Naročnina listo: = Celo leto . . K12-— Pol leta . . „ 6'— Četrt leta . . „ 3'— Mesečno . . „ 1*— Zunaj Avstrije : ===== Celo leto . . K 17-— Posamezne številke 10 vinarjev. :: Inserati ali oznanila se raeunijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik ::: popust. ::: „Straža“ izhaja v ponči elj ek. sredo in petek ::: popoldne. ::: Rokopisi ee ne vračajo. Uredništvo in upravnišlvo: Maribor Koroška ulica S. s Telefon št. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo Z uredništvom se more flovoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Naj predvečer katoliškega shoda. Se teden dni nas loči od katoliškega slioda v Ljubljani. Predpriprave so takorekoö že završene in pred našimi očmi se že razvija veličastna slika te sekularne prireditve. Res, izredna, sijajna,. lmptonu-joča manifestacija katoliške misli bo v dneh od 24. do dne 27. avgusta v beli Ljubljani. 'Okrog liÖj.OOO članov ’hrvaško-jslovenskega ljudstva ^e zbere ta dni v naši prestolnici, kjer bodo postavili nov , mejnik v naši kulturni zgodovini. Oduševljeno bodo ti ;tisoči pred celim svetom manifestirali za Svoja globoko versko prepričanje ter začrtali novih potov našemu kulturnemu razvoju. Že dosedanji! slovenski katoliški shodi tvorijo mejnike v naši zgodovini, letošnji hr-vaško-slovenski, ki bo presegel vse dosedanje, pa o-beta postati posebnega, sekularnega: pomena. Hrva-ško-slovensko ljudstvo, ki se je v političnem oziru že izjavilo za nerazdrnžljivo skupnost in strnilo v zma-gonosno enoto, bo združilo svoje čete tudi v vseh verskih in splošno kulturnici zadevah. Ne le tv vseh političnih, temveč tudi v vseh nepolitičnih vprašanjih bo odslej hrvaško-slovensko ljudstvo enega 'duha in enega srca posvečeno kot nerazdeljiva enota) — Brezmadežni. Zanimivo in poučno je pregledovati bogalji vs-pored letošnjega . katoliškega shoda. Z’ lapidarno krepkostjo nam kaže cel kulturni (razvoj slovenskega naroda od prvega katoliškega shoda sem. 'Razdobje ni še Bog ve kako veliko, vendar razvoj je mogočen. Korakali smo neprestano in hitro ter dosegli res že častno Višino. Katoliška zavest je v teh letih pognala. globoke korenine; v vseh slojih našega ljudstva, ta leta pomenjajo preporod slovenskega .naroda. Poprej povsod malomarnost, mlačnost, otopelost, če ne celo nasprotstvo, sedaj pdvsod življenje, gibanje, (delo, ljubezen. Prej maloštevilna inteligenca akatoliš-ka, široke ljudske mase brezpravne in brezbrižne, sedaj inteligenca v velikem svojem delu prepojena katoliške zavesti, ljudstvo prebujeno in v polnem u-mevanju svoje moči. Prej povsod spanje, sedaj po celi Sloveniji od bele prestolnic^ <40 zadnje gorske vasi povsod boji, povsod delo za dobrobit naroda na temelju katoliških načel. Odsev tega razpoloženja pa najdemo tudi v katoliškem shodu. Zlasti je očividen, če pregledujemo njegov program. Zborovanje katoli-ško-nnrodnega dijaštva, veličasten obhod z zastopniki vseh slojev in vseh katoliških slovanskih narodov, mnogotisočero ljudsko zborovanje, nastop !Ur- Božidar Flegeric. (Ljudski pesnik in pisatelj slovenski.) (Konec.) Pesem o novi sv. maši. Bogu.1 Tebe ljubim, molim, prosim, tebe hvalim, občudujem, tebe v grešnem srcu nosim, v prah pred tabo pokle-[kujem : kajti je brez konca broja, ljubi Bog, ljubezen tvoja. Tebe iščem, kličem, zovem, ti, ki ves svet oskrbuješ, ti, ki v srcu pesnikovem pesnim kliti ukazuješ: kajti je brez konca broja, močni Bog, mogočnost [tvoja. Tebi, večno veličanstvo, slaboglasno pesem pojem, ki si vzbudil za kristjanstvo sebi v čast jo v srcu mojem : kajti je brez konca broja, dobri Bog, dobrota tvoja. Sveti Anton.2 Sveti Anton, tu praznuje danes se tvoj slavni god, ki ga čisla in spoštuje skoro ves človeški rod. lov, shod rokodelskih društev, občni zbor S. K. S. Z., zborovanje hrvaških in slovenskih učiteljskih ,a-biturijentov, občni zbor S. D. ,Z., zborovanje Marijinih kongregacij, karitativno delo, socialna, ustavna;, gospodarska organizacija, občni zbor 'Slomšeko-ve zveze, shod slovanskih katoliških pedagogov,, katoliško znanstvo, občni zbor Leonove družbe, vse to se vrsti kot v kaleidoskopu. Res, krasna, pestra slika zadač, ki vstvarjajo temelj narodovega žitja in bitja, ki tvorijo , podlago narodove kulture. Krog teh vprašanj se je širil od enega katoliškega shoda do drugega, je .imel vedno konkretnejšo, realnejšo obliko in je danes že takorekoö vseobsegajoč. Katoliški shod je postal regulator vsegaj našega življenja, v njem imajo svoj izvor in • najdejo svoje direktive naj-mnogoličnejša vprašanja; ljudskega življenja;. Katoliški shod je naše življenje. In ker je to življenje vedno živahnejše in popolnejše,1 zai to so tudi katoliški shodi vedno • impozantnejši, njihovo delo vedno razno-vrstnejše, njihov obseg vedno ogrorrtnejši. vsebujoč vse zadeve, ki tvorijo jedro narodovega življenja. « Avgust Bebel f. V zdravilišču Passugg pri Churu v Svici je v sredo, dne 13. t. m., po noči umrli voditelj nemjških socialdemokratov August Bebel. Dosegel je visoko starost 74 let, a je kljub -temu stal Še neomajpo na svojem mestu. Se par dni pred svojo smrtjo je pisal predsedstvu stranke v Berolin, da se pripravlja na pot v J|e-no, kjer se vrši v nekoliko dneh shod nemške socialne demokracije. Bolehal je že dalje časa vsled žolčnih kamenčkov, a je Še vedno upal, da o-zdrajvi. Up se mu ni uresničil. V sredo ga je zadela srčna kap. Z Beblom leže v grob ena naj markan tn e jših osebnosti socialne demokracije. Pričel je kot popolnoma navaden strugarski pomočnik ter se je z tastino marljivostjo, energijo in. delavnostjo pospel do nekronanega kralja nemške socialne demokracije. Bil je v celem pomenu besede voditelj .socialne demokracije, ki ni poznal ugovorov ter je večkrat celo stranko teroriziral. Toda bil je mož čistega značaja, ki se je neizprosno držal strankinih dogem ter deloval samo v prospeh stranke in nikdar, kakor je pri socialde-mokratičnih voditeljih navada, v lastno korist. S svojim konsekventnim delovanjem je dvignil stranko ter dosegel tudi za delavstvo marsikaj. 'Njegova smrt pomenja za to za socialno demokracijo težko izgubo. Bil je izrazit doktrineren marksist ter smrten nasprotnik meščanske družbe. Vsled tega je prišel v Svoje lepo premoženje za mladosti si predal, da bi svoje vse življenje laže Bogu žrtvoval. Odpevek: Kar imel si, si razdelil, vse dal siromakom v last, mnogega si razveselil in za to ti večna čast. Da bi lepše Bogu služil,-od ljudi slovo si vzel, s svetom si se bil razdružil, stanovat v puščavo šel. Odpevek: Dolgo, dolgo v njih si živel, dvakrat štirdeset pet let, ti v zamoti si osivel, bil pobožnosti nam zgled. Bodril si tedaj kristjane, kadar cesar Maksimin jim je sekal grozne rane, sebi v žalosten spomin. Odpevek: Tebi dika slava, hvala nam v nebesa pomočnik, bode večni čas ostala, naš prečudežni svetnik ! Odpevek: Dika, hvala, slava tebi, Oj prečudežni svetnik, prosimo na božjem nebi bodi naš zagovornik. 1 Vglasbil A. Nedved. To pesem so peli ob slovesnem odkritju Flegeričevega nagrobnika. 2 To pesem je zložil pesnik na željo sedanjega g, župnika Ivana Zadravca povodom prošcenja, ki se vrši pri Sv. Bolfenku vsako leto dne 17. januarja, t. j. na dan sv. Antonija. Vglasbil je besede dr. G. Ipavic. Sv. Bolfenk.1 Svetnike nam častiti in jim hvaležnim biti, posebna je dolžnost^ nam oni v spravi, slogi izprosijo pri Bogi brezkončno blaženost. 1 I za to pesem velja opomba, ki stoji pri pesmi »Sveti Anton«. Tudi tem besedam je zložil napev dr. G. Ipavic. ostre konflikte z revizijonisti, ki jih je neizprosno pobijal. Na zunaj je ostal zmagovalec, toda v resnici se je revizionizem vedno bolj razpasel in danes preveva nemško socialno demokracijo skozi in skozi. Z Beblom je padel tudi marksizem. * * * Avgust Ferdinand Bebel, voditelj socijalne demokracije na Nemškem, se je rodil dne 22. februarja v Kolnu. Izučil se je za strugarja in odprl kot mojster svojo delavnico v Lipskem na Saškem. Od leta 1861 se je z veliko vnemo pridružil gibanju nemškega delavstva, ki je od Lassallesovega nastopa sem zavzelo bistveno socijaliistični značaj. V tem smislu je tudi vodil Bebel tipsko, delavsko izobraževalno društvo, kateremu je predsedoval od le,ta 1865. Tudi kot elan odseka nemške delavske zveze je pridno deloval v tem duhu. Leta 1867 je bil v saškem. okraju Glauchau-Meerane izvoljen v severonemški državni zbor, leta 1871 pa v nemški „Reichstag.“ Bebel se je tako v „Reiehstagu“', kakor v časopisju izkazal za enega izmed! najbolj nadarjenih voditeljev svoje stranke, ki je bila v stikih z londonsko mednarodno delavsko zvezo, katero je vodil takrat Marpt. Leta 1872 je bil ,radi pripravljanja) veleizdaje proti nemški držaji- obsojen skupno z Lieb-knechtom na 2 leti trdnjavske ječe. jZgubil je tudi državnozborski mandat, a je bil pri novi volitvi leta 1873 zopet izvoljen. Leta 1883 je bil izvoljen v hamburškem volilnem okraju, katerega je zastopal še do smrti. Na podlagi socijaliištičnega zakona je bil izgnan iz Lipskega, nakar se 'je z vso ^ilo posvetil politični agitaciji. Ko je bil socialistični zakon leta 1891 razveljavljen, ,se je Bebel preselil v Berolin in stopil v uredništvo glavnega socialističnega organa „Vorwärts.“ Bebel je spisal tudi celo vrsto agitacijskih socialističnih brošur in literaričnih del, kakor: Unsere Ziele, Der deutsche Bauernkrieg, Die parlamentarische Tätigkeit) des Deutschen Reichstages und der Landtage, , Christentum und Socialismus, Die Frau in Vergangenheit, Gegenwart und Ziukunft, Charles Fournier, Die Sonnta)gsarbeit, Zur Lage der Arbeiter in den Bäckereien in druge.: Stališče Nemčije v balkanski krizi. „Pijeva korespondenca“ piše: Med streljanjem topov in med slovesnim obhodom z godbo se je te dni slavil sklep bukareškega miru v Bukarešjti, v Atenah in v Belgradu. V Buka- Zbor: Rajska te časti višava, sveti Bolfenk, naš svetnik ! Tu se širi tvoja slava, naše cerkve zaščitnik. V mladosti mnogo molil, za svoj si stan izvolil meniško celico ; v pobožnosti, bliščobi dobil v pozneji dobi škofovsko palico. Zbor: Kakor škof si modro živel, čislan, spoštovan povsod, v delu v trudu si osivel skrbeč za človeški rod. Zapustil domovino, na ogrsko krajino obrnil si svoj pot, da tam bi narod tešil, da tam bi narod rešil nevarnih verskih zmot. Zbor: Tam začel si blagotvorno božjo reč razlagati, ali ljudstvo trdokorno noče te poslušati. Na reveže oziral rad si se, jih podpiral, in jim pomagal rad. Na tvojem opravili smrt grozna te prisili pod hladno zemljo spat. Zbor: Rajska te časti višava, naše cerkve zaščitnik ; tu se širi tvoja slava, sveti Bolfenk, naš svetnik ! rešti sami so imeli kralj Karol, ministrski predsednik Majorescu ter Pajšič govore, v katerih so slavili sklep „definitivnega miru.“ V naslednjem se hočemo baviti s čudnim .stališčem Nemčije napram balkanskemu vprašanju v poslednjih mesecih. Razmotrivanja o tem stališču ne moremo opustiti, če tudi nas Avstrijce skjrajno neprijetno di,rne. Sedaj, ko se nagiblje balkanska kriza h koncu, je pač umestno, da se nekoliko ozremo nazaj na način, po katerem je naša nemška zaveznica podpirala naše težnje in interese na Balkanu. Žalibqg( moramo pribiti, da tekom cele težke, nad deset mesecev trajajoče balkanske krize ni prav; nič podpirala politika Nemčije našo monarhijo. Koj v pričetku prve balkanske vojske, ko je hotela Avstrija .zgrabiti po prožju, da varuje svoje življenjske interese na Balkjanu in si je hotela v očigled grozečemu stališču Rusije , za-sigurati zaslombo naše zavezniške Nemčije, nas je pustila poslednja na cedilu. Do k aids n e vojne akcije od naše .strani sicer ni prišlo. Toda Avstrija in njeni narodi so vsled tega več izgubili in so imeli večje gospodarske izgube, kakor bi jih bili imeli še celo v slučaju vojske z Rusijp. Pa tudi pozneje v celi balkanski krizi nam je naša zaveznica Nemčija vedno vpadla v hrbet, ako smo hoteli varovati svoje interese na Balkanu in nals je le ovirala. Spominjamo le na Albanijo. Ko je Srbija vstrajala pri zahtevi lastnega pristanišča v A-driji, čemur sta se pa Aivstrija in Italija spirali, pa nas ni Nemčija pri tem prav nič podpirala. Ko je potem izbruhnila druga balkanska vojska, je istotako prekrižala Nemčija vse paše načrte. Iz popolnoma nerazumljivega egoizma, ki se prav nič ne razločuje od toliko zasmehovanega angleškega „kramarskega duha“, je pustila Nemčija tudi v tej zadnji lazi svojo .zaveznico pppolnoma na cedilu. In sedaj, ko se gre za to, da bi se to. ka.r se je že za-mudilo, saj v zadnjem trenutku vsaj nekoliko popravilo, in da bi ne prišlo tdo popolnega diplomiatiSnega poraza „brilantnega, sekundanta“, nam vpada Nemčija naravnost v hrbet.. Med tem, ko se naša diplomacija z Rusijo ,in z Italijo vred trudi, če po pravici ali krivjici, tega nočemo tukaj nadalje preiskpva*-ti, da. bi se dosegla revizija bukareške mirovne pogodbe, najdejo v Berolinu za .primerno, da nastopijo demonstrativno zoper te želje njene zàjyeznicef in p-značujejo bukareško mirovno pogodbo za definitivno. Nemški cesar. Viljem izmenjava brzojavke s kraljem Karolom, v katerih izraža svoje posebno veselje nad tem, če bi „postala“ bukareška mirovna pogodba definitivna. Imenovanje kralja, Konstantina .za feldmar-šala nemške armade in podelitev velikega križa ru-dečega orlovskega križa rumunskemu premierju Ma-jorescu v trenutku, ko je podala Avstrija zoper bukareško mirovno pogodbo svoj veto, kaže v najbolj kričeči luči, kako ume Nemčija) dolžnosti zvestega zaveznika. Najmalenkoštnejši, od kramarske konkurenčne zavisti narekovani egoizem, je pregnal vse idealne nagibe nemške politike. , Naše prireditve. Ptuj. Mnogo je v našem .mestu in v okolici delavskega. ljudstva, katero pa ni bilo do sedaj še v nobeni organizaciji. Liberalni in slogaški gospodje so imeli dozdaj samo „dolžnost“, ,da so ob času volitev hujskali okrog Ptuja! proti našji stranki ; da bi se pa brigali za organizacijo delavstva, to je za nje premalenkostno. Včeraj, dne 15. avgusta, se je vršil v prostorih kmečke posojilnice zaupni shod naših mož. Došlo je nad 50 zaupnikov iz Pituja in okolice. O pomenu in ciljih Jugoslovanske strokovne zvezej je govoril predsednik štajerskega okrožja 'J. S. Z. Franjo Ž e-b o t .iz Maribora. Konečni vspeh je bil ta, da je pristopilo k J. S. i Z. toliko članov, da je skupina za Ptuj in okolico zasigurana. Ustanovni občni zbor se bo .vršil meseca septembra. Kdor hoče pristopiti h novi organizaciji, naj se oglasi pri naših zaupnikih gg. Ver ali Ribič. Politični pregled. Komisarijat v Istri. K vesti1 o uvedbi komilsarijata v Istri pripominja „Polaer Tagblatt“, da sicer ne ve, .ali ta vest že sedaj odgovarja dejstvom, pač pa je uverjen, da mora priti do tega, ker so razmere postale take, da. ni drugega izhoda. Mornariško poveljništvo. Vojno ministrstvo ,naznanja: Cesar je z odlo- čitvijo z dne 6. avgusta 1913 odobril preložite?/ normalnega uradnega sedeža) mornariškega poveljnika in šefa vojnega ministrstva (mornariškega oddelka) v glavno vojno pristanišče Pulj. S to premestitvijo normalnega uradnega sedeža šefa vojnega ministrstva (mornariškega oddelka) pa ni spojena nikakor-šna bistvena izprememba v organizaciji vojnega ministrstva (mornariške sekcije) na Dunaju, ki stoji prej kot slej pod vrhovnim vodstvom. mornariškega poveljnika. Ker se bo mornariški poveljnik paj pred vsem posvetil svojim nalogam kot vodja brodovja in se ,bo mudil samo mimogrede zaradi važnih zadev v mornariški centrali na Dunaju, pripade namestniku šefa c, in kr. vojnega ministrstva (mornariški oddelek) več agend, kakor do sedaj. Da se razbremeni, se mu dodeli en štabni častnik. Na Balkanu — mir. Na Balkanu .vlada mar, ki je vsaj za dogleden čas zasiguran. Najboljši dokaz za to je odpust rezervistov na naših južnih mejah. Merodajni krogi so opetovano izjavili, da na odpust rezervistov ni misliti pred mirom na Balkanu. Ker je zdaj odpust določen, smemo računati, da je mir za dogleden čas zasiguran. Najmarkantnejši dogodek iz zadnjih dni je čestitka našega vladarja rumunskemu kralju ;h sklepu miru. Naš cesar čestita rumunskemu kralju, da se je pod njegovim vodstvom storilo konec prelivanju krvi na Balkanu in da je prišla njegova dežela do miru. Rumunski kralj se je zahvalil za ta dokaz prijateljstva in je izrazil željo, da bi bil sklenjeni mir trajen. Naša vlada je, zopet' dokazala, da so pota politike čudna. Največ prostora zavzemlje v časopisju vedno še vprašanje o reviziji. Rusija se še ni oficijelno ’izrekla, da ne mara revizije, ampak išče iz. taktičnih razlogov drugega izhoda,. Naše rvjladno časopisje pa deducira iz tega, da se vsled tega tudi Avstrija še ne more odreči reviziji, ker mora čakati definitivnega in jasnega odgovora Rusije. Preklanje za oslovo senco, od kiaterega bo imela Bolgarija bržčas zelo malo koristi. Odrinsko vprašanje tudi Še vedno visi. Med velesilami se vrše neprestano pogajanja, kako prešiti Želja mladega Srba. Velo listje z drevja pada, Bratje v bitvah popadali, tožen je v jeseni svet; otca mi umoril strel, meni gine sladka nada, sestre Turki so odgnali, da pomlad bom videl spet, ženo paša mi je vzel. Samcat sam na svetu bivam, jadna reva vrh zemlje, jedva ljuti gnev zakrivam, jedva si krotim želje. Tebe še imam edino, — hrabra desna, maši zdaj za premilo domovino, za presladki zavičaj ! V spomin godovnjaku. Bodi zdrav mi godovnjak, bodi zdrav mi narodnjak! Da te čislam in spoštujem, da te ljubim in milujem, tebi bodi živ dokaz moje slabe pesmi glas: Tihi mir. Blagor kraju, kjer kraljuje neprestano tihi mir, kjer ne gazi sile tuje peta tebe, tihi mir; kdor za dne delaje vestno spolnil svojo je dolžnost, njemu pokoj oslajuje v temni noči tihi mir; v vsaki hiši jasno sije rajske blaženosti svit, kakor jasni mesec zemlji, rad človeku se smehlja, ki za mlada rad posluje, v starših letih tihi mir; v vsakem hramu razprostira sreča se in blagoslov, kjer obitelj osrečuje sin iz raja, tihi mir, naj je, kakor koli hoče, kteri narod bojevit, vendar za teboj žaluje tudi včasih, tihi mir; Oj koliko še bivalcev na vesoljnem svetu zdaj, v strašnih vojskah ne miruje, želeč tebe, tihi mir; glej, tako i zapuščeno moje žalostno srce, vedno za teboj zdihuje, sel nebeški, tihi mir! Tamburašem. Polje ti nikdar ne ròdi, trava tvojih travnikov žilava in suha bodi, kakor rebra lačnih psov. Bodi ti pivnica suha, bodi temna, prazna klet, mnogo dece, malo kruha, v vrtu rasti sama smet. Suha bodi ti živina, kakor muhe, slaba vsa, več nikdar ne kušaj1 vina dobrega, ne slabega. Več ne potrebuj mesarja, ne jej mésa in klobas; vedno bodi brez denarja, kakor moram biti jaz. Grej na klopi se pri peči v hudi zimi malokdaj, žena zmirom ti klepeči, psuj, zabavljaj, godrnjaj ! Ker si občinski predstojnik, bodi slok, suh kakor hrt; kakor kakošen razbojnik večkrat dolgo kje zaprt. Divni vaši so glasovi, nam pretresajo srce, ko da rajski bi duhovi sladko peli vrh zemlje. In zato vsak v družbi naši vzklikne naj veselja vnet: Bog vas živi tamburaši, rodoljubja krasen cvet! (Katera pesem tej enaka, zdaj se čuje med ljudmi? daj mi piti s črepetaka,1 da se žeja pogasi; glej, že dolgo siromaka suho grlo me boli — da ga mogel bom zmočiti, hudo žejo pogasiti!) Vi prosvete ste sejalci, srčni tolažitelji, lepših dni oznanjevalci, narodni buditelji, umetnosti ste pristaši, čvrste sloge lep ste zgled : Bog Vas živi tamburaši, Mnogo mnogo dolgih let! Ne zameri pesmi taki! — jezen sem, ko sam h...č, žejen, kakor žaba v mlaki, a pijače nimam nič. ‘ Kušaj = pokušaj. 1 Črepetak = star, na pol potrt sod. čast Evrope in prisiliti Turka, da se umakne. Ker žive nekatere velesile v prevelikem; strahu, da bi se Turčiji namerile (v prvi vrsti Nemčija), je vprašanje težavno. ,Grey je v spodnji zbornici zopet govoril resne besede na naslov Turčije, Rusija je baje pripravljena pregnati Turka iz Traqije tudi ,s silo, če ji to naložijo enoglasno in brez pridržkov vse druge velesile. Revizijsko vprašanje. Dunaj, dne 15. avgusta. V zunanjem uradu izjavljajo, da o kaki opustitvi revizijskega vprašanja od strani Rusije ne more biti nobenega govora, ker Rusija ni stavila ,sploh nobenih zahtev, marveč si je samo pridržala pravico po reviziji mirovne pogodbe v Bukarešti. Ce bo Rusija tudi v resnici zahtevala revizijo pogodbe, se sedaj še ne more reči. Ce bi pa katera druga velesila predlagala revizijo, se bo takemu predlogu tudi Rusija pridružila. Grey je govoril. V sredo, dne 13. t. m., je govoril angleški državni tajnik Grey ,v spodnji zbornici o zunanji politiki. Njegov govor je bil odgovor na razne interpelacije. Govor je vzbudil splošno pozornost, zlasti radii odpovedi pri nameravani reviziji in Vsled ostrih o-pominov na naslov Turčije. Sir Grey je naglašal v svojem govoru, ki se ga smatra tudi lahko za nekako posmrtnico veleposlaniški konferenci, tudi to, da je nastopila zdaj v politiki pavza, ki upravičuje, da še je veleposlaniška konferenca čez počitnice odgodila. Sestala se bo zopet, kadar bo to treba in kadar bodo vlade to želele. Odgoditev konference ni slabo znamenje, nasprotno je evropski koncert na močnem temelju. Glavna naloga konference je bila, doseči še med velesilami sporazum v albanskem vprašanju in v vprašanju Egejskih otokov. Ta cilj se je dosegel. Za Albanijo se določi mpdnajrodna komisija, katere glavna naloga bo, da ustvari avtonomno državo s knezom na Čelu, ki ga izvolijo velesile. Glede Egejskih otokov ima Anglija poseben interes na tem, da se nobena velevlast ne pollasti nobenega Egejskega otoka. Glede tega se je dosegel sporazum. Italija bo vrnila „dodekanezos“ (dvanajstero otočje) Turčiji, ko ta izpolni svoje obveznosti, potem pa tudi o tem otočju odloči Evropa. Kar se tiče Turčije, bo, ako ne posluša nasvetov veles)!, bodisi vsled finančne stiske, bodisi; vsled oborožene intervencije ene ali več velesil, prišla v tak položaj, da je ne bomo mogli varovati. Glede buka(reškega miru menimo, da bi se morala revizija, če se izvrši, o-mejiti na minimum. Mir se ima priznati kot pravo-močen, seveda se nobeni velesili ne odreka pravica, označiti točke, katere se ji zde potrebne modifikacije, oziroma diskusije. Treba pa je računati z možnostjo,, da, če predlaga ena velesila modifikacijo ene točke, lahko druga zahteva izpremembo drugih določil. Brez koristi bi bilo, če bi velesila), ki predlaga revizija, ne bila tudi pripravljena, uveljaviti svoje stališče tudi s silo. Mi se strinjamo z vsem, kar bi v tem ,oairu sklenile vdlesile, sujmi pa n)Imamo nar mena, predlagati nobenih izprememb. Sicer pa ne Turčija, ne Balkanci ne morejo misliti, da bi se ka,-ka velesila, če bi bila provocirana, morala vzdržati intervencije. Rusija pogojno poseže v odrinsko vprašanje. Retrograd, dne 14. avgusta. K. b.) List „Rječ“ javlja: Ugledni reprezentance finančnih krogov, ki so vprašali vladne zastopnike ■ rad) obvestitve listov, glasom katere je Rusija oblj.ubila Bolgariji, da bo dobila nazaj Odrin, so dobili naslednje dobesedno pojasnilo: . Ce dobi Rusija enoglasno evropt-ski mandat, naj prežene Turke ,iz Odrina in Tlraci-je, pri čemur bi se ji moralo jamčiti, da, ne bo imela škode, tedaj bi Rusija gotovo nastopila. Ce se pa glede tega vprašanja ne bo mogla Evropa zediniti, tedaj ne bo Rusija sama nastopila, ker noče, da bi prišlo do mednarodnih zapletljajev., Turška armada pred Odrinom v .težavnem položaju. Petrograd, dne 14. avgusta. (Zasebnabrzojavka.) Iz oficijelnih krogov se izve, da je položaj turške armade pred Odrinom skrajno težaven. Vojaki stradajo in dobivajo le neredno denar za svoje potrebščine. Vojaštvo je zoper vlado silno ogorčeno in si voditelji prizadevajo na vse kriplje, da bi ohra,-nili v armadi bojno razpoloženje. Milijonsko posojilo Srbije. Srbski poslanik v Parizu se pogajaj s Picho-nom radi najetja jposojila 600 milijonov frankov. 200 milijonov frankov se bo vporabilo za vdove in sirote v vojski padlih vojakov. Vprašanje Egejskih otokov. Francija in Italija sta se zedinile) na sledečo formulo: Velesile priznajo italijalnslko stališče v zadevi Egejsltili otokov. Italija vrne po izpolnitvi mirovnih pogojev v Lausanni otoke Turčiji in velesile urede potem v skupnem sporazumu celi problem ,teh Egejskih otokov. Italijanski pridržek, da naj se pri tem posebno upoštevajo interesi Turčije na Dardanelah in ob maloazijski obali, se je odklonil. Raznoterosti. Osebna vest. C astiati gospod Alojzij Arzenšek, duhovni svetovalec in župnik v Vitanju je nevarno zbolel ter se je podal k usmiljenim bratom v Gradec k operaciji. Dež. odbornika gospoda Robida je v varaždinskih toplicah, kamor je bil odšel na oddih, , zaidela kap. K sredi pa kap ni bila katastrofalna, ampak le samo delna in se obrada gospodu deželnemu odborniku zdravje na boljše. Nesreča je vzbudila v javnosti najvedjo pozornost in splošno sočutje. 'Oid vseh strani prihajajo vprašanja, kako gre gospodu profesorju. Med drugimi se je obrnil na gospo soprogo z brzojavnim vprašanjem, kako je bolniktovoj stanje, tudi deželni glavar grof Attems ter je izrekel svoje sočutje. Želimo odličnemu našemu, prvoborindiju skorajšnjega, okrevanja! Novi solnograški deželni predsednik je postal na mesto umrlega grofa. Schaffgotscha princ Eduard Lichtenstein. Anton Verovšek, znani slovenski igralec, je v Kraljevici, kamor je šel iskajt zdravja, smntno nevarno obolel. 12 cerkvenih knezov bo na katoliškem shodu. Dozdaj se je priglasilo ,12 cerkvenih knezov, ki se udeleže kat. shoda. Duhovniške spremembe. — Častiti gospod Avguštin Jager, mestni kapelan v Ptuju, je} dobil župnijo Galicija, na katero bo dne 1. septembra u-meščen, C. g. Franc Božiček, kapelan v Selnici pri Mariboru, pride za provizorja v St. Jernej n. Muto. C. g. Pavel Vesenjak, semeniški duhovnik, pride za kapelana v Selnico pri Mariboru. Spored hrvaško-slovenskega shoda. Sobota, 23. avgusta: ob %8. uri dopoldne: sv. maša v stolnici. Ob VS. uri dopoldne: zborovanje: slovenskega; katoliškega narodnega dijaštva v veliki dvorani Uniona. Ob 8. uri zvečer: Komerz mladine na čast došlim gostom v veliki ,dvorani Uniona. — Nedelja, dne 24. avgusta: Od 7. do ’/28. ure zjutraj : Zbiranje udelež-nikov v domobranski vojašnici! na Kuhnovi; cesti, Poljanski cesti, Streliški ulici in bližnjih ,ulicah. Ob 8. uri zjutraj : odhod k sv. maši. Ob 9. uri) dopoldne: sv. maša in posvetitev Brezmadežni na kon- gresnem trgu. Ob 11. uri dopoldne n Veliko mainife-stacijsko ljudsko zborovanje na dvorišču domobranske vojašnice. Ob 3. uri popoldne: služba božja v ljubljanskih cerkvah! Od 4. do 6. ure zvečer: javna telovadba na dvorišču domobranske vojašhice. Ob 7. uri zvečer: shod rokodelskih društev ;v Komenskega ulici 12. Ob 8. uri zvečer :| družabni večer v vseh prostorih Uniona. — Ponedeljek, dne 29. avg. Ob 7- uri zjutraj: cerkveni govor nadškofa in metropolita dr. Fr. Sedeja in sv. maša, v stolnici. Ob 549. do 1. ure popoldne in od 2. do 4. ure popoldne zborovanje odsekov: a) Slovenski: odsek !za versko življenje v veliki dvorani Ljudskega! doma. ’Odsek za krščansko izobrazbo in občni zbor S. K. S. Z. v veliki dvorani Uniona,, b) Hrvaški: odsek za religiozno organizacijo,. Katoliška tiskarna, II. nadstropje. Socijalno-gospodarski odsek, Katoliška tiskarna, III. nadstropje. Ob 9. uri dopoldne: Zborovanje slovenskih in hrvaških učiteljskih abiturijejntov v dvorani ..Ljubljane“, Frančiškanska, ulica 2. Ob 2. uri popoldne: 'Občni zbor Slovenske dijaške zveze v telovadnici Ljudskega doma. Ob 3. .uri popoldne: Zborovanje moških kongregacij v Alojzišču, I.) nadstropje. Ob 5. uri popoldne: I. sllavjnostno zborovaf-nje v veliki dvorani Unipna. .Ob 8. uri zvečer: koncert v veliki dvorani Uniona, — Torek, dne 26. avgusta. Ob 7. uri zjutraj: cerkveni govor tržajškega Škofa dr. A. Karlina v stolnici. Ob %9l. uri zjutraj: Zborovanje organ, odsekov Slovenske dijaške zveze v telovadnici Ljudskega doma. Od 549. ure zjutraj do 1. ure popoldne in od 2. do 4. ure popoldne zborovanje odsekov: a) Slovenski: Karitativni odsek, Rokodelski dom, Komenskega ulica,; 12. Socijalno-ustav-ni odsek v veliki dvorani T.|udskega doma. b) Hrvaški: Odsek za krščansko prosveto, Katoliška, tiskarna, II. nadstropje., Socijalno-gospodarski odsek, Katoliška tiskarna, III. nadstropje. Ob 9. uri dop. : Občni zbor Slomlšekove zveze v veliki dvorani Uniona, Od. 10. ure dopoldne do 1. ure popoldne in od 3. ure do 545. ure popoldne: Kongres slovanskih katoliških pedaigogov v veliki dvorani Uniona. Ob 3. uri popoldne: 'Občni zbor Leonove družbe v veliki dvorani Mestnega doma. Ob 5. uri popoldne: 'drugo slavnostno zborovanje v veliki dvorani Uniona. Ob' 548, zvečer: SkioptiČno predavanje p. Puntigama o Bosni v veliki dvorani Ljudskega doma. Ob 8. uri zvečer: Prijateljski sestanek udeležencev pedagoškega kongresa na vrtu Uniona. — Sreda, 27. avgusta. Ob 7. uril' zjutraj: Slovlesni rekviem za umrle udeležence prejšnjih katoliških shodov v stolnici. Ob 9. uri dopoldne III. slavnostno zborovanje v veliki dvorani Uniona. Ob 2. uri popoldne: Izlet v Postojno. — Četrtek, dne 28. avgusta. Izleti: na Gorenjsko. Taki so „nemški“ stebri. Kakor poroča „'Slov. Narod“ so na ukaz mariborskega državnega pravd-ništva znanega velikega „Nemca“, mesarja in 1 gostilničarja Zamolo pri Sv. Trojici v Slov. gor. odvedli orožniki v preiskovalni zapor. Slovenj egorjfško nemškutarstvo je res lahko ponosno samo na-se, — „Stajerc“ pa ,na svoje stebre. Odpust rezervistov. .Vojno ministrstvo je odredilo odpust rezervistov 15. in 16. armadnega zbora. Glasom te odredbe bodo rezervisti in nadomesjtni rezervisti iz letnikov 1902 do 1909 takoj odpuščeni. Pridržani bodo samo 1 Še nadomestni rezervisti letnika 1912 in deloma letnikov 1910 in 1911. Moštvo se bo vračalo na svoje domove deloma čez Bos. Brod, deloma , pa tudi po morju čez Reko in Tjrst. Dogodek. Danes je ge drugi dan, da ne dežuje: Pri letošnjem večnem deževju je to res že dogodek, ki ga je treba beležiti. Dal Bog, da bi ga lahko beležili še večkrat, če ne bo ljudstvo trpelo največje pomanjkanje. Nemški .katoliški shod v Linpu. Včeraj, na dan Marijinega vnebovzetja, je bil otvorjen v Linču shod nemških katoličanov za Avstrijo. Koj prvi dan je naraslo število udeležencev ■ na 6000 oseb. Romanje v Marijino Celje v dneh 11., 12. in 13. avgusta se je obneslo zelo dobro in bo ostalo u-deležencem gotovo v lepem spominu. V sredo okrog 10. ure zvečer so se vrnili romarji, kojih je bilo vseh vkup 760, zdravi in veseli v Maribor. Vodil jih je dr. Hohnjec, ker je dr. Jerovšek vsled nezgode na nogi priklenjen na sobo. Priđfigovali so pobožnem romarjem v slavnem Marijinem svetišču dr. Hohnjec, kanoni