki 3454 M Alojzij Slajpah iz Velike Loke, sedaj v Krškem, gostilničar, naznanjam da zamorem kupcem ■ II V za takoj ali pozneje. 3419 Proda se tudi dobro ohranjen ali dolenjskega in bizeljskega, dobro in pošteno postreči, kakor dosedaj. Dobijo se različne poskušnje. S spoštovanjem 3449 Alojzij Slajpah. Fran Sax, elektrotehni Ljubljana, Rimska cesta št. 19 oblastv. konc. instalater za električne naprave, luči, prenos sile; dalje hišnih zvonil, telefonov itd. Stretavodne naprave! Poprava v stroko spadajočih del. V zalogi blago prve vrste, proračuni na razpolago. Opremljen sem z najboljšimi in najnovejšimi preskuševalnimi aparati. — Cene in delo solidno Vse to v Spodnji Šiški štev. 77. Natančnejše se izve v kavarni istotam. 3E tO IŠČEMO okretnega, inteligentnega, najbolje priporočenega gospoda, katerekoli stroke za v lepem kraju na Sp. Štajerskem. Letnega prometa nad 100.000 K; s sobami je mogoče zaslužiti mesečno 500 K. Izplačati je samo 9000 K eventuelno v treh obrokih. — Ponudbe pod šifro „Redka priložnost/3435" na upr. »Slovenskega Naroda«. 3435 Večja parna žaga v lepem krafu Bosne sprejme s I« ali 15. oktobrom v službo: povsem veščega v manipulaciji bukovine, z večletnimi spričevali, vesten, malji v, plača mes. K 180*— ki je tudi izvežban v popravi strojev, jarmenikov električnih naprav, plača K 150—; (za skladišče živil) zanesljiv, nekoliko izurjen v trgovini, dober računar, plača K 120-—. Vsi imajo poleg plače tudi prosto neopremljeno stanovanje, kurjavo in svečavo. — Natančne ponudbe s prepisi spričeval na upravništvo »Slovenskega Naroda". 3345 Lecons de Franeols Madetnoiselle Prevot (ParisienneJ Institutrice brevetee. 3273 S* adresser de 11 h. a Midi V* Blei* welsova cesta it 13, na dvorišču« mešane stroke 3457 želi premeniti službo. Naslov pove upravništvo »Si. Naroda«, želi nastopiti službo kot pomočnik, eventuelno sprejme tudi kako drugo primerno službo. — Nastop takoj ali pozneje. — Naslov oove upravništvo »Slov. Naroda« pod „št. 700". Znamka. 3409 Slouenslii renlec (šestotiolecj) išče službe v Ijabljani ali na deželi. • Ponudbe: 3390 Aafoa Justin, Rožna dolina 122. Bfagajničarka-prodajalka :: z večletno prakso, s kavcijo, :: išče službe za takoj ali pozneje« Cenjene ponudbe pod ,,Zanesljiva 3423" na upravništvo »Slov. Naroda«. 3423 Pozor, peki! Pozor« peki! Samo eden je lahko srečen in dobi dobro, moderno, dobičkanosno prav 3281 pekarijo brez konkurence. — Naslov se izve proti priloženi znamki pri uprav. „Slov. Naroda". neoženjen, z daljšo prakso, se sprejme takoj v stalno službo^ Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod šifro „Rudokop". 3413 ne pod 24 let star-i se s prejmeza /ilijalko v Kresnicah. Ponudbe je poslati na 3389 J. ELSNER, Litija. ki se je že nekaj časa učil, močan in zdrav, slovenskega in nemškega jezika zmožen se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga pri tvrdki J. Savski, Šaleh pri Velenja, Štaj. vešč obeh deželnih jezikov, inteligenten in izvežban v pisarniških poslih, iseli službe, najsi bode še tako skromna. Ponudbe pod „Uradnik", na upr. »SI. Nar.«. 3403 našega prvovrstnega predmeta, ki ga nujno rabijo oblavstva, bolnice, sanatoriji, vseh vrst podjetništva in privatne hiše in sicer za večji okraj. 3452 mu priliko do stalnih, izredno velikih dohodkov ob odlični popolnoma neodvisni poziciji. Treba je dobrih referenc in glavnice 4000 do 5000 K. Natančni dopisi samo od gospodov, ki dobro odgovarjajo zgnraišnjim pogojem pod šifro: „0. W. A. 1807" na anončno ekspedicijo Bock & Herzfeld, Dunaj I, Adlergasse 6. □p Erajcl šolski svet tržlškl razpiše konkurenčnim potoni naprava anr io prorau za novo šolsko poslopje (osemrazrednico ) Stavba mora imeti sledeče prostore: 12 učnih prostorov, telovadnico, risalnico, prostore za gospodinjski in kuhinjski tečaj, soba za učila, posvetovalnico, stanovanje za nadučitelja, stanovanje za Šolskega slugo, pisarno za šolskega vodja. Generalni načrt se nahaja pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Kranju, Gospodje podjetniki, ki se za stavbo zanimajo, naj pošljejo načrte in proračune do 15. novembra 1913 krajnemu šolskemu svetu v Tržiču na Gorenjskem. Isti podjetnik, katerega načrti in proračuni se bodo sprejeli, dobi tudi zgradbo poslopja. Krajni šolski svet tržlškl, Gorenjsko, dne 26. septembra 1913. 3455 9SF 74 41 62 U4A 33 02310^5962 07 39 5 AYER Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-:: nega blaga. :: Manufakturno trgovina na debelo in drobno. ^0£f Ljubljana, Stritarjeva ulica. najnovejšega izdelka po znižanih cenah kupite pri tvrdki Jchnelder S Ljubljana, Dunajska cesta št. 16. Zrgovina z žekznino in zaloga strojev. Vsakdo naj se o tem prepriča in zahteva brezplačno slovenski cenik. NAJODLICNEJSA ZNAMKA LE V IZVIRNI POLNITVI. ^foef&Vžkiridon Snemaj j Ceniki zasfonf. Lud. Čeme, juvelir, trgovec s urami ter zapriseženi sodni cenilec. 234 jj Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. Specijalna modna in športna trgo< um :: za gospode in dečke :; J. KETTE, Ljubljana Franca Jožefa cesta 3. A. Hauptmanna nasledniki A. ZANKL SINOVI —— LJUBLJANA.---= Tvornica kemičnih barv, lakov in jirnežev, priporoča: Oljnate barve Suhe larve ^2 obsega v vodi topljivo fosforjevo kislino! najučinkovitejše, zato najcenejše gnojita s foslorovc ki s Sin o Zajamčeno največji donosi na tleh vseh vrst, za vse sadežne in kulturne stroke! Zajamčeno najhitrejši učinek! Superfosfat prekaša vsako drugo gnojilo s fosforovo kislino. Posebno učinkuje mešan s kalijem, amonjakom in solitrom. Dalje amonijakove, kalijeve in solitrove su-perfosfate dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil, trgovci, kmetijske družbe in drušva. Predznambe za gnojilne poiskuss sprejema: Centralna pisarna društva avstr. superfosfat. tvornic Praga, Ffskopyl7. Emajlne barve Fasadne barve Vse vrste: e: firnežev, n u čopičev, ii as lakov, it Mavec (Gips) Olje za pode in stroje Naslov zadostuje; 1 A. Zanki sinovi v Ljubljani. Ceniki zasloni! Ceniki zastonj > F. P. ¥idic & Koanp., LJubljana ■ tovarna zarezanih strešnikov s ponudi vsako poljubno množino dvojno zarezani t/t tst sineš zakrivaš :: s poševno obrezo in priveznim nastavkom. :: Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti, «/■» 59 ^122 Proslava petletnice Jo&ola" v Ptuju. Lepo kot skrbno gojen vrt le bi-To v nedeljo, dne 14. t. m. septembra dvorišče Narodnega doma v Ptuju. Posamezni paviljoni so bili okusno napravljeni, da jih je bilo videti kot sveže cvetke na tem vrtu. To sliko so neumorno pridne narodne dame spopolnjevale v harmonično celoto. Za njihov trud se jim vsem srčno zahvaljujemo. Z veseljem je gosp. dr. Fer-m e v c kot starosta Sokola pozdravil od blizu in daleč došle goste. Po-setili so nas Mariborčani, posebno bratje Sokoli, Ormožani in odlični možje iz celega okraja. Veliko razburjenje je povzročilo sporočilo g. staroste, da je okrajno glavarstvo prepovedalo Sokolom 1. hoditi po mestu v kroju, 2. nadalje nastopiti v rdečih srajcah in 3. udeležnikom vobče nositi vsak kakorsnikoli znak. Nadalje je izvajal govornik: »Upoštevali bomo to odredbo, ker spremembe ni mogoče doseči; vemo pa za tak odgovor, ki bo našim nasprotnikom zelo neljub. Mesto narodnih znakov smo si izbrali za današnji dan znak ptujskega okraja »Iuk« (čebula), ki ga imamo v okusni umetni obliki pripetega na prsih po večini vsi. Ako aretirajo nas radi tega znaka, naj aretirajo tudi našo kmete liikarje, ko pridejo v mesto in jih naj ne spuste k nasprotnikom v hiše.« — Govornikove besede so našle živahen odmev. Ptujski in nekaj mariborskih Sokolov je precizno izvajalo težke vaje na bradlji in drogu. Občinstvo je spremljalo taiste z živahnim ploskanjem. Nato je imel gosp. dr. Gosak slavnostni govor. Izvajal je v glavnem približno sledeče: Petletnico ptujskega Sokola slavimo. Da zamoremo razumeti veliki pomen tega slavja, moramo pogledati nazaj v politično zgodovino in v zgodovino Sokola ter si predočiti v kratkih potezah pregled taiste. Leta 1861. je zadobila Avstrija zakon, glasom katerega so se podelile državljanom važne pravice. Prostejši vzduh ie zavel preko avstrijskih dežel. Svoboda, katera je leta 1848. bila avstrijskim državljanom pred vsem na jeziku, je jela stopati z izdatnimi koraki v javno življenje avstrijskih narodov. Pod ugodnim vplivom te nove dobe se je ustanovilo leta 1862. prvo sokolsko društvo v Pragi. Štelo je 75 članov- Danes štejejo Čehi nič manj nego 106.000 Sokolov. Nemci imajo v Avstriji za 200 turnarjev manje nego imajo Čehi Sokolov, in to kljub temu, da je Nemcev za tri milijone več nego Čehov. Tudi po svoji kakovosti nadkriijujejo češki Sokoli nemške tumarje in češko sokolsko časopisje je morda najboljše med vsem sličnim časopisjem. In lahko se reče, da je ravno Sokol češki narod kot tak v znatni meri preobrazil, izboljšal. Ustvaritelja sokolske ideje dr. Tvrš in dr. Fugner sta položila tudi temelje za njegov razvoj. Po njunih načelih mora Sokol vzgajati svoje člane telesno in duševno. Telo je sluga duha. Biti mora zdravo, krepko, žilavo, vstrajno in mora znati kljubovati težkim naporom. V takem telesu mora bivati pogumen duh. Sokol mera biti značajen, nesebičen človek, katerega vodi pri vseh njegovih dejanjih kot najvišje načelo: ljubezen do lastnega naroda. Lansko leto je obhajal češki Sokol svojo 501etnico. Zrasel ni samo od borih 75. na 106.000 članov, ampak je bil obenem kvas, iz katerega se je rodil in razvijal ogromni napredek češkega naroda na vseh poljih. Pri nas Slovencih se je ustanovil prvi Sokol leta 1863. Kakor v mnogih drugih ozirih, tako smo tudi v tem sledili Čehom kot našim bratom in našemu vzgledu. Danes štejemo Slovenci 7000 članov Sokola. Alalo nas je še. Najmanje dvakrat, da, trikrat toliko nas mora biti, da dosežemo sorazmerno taisto število, kakor so ga dosegli Čehi. Sokolska misel ima neizmerno privlačno moč, vsled česar lahko upravičeno upamo, da vodi pot razvoja Sokola tudi pri nas samo navzgor. Sokolski zleti vplivajo vsigdar na udeležence ugodno in razvoj Sokola napravi vedno zopet stopinjo naprej. Ob pogledu na vrste krepkih Sokolov in čvrstih Sokolić, posebno pri prostih vajah, zraste v vsakem gledalcu narodna zavest, moč in pogum. Sokol ima torej vzgojni pomen na znotraj na vsakega posameznega člana, tako glede njegovega telesa kakor glede njegovega duha in na zunaj na vsakega, ki količkaj od bližje spoznava Sokole. Ta veliki pomen Sokola so uvideli tudi narodnjaki v Ptuju že prilično pred desetimi leti, a šele pred petimi je stopilo vprašanje ustanovitve Sokola odločno v ospredje. Bilo je meseca majnika leta 1908., ko , sta o priliki gledališke predstave ljubljanskih igralcev v tukajšnjem Narodnem domu g. dr. Koder-man in g. Gregorka, uradnik Južne železnice, zatrdno sklenila, osnovati Sokola. S pomočjo celjskega Sokola so se izvršila vsa pripravljalna dela. Telovadnico je dal drage volje na razpolago žalibog prerano umrli narodnjak g. Dragotin Zupančič. Slava mu! (Navdušeni klici: Slava mu!) Vodstvo telovadbe pri Sokolu je prevzel gosp. Gregorka, ki se ni strašil napadov »Štajerca« in »Marburger Ztg.«, ki so se z vso silo zaganjale v gospode, ki so prevzeli pripravljalna dela. Že takoj v začetku je telovadilo 20 do 30 telovadcev. Bili so navdušeni, a tudi starejši ljudje, ki so se oklenili z veseljem sokolske ideje. Gosp. dr. K o -d e r m a n je tudi stalno poročal voditeljem ptujskih Slovencev o razvoju Sokola. Tako so se ti gospodje prepričali, da je stvar osnovana na dobri podlagi in so dali na razpolago del glavnice, katera se je nabrala že prilično pred desetimi leti v to svrho. Za ta denar se je naročilo telovadno orodje, nakar se je preselil Sokol v čitalniško dvorano. Nemci so bili kar iz sebe radi ustanovitve Sokola-Nemški trgovci in obrtniki, ki žive od slovenskih grošev, so spodili pomočnike, ki so telovadili pri Sokolu, iz službe. Gosp. dr. J u r t e 1 a se je potrudil, da so dobili narodni trgovski pomočniki zopet mesta drugod. Ptujski Nemci so ovajali g. Gregor-k o , ki je bil vaditelj Sokola, pri Južni železnici. Vsled tega je moral ta požrtvovalni gosp. zapustiti v jeseni Ptuj. Prestavili so ga v Ljubljano, kjer po njihovem mnenju Nemcem ne more škodovati. 2e takrat se je videlo, da bode Sokol sicer prospeval, da pa mora imeti lasten dom, svojo telovadnico. Žal se ta namera še do danes ni vresničila. Naše stremljenje mora biti, da v najkrajšem času pridobimo ptujskemu Sokolu lepo, zdravo telovadnico. S tem bodo veselje do telovadbe v veliki meri zrastlo in Sokol bo že s tem pridobil novih članov. V svojem lastnem do-domovanju se bode potem lahko bujno razvijal. Brez lastnega doma je razvoj Sokola povsod silno otežko-čen. Tem večje občudovanje zaslužijo dosedanji člani Sokola, ki so vstrajali v najtežjih razmerah. Bodrila vas je, dragi mi bratje, zavest, da služite narodu in to vam je dajalo pogum in vstrajnost. Zavedali ste se, da je rdeča sokolska srajca uprav narodni slovenski prapor, ki podžiga domoljubje, vzbuja samozavest in vspodbuja na krepak odpor proti našim narodnim nasprotnikom. In kak je položaj danes ob petletnici ptujskega Sokola? Vršiti bi se imel letos vseslovenski sokolski zlet v Ljubljani v proslavo 501etnice ustanovitve prvega slovenskega Sokola. Vlada ga je prepovedala. Vršiti bi se imel cvetlični dan po vsem Slovenskem, da se nabirajo prispevki za Sokola in s tem doseže tem lažji njegov uspešen nadaljni razvoj. Tudi tega je vlada prepovedala. In ptujskim Sokolom? Vlada je prepovedala nositi Sokolom po ulicah kroj, prepovedala nastopati v rdečih srajcah ter nositi Slovencem vsakršen znak. Ali mislite, da s tem naš razvoj ali razvoj Sokola vlada ovira? Če mi hočemo, ne! Vseslovenski sokolski zlet se bo vršil prihodnje leto, morda v veliko večjem obsegu in boljše nego bi se bil letos, ko je bila naša pozornost obrnjena na naše brate na jugu. Nabiranje za cvetlični dan lahko preskrbi vsak sam zase s tem, da pošlje primeren znesek Vseslovenski Sokolski Zvezi v Ljubljano. Mi v Ptuju pa si bomo odlok tukajšnjega okrajnega glavarstva zapomnili. Pozabiti ne smemo tistih ptujskih naših sovragov, kateri so s svojim postopanjem ta odlok včeraj, dne 13. septembra leta 1913., dosegli. Ravno včeraj pred 5. leti, to je 13- septembra 1908 so ravno tisti ptujski Nemci in nemškutarji deloma sami, deloma s pomočjo drugih pretepali o priliki skupščine sv. Cirila in Metoda Slovence in Slovenke tako, da je na ptujskih ulicah tekla sloven-skt kri. Odličnim narodnim damam pa so pljuvali v obraz ter jih zasmehovali. In včeraj so v proslavo petletnice teh svojih dejanj dosegli to, da nam je okrajno glavarstvo z ozirom na javno varnost prepovedalo hoditi po ptujskih ulicah kot Sokolom in Slovencem. Ti, ptujski Sokol, razvijaj vedno bolj svoje peroti, krepi si telo in duh, dvigaj svoja krila zmagonosno nad ptujskim okrajem in korakaj tudi v boju za mesto Ptuj kot hraber bojevnik v prvih vrstah ter nas vodi do zmage, da si priborimo kot Slovenci moč in veljavo. (Veliko odobravanje.) Med govorom je prejel gospod dr. Gosak brzojavko od soustanovitelja in prvega vaditelja ptujskega Sokola. Glasi se: »Sokolska pest in srce preobrazi naj Pettau v slovenski Ptuj! — Petletnemu delu nazdar! — Gregorka.« (Viharno ploskanje se kar ni hotelo poleči.) Mešani zbor pod vodstvom gospoda F r a s a in narodna godba pod vodstvom g. B r a č i č a sta uprav izvanredno dobro rešila svoje naloge. Sodba o petju in godbi je celo v nemških, oziroma nemškutarskih krogih, ki so proizvajanje slišali, silno iaskava. Vsa čast sodelujočim, posebno pa gg. F r a s u in B r a -čiču. Pri tej priliki je sodeloval skoro ves slovenski Ptuj, vsak po svoje. Srčna hvala vsem. Gmoten in moralen uspeh je zelo zadovoljiv, zabavali smo se izborno in lahko smo torej v vsakem oziru zadovoljni. Sedaj pa zopet na vstrajno in poglobljeno delo v Sokolu samem, da se bode razvijal, vzgajal svoje člane v telesno in duševno popolne ljudi in ustvaril končno iz nemškega Pettau slovenski Ptuj! Na zdar! in modno blago za gospode in gospe dobe zasebniki najbolje iz prvovrstne izvozne hiše Prokop Skorkovsky & Sin Humpolec, Češko. Velika izbera. Vzorce na zahtevo franko. Na željo damo napraviti moSU« obleke tulcaj. ffajboljša osvežilna pijača naravna alkalična kislina Čistost olrasa Šumeča oglfikova kislina lahko prebavno, ves organizem poživljajoče. Zslcge v Ljubljeni: Kihael Hastner. Peter lassnik in 1 Sarabon. Najbolje za zoba r Proti ' ijilol 22 1 izborno deluje dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. 1 steklenica z navodilom 1 krono. Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Hesl£eva cesta štev. 1 poleg Franc Jožefovega jubilejnega raostn. V tej lekarni dobivajo zdravila tndi člani bolniških blagajn jož. železnice, c.kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani. Melusine-ustna in zobna voda. Sunja, Hrvaško, 22. februarja 190& Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusine-ustne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar tjubljana, Sodna ulica. Podpirajte domačo industrijo! Stare nogavice se ceno podpletujejo I Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Šivalni stroji od 70 kron naprej. Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje. # / s oblek e. : Najmodernejše bluze, jutranje Športne jope in čepice za dame in otroke. • ^ / Vse potrebščine za šivilje. Postrežba solidna in točna. i-^elejeirji, zaljteuajte v lastnem interesu nemudoma brezplačno in pOŠi- nine prosto prvi slovenski pravkar izišli bogato ilustrovani cenik 1913 za kolesa In posamezne dele. Poglejte ga pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah. Kare! brak l Ko., LiiiasE Dmi A testa 9-12, specialna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli, mehanična delavnica in garaža. Brez konkurence! F. L Popper čevlji % g| za gospode in gospe so nogam m najbolj priležni, lični in najboljše g| kakovosti. Naprodaj samo pri S JULIJI STOR, Ljubljana % Prešernova ulica št. 5. ^Sk Goysserski čevlji za turiste, higljenični ^ čevlji za otroke In Lawn-tcnnis- čevlji. K 12-50—16*50. Priporoča se domača loslefetijsla trgovina tek & Ko. Franca Jožeta cesta 3. Sprejemajo se naročila po meri. ter se izvrše točno in solidno. Založniki c. kr. priv. juž. žel. Solidna postrežba. — Najnižje cene. ^MM^^^JhjHt **HdO&žl&* W9t- kašelj, katar, influenco, naduho. mmmmmmmmmmm in ozdravi bolezni v prsih Dobiva se po vseh lekarnah. Originalni zavitek 4 K. Dobiva se qq vseb lekarnah. mmmmmmmmm 67 I25e se TJ 4-1 za fino angleško da ms k o delo, zmožen tudi moš. finega dela. Nujno, pogoji ugodni) Ponudbe in vprašanja na upr. >S1. Nar.« pod šifro ,A. P- K-/34441. oženjeni? Potem zahtevajte nove vzorce 3 za 1 Kf 6 za. 1 K 80 h, 12 za K, 3-4z llustrovan cenovnik i, zdravniškimi nasveto gratis in franko (zaprtr 30 h) — L Singe. hlglenična manufaktura, Dunaj I. Wlesingerstr. 8 F Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Ottoman tukaj, Ottoman tam, povsod me iščejo, povsod ljubijo. 1 Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačili. ■■■ ■ ■■■ vzaiemno zavarovalna banka v Pragi. .>. - .-. Rezervni fondi E 58,461-432*56 — Izplačane odškodnine in kapitaliie K 123.257.895*77 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo. Generalno zastopstvo i Ljubljani SE'S ? Gosposki ulici štev. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte! Kupim ali vzamem v najem srednjeveliko <3-0 v" katerekoli stroke (izvzemši špecerijo) v Ljubljani. Eventualno se udeležim večjega podjetja. Natančne ponudbe pod „Laibach W. J. 7758" na Rudolfa Mosse, Dnna] I, Seilerstfitte 2. 3447 KK3 S&niO 5 dni! z brzopamiki francoske družbe. Najkrajša vožnja iz Mavre v Avtomobil 20 HP Austro-Daimlpr se radi nabave večjega voza po nizki ceni proda. Pojasnila daje upravništvo »Slov. Naroda«. 3353 Ve'favne vozne liste (šifkarte) za vse razrede dobiš edino pri 3439 Ed. Smarda oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani. DonajsKa cesta 18 v hiši Kmetske posojilnice, nasproti gostilne pri „Figovcu". Vozne listke iz Amerike v staro domovino po najnižji ceni. Izdaja vozne listke po vseh železnicah za prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila istotam brezplačno V „Narodni kavarni" od danes naprej vsak večer koncert dunajske elitne damske kapele. Začttek ob 8. Vstop prost. Za obiskovalce koncerta prikladna zlasti restavracija „Zlatorog" poleg „Narodne kavarne" s svojo priznano dobro kuhinjo, pristnimi vini in izbornim Češkim pivom Priporoča se slav. občinstvu ter prosi za obilen obisk proti žlezam, skrofljem malokrvnosti, angt. bolezni, kožnim izpuščajem, vratnim in pljučnim boleznim, kašlju, za ojačenje slabotnih v razvitku zaostalih otrok priporočani redno zdravljenje z mojim Lahusenovim ribjim oljem znamka ,,Jodella(C> Najučinkovitejše in najpriljubljenejše ribje olje. Rado uživano in lahko prenosi 1 ivo. Letna poraba Čez 100.^00 steklenic. Pristen samo v originalnih steklenicah po S 3'50 in 7«— z varstveno znamko »Jodella« in tvorničarja lekarnarja Vllj, Lahusen v Breranu. — Svež se dobiva v vseh lekarnah v Ljubljani in okolici« 3440 Glavna zaloga v Ljubljani: lekarna Trnkoczv. 3324 Franc Erapeš. priporoča se Morije Terezije cesto štev. 8. Ljubljana za postavljenje novih peči kakor tudi za vsa popravila peči, štedilnikov itd. Stalni zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovo-volienih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „MERKUR", Brno, Neugasse Nr. 20. G. Skrbit! Zagreb, Ilica 40. Tvornica žaluzij rolet, lesenih in železnih vetrnic Telefon 492. Ceniki in troškovnik na zahtevo brezplačno. Svetovno mojstrstvo v Industriji i3P slednjič doseženo! Posebno ploščnata veleelegantoa kava I irska doutriezlata URA odlikov. znamka Splendit samo E 4-90. Ima 36-urno kolesje na sidro ter je električnim potom prevlečena s pristnim 18 karatnim zlatom. Jamstvo, da dobro gre, 4 leta. Komad S 4*90, 2 kom. K 9*—. Vsaki uri se zastonj pridene fino pozlačena verižica. — Enaka damska ura ploščnate in elegantne izvršitve K 5*80. Dalje oferiram pristno Gloria srebrno remontoarko s sidrom z dvojnim pokrovom lepo gravirano, preci-zijsko kolesje na kamnih tekoče za samo S 6*—. Riziko izključen, zamena dovoljena event. denar nazaj. Razpošiljanje po povzetju. IGNAC CYPRES„ Krakov, Szewska 13/203. 3434 Ilustrovani cenovniki zastonj. ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bo* lezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi pomočki odpovedo. Škatlja (100 kom.) K 5—. 2 škatlji za 13 eno zdravljenje. — Izdeluje Delta' Laboratoire de Produifs Chlminiies a Pariš Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko: Lekarna Mariatiilf, Bndapesta, TI. LIszt Ferenc-ter 20 po povzetju ali ako se znesek pošlje napre. Bruselj, Buenos Aires 1910, Reubaix, Turin. Draždani 1911: 8 Grand Prix. Devm-Buckau. Podružnica a Dunaj Hi, Am Henmarkt 21. mm in preogreto paro. Originalna konstrukcija Wolf 10—800 k. s. 3249 jizdatneisa poraba sile za vse obrti V celem izdelanih okoli 1 milijon k. s. Gospodinje J Pozor !! Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite splošno znane svetovne znamke LAIMSCHEMA UNIKUM" ni rastlinska margarina. ES2R2IBf^IStfEffi se izdeluje iz najčistejše go-9fUISIIVUm veje obistne tolšče z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo re-dilno vrednost in je resnično zdrav. IlOIIIf IIMHf ni umeten, nego najdišči 99U WmIffk1*IWI „aravni izdelek. ■ INIlfEirafC ie ^fl0! cenejši od na-„UNIJAUm za»J*J |0 vadnega presnega masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to. SAMO BLAIMSCHEINOV " pravo nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano Izdelovanje BLAIIHSCHEINA „UNIKUM" je varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku. Cenjena gospodinja! Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za >; pečenje pra±enje . Bcunanje maslen kruh BLAIMSCHEINA U N I K U ISH " MARGARINO Dobiva se povsod. — PoizkuŠnje gratis in franko. Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV. vešč nemškega in slovenskega jezika ter obojne stanografije in strojepisja želi vstopiti v kako pisarno. Cenj. ponudbe pod „Kontorist 1811, Maribor, poštno ležeče. 3437 Hi vrni tečaj dvakrat na teden od 8.—9. ure zvečer Plača se 4 krone namesec. Pouk se prične dne 2. oktobra. Tečaj se le otvori, če se zglasi najmanj 15 učencev Letos se prične tudi II učno leto tega tečaja. — Več se pove o obeh tečajih vsakdan od 16.— 29. septembra od 12.—3. ure popoldne. OLGA NADENICZEK, sodnijski tolmač za angleški jezik, učiteljica francoskega in angleškega jezika Dalmatinova Ulica Št. 10. 3247 G. Flux mm- Gosposka ulica 4, I nadstropje, levo. 3439 Uradno dovoljena, ie 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska lin je v udobnost cenj. občinstva zopet v središču mesta. Priporoča ln namešča le boljšo kakor privatno trgovsko ln gostilniško o»ob< e Izbira različnih slnieb, zlasti za ionsko Vestna ln kolikor moino hitra postrežba zagotovljena. Pn vnanjib vprašanjih se prosi znamka za odgovor. I I Zajamčen napah ali denar nazaj. Zdravniški izkaz o izvrstnem učinku. Bujne, lepe prci dobite ob rabi med dr. fi. Rixa kreme za prsi oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za vsako starost, zanesljiv nspeh. Rabi se zunanje. Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K 8*— Razpošiljanje strogo diskretno. 3438 Kos dr. A. Rii, laboratorij, Dunaj IX.. Bergoasse 17 E Zaloge v Ljubljani i Lekarna pri .Zlatem jelenn*. drogeriji Kane in .Adriji". 8Y 5 13 75 Mnjenje lugolsovanov pa naše knjižnice in L Jugoslovanska misel živi in se razvija, a njen razvoj — zdi se — je nekam počasen, ker ne delujejo še vsi elementi, ki imajo v to svrho svoje predpogoje in sposobnosti. Knjižnice in čitalnice bi v tem oziru lahko mnogo, mnogo storile. Nekateri čitatelji že zdaj povprašujejo po hrvaških knjigah in časopisih, druge pa bo treba na to šele privaditi. Faktum je, da so napolnjene slovenske knjižnice po deželi z nemškimi knjigami in čitalnice z nemškimi časniki, dočim ne goje niti v najmanjšem hrvaškega jezika. Morda so naročene na Matico Hrvaško, ker jih v to sili moralna dolžnost, a knjige — že stare — leže še neprereza-ne. Ljudstvu se mora ponuditi hrvaška knjiga; kar je lepega bo izbralo in pridejalo našemu besednemu zakladu, ki se bo množil in množil za novi, sveži jugoslovanski narod. Umevno je, da nam drugojezične knjige ne gredo tako v slast kot domače, ker se ob marsikateri besedi izpodtaknemo in si moramo razlagati njen pomen šele iz celega stavka. Zato je treba izbrati iz dobrega najboljše: knjiga mora biti poljudna, brez preblestečega sloga, pred vsem pa tako zanimiva, da jo hoče preči-tati čitatelj kar v eni sapi — kot se izrazimo. Take knjige pa je težko izbrati, ker smo vse premalo in še enkrat premalo znani s srbohrvaško literaturo; nikoli se še nismo kdovekako zanimali zanjo, ker smo imeli o njej zelo napačne nazore. Kaj nam nudi hrvaška literatura? Priporočljive so vse knjige Matice Hrvatske; dalje spisi Avgusta Šenoe; od tega pisatelja že imamo v slovenskem — dasi na mnogih mestih površnem — prevodu »Turopolj-sik top«, »Zlatarjevo zlato« (nekaj posebnega za ljudstvo), »Čuvaj se senjske roke«, »Karanfil s pesnikovega groba« in »Kletev«. V slovenskem prevodu imamo tudi že precej spisov dr. Velimir Deželica, in komur bi delal težave hrvaški tekst, ta lahko vzame v roko slovensko knjigo ter si pomaga z njo. Pozabiti Da ne smemo na »Vilo Žerovinsko«, Stanka Vraza, našega štajerskega rojaka in očeta jugoslovanske ideje. Dela Stanka Vraza bi morala biti v vsaki slovenski knjižnici. Najplodovitejši jugoslovanski romanopisec pa je Šandor Gjalski. Njegova dela izda »Dionička tiskarna« v Zagrebu; sicer so precej draga (50 K), a vsaj nekatere zvezke naj bi si omislile po možnosti slovenske knjižnice. Izmed pesnikov naj omenim Ivana Mažura-nića — v preteklem stoletju največji hrvaški genij — 11. vel. srpana t. L je bila stoletnica njegovega rojstva, Ounduliča (»Osman«), nekaj najlepšega pa je »Kraljevič Marko u narodnim pjesmama« in »Srpske narodne pjesme o boju na Kosovu«. Ni se treba učiti hrvaške slovnice, vzemimo v roke knjigo ter marljivo čitajmo: to je najboljša slovnica, in kdor bo prečital le nekaj teh knjig, ki sem jih navedel, mu bo hrvaški jezik že zašel v kri in imel bo zavest, da je sejal na tla, iz katerih vzbrsti novi jugoslovanski narod. Knjižnice in čitalnice naj bi to misel podpirale in širile med našim ljudstvom hrvaške knjige. Anton Cvet. Prehlajenja in kašelj Vsakdo ve, kako je večkrat težavno, se iznebiti kašlja ali prehlajenja. Ob takih časih je priporočati rabo Scottove emulzije iz ribjega olja m sicer tako dolgo, dokler se zopet počutimo popolnoma sveže in brhke. Dobrodejni vpliv Scottove emulzije iz ribjega olja, zlasti pa nie olajšujoči učinek proti draženju h kašlju se kmalu pokaže in se od tu naprej lahko opazuje napredek. Mnogi ki so se cela leta mučili s posledicami prehlajenja in kašlja, so si s Scottovo emulzijo pridobili nove moči in veselja do dela. Scottova emulzija iz ribjega olja je tako blagoslastna in lahko prebavna, da jo radi uživajo odrasli in otroci. Cena originalni steklenici 2 K 60 v. Dobiva bc po vseh lekarnah. Proti vpoSiljatn fiO v. v pismenih znamkah dobite od tvrdke SCOT & BOWNE, d. r. o. z na Dunaju sklicevaje se na nas list enkratno vpoSiljatev poiz VII kušnje od kake lekarne šivilja A. KUNST Ljubljana Židovska ulica štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega izdelka za dame, gospode in otroke i3 vedno na izbero. Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamojejo. — Pri zunanjih naročilih naj H se blagovoli vzorce poslati. 40 P Dobro blago se samo hvali S t? naffineje kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrst® lasne podlage in mrežice — barva za lase in brado ,«&erll" po 2 in 4 K — toaletne potrebščine - lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah 9?i$oroča Stef i brivec in lasničaj* Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (vogal Mestnega in Starega trga). Izdeluje vsa lasnićarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase ■WrHlTffllBIBirMMM!M CUNARĐ LIH KSlB Ivernia iz Trsta dne 28. septembra 1913. Saxonia iz Trsta dne 12. oktobra 1913. Pannonia iz Trsta dne 26. dktobra 1913. Iz Ltverpola s Mauretania dne 20. septembra, 11. oktobra 1913. Caronia dne 23. septembra 25. oktobra 1913. Campania dne 27. septembra 1913. Lusitania dne 4. oktobra 1913. Carmania dne 18. oktobra 1913. Pojasnila, vezne karte i Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškova ul. 25 Dunaj I., Karntnerring 4, Trst, Via Ghega 8, pri vseh agentmah v deželnih glavnih mestih, vseh^potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thomas Cook & sin, pri vseh Llovdovih agenturah in agentih Dalmatie. — Cene: III. razred Trst-New York: za v Kanado potujoče K 120 za prostor, za v Združene drŽave potujoče K 140 s pristojbino za osebo Že od I. 1868 sijajno preizkušeno Be?o@F!evo medicinsko kotranovo milo tvrdke G. HELL & COMP. priporočano od najodHčnejSih zdravnikov, se v skoro vseh evropskih državah s sijajnim uspehom rabi proti izpuščajem vsake vrste zlasti proti kroničnim in leSajem na glavi in parazitarnim izpuščajem. Bergerjevo kotranovo milo obsega 40 odstotkov lesnega kotrana in se bistveno razlikuje od vseh drugih kotranovih mil, kar jih pride na trg. Pri trdovratnih boleznih se obrnite na jako učinkovito Bergerjevo kotranovo - žvepleno milo. Mllojše kotranovo milo za odstranitev vseh nečistosti polti, proti izpuščajem na koži in na glavi pri otrokih ter kot neprekosljivo kosmetično cmlvalno in kopalno milo za vsakdanjo rabo je: Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo. Za radikalno zdravljenje proti izpadanja las in boleznim laslača rabimo Bergerjevo tekoče kotranovo milo. Izvrstne uspehe kot odlična kožna sredstva dosezajo na dalje Bergerjeva medicinalna mila brez kotrana: Bergerjevo boraksovo milo proti ogroem, pegam in prlŠcem ter kompozicije z ben-coero, žveplom, iveplenim mlekom, naftolora in timolom in druga v brošuri priporočana. Cena komadu vsaka vrste 70 b s navodilom vred. Zahtevajte pri nakupu izrecno Bergerjeva kotranova mila in boraksova mila in glejte na tu vpodobljeno varstveno inamVo in n.i poleg stoieči podpis firme O. Hell & Comp. na vsaki etiketi. — Odlikovano s častno diplomo na Dunaju leta 1833 in z clato svetinjo v Parizu leta 1905 se priporoča cen], damam Poljanska cesta štev, 6.1. levo. Dobiva se po vseh lekarnah in zadevnih trgovinah Na debelo: 1383 0. Bell & Gomp., Dunaj, L, Biberstrasse 8. V Ljubljani se dobiva v lekarnah: Milana Leastka dediči, Pb. Mr. Josip Čizmar, J. Mayr, O. Piccoli. Ubald pl. Trnkoczv in v vseh dragih lekarnah na Kranjskem lastnik zaloge prvovrstnih gla-sovtrfiev, pianin in harmonijev. zavod za vglaševanje ter popravila gla-sovirjev in vseh glasbil, Ljubljana, PoHanska c. 13. S 1. avgustom povečam in razširim svojo zalogo ter jo preselim iz I. nadstr. v proda-jalne prostore v isti hisi. Prodajal bodem tudi vse glasbene instrumente, ter vse potrebščine Posoievalnina ter mesečni obroki. Najnižje cene. Ko je instrument izplačan, ne zahtevam obresti. — Iščimo reelne tvrdke. Dobro bSago se samo hvali! uoica jermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav . ■■ krasno opremljene = kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb« s: ščine, že obrabljene vozove in s: ■ konjske oprave. ~———— umilne min as mooDioteiue : za gospode : LJubljana, Franca Jožefa cesta 3. najnovejši lundonskl kroi. pristno angleško blago. Elegantna izdelava. Točno in solidno. finih ročnih del v Ljubljani, Židovska ulica štev. 5. Originalni vin porabljeni v usnjati aplikaciji na blazinah, torbah in pasovih. Kot specialiteta samo pri meni. Eupujte In zahtevajte edino le je najboljši. Glavna zaloga pri Prvi slov, zalogi čaja in ruma na debelo v Ljiljani, Rožna ulica štev. 41. ali gospodične se sprejmejo ceno na stanovanje in hrano pri boljši rodbini. Vprašati je na Mestnem trgu št. 25. I. nadstr. 1995 Piva domača tovarna umar za led Simona Praprotnika v £jubljani, Jenkova ulica It. 7. Prevzemaj.) se vsa v stavbno in pohištveno : mizarstvo spadajoča : dela, katera se točno in po najnižjih cenah ===== izvršujejo. ' IS Velika zaloga gostilni! Ceniki se pošiljajo na zahtevo brezplačno in posmine prosto. Pozor! Pozor! Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 50% boljše od vsakih špiritnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin. Pričakujem cenjenih naročil in beležim s spoštovanjem Makso Saloker tovarnar drož 3627 v korist družbi sv. Cirila in JKtetoDa. Pozor kolesarja! JVamesto X120 samo kron 80. Franko na vsako postajo. V reklamne namene razpošljem 200 novih svetovno znamenitih graških dvokoles model 1913, elegantnih in čvrstih, s torbo in orodjem namesto za K 120, za 80 K. Storpednim prostim tekom K 95-— s poštnino vred. Ze rabljena kolesa od K 40*— naprej. Nova čvrsta guma po K 5*—, 6*—, 7'—, 8-—, zračne cevi po K 3*—, 4'—, 5*—, Svetiljke, zvonci, pedali in vsa ostala pritiklina po cenah na debelo. Popravila, emajliranje in ponikianje v lastni delavnici hitro in ceno. Razpošiljanje po povzetju. Na dvokolesa naplačila K 20-—. Plačevanje na obroke izključeno. Cenovniki gratis in franko. Srbo-hrvaško dopisovanje. 1069 Tvornišku skladišče dvokoles in šivalnih strojev A. Weissberg9 Dunaj II. Untere Donaustrasse štev. 23 III. Proda Se radi pomanjkanja prostora pohištvo1 in več postelj z žimnicami v Ljubljani, Kopališka ulica 12. Išče se za takoj v Ljubljani, Trstu ali Gorici za manufakturno in modno stroko na prometnem kraju z velikimi izložbami, eventu-elno se prevzame z zalogo. — Samo resne ponudbe pod „Mode 3415" na upravništvo »Slov. Naroda«. 3415 Hišnik se sprejme takoj za vilo Terezo v Savijah pri Jezici. Več se poizve na 3387 Poljanski cesti štev. 12. I. nadstr. cenca krepkega, 14 let starega, s srednje Šolsko izobrazbo, sprejme v trgovino z mešanim blagom. Anton Mucha v Metliki« Dobro idoča 3532 restavracija na prometnem kraju v Ljubljani se odda v najem za takoj. Vprašanja pod „Promet 3432" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Obleke, bluze, perilo in prtneno blago 25 K po povzetju. Tovarna Schtnid, Dunaj III., Rudolf Altpl. Ugodno za prekupovalce. na Štajerskem 3424 Hi prepustil svoje jako lepo mesto Mm ali bi tudi menjal z njim, čeprav na slabše mesto. Vprašanja na uredništvo ,,Nar. Lista" v Celju. najboljši plesk za mehka tla. Keil-ova bela glazura za nmivalne mize . 90 v Keil-ova voščena pasta za parkete • , 90 9 Keil-ov lak za pozlatenje okvirov ... 40 . Keil-ov lak za slamnike v vseh barvah Keil-ova pasta za čevlje......30 „ 3059 Dobiva se vedno pri Leskovicu & Medenu v Ljubljani. Kram]: Franc Dolenz. :: n idrifa: Valentin Lapajne. Ilovo mesto: Ivan Picek. Radovljica: Oton Homan. _ * _ _ Koćevle: Franc Loy. r. :. Kamnik: I. Petek Zagorje: K. t. Micneicfc Črnomelj: Anton Znrc^ gumijevi podpetnik najodličnejša Nedosežne prednosti! Elastično. Stanovltnejo od usnja« Varuje živce In hrbtenični mozg, Bersonwerke, Dunaj VL 39 ^281 12 W^SL Irilni aparat s posrebrenim držajem iz masivne kovine; komplektno K 1*50 komad. Klinje po 20 h, tucat K 2-20. Baterija za žepno svetilko 40 in 60 h, žarnica 45 h, komplektna žepna svetiljka od K 1*20 komad naprej do najfinejših izvršitev. Razpožiljainje kakor navadno po povzetju. Continental -Gasglfihllcht-Gesellschaft „Meteor-, d. z o. z. Podmokli (Bodcnbach) U na Češkem. 3246 Toplice na Kranjskem Seziia od 1> maja do 1. oktobra. Postaja dolenjske železnice Straia-Toplice. Akratov vrelec 38°C, ki daje vsak dan čez 30.000 hI radioakativne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem, Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. 1178 Kamnoseška obrt. Priporočam slavnemu občinstvu v Ljubljani in okolici svojo veliko zalogo raznovrstnih nagrobnih spomenikov enostavne do najfinejše izvršitve, dalje grobnih okvirjev, plošč in raznih drugih v kamnoseško obrt spadajočih predmetov. Ker bom vso zalogo nagrobnih spomenikov razprodala, jih oddajam za lastno ceno. Obenem se priporočam preč. cerkv. predstojništvom ter cenjenemu občinstvu za izvršitev : vseh v to stroko spadajočih del. : Vdova Camernik, sedaj Brezovšek, LJubljana, Komenskega ulica 26. 3275 fnff Siv so priznano najboljši. J^^^j^jjLJ Pouk šivanja in vezenja na stroj brezplačen. HMlVft^T11 ^aJnoveJ^ brzošivalni stroj za krojače, obrtnike, brez JVV W V£9 A ■ čoinička, do 3000 vbodljajev v 1 minuti. Dobi se le pri W , ^17 4 specialna trgovina Šivalnih strojev in koles Igli« VOK Ljubljana, Sodna ulica štev. 7. Desetletno Jamstvo. — Ceniki zastonj In poštnine prosto. A. KUN C Ljubljana Dvorski trg 3. Najnižje, stalne cene. Ceniki na razpolago. 2 prijatelja ¥ sili, ki bi Vam pomagala bolje preiti neugodno situacijo. Storiti morate haj posebnega: tfJSS^STS si zvišate čisti dobiček. Že cenena kontrolna blagajnica National za samo EBA Mf bi Vam vkljub slabemu času precej zvišala v&SkšS CSU wiJW A :: dobiček. Zahtevajte natančno ponudbo! :: NATIONAL CASH REGISTER, družba z omejeno zavezo. Zastopnik: L. Uratarič, Ljubljana, Rimska cesta 7. 3401 Perje postelje in puh priporoča po najnižjih cenah EMIL KRAJEC preje F. Hiti Pred Škofijo štev. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. flaivečla zaloga navalnib do naiftoil otroških vozičkov ln navadne do najfinejše žime. M. Pakič ▼ LJubljani. neznanim naroČita se pišSji i prnerjem. Ustanovljeno 1845. I parno barvarsfvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. Apretura sukna. X 0S.REICH" (i nasip - Ozka elita št. 4. i Sprejemališče Selenburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. 1*1** X X Velika zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, sip, kozarcev, vrčkov L t. d. gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda po najnižjih cenah. M 72 hočete imeti? Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribje Olje iz lekaine pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80. Zoper kašelj, zasllze-nost in prehlajenje je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono. Zaloga vseh tu- in inozemskih specialitet ter preizkušenih domačih zdravil. Izborna toaletna sredstva „Ada". Vedno sveže gumijeve špecialitefe Oddajajo se tudi zdravila za člana vseh bolniških blagajn. Razpošilja se 2 krat na dan aa vse strani. pnnnnnnninnim Pharm. Mag. Josip Ctžmar lekarna pri zlatem orlu Ljubljana, Jurčičev trg it 2. """""" M M M M n N M M N N H M M M N N N Izboljšajte promet v svoji gostilni 2150 z izvrstnim cenim plzenjskim pivom :: iz Češke delniške pivovarne v Čeških Budejevicah. :: Največja čisto slovanska pivovarna. 2505 mm~ Zaloga v Ljubljani: V. H. Rohrmann. ~ao zaloge v Zagrebu, Trstu, Pulju, Zadru itd. ■■BB«BaMBwnBBHBaHBaaaBa Poskusite to pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan" v Trstu. Via della Caser- ma in v slovanskem hotelu „Lacroma" v Grad ežu. Za njive in travnike, za sadje, zelen jad, za žito, vinograd, moraš žlindre pridat'. Tomasova žlindra znamke je priznano najboljše in po ceni iosfornatokislo gnojilo za jesensko setev. PT Gotov učinek! — Bogat donesek I TWI 2885 9fflđ%WTomažova žlindra zvezdne znamke se prodaja le v plom-i VttVl ■ biranih, z zvezdo zaznamovanih vrečah. Za vsebino fos-forove kisline, ki je na vrečah označena, se da popolno jamstvo. Zalogo zvezdne znamke flflf fir Nfalflif II Pni ITI ^aro<^a na debelo in ima veletrgovina »Merkur« i Gibi lllujull I Lcljtl. drobno se takoj izvrše. Modelyl9l3 7/ioHP »VtoHr . I *J ▼ 1*1 [omobiiv Laurin & Klement del. aS»- Tvornica v Mladi Boleslavi. Imperialgarage, Oradec, Pestsloiilstrasse 37. Št 1025/pr. 3376 Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče na Kranjskem: 1. V Fari v Kočevskem okraju s sedežem na Petrinji z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K Poleg tega dobiva zdravnik za uradna pota v Osilnico in Banjoloko 3000 K na leto; 2. na Grosupljem v Ljubljanskem okraju z letno plačo 1600 K, akt -vitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po ICO K; 3. ▼ Logatcu s sedetem v Planini z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik od občine Planina še posebno doklado letnih 500 K; 4. na Baki v Krškem okraju z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega uživa zdravnik za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Raka prosto stanovanje z vrtom in vinogradom; 5. v Trebnjem z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K ; 6. v Tržiču z letno plačo 1200 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K ; 7. ▼ Žužemberku z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za zdravm uradne dneve v Ambrusu, Ajdovcu in na Smuki 800 K letne odškodnine in 4oO K stanarine od zdra?stveno-okrožnega zastopa. Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 1. novembra 1913 in jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanj i ter o znanju slovenskega in nemškega jezika. Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 15. septembra 1913. 008^46559^^664 86 35 Y-Y 60ZDHI BISER * BPPy ALKOHOLA ~A mešan s stuttenčnfco.grenčico aH sodsvfco. tudi izvrstna krepčilna pijača. 1*56 I Ker izdelujejo enako se glaseče, ničvredne ponaredbe, zahtevajte torej izrecno ■sv gozdni biser iz lzdelovalnfc gozdnega bisera, Brao-Burovice. "vn 18 J Trst, Via S. Nicolo št 2. Tehnična pisarna. Uredba popolnih industrijskih naprav vsake vrste, dalje električne luči in sile. Glavno zastopstvo draždanske tvornice plinovita motorjev prej lttorlc Hille v Draidanlh. Najstarejša tvornica motorjev za nafto, sesalni plin, bencin, bencol in plin. Cez 10 000 motorjev v obratu. Sijajne odlike. Strofi za opekarnlco vsakovrstni, za ročni obrat in na silo. Prve vrste stroji za obdelovanje lesa firme Adol! Al-dlnger v Obertflrkheimn pri Stuttgartu. Univerzalni stroji za oblanje, krožne žage, vrtalni in skobeljni (Frasmaschinen) stroji, stroji za rezanje čepov in za brušenje. Popolne oprave mizarstev Stroji za obdelovanje železa. Stružniki, vrtalni stroji, skobeljniki (Frasmaschinen) itd. — Proračuni, ponudbe in tehnične inlor-marije zastonj in poštnine prosto. 2684 Imate li pe Upotrebite ga mešanega s cementom za zidne kamene, strešno opeko, votle kotle, cementno zidno opeko, hodniške plošče, cevi, stopnice itd. Mi dobavljamo vse stroje in ole za to Tvornica strojev ti Biat pri Lun. Obisk dobrodošel. Katalog št. 24 zastonj. Korespondenca češka. Ivan Jax&sin v Ljubljani, Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo za rodbino in obrt« BiezpilDl kuni 10 vezenje v li. Pisalni stroji „ADLER", pictilni stroji vseh velikosti. so previdni, se vozijo dandanes samo najnovejšimi parniki .Velikani' preko = Hamburga. 1 1 w w w w M » « w H » n Največji parnik na svetu je »Imperator11. Dolg je 920 čevljev (280 metrov), nosi 50.000 ton ter je prva ladja na 4 vijake, dočim so bili dosedaj največji in najhitrejši parniki samo na 2 vijaka.' „Imperator" je široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter se je moral pri tem še v Hamburgu in v New Yorku z izkladanjem in nakladanjem po poldrugi dan muditi. Morska vožnja v 6 do 6: j dneh se popolnoma jamči. O prvi vožnji „Imperatorja" piše .Glas Naroda* iz New-Yorka: „Imperator" je višek moderne tehnike. Ropotanje strojev se čisto nič ne sliši. Ladja pluje tako mirno, da človek skoraj ne ve, da je na vodi ter se niti malo ne da primerjati z drugimi morskimi velikani. Približno tako so urejeni tudi drugi .Velikani" Hamburg« Amerika linije. Vsi imajo v ifi. razredu sobe z 2, 4, ali k večjem s 6 posteljami. Hrana je obila in dobra. Taki .Velikani* so poleg „Imperatorja": .Kaiserin Auguste Viktorla' (25.000 ton), .Amerika" (24.000 ton), .Cleve-land" in .Cincinnati" (po 20.000 ton) itd. Važno! Vsak potnik dobi pri meni pismeno garancijo, da je prost vseh stroškov za hrano in stanovanje, kakor hitro se pripeije v Hamburg. — 2558 Vsakojaka pojasnila daje brezplačno: FR. SEUHIG, LJubljana, Kolodvorska ulica, velika itevttka 28. n N M w H H W X W w M H W w n w w K K K K M K vseh vrst sa urade, društva, trgovce itd. ^ntsn Čeme, graver in izdelovatelj kavčukovih štampUij Ljubij Ena, Selenburgova ulica 1. Ceniki franko. Ceniki franko, j Ljubljana, Stari trg U priporoča cilindre, čepice itd. *■ najnovejšo fagone ■ j po najnižji ceni. ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto Najcenejše in solnčnike domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Ljubljana Pred Skotijo 19 — Prešernova ulica 4. j ■ Teodor JCorn (poprej Henrik Korn) DOkrivalec streli in klepar, vpeljalet strelovodov, ter instalater vodovodov LMIlaia. Potoka testa l Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z asbest-rmfniin Škriljem (Eterait) patsnf Halscfiek z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Hišna in kuhinjska oprava. Postekljena posoda. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto. flSiifjiii Liafc Hipova ulica II. 6 priporoča svjjo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov lovskih potreliG. vseh de! koles (bidklov) kakor tudi letalni ogenj po nainii ml Popravila pušk, samokresov in biciklov točno in solidno. Cenovnik zastonj in poštnine prosto. Trgovina z orožjem in c.kr. zaloga smodnika Lechner & Jungl, Gradec. Sporgasse 1. Priporoča po tvornlških cenah kot najboljše branllno orodje avtom, žepne pištole, točno zastreljene sistemov ,Browning", Steyr", .Mauser' in ,Bayard* samokresi najbogatejše Izbire že od K 5*50 naprej, flobertl in karablnailce, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd itd Cenovnik gratis in franko. 4658 Cenovnlk gratis in franko. Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnit^ se na tvrdko tinka Widmayer „pri SOLNCU" za vodo, ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte se! 3440 Prosim, prepričajte se! ~ Prodajajo se tudi narodne peče. _ S L ][eD! Nagrobne križe kamenite podstavke za nagrobne križe, nagrobne svetilke, vsakovrstne peči, navadne, preproste pa najnovejše do najfinejših izpeljav, štedilnike, kotle za žanje in pičo kuhati, slamoreznice, robkarice za koruzo, sadne mline in stiskalnice za grozdje, umetna gnojila in vsakovrstno železninarsko blago 3366 priporoča po najnižjih cenah na debelo in drobno VoIelTDflvina z žolsznlno „Msrkiir", PETER MAJDIC ======== w Celju. » =nr= ■j L 1E ][ Prvovrstna in najboljša kolesa sedanjosti. dler đler dlrdr dler Specialna trgovina s kolesi in deli na G©reCj Ljubljana Marile Terezije cesta štev. 14 (Novi svet, nasproti Koli žeja). Zahtevajte cenik. Rabljena kolesa od 25 K naprej. Izposoj evanje koles. XXXXXX 55 3t! SSjS oNi SW Najnižje cene. XX XXXXXK 5£>SXX>^X XX ; S 00 i « ■ a O } a i XX XX XX Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 232 XX XX XXXXXX! xxxxxx za spalne in Jedilne sobe, salone ln gosposko sobe. Preproge, zastoji, modroci na vzmet žimnaii modroci, otroški vozički Itd. S o I XX XX Naisolidneiše blago. ixxxxx lxxxxxx __Fr. Ševčik mmi puškar priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 63 pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskib in čeških strogo preizkušenih pnšk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke trocevke in puške Book s Krnppovimi cevmi za brez« dimni smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin po najnižjih cenah. ~^fj Popravila in naročbe se izvršujejo točno in zanesljivo. Cenovnik: na zahtevanje zastonj In poštnine prosto. 37 1F 7802 55 DA 36 C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne dražbe v Trbovljah priporoča svoj priznano izvrsten Portland-centent v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkriliujoći dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in izpričevala 2307 raznih uradov in najslovitejŠih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9. PFAFF" Pozor! Kdor si želi kupiti v resnici dober šivalni Stroji naj kupi samo pravi ► PFAFFOH STROJ ki nosi na glavi in stojalu ime ,Pf aH1 in se zanj 10 let jamči. Velika zaloga koles kakor tf aiSezzrad, Pueh, solidno ljudsko kolo Kosmos in Ilirija kakor tudi vsi posamezni deli in popravila po najnižji ceni pri tvrdki: Franc Tschinkel, Kočevje št. 240. Cenik brezplačno in poštnine prosto. Cenik brezplačno in poštnine prosto. Peter Las najstarejša in naisolldnejša trgovina v LJubljani priporoča svojo 3019 vefao svežo zalogo špecerijskega blaga ter raznovrstne veSno sveže mineralne vode. Najnižje cene, točna ter strogo solidna postrežba! Peter Mi Ljubljana, Marijin trg—Mava ulita. ■ Ljubljana, Marice Ter. & cesta št U M H : (KolizeJ).: H & Ljubljana, ^ Marije Ter. M tfj cesta št. U W M : (Solizej). : JM Mm pohištva in tapelnišKs ta t* Zaloga spalniti ter ledilni] :: v različnih najnovejših slogih. :: Vsakovrstno drugo pohištvo. Priznano solidno blago ter najnjžje cene. Zajamčeno trpežni izdelki. s w M M W Bini M in zimnice različne kakovosti. Velika izbira 340s otroških vozičkov, vsakovrstnih si, osiei i Najhitrejša in najsigurnejša vožnja je 2 ekspresni m i cesarskimi brzoparnlkl: „Kaiser Wllbelm II.«, „Ealser Wiltaelm d. Or.n, yyEronprinc Wilbelm", „Kronprincessin Cedile", in z največjimi brzoparniki v. „Princ Friedrlh CTilhelm", „George Wasbing1on", „Colnmbns" itd. s Vožnja 5 do 6 dni! Posebno opozarjam na novo vpeljane kajute (kabine). — III. razr.l V teh je prostora za 2—4—6 oseb, opremljene so čim najudobneje. Potniki dobivajo v posebnih Jedilnih dvoranah ob pogrnjenih mizah izborno hrano. Na razpolago imajo poleg družabnih in kadllnih dvoran tudi posebni setalni krov, kopelji itd. Na krovu im igra vsak drugi dan godba. — Odhod potnikov iz Ljubljane vsak torek in četrtek. — Potnik, ki kupi pri meni vozni list, dobi hrano in stanovanje v pristanišču brezplačno I — Edtno veljavne vozne listke za te parnike, kakor tudi za vse proge amerikanskih železnic pri 35 nasproti občeznane gostilne npri Starem Tišlerju". Izdajanje voznih listov tudi za proge: Baltimoro, FlladeHija, Dal vesten, Kanada, Avstralija. — Zabavna potovanja v Italijo, Egipt, na severni rt itd. krojač Ljubljana, Sv. Petra c. 16 priporoča svojo veliko zašogo gotovih oblek za gospode in dečke, fopic in o!aš6ev za gospe, nepre-močljivih havelokov iid. iid. Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo. Vsak dan svež :awa i. Cadez v Ljubljani Mestni trg št. 14 poleg Urbančeve mano!, trgovine priporoča čepite, razno moške nerllo. kravate, ovratnike itd. itd. Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. L. MIKU Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov. Popravila se izvršujejo točno in solidno. otel Lloyd. priporoča slavnemu občinstvu 2105 KAROL TAUZES, hotelir na Sv. Petra cesti št. 7. jjospice za pouk v kuhanju se vedno sprejemajo. Ustanovljeno 11841 Telefon ilevilka 154. BRATA M EBERL" in lofflnu pleskarja:. fana, Prodaja I niča s Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union". li Delavnica: Igriška ulica štev. 6. Električna sila. M N M n M ^OSZOIR! Prva, največja, najstarejša in najsposobnejša slovenska tvrdka In Iz« posojevalnica klavirjev in harmonijev na avstrijskem jugu. Velikanska trgovina vsega glasbenega orodja, strun in muzikalij. ALFON«BREZNIK učitelj Glasbene matice in sodno zapriseženi strokovnjak c kr. dei. sodnlfe Sreot! Ljubljana, Kongresni trg št. 15 *znvuen2sf Klavirji, planini in harmoniji najslovitejših svetovnih tvrdk Bosendorfer. Rudolf (ne Anton) Stelzhammer, (najboljši : angleški sistem sedanjosti), : Rolzl & Heitzmann (neprekos-1 j ivi pianini z Lexovo mehaniko). Bratie Stingl, Czapka, Lanb & Gloss (koncertni 7V4 okt. pianini) in Ečrugel (amer. harmonij od 90 K naprej), imam le |az, njih edini zastopnik za Kranjsko v m velikanski zalogi in izbiri (vedno 30 do 40 instrumentov). Zato svarim pred nakupom event. falsifikatov ali navidezno cenega bofelna zlasti, ker vsakdo kupi pri meni na obroke od K 15 naprej prvovrsten instrument goraj omenjenih najboljših tvrdk z resnično 10letno postavnoobvezno garancijo. Tudi preigrani klavirji v zalogi. Zamena najugodnejša. Uglaševanje in popravila sol. in ceno. Nobena druga tvrdka ne zamore nuditi tako cenega, ugodnega in zanesljivega nakupa že zategadelj, ker goraj označene prve tovarne ne dajo svojih klavirjev na Kranjskem nikomur v zalogo kakor edino meni in drugič pa zato, ker je ta kupčija moj postranski zaslužek in brez vsake režije r Idrija - Logatec, kolodvor. Idrija - Logatec, kolodvor. Odcod iz Idrije: ob 6'— zjutraj . 12*— opoldan , 3"30 popoldan Prihod v Logatec; ob 750 zjutraj , 1*40 popoldan , 5'10 popoldan Cene z avtomobilnlm nmnibnsom: Odhod iz Logatca: ob 8'30 zjutraj . 2*30 popoldan . 6*30 zvečer Prihod v Idrijo: ob 1020 zjutraj » 4*— popoldan . 8-15 zvečer 4649 Idrija-Logatec ali nasprotno Idrija - Godovič „ Godovič-Hotedršica . Hotedršica-Logatec - L razred IL razred za osebo za osebo K 3— K 2— . 1-50 „ 1 — . 1-50 , 1— ,1-50 , 1 — Cene s kombiniranim avtomobilom Idrija-Logatec ali nasprotno Idrija-Godovič . Godovič-Hotedršica , Hotedršica- Logatec . L razred za osebo K 3— . 1-50 , 150 „ 150 II. razred za osebo K 2 — . 1-. 1-. 1- Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omnlbus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnlbus. W Togost se po možnosti vzdrZnje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za morebitno zamudo. "1 Valentin Lapajne v Idriji. Brizgalnice orodje is kupujte samo pri . Smehu Zagreb 2083 katera tvrdka se zdaj glasi: Središčna prodaja ognjegasnih brizgalnic in potrebščin telovadn. orodja in avtomobilov d. s. o. j. Praga-Smichov B. A. Smekal. V. I. Stratilek. V. K. S m a k al. Opozarjamo da v zadnjem času razpošiljajo različne nemške tvrdke po svojem zastopniku v Zagrebu na gasilna društva nemške Cenike in ponujajo svoje blago. — Ne podpirajte jih, ker imate svojo slovansko tvrdko. SA 55 DD ^157 3^*U 44 ss Štajersko slivovko s: tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter ss medicinalna žganja ss io sirer štajerski Ronjah. BorovničBVBc vinsko žpjo, žganje iz 8M jagod priporoča edina žgemjarna w jCbtuAJL zastonj? Ho baoni nastavi se usakjemu. naznani/o? đSiimphtosuwna Stectilnihou in peči **.o.z.IUe£s Vedno velika zaloga .__ P O Z O RS klobukov in čepic Iastoege izdelka. Kogoje Me vseh divjačin po najvišjih dnevnih cenah. Se priporoča za izdelovanje kožuhov vseh vrst, kakor tudi damskih jop, kolerjev, raufov. V zalogi ima vedno veliko izbiro vseh vrst kožuhovine. — Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov. Izdeluje se vse po najnižjih cenah. £69 ]. Vfanek, Ijubljana, Sv. petra cesta št. 21. Išl Potili v Severno in Meo Amerika se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi 5 Trst — New York, Buenos Aires, Bio de Janerio, Santes itd. z najnovejšimi brzoparniki z dvema vijakoma, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd. - ■ 03 V Severno Amerika vsako soiiolo, ? Jnžno fimsrIKo vsakih 14 dni. Vožnja iz Trsta v Kanado: (Poriiar.il, (Jiiebec, hlnnfrea!) vsaki mesec enkrat. Vsakovrstna pojasnita daje radevolje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za Kranjsko, Štajersko in Koroško SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska nI. 26. os — to ii tfoainiviiivm ty\ v Ljubljani, Semenskega ulica 4. Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli. Lastnik in izv:;k: Dr. Fr. Đsnjanc. primar. L kir. odi tli bolo p uši. ar v Borovljah (Fer*-^ch) na Koroškepi. se pr . oroča v izdelovanje vsakovrstnih paše-, za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predel uje stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici In od mene preizkušene. — liustro-39 vani oemlkl zastonj. list®!8 ftlednrim dL 6, zrauon alavsG -Mi Šopki, venci s trakovi in napisi se izdelujejo po najnižjih cenah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev. Priporoča se z odličnim spoštovanjem Všktor Bajt. Brzojavi: Bajt, cvetlični salon, Ljubljana. Od dobrega najboljše! je še vedno izvirni Singerjev šivalni stroj Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom Ljubljana, Sv. Petra c. 4, Novo mesto, hiša Iekarja Bergman, Kranj, Glavni trg 119 in Kočevje, Glavni trg 79 ali pa po naših potnikih. 7i h \ kg sivega posteljnega perja. K 250 zglavnica s perjem. K 7-— pernica, 118—250 cm dolga, j K 8°— pernica, 118—180 cm dolga, polnjena z zajamčeno novim perjem, brez prahu. jffaton folednak, gradeč, jtaiahilf erstr. 11|S. •v mil z modernimi velikimi brzoparniki iz Ljiljane čez ieturerpen v Mew-York je proga ed Star Line deča zvezda Na naših parnikih Flnland, Kroonland, Vaderlasd, Zeeland, Lapland in Samland,| ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Anhverpnom in Novim Yorkom je snažnost izborna hrana, \l'udna postrežba in spalnice po novem urejene kajite za 2, 4in 6oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod iz fjisbSjane vsak lorek popoldne. Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik rane Dolenc ir Ljubljani, Kolodvorska ulica »t v Ameriko odslej stev. 35, od južnega kolodvora na desno poleg predilnice. Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31. dec. 1912: :: K 214,160.979'—. n Splošna prometna Centrala na Dunaju. — Ustanovljena 1864. — 29 podružnic. "v O log na hran. knjižice 31. avg. 1913: I K 71,024.722--. m ana, preje J. C. Maver Vogal Marijin tro-Sv. Petra cesta (v ii JtatanzH Generali"). Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron« Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovan jem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi.. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. —" Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih, — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, 1'stin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila in nakazila v Ameriko in iz Amerike. 1660 Brzojavke: Prometna banka Ljubljana. — Telefon stev. 41. POVEČANJE PORTALA V NAJMODERNEJŠEM STILU! v parterju in v prvem nadstropju sedanjega lokala, ter za celo fronto hiše (g. Simonetti) Mestni trg štev. 6, da bo mogoče z elegantnim aranžiranjem izložb maki čas prepričati cenj. odjemalce o moji najpopolnejši izbiri v konfekciji za dame, gospode, dečke in deklice. Radi ogromne zaloge oddajam blago pod lastno ceno še pred sezono. Angleško skladišče oblek, O. JBernatovic, Ljubljana, Mestni trg 5-6. 809094 QF Luserleu Iž za turiste. Zahtevajte pri nakupu vedno izrecno Luserjev obliž za turiste po K 120 najboljše in najzanesljivejše sredstvo proti kurjim učesom in žuljem. Dobiva se po vseh lekarnah. Glavna zaloga L. Schwenk, lekarna, Dunaj, Meidling. — Premnoge ponaredbe, ki nikdar ne dosežejo Luserjeve originalne znamke, dokazujejo izborno kakovost Luserjevega obliža za turiste. — Pozor pred ponaredbami! Novosti 5501 |©«s©n.«s»l«:o sezono W kakor tudi najnovejše oblike pri a UV m Jam Mestni trg 19—Stari trn 8. P k T E vseh dežela izposluje inženir 94 Mm Cr£I^UBHA.US. oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VB., Mariahilferstrasse št. 37. Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje! | 1 kjj. sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšeea 2'40 k: Drima polbelega 2'80 K; belega 4 K; belega puhastega 5'l0 K; kg velefinega snefnobelega, puljenega, 6*40 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K"; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprei franko. ZgoMene PMtePe fi^zz nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10 K, 1? K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko. S Benisch, Dešenice št. 767, Češko. I Franc Furlan J § naslednik Faschinpre vdove ključavničarstvo f zaloga štedilnikov se nahaja: 535 I Ambrožev trg štev. 9. I l Iiran Biz® viča? umetni In trgovski vrtnar Ljubljana, Koleziska ulica št. 16 priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno ,:: izdelane vence, Šopke in trakove. :; * $ 9 Dalje ima na razpolago :: za izposojevanje :: ob mrtvaških odrih drevesne cvetlice, kakor tudi najfinejše dekoracijshe cvetlice za dvorane in balkone. $ £ $ Imam tudi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-ših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno. :: Brzojavke: I. Bizovičar, vrtnar, Ljubljana. :: EIGE DE FLEUR S 9» ii "RAST krema za roke in obraz "•SS.siSr Pušica 89 h. Dobiva se povsod. 3347 Škatlja K 1*60. Prva slovenska izdelovalnica mostnih, živinskih ia drugih tehtnic za trgovino in obrt, stavbeno in umetno ključavničarstvo Celje, Poljska ul. št 14, priporoča svoje tehtnice. Ceniki na razpolago brezplačno in franko. Modni salon Stuchlj - jKaschke Priporoča po najni&ji ceni cenj damam tu in na deželi svojo bogato zalogo zimskih klobukov in šport, čepic za Dame in deklice. Priznano dobro blago. — Nizke cene. Popravila se točno izvršujejo. 1463 Žalni klobuki vedno v zalogi. Vinko Maidič 1 no ? n (Kranjsko). Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Zastopstva in zaloge: 65 V LJubljani, Cerknici, Trnovem, Podgradu, Trstu, Pulju, Eeki, Zadru, Svijetu, Ercegnovem, Kotoru Sv. Lučl|i ob Soči, Beljaku, Celovcu'. Ino mostu, Bolcanu in Trldentu Brzojavi: Valjčni mlin, Kranj. UPrlporcčar^LO ^peciialrio domsko in otroško konfekcijo zelo solidne tvrdke . Kristofič-Bučar Ljubljana, Stari trg stev. 9. — Lastna hiša. Krasne Fine Moderne KOSTUME, A V JOPICE, KRASNE PLAŠČE, || Tf jp ZIMSKE PLAŠČE, : NOČNE HALJE, : DLSlfeL B0E XN MDrE» KRILA. PERILO. tem m; uuiciuic m jjiujic 23 Higienično perilo in drage potrebščine za novorojenčke. Pošilja na izbiro iudi na deželo. p. Vič, tvrdke I. Knez v Ljubljani / priporoča svoje izdelke strojne zidne in vsakovrstne zarezne strešne opeke ■HM flote in Irpežne Hi po znižani ni. 579 Sprejema zastopnike. Vzorce pošilja brezplačno. Ljubljanska kredit hmmhm v Ljubljani n Delniška glavnica 8,000.000 kron. ss 152 Stritarjeva &s3šoa štev. 2. Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron. Poslovalnica I. e. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Spljefu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun s ter jih obrestuje od dne vloge po čistita :: upu e ia prodaja srečke ia vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu. :: ■■ M {Selska pos H obrestuje hranilne vloge po čistih H Rezervni zaklad nad K 800.000. WWttW*M MW Ljubljani. brez odbitka reninega davka. n n Ustanovljena leta 1881. u M M M M W W K W M M W W WTri 18 3 56