NAS GLAS SKUPI\fODCL6GATSKOGL^SILOOBdl\fB KRdKO LCTO II dTGtf 23 DATUM 22.12.81 V oonede Jok, 28. decembra }961. ob 15. uri se b -do zadaj Č v letošnjem letu so- atali de egati Zb >ra združenega dola. Zbora kr Javnih s upnoatl in DruŽbonopo-litičneg - zbora Skupščine občine Krško. Prav pot vo bo is pomembnejši dokument, c .atere , bodo ra praviJali ia sklepali, predlog ESOLUCIJ. ; 0 DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOTJ OBČINE KRŠKO T LETO 19:i2, po eg tega a bodo pr«dvidoma sprejeli i« vrsto skl pov oziroma dokumentov, tudi pon mbnih za učinkovito delovanje ¦. iiben«f kono*2ie,.» Ia dru*b«aopoli.tione-ga sistema v naši občini v naslednjem letu ociror a letih. ?: i obra navi "Ur" r.iave de a na pod? evanja i predlogi Da«53upra,Tio or^an; snovnega aolatvb" nju zakona o usmer občini Krško" bo -delovala skupščin skupnosti Krško. uničevanja svobodne ae-očju vzgoje in icobra-m stališč in smernic ca ziranost na področju o-in "Poročila.o icvaja-jenem izobraževanju v ot 4. zbor SO Krško so-Občinske lcobraževalne 0 NOVEMBRSKI IN DECEMBRSKI SEJI OBČINSKE KONFERENCE ZK V TEJ ŠTEVILKI POROČAMO 0 NOVEMBRSKI SEJI OBČINSKE KONFERENCE ZKS KRŠKO, KI JE BILA POSVEČENA PREDVSEM VZGOJI, ŠOLSTVU IN USMERJENEMU IZOBRAŽEVANJU, IN NAPOVEDUJEMO DECEMBRSKO - 36. SEJO OK ZKS. 36. seja Občinske konference ZKS Krško bo V sredo. 23. decembra 1981. ob 16. url v sejni dvorani "B" SO Krčko.______________ Na seji bodo predvidoaa pregledali in potrdili zapisnik prejšnje seje, razpravljali in sklepali o predlogu sklepov 35- seje OK, razpravljali in zavzeli stališča o predlogu RESOLUCIJE O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA 0BD03JE 1981 - 1985 V LETU 1982, analizirali odsotnosti s dela zaradi bolniškega stale -a v občini Krško za obdobje od 1. 1. do 30. 9. 1981, razpravljali in sklepali o rebalansu finančnega načrta komiteja za leto 1981 ter podali inforaacijo o poteku volilnih konferenc v osnovnih organizacijah ZK. Zaradi družbene aktualnosti teme, ki jo Je obravnavala 35. seja OK ZKS, namenjamo - kljub zamudi - nekaj več prostora problematiki vzgoje, šolstva in usmerjenega izobraževanja, o čemer si preberite na 2. in 3. strani! PROGRAMSKO-VOLILNA SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL V TOREK, 22. DECEMBRA OB 15. URI BO V VELIKI SEJNI DVORANI SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO VOLILNO-PROGRAMSKA SEJA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRŠKO, NA KAMERI BODO DELEGATI MED DRUGIH PREGLEDALI DELO SZDL V LETOŠNJEM LETU IH SPREJELI SMERNICE ZA DELOVANJE TE FRONTNO SESTAVLJENE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE V LETU 198;,. Na dnevnem redu so poleg že navedenih še naslednje točke: razprava in odločanje o npreaembrh in dopolnitvah Pravil Socialistične zveze občine Krško in sklepa o organi saci ji in načinu delegiranja delegatov v OK SZDL Krško, volitve« razprava in odločanje o rebalansu finančnega načrta OK SZDL Krško za leto 1981... Iz gradiva, ki eno ga v IN-DOK centru prejeli, povzemamo nekatera zanimive ugoto- vitve v poročilu, bistveno vsebino statutarnega sklepa, predlog kandidatne liste ca nosilce odgovornih funkcij v OK SZDL ter nekatere značilnosti iz usmeritev družbenopolitične aktivnosti ca leto 1982. IZ POROČILA 0 DRUŽBENO-FOLITIČEI AKTIVNOSTI SZDL OBČINE KRŠKO V LETU 19 8 1 Glede organiziranosti in akcijske sposobnosti poročilo ugotavlja, da formalne organizacijske obliki in delega- Nadaljev. na 4. strani I ¦'USJ 5 IK DOK CENTEK BČIKi U KONFEi SRCA ZKS KRŠKO: zgojt in j.sobi aževanja ter dalo 8 mladimi , o-lničai Niko Žii-rat- je — i "ctrugi m * nanei :[T~neka j led tudi SKEJJNJ3 ŠOLI K0~ ¦'"ABSKE IN ELEKT10TEHMIČNE 1KBI35VE V KBŠ.KEP : laki center Kri ko izobrazi a mladino za m posredno j »izvodajo v naslednje us-aieritva: kovinarelvo, elek- rifearstvo la papirništvo. ' usmeritev ae je izkazala pravilno, saj šolski cen-tar Krško ne beleži izpada, j iencev Je vpisanih vae kot iiiako leto. V poročilu jpo-! abne komisije CK Je zasledi-"i izvleček, ko je obiskala i ?gl ji Posavje in Dplenjsko zaradi neusklajenih mrež Sol. ¦vemisija Je ugotovila, da ao se med obesa regijama neko-i.iio podvojile kapacitete na več področjih. Poročilo komisije izpostavlja ozkost komunistov ene ali druge regije v razpravah. Predvsem pa smo bili slabo organizirani, ni nam nudila pomoči gospodarska zbornica, Judi sodelovanje združenega dela Je bilo preslabo. Vpis učencev ni dejanska potreba O lil), ampak j« bolj odraz mo-KJiosti vpisa. Pri kadrovski zasedbi je iz poročila razvidno, da Je pomanjkanje strokovnih učiteljev veliko. <™ato bi bilo potrebno občasno usmerjanje inženirjev v neposredno proizvodnjo. Zaradi neusklajenega nagrajevanja po delu se opaža precejšnje število nadur, iiola ima slabe proatoi^ke pogoje in načrtuje v perspektivi izgradnjo novega šolskega centra. Predvidena je novogradnja dijaškega doma v letu 1982/83 iz sredstev republiške izobraževalne skupnosti. V ta namen se ie pripravljajo ustrezni programi. V šolskem centru je koncentriran velik iraški potencial, ki se prema-. o čuti v družbenem življenju. V poročilu niso zajete ¦ se oblike samouprave učencev.'* 0 problematiki štipendiranji v občini Krško Je tov. Žibret ..ojasnil, da ae je število i adrovskih štipendij iz leta i leto večalo, število štipendij iz združenih sredstev pa se je zmanjševalo, razen v letošnjem letu. Jože Peterkoči "Pri vpisu v usmerjeno izobraževanj« smo lahko zadovoljni, manjka pa interes tako uporabnikov kot izvajalcev skupaj s krajevnimi skupnostmi, da bi resnično usmerjali naše otroke že v osnoval šoli preko rasnih krožkov, obiskov v šoli in drugih oblik usmerjanja. Kar se tiče kadrovska politike v naših SO, tudi ne moremo biti zadovoljni, kajti struktura j« še vedno nezadovoljiva in še naprej se zaposluje neustrašna delovna sila. Nadalje moramo sagotoviti ustrezna sredstva, da bomo ustvarili materialne pogoje za izvajanje ustreznega izobraževanja v našem šolstvu, tako teoretičnega kot praktičnega, kavno tako bi morali izvesti določene reforme tudi v osnovnem šolstvu v smislu bolj racionalnega gospodarjenja. " Tone Bizjak.; "Predvsem bi rad poudaril, da smo pri reformi šolstva premalo upoštevali tudi druge reforme, n. pr. v gospodarstvu. Hi danes zelo težko dobimo zunanje sodelavce za razne oblike pedagoškega dela, zato menim, da je zelo pomembno, kakšen profil delavcev imamo v šolBtvu, kajti celotni proces sloni na vzgoji mladih in je nujno po trebno, da eo delavci pedagoško usposobljeni, kajti pe dagoški proces mora biti pred. btrokovnim. Kar se tiče prepuščenosti ot rok samim sebi, bi rad poudaril to, da so otroci v siste mu celodnevne šole obremeaje-ni z rasnimi dejavnostmi celo preveč, saj znaša ponekod njihova obremenitev celo do 2J0 ur, kar pa menim, da je preveč za otroke." Slavko Sribar:' *Kenim, da bi hekoliko podrobneje morali pogledati, zakaj je premalo otrok vključenih v izvenšolske dejavnosti in zakaj imamo premalo mentorjev oziroma zunanjih sodelavcev. Pred dnevi smo imeli zanimiv seminar z društvom prijateljev mladine, kjer smo bo dogovorili o vlogi društva prijateljev mladine in o na- logah aktivistov pri vzgoji mladega rodu. Prizadevamo si, da bi bil program tak, da bi mlad človek pridobil čim več na vseh področjih iavenšolske- fa delovanja, največkrat pri-akujemo od prosvetnega delavca, da bi bil poleg svojih zelo obširnih obveznosti, ki izhajajo iz zakona o šolstvu, tudi prisoten od začetka do konca otrokove izvenšolske dejavnosti. Mislim, da pričakujemo od njega preveč, zato si prisadevamo, da bi vključili v delo čim več drugih strokovnjakov, ljubiteljev dela z otroki, ki bi pomagala pri vzgoji t prostem času. IntereB mladih želimo zadovoljiti čim bolj široko ia strokovno. Pri pridobivanju teh strokovnjakov pa naletimo nemalokrat na tež*! ve. Po drugi strani je tudi celodnevna šola dvorezni meč za svobodne aktivnosti, ker največkrat sovpadajo z delovnimi obveznostmi mentorja, ki naj bi aktivnosti vodil in bi mu bilo treba zagotoviti prosti čas." Lojze Stih. (potem ko je opozoril na problem prostorske stiske SC irj s tem v zvezi na pogoje dela, ki so iz leta v leto slabši, kajti število dijakov se iz leta v leto povečuje) "Glede naprve izkušnje, ki jih imamo z usmerjenim izobraževanjem, katerega smo se vsi po malem bali, lahko upamp, da t>o šlo, čeprav je bilo nekaj začetnih težav, predvsem z učbeniki, ki bo si precej različna. Nadalje je moral ŠC iz lastnin sredstev prispevati dodatna sredstva za nabavo učil, ureditev delavnic in podobno. Ker se prostorska stiska veča iz dneva v dan, je nujno potrebno iti smelo v izgradnjo novega šolskega centra, čeprav se zavedamo nastale težke situacije. Potrebno bo pač poiskati vse vire in možnosti ter združiti moči za realizacijo tega projekta v naslednjih nekaj letih. Čeprav bo novi center stal veliko, bo to izjemna naložba za šolstvo, za združeno delo in za Posavje. Potrebno bo pa ogromno družbenopolitično delo, da M prepričali delovne ljudi in občane o pomembnosti tega objekta. Nadalje je pomembna novost našega centra, da je uvedel v svoj program dela počitniško prakso za učitelje. Manjka nam tudi strokovnih delavcev, predvsem inženirjev, ker je delo na centru težko, zahtevno in precej slabše nagrajevano kot drugod; sicer se pa stanje nekoliko popravlja. V prihodnjem ob- DUŠ GLAS 23 1 IMIiOK CtNTEK dobju bomo rabili ogromno kadra zlasti za praktični pouk. Problem, ki ga čutimo na naši Soli, je politika Štipendiranja. Še vedno nudi združeno delo premalo Štipendij za tehnične poklice in raje pridobivajo nove kadre na drugačne načine. Kar a« tiče združenega dela, moramo povedati, da ni z navdušenjem podprlo usmerjenega izobraževanja, S« sedaj so pomisleki, češ da ne bo dobilo dovolj strokovnega kadra. Ha drugi atrani pa razpolagamo g podatke* za občino Krško, da je v združanem delu kar 46 % priučenih delavcev, ki upravljajo s precej drago tehnologijo, kar je velika odgovornost ob tako slabi strokovni strukturi. Menim, da je vprašanje, ki ga Je zaBtavil tov. Lešnjak, kam v šolo in kam v službo, tako aktualno, da bi mu morali posvetiti posebno konferenco. Kajti ta problem se ne da rešiti tako enostavno. MILAN MAHOVNE ugotavlja, da so iz kovinarske stroke in elektroenergetike potrebe po določenih kadrih, čudi ga pa, da v današnjem razvoju ni potreb združenega dela po novejši veji elektrotehnike, to Je elektronike, ko vemo, da ves bodoči razvoj tehnologije sloni ravno na elektroniki, predvsem na kombinaciji, elektroenergetike in elektronike. Jože Peterkoč predlaga, da ae sprejme sklep o kulturni dejavnosti tiste mladine, ki konča osnovno šolo: "Zgradili smo zadosti objektov, nismo pa vlagali v kadre, ki bi ee ukvarjali s kulturno dejavnostjo in vzgajali našo mladino v tem duhu. Nujno bi, bilo potrebno, da se skupščina kulturne in telesnokultur-ne skupnosti sestaneta in pripravita temeljito oceno dejanskega stanja. Vsi vemo, da so na tem področju interesi razdrobljeni, zato tudi ni pravega efekta, poleg tega se pa tudi neracionalno ravna z dnu-žbenimi sredstvi, istočasno pa ponekod manjka sredstev delo za OD. Predlagam, da v zvezi z vključevanjem mladine v kulturno in teleenokulturno dejavnost organiziramo skupaj s SZDL problemsko konferenco odprtega tipa in se temeljito pogovorimo in odstranimo vse negativne pojave." Predlog sklopov 35. seje Občinske konference ZKS Krško z dne 18. 11. 1981 I. PODHOČJE PBEDŠ01SKE VZGOJE Komunisti v občini Krško naj podpirajo nadaljnji razvoj otroškega varstva v umeri: ' - izunoč^vanja prdzuanja otrok pred vstopom: v šolo ter - odpravljanja se isinih razlik. Komunisti naj tvorno sodelujejo pri reorganizaciji otro-škoga vsratvs in osnovnega šolstva v občini Krško ter se opredolijo za najustreznejšo samoupravno organiziranost. Hkrati naj proučijo možnost vgraditve glasbene šole v delovanje obstoječih osnovnih šol. II. •iCiJE OSNOVNEGA ŽOLSTVA Konferenca ZK zavezuje vse komuniste občine Krško, da si bodo prizadevali sa vsebinsko obogatitev obstoječih celodnevnih osnovnih šol ter vnašanje elementov smernic izpopolnjevanja poldnevnih osnovnih šol v okviru ekonomskih možnosti. Komunisti v osnovnih šolah in skupnosti za zaposlovanje naj si trajno prizadevajo za boljšo organizacijo poklicnega usmerjanja osnovnošolske mladine, tako d« bo doseženo razmerja ved proizvodnimi in neproizvodnimi usmeritvami najmanj 70 : 30 v korist proizvodnih poklicev. Občinska konferenca ZKS Krško podpira delo komisije za pripravo nove samoupravne organiziranosti OS v občini,ko-muiiisti v osnevnem šolstvu pa naj se v razpravo in uru;;-ničitev te naloge tvorno vključijo, zato naj se v zvesti 6 tem sestane aktiv komunistov prosvetnih delavcev s ciljem poenotenja stališč in dogovorov za realizacijo. Ugotovljena so neskladja v merilih za vrednotenje dela v vzgojnoizobraževalnifa organizacijah; - med celodnevnimi in ostalimi šolami, - glede socialnega položaja učencev, - v financiranju oddelkov kot cene za storitve namesto programa, - premalo se upošteva kvaliteta dela med šolami in znotraj šol med posameznimi delavci, zato naj zbor uporabnikov v skup»čini OIS pri sprejemanju programov za leto 1982 prit:topi X odpravljanju navedenih neskladij. Komunisti v OZD in KS naj si posebej prizadevajo, da se bo čimveč zunanjih mentorjev vključevalo v interesne dejavnosti osnovnih šol. Poseben poudarek naj bo dan oživitvi in delovanju taborniške organizacije v občini. Vsi komunisti naj podpirajo akcije osnovnih šol za druž-heno koristno delo mladine, kot so: - zbiranje sekundarnih surovin, - pogozdovanje, - pobiranje poljskih pridelkov in - varstre narave. III. POESOČJE USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA Komunisti v OZD naj proučijo obstoječo mrežo šol ter naj se zavzemajo aa najbolj racionalno organizacijo pri nadaljnjem dograjevanju šol usmerjenega izobraževanja. Zavzemati se morajo proti podvajanju kapacitet in ponovro proučiti umestnost programa v elektro usmeritvi. Komunisti v OSB in Gospodarski zbornici naj ponovno proučijo petletne in dolgoročne plane razvoja in kritično o-cenijo planirane kadrovske potrebe, ki jih zahteva tudi prestrukturiranje našega gospodarstva. Konferenca jo ocenil«, da sta se združeno delo in Gospodarska zbornica premalo pripravila na prehod na usmerjeno izobraževanje. Ta ugotovitev zahteva aktivuajše delo komunieitoT pri razvoju usmerjenega izobraževanja. (nadaljevanje na 16. strani O NAŠ GLAS 23 4 INDO.K CENTER VOLILHO -PROGRAMSKA SEJA OBČINSKE KONFERENCI Na d »1,1 »rajaj a a 1. strani I taki princip v SZDL t celoti zagotavljajo vse možnosti in. pogoj« »a razvijanje vseh danih oblik delovanja ter demokratičnega uveljavljanja interesov organiziranih subjektivnih sil kakor tudi posameznih pobud delovnega Človeka in občana. Konference organizacij SZDL v KS in v občini se - kot najvišji organi - vse bolj uveljavljajo. V vseh KK so se - kot izvršilno-politični or*-gani - uveljavila predsedstva.. Pomembno vlogo oo odigrali sveti pri OK SZDL, saj so sa>-mo o oanutku sedanjega srednjeročnega načrta občine organizirali pet sekcijakih razprav, v katerih je sodelovalo več razpravljalcev kot kdajkoli prej. Kot posebno uspel primer izražanja in uveljavljanja interesov v obliki demokratičnega mosočanja mnenj je navedena »akcijska razprava o razvoju kmetiJatva. Občinski svet ZSS Krško se je poslužil sekcijakih razprav v SZDL za oblikovanje stališč in sklepov v pripravah na 3. konferenco ZSS o vlogi sindikatov na področju socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti in v ta namen organiziral štiri sekcijske razprave . V letu 1981 je bilo dokaj pestro delo nekaterih koordinacijskih odborov, organizirane pa so bile tudi javne tribune kot posebna oblika informiranja prebivalstva. V poglavju SMERI AKCIJSKEGA. UVELJAVLJANJA SZDL poročilo navaja vrsto pomembnih vprašaja J, v obravnavo katerih se je SZDL tvorno vključevala, kot so bila: spremembe in dopolnitve zvezne in republiške ustave ter občinskega statuta, nova organizacija izvrš-' nega sveta in upravnih orga-j nov SO Krško, apresenbo in dopolnitve statuta SZDL Slovenije in pravil krajevnih ter občinske organizacije SZDL, oblikovanje srednjeročnih planskih dokumentov, uresničevanje politike ekonomske stabilizacije, spremljanje in ocenjevanje delovanja delegatskega sistema, povezovanje interesov KS in TOŽB, uresničevanje samoupravne kadrovske politike, uresničevanje družbenoekonomskih odnosov in razvo- ja na vasi, svobodna menjava dela, SLO in DS, razvijanj« in nf "ovari'i« revelvci murnih txadi.Bi,: itd. Naj navedeš« 0efa.j isr.rskov is poročilat (o neodgovornosti nekaterih dejavnikov do delev«aji!'. delegacij): "Keko bi sic-i- 3- s dajatve, da b* zt j vi i ,l.'ui j»»,jfc dela občina le skupJEiu«, ko se je obravnaval« problematika dere*«i*sečnega gospodarjenja, ni bilo niti en« razprave delegatov, a »o i« naslednji dan izbili a.* dan .težki gospciarsM. »roblomi v vrsti TOŽB." (o kmetijjstfn. in pridelovanju hrane): "Ključni probl?!.1 I--itiJsk.es* razvoja v naši oblini j'8 leži predvsem v veliki razdrobljenosti obdelovalnih površin, ki jih ni mogoče gospodarno zajeti v intenzivno proizvodnje hrum*. Po pcdmt~ klh se v naši občini ^e ved-no ukvarja s kmetijstvom približno 20% prebivalstva, povprečna kmetija meri okoli 3 ha površine, povprečna velikost parcele pa meri okoli 30 arov. 95 % vseh kmetijskih površin v občini jo rat-kosanih med ?00O zasebnih lastnikov, od katerih je 1« 1200 čistih kmetov, od tega pa okoli 980 r.*Mitaaih kmetij." (o kulturi): "Vjkulturi Se nekaj zadnjih let ni čutiti nikakršnega porasta amateroke dejavnosti, V vseh krajevnih skupnostih bo treba temeljito oceniti in analizirati vzrok« s« takšno mrtvilo.*" Poročilo obsega tudi poglavju o prijirr.vah ia akuplcinik* volitve 1962} v ketersr. poularja, da "bomo morali z vso odgovornostjo stremeti, d* bodo na kandidatno list« »prej*ti resnlSnr- najbelj sposobni in družbeno uveljavljeni delovni ljudje in občani v vseh sredinah, ki bodo rfoložni širokega r.aupan^a volilcev. To bo tudi Čvrst t«ael j in garancija za npdaljnio krepitev In uveljavljanje naSeg*. delegatskega skupščina.cega sistema". V poglavju o delovanju Medobčinskega sveta SZDL Posavje Je prikazani delo tega organa v funkciji povezovanja in usklajevanj* skupnih interesov in sprejemanja pobud za družbenopolitične akcije v regiji. Maogrede naj zapišemo par vrstic o sestavi Medobčinskega aveta SZDL Posavje: Medobčinski svet SZDL Posavje je sestavljen iz elegatov OK SZDL (vaška po 5 delegatov), delegatov med obči tiskih svetov Zveze komuniatov, Zveze sindikatov, Zveze združenj borcev NOV, Zvez« socialistične mladine (po ] delegat), po položaju pa sta člana Medobčinskega sveta, tudi urednik Radia Brežice in Sevnica -- skupaj 21 delegatov. Predlog kandidatne liste za nosilce odgovornih . funkcij v OK EZDL Krško t 1. predsednica - MARGARETA MARJETIC, rojena 16.2.19*2 v Titove« Velenju, učiteljica razrednega pouka v OS ".Adam Bohorič" v Brestanici, 2. podpredsednik - BHANKO PIRC, rojen It-. 8. 1937 v Krškem, družbeni pravobranilec samoupravljanja, Se dOBlej podpredsednik OK SZDL, 3. sekretar - IVAN SBPČTČ, rojen 19. 11. 193? na Planini pri Podbočju, že doslej sekretar OK SZDL. IZ SMERNIC ZA DRUŽBENOPOLITIČNO AKTIVNOST SOCIALISTIČNE ZVEZE OBČI« KRŠKO V LETU 1982 Dru žb enopol i ti čna akt i v a o s t organizacij SZDL bo v letu 1982 potekala v znamenju priprav na kongrese družbenopolitičnih organizacij, krepila, naj bi se vloga SZDL v sistemu samoupravne coclalistir čn« demokracij«, pri čemer se bo ta DPG zavzemala za dosledno uveljavljanja samoupravnih in delegatskih odnosov, posebno skrb pa bo posvetila tudi področju družbenoekonomskih odnosov. Aktivnost SZDL bo podrobneje Zastavljena z akc ;: jakim programom. NAŠ GLAS 23 5 INDOK CENTER SKLICI SEJ 41. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČIllE OBČUJTE KRŠKO BO V PONEDELJEK, 28. DECEMBRA 1981, OB 15. URI V SEJNI DVORANI "A" SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO. Začasni dnevni red: 1. določitev dnevnega reda seje »bora, 2. potrditev zapisnika zadnje noje »bora, J. predlog Resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Krško v letu 1982, 4. Uresničevanje svobodne menjave dela s predlogom stališč in smernic za samoupravno organiziranost osnovnega šolstva, 5. Poročilo o izvajanju zakona o usmerjenem izobraževanju v občini Krško, 6. Sklep o uvedbi postopka za spremembo statuta občine Krško in poslovnika Skupščine občine Krško, *?. osnutek Statutarnega odloka o spremembi statuta občine Krško, 8. osnutek Odloka o razporeditvi in določitvi števila delegatskih mest v občinski skupščini Krško, 9. Poročilo o izvajanju odloka o izgradnji zaklonišč s predlogom sprememb in dopolnitev odloka o zakloniščih v občini Krško, 10.Ocena uresničevanja zasnove in nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite s predlogom programskih usmeritev za leto 1932, 11.predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o pripravi in sprejetju POBUDE IN PREDLOGI ZA DOPOLNITEV "RESOLUCIJE 1982" It zapisnika 59. seje d ru žbenopo 111 ič na g a zbora SO Krško: "V razpravi Je btla podana. Trsta pobud in predlogov za vsebinsko dopolnitev besedila resolucije, ki mor« biti bolj aobiltzacijsko in stabilizacijsko usmerjena, avistljo naj se v«a napotrebrn besedila. .Resolucija mora biti predvsem naš skupni dogovor za akcijo, v njej pa Jkano opre-t deljena doslednost in odgovornost is njeno izvajanje. Predvsem Je bilo i»postavljeno naslednje: Tov. Jož« Peterko?: Komite OS. ZES irsko je na svoji seji 19. 11. 1981 sklenil predlagati naslednje pripomba: 1. Razvoj kmetijstva in proizvodnja hrane V prizadevanjih za čim večjo proizvodnjo hrane je zelo umestna usmeritev za združevanje sredstev iz tekočega dohodka OZD. 2. Energetika V Tovarni celuloze in papirja "Djuro Salaj* je potrebno ugotoviti možnosti delna nadone-etitv« lignita z rjavia premogom glede na nadaljnjo eksplo-atacijo premoga na Senovem in., predvideno v Globokem. 5. Gradbeništvo Vsi izvajalci del s tega področja bodo v bodoča, Se posebno zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja, »orali veliko več pozornosti posvetiti kvaliteti dela in konkurečnl sposobnosti na tujem in domače* trgu. 4. Drobno gospodarstvo Posebno pozornost bo potrebno posvetiti zagotavljanju pogojev delovanja storitvene obrti, s čimer bomo lahko postopoma odpravili del popoldanske obrti in šušmarstvo, ki na posameznih področjih iegativno vpliva na storilnost teh delavcev v OZD. Potrebno je ugotoviti »motr*-nost in gospodarnost pogodbenega poslovanja nekaterih OZD z zasebnimi obrtniki (tudi za NAŠ GLAS 2? _______ 6______________INSOK ČEMER dolgoročnega plana občine Krško za obdobje 1986 - 1995 oziroma »a določena področja tudi do leta 2000, 12. predlog Odloka o spremembah in dopolni tvait odloka o proračunu obči xe Krško v letu 1931, 13. predlog Odloka o začasnem finattoira*--nju splošnih družbenih potreb v o >-čini Krško v I. trimesečju 198k, 14. predlog Odloka o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene, ki sluii za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče, 15. predlog Dogovora o skupnih osnovjfth in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, 16. Sklep o prenehanju začasnega ukrep« družbenega varstva v BES - TOZD Sle™ ktro Krško, 17. sprememba Dogovora o družbeni in strokovni aktivnosti na področju investicij in o ustanovitvi regionalne komisije za oceno investicij v Posa-v ju, 18. predlog sklepov o odobritvi uporabe sredstev solidarnosti «a odpravljanje posledic naravnih nesreč, 19. volitve in imenovanja, 20. predlogi in vprašanja delegacij. 41. SEJA ZBORA KBAJEVN1H SglTPHOfl'11. SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO BO V POKEDKU" TZK 2tt. DECEMBRA 1981, OB 15. URI V SEJHI DVORANI "BH SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO« Začasni dnevni red vnebuje ista to&k* kot začasni dnevni red seje zbora zdrn-šenega dela z izjemo 1?« in 18. točke. popoldansko obrt), še posebno 1 vidik* sedanj« stopnja nezaposlenosti. 5. 7-aper lovanje V skleda o družbeno usm.erit-vijo o o«*;}"*1*1;)1* pogodbenega in honorarnega dela j« ti obliki nujno treba nadomestiti s rednimi »apoelitvami, Savno ti''to Je potrebno ugotoviti u-pravičenost velikega Stavila nadur v vzgo Jnoi*Obraz «»tisi h organizacijah ter možnosti dodatnega sapoalovanja s tem v zvezi. 6. Varstvo okolja $0 področje ja pot rt* ha o temeljiteje opredeliti in konkretizirati. ?, Skupna poraba Pri opredeljevanju nalog nt področju vzgoje in izobraževanja Ja potrebno zagotoviti takšno razporejanja sredstev, da COfi {celodnevne osnovna šole) ne bodo favorizirane v od-iiosu na druge osnovne šol«, sato komite še posebno podpira potrebo po preverjanju in dopolnitvi meril in kriterijev za ovrednotenje posam««-nih izvajalcev. Tov. Kafko Orožen: Uekretariat obSinskeg« druie-nja borcev KOV Krške j« na svoji seji dne 20. 11. 1981 razpravljal o osnutku Resolucija. .. Uvodna ugotovitev je bila, da je vsebina reaolucije prilagojena sedanjim gospodar.** sin gibanjem v občini Eriko in v skladu s štabilizacijsjtimi ukrepi širše družbene skupnosti. Ob podrobnejši proučitvi posameznih poglavij pa so Vile podaje* naslednje pripomb« in priporočila i Kljub temu, da živi ne. območju občine Krško 1300 članov organizacija 3ZB KOV, le-t a v oa~-rutku ni nikjer omenjena- 1» tega razloga se predlaga, d« RS dopolnijo nacie&ajs. poglavje osnutke.: Tj. i t /'. ^ pagiav.lu (rskupna poraba) mtit»'!aranjvk p^TdMsFnln" na-s področja skupnosti socialnega varatr* e&;J se dodm no-v s c.liaea z naslednjo vicoino; "Ha osnovi sprejetih. tdročj« ir.vodnjs jedri možno v 1982. terialr 8 okvi: izkoriščanjem vseh sedan-ivih zmogljivosti in z ve-njem y : tvoz na konverti- : ter t pričetrom nove pro-ike električno energije bo letu t ot oči naslednje ma-*e razvo.ia: Jan Ju samoupravnega sporazuma o urejanju eponenikov in grobišč padlih borcev, ki ga Je na osnovi zakonitih predpisov sprejela občineka skupščina Krško. V dodatni alinei je nakazati tudi pradnoatno nalogo v zve-1 dokončne ureditve doma 07 V hladd« (bivše Draganove do-Btrvij«). T opiau nalog a področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva pa je omeniti tudi kreditiranje stanovanj »a bose«. Ostale pripomb«: - proučiti je podatak, če Je planirana 6 % rast Izvoza blaga > ozirom na obstoječe kapacitat« v industriji realna, - organizacije združenega dela v gozdarstvu Je posebej zadolžiti, da bodo poleg izvoinih nalog zagotovile tudi boljšo oskrbo s lesom na domačem trgu, - v rr.soluciji Je natančneje opredeliti naloge Medobčinske .ibornice za Posavje in Združenja obrtnikov BESA pri razvoju drobnega gospodarstva, - pri poglavju "politika cen" o« smatra, da Je podatek o 15 % rasti le-teh v letu 1982 nerealen, - vse nosilce nalog pri izvajanju resolucije Je posebej opozoriti na osebno odgovornost, - na strani 1? je v poglavju Investicijska dejavnost v letu 1982 v 4-. alinei zamenjati besedo "manjša", za besedo večja". Tov. Franc Bakar: načrtovana rast družbenega proizvoda v letu 1982 je sorazmerno nitka v primerjavi z načrtovano rastjo v srednjeročnem družbenem planu občin«. V Vseh asedinah bi si bilo treba prizadevati, da bo realna rast družbenega proizvoda večja od načrtovan«. Tudi rast zaposlovanja J« planirana tako, da določenega števila mladih ne bomo mogli zaposliti. Glede izvoza je potrebno zavezati glavne izvoznike, da se držiJa usmeritev, začrtanih na ra-> ti republike. Ka področju pridelovanja hrane je treba - če so za to v Občin*". pogoji - načrtovati ve- NAŠ 3LAL 23 3 INDOK CENTER občinn SRS reci. norin. real. nomin. i ras-" rast družbeni proizvod ! 11,7 dohodek 5 - 3 rast zaposl. v zdr. delu 1,6 34- 1,5. 21,8 6,4 18 0,5 Nom:.aalne ra.fti v občini eo izračunane ob upoštevanju 20-odstotnega porasta cen« i Glede na to, da se v 1932- letu vključuje v gospodarstvo občina ITE Urško, 30 rasti osnovnih dles&atjuv. vištie. Bre s upoštevanja NE pa %,6 možno v 1982. letu povečati družbeni proirvod. realno za 3,9 %, dohodek pa bi bil ob učinku revalorizacijo osnovnih sredatev in sprememb amorti-sacijskib stopenj manjši za 0,9 odstotka cd ocenjenega za 1981. leto« Osnyra z« dcslog finančnih kasai njv. industrijah stcf.a (bres N5-noVv*; , v -poveča Jst-a za 7 % in meča a rodno deli kon«;rtibilnc p m J c načrte- venih rasti ;ev Je predvsem v poveča-e proizvodnje za 6,2 od-, ker ni primerljive os-tJ^a proirr.vodr Je v kmeti-v večjem vključevanju v ;©v dela, pred/sem na >drcoJo. Ran Tisičnega obsega proi«vcinJe bomo do-jo^li s povečanjem produktivnosti, e-kor.oraičnocti in rentabilnosti, predvsem z notranjimi rezervami, kot so: organizacija dela, večja izraba obstoječih zmogljivosti, boljša :».zrabP surovin in materialov in varčevanje r.ergi;io. Sedanje stanje i: vinsks meajave !: večanje izvoza 3 Je terjaj a zage-konom3k3gi into: nega ieia za iz-" večati de Lež pr< prede L are , pred- in področju aunanjetrgo-.n izvr. 'inje nalog za. po-la konvertibilno področ-;nvljaiije trajnejšega e-'esa orgrnizacij združeni e. Pri t en so mera po-dsvodov višje stopnje 'siom ti stih, ki. v večji čji odototok samooskrbe, kot znaša v republiki, zato bi bilo treba v resoluciji tr možnosti konkretneje prikazati. Ns pedročju skupne porabe je ''OBekcPB. reven, ki bo zahtevala manj vladanja in več vsnržovanja obstoječih kapacitet." Iz zapisnika 40. seje zbora združenega dela SO Krško: "Tev. Mirko Avsenak Je podal naslednje pripombe komiteja za družbene dejavnosti: Komite zn družbene dejavnosti izpostavlja, da so osnovne o-predelitve v osnutku obSinske resolucije dobro opredeljene ter opozarja na to, da je področja s.cupne porabe oziroma družbenih dejavnosti sestavni del združenega dela ter da je to področje potrebno tako ob-ravna *ati. Opozarjamo, da je v osnutku resolucije premalo izpostavljena organizacija v šolskem centru, nadalje Je iz osnutka resolucije razvidno, da gospodarstvo na prehod na usmerjeno izobraževanje ni bilo dovolj pripravljeno. Predlagamo, da se v osnutek resolucije vnese v 4. poglavju tudi samoupravni sporazum o skupnih osnovah za zagotav-1janje socialne varnosti, kar bi zagotavljalo enoten pristop k izvajanju socialnovarstvene politike. NadilJe predlagamo, da se v 4. pc-lavje vnese tudi program borcev NOV e poudarkom na izvajanju družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin borcev KOV. Premalo ali skoraj nič pa ni c 'onjena raziskovalna skupnost občine, ki opozarja, da se mora čimprej dati večji poudarek tej ta2;o imenovani rezervi, ki jo gospodarstvo in družba precej zanemarja vrsto let. Nesprejemljiv je podatek, da so v lanskan letu za večletno obdobje nn tem področju ufcotovi- NAŠ GLAS 2* 9 INDOK CENTER meri temeljijo :i& lastnih tehnoloških rešitvah in na domačih surovinah. Za ugotovitev nežnosti trajnejše preusmeritve v izvos ho v 1982. letu izdelana študija HOno',nostih prestrukturiranja gospodarstva v občini Krško z vidika izvozne usnerjcnciti in substitucije uvoza". Zožene mežnesti uvoza pa terjajo že v 1982. letu preu naeritov nekaterih organizacij združen iga dela, tako glede vrste in kvclitete proizvodnje, zagotavljanja repre iukci j skega material« in surovin ter vlaganj v osnovna sredstva. Organizacij zdruionega dela, ki v 1982. letu ne t odo iti sle zagotovljenega nujnega uvoza surovi* in reprodukcijskega materiala * a sage ;ovitev nemotene proizvodnje, morajo sp ?ojeti konkretne programe ukrepov. Tovarna celulozo in papirja kot glavni nosilec (prec^st ivl ja tri četrtine celot« nega izvoza in ivoza občine) bo v 1982. letu zmanjšala >dvisnost od uvoza lesa in na osaovi d >hodkovnih povezav v reprodukcijski ve-rigi in s povezovanjem z domačimi gozdnogospodarskimi organizacijami povečala dobave lesa z jugoslovanskega trga. Povečala bo izvoz na konvertibilno področje in 3e prs Ivsem na osnovi samoupravnega sporazursts ranja o udeležbi na sku-fno ustvarjene® deviznem prilivu vklju-evala v reprod^ikcijski verigi v izvoz izdelkov višje stopnje predelave. Osnovna naloga Joaetijstva v 1982. letu je pridelati ve« hrane za samooskrbo frebivalstva v občini in ustvarjanje trnih viškov. Hacrtovana je 7 % rast kmetijske proizvodnje v družbenem in organiziranem zasebnem sektorju... Uresničevanje sprejetih obveznosti za nadaljnji razvoj kmetijstva zahteva te-»eljitejši pristop k boljši organiziranosti, intemsi.-CrUcaciji in prestrukturiranju proizvodnje hrane ter hitrejši ra- 11 le par inovacij, sutato da bi ob primerni stimulaciji in družbenem poudarku imeli vsaj nekaj sto takšnih priae-ror. V razpravi je sodeloval tudi tov. Albin Potisk, delegat Agrokombinata Krško, ki je dejal: Za pričetek izgradnje prašičje farme za 20 - 30 tisoč bekonov mora Agrokombinat pripraviti progran, v katerem bodo omogočili začetek izgradnje farme v prvi polovici leta 1982. Vzporedno s tem je treba zagotoviti vire financiranja. Načrti za to investicijo so v izdelavi. Tukaj je potrebno vzporedno obravnavati tudi investicije za proizvodnjo hrane organizirane proizvodnje v zasebnem sektorju. Tako je potrebno v resolucijo vnesti vse investicije is programov kooperacij ske proizvodnje za leto 1962, in sicer: - izgradnjo hlevov za molznice, pitano govedo, prašiče ter opremo, - obnovo nasadov jabolk in jagodicevja - izgradnjo centralnega skladišča za repromaterial in odkup kmetijskih pridelkov {možnost koriščenja nekih opuščenih prostorov za skladišče ne pride v postav) , - izvajanje melioracijskih programov. Resen tega Agrokombinat Krško načrtuje v letu 1982 še naslednje investicije: - adaptacijo dveh govejih hlevov v Zadovlnku za *50 stojišč, - povečanje predelovalnih kapacitet grozdja (gradnja, ki zajema nakup treh roto-tankov in prešo). Te načrtovane investicije smo prijavili za leto 1982 banki in se morajo vnesti v resolucijo. Na 12. strani osnutek resolucije obravnava politiko cen v letu 1982. Resolucija navaja, da bo potrebno odločno omejiti stopnjo inflacije, tako da faet oen v letu 1982 ne bo presegla stopnje 15 %. Mi s tem predlogom popolnoma soglašamo in želimo, da bi bilo to res. Tudi za kmetijske proizvode želimo, da ae ne bi cene povečale preko \5 #» ker vemo, da so ti pro NAŠ GLAS 25 10 INDOK CENTER zvoj družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu in na vas?.. V občini oodo inela prioriteto vlaganja v: zagotavljanje daljevsaje Lr vo, dolrančanj lektrai ae, primarr konov i nje hrs mslce oe aove v 3 proi a drug; ae, -/1 energetskih virov - na-'esticije v Rudniku Seno-s izgradnje nuklearne e- vodnjo hrane - farma be-. vlaganja za pridobiva-iganja za zagotovitev kr-občini, priprava na p dčetek izgradnje kapacitet za Droizv dnjo proteinske hrane, zagotovitev u i treznih nujnih skladiščnih prostoror za blagovne rezerve kmeti js tih pr »izvodov, vlaganji v prednostna področja drobnega ^ospDdars-t^a, stanova ajsko-romunalna izgradnja (po uoklajeaih pLtnih samoupravne stanovanja te s rupnos i in samoupravne komunalne intsresne skupnosti). Zapos v pop v veČ čje z delu, tvu, dejav lenost se ho v letu 1982 povečala rečjM za 16 %; pri tem bo potrebno ji mari izkoristiti možnosti za ve-aposlovanj'* v samostojnem osebnem v ktietijs;vu, gozdarstvu, rudars-v koaunalir.h in drugih storitvenih gostih ter v drobnem gospodarstvu. Politika cen bo v letu 1982 naravnana k ciljem ekonomske stabilizacije in k pospešitvi izvoza. Zato bo treba odločno o-mejiti stopnjo inflacije, tako da rast cen v 1982.letu ne bo presegla 15% (december 1982 na december 1981). Delavci v organizacijah združenega dela bodo pri razporejanju doseženega dohodka upoštevali usmeritev, da bodo sredstva za osebne dohodke, ob predvidenih okvirih rasti cen in učinku sprememb amortizacijskih stopenj in revalorizacije osno- izvodi regulator življenjskega standarda delovnih ljudi. Zato bo ti proizvodi pod družbeno kontrolo. S tem, da ne bi na drugi strani cene rep-romateriala in druge obveznosti vrtoglavo naraščale, ker nam to zmanjšuje dohodek in smo tako v nenenakopravnem položaju s ostalimi vejami gospodarstva. Istočasno pripominjamo, da zaradi navedenih dejstev ne moremo podpirati osnutka resolucije O 10% počasnejši rasti OD za dohodkom, ker je zaradi vsesplošne družbene u-ameritve kmetijstvo v nezavidljivem položaju glede pridobivanja dohodka. Zaradi tega nam odhaja delovna sila in postaja vprašanje, koliko bomo v stanju ob taki politiki razporejanja dohodka in OD sposobni v bodoče kvalitetno in pravočasno obdelati zemljišča v družbeni lasti. Tov. Franc Gračner, delegat Metalne, je podal naslednje pripombe k osnutku resolucije: Poglavje "Kovinska predelovalna industrija", točka 3, stran 9< prvi odstavek, zadnji stavek za vejico - "oziroma zaradi nesprejemljivih zahtev kupcev po kreditiranju serijske opreme" - misel ni popolnoma točna. Kupci nimajo nesprejemljivih zahtev, le pogoji kreditiranja serijske opreme v drugih republikah so ugodnejši kot v SfiS in je tako konkurenčnost našega podjetja nemogoča. V republiki SRS smo letos prodali le 1 žerjav. Stran 9» drugi odstavek, kjer govori o sanacijskem programu, imamo pripombo "potrebno bo kreditirati tudi izvoz iz obstoječega programa". Poglavje "Promet" - ŽTP sekcija Zidani most Krško, predzadnji atavek "in nakladanje tovorov za potrebe Metalne -- TOZD TGO Senovo in ostale potrebe OZD" Je potrebno točno opredeliti uporabnike teh uslug. Metalna je bila samo pobudnik tega programa. Poglavje "Gradbeništvo" na strani 10 - Metalna - TOZD TGO je ozko povezana z gradbeno dejavnostjo, zato smo zainteresirani dobiti kar največ informacij v zvezi s preusmeritvijo te dejavnosti. Poglavje "Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo" na strani 11, M-. odstavek, ki govori o izgradnji 82 družbenih stanovanj, zadnji stavek "v letu NAŠ GLAS 23 11 INDOK CENTER vnia sreustev, gl* e na 1981. globalu porasla za 20 % eto. Rasti osebnih ciohcdkcv v 1982. letu bo določneje opreooljevsl Dogovor o uresničevanju družberc usneritve razporejanja dohodka v letu 1982. Sredstva za zadovoljevanj« skupnih potreb (SIS družbenih dejavnosti na ravni občine) bodo g3 obalno rasla za najmanj 9 % počasneje cd rasti dohodka. V tem okvirji bo rast sredstev različna za posamezne dejavnosti in odvisna od prednostnih planskih usmeritev. Sredstva za zadovoljevanja splošnih družbenih potreb (proračun; bodo porasla za 15,6 % glede na 1983. leto. V 1982. letu bo podrobne pripraviti program za celovito financiranj« funkcionalne dejavnosti v krajer ih skupnostih. IZVRŠNI SVET SKUPŠČIKE OBČINE KRŠKO JE K RESOLUCIJI 0 POLITIKI IZVAJAN J h. JVJŽBEtTEGA PLANA OBČINE KRŠKO V L2OT 3.98H SPREJEL NASLEDNJE DOPOLNITVE: Na strani 8 točka 5 lir-'i nt i sije - 3e pr-va alinea tretjega ods^nvka spremeni tako, da glasi: "zagotavljanje energetskih virov - nadaljevanje investicije v Rudniku Senovo, dokončanj izgradnje Nukle-arre elektrarno in za ¦ sotovitev nemotenega obratovanja NE pospešiti izgradnjo Čistilnih naprav z*\ odplake Tovarne celulozev izkoriščanj® lubja v Tovarni celuloze." Doda se nova, predzadnja alinea, ki glasi: "vlaganja v varstvo okolja, predvsem ti-stt, ki so veznim z»a m*oje\ anje\ prostora" . ' Na strani 12 Gradbenj.št/6 ;*a za tret- 1981 - 1982 in naslednjih letih striktno izvajati politiko odkupa stanovanj, zgrajenih e sredstvi družbene pomoči" - smatramo, v kolikor gre 2a tako imenovana solidarnostna stanovanja, da spričo sredstev, ki jih imamo oziroma jih bo imelo gospodarstvo, in potreb po novih stanovanjih, bo izvajanje navedene politike, kot jo načrtuje resolucija, nemogoče; dalje se sprašujemo, kam se bodo vlagala tako dotečena sredstva. Poglavja kot v prejšnjem odstavku, stran 12, zadnji odstavek - smatramo, da se oskrba z vodo v letu 1982 ne bo povsem rašila, oziroma, ali so zagarantirana finančna sredstva za rešitev vodovodnega problema. Želimo, da se točno definira, kateri kritični problemi v občini bodo rešeni v letu 1982. Poglavje "Varstvo okolja" -na strani 16, zadnji odstavek, ki govori o novem financiranju za izdelavo prostor-Bkih planskih dokumentov, smatramo, da bo potrebno preveriti in se dogovoriti o vrednosti uslug projektiranja. l'oglavje "Občinska zdravstvena skupnost" - imamo predlog, da se v zvezi resolucijskih usmeritev pristopi k realizaciji medobčinske zdravstvene skupnosti in dogovori z zdravstveno skupnostjo Novo mesto, da bodo diabetični in še morda kateri drugi pregledi v Krškem. Poglavje "Usmerjeno izobraževanje" - na strani 19 in 20 -razmišljamo o ekonomičnosti enoizmenskega pouka, kajti smatramo, da Je preuranjeno forsirati enoizmenski pouk. Menimo, da morajo biti osnovna sredstva (šolske zgradbe) izkoriščene več kot damo v eni izmeni. " Krajevna skupnost KRŠKO želi vsem krajanom SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 19 8 2! RAS GLAS 23 12 INDOK CENTER iii< ~dstavkom c so ¦>•> s urojim yk? , ičevala v c ok: :.,ia i ji ure j i la pri vf.ch dr; skupnim nastop? org: jcdL zaci j aiai naroc.no delitev oda besedilo: nIGM Sava projektivnim birojem slo ne področju varstva nja prostora in sodelova-:;iii nalogah v občini . S njem z ostalimi delovnimi se no vključevala v med-deia." 14- se aa ^rvim odstavkom doda Na r? t rani besedilor "Oir.cvna nosilca preskrbe v občini sta: Morcftor-Preskrba in Mercator-Agrokombi- nat, ki bosta r 1982. letu zagotavljala predvsem oskrbo s prehrambenimi artikli." Na strani 18 se v področju 10. Krajevne skupnost:, za zsdjtijim odstavkom doda besedilo: "Nosilec Sekretariat za občo upravo in upravnopravne zadeve obeiue Krško". Na strani'26 se doda k V. Drugi dokumenti k Resoluciji pod točko .11. Usklajen program dela Medobčinske gospodarske zbornice pri izvajanju družbenega plana v Posa-vju 1982," URESNIČEVANJE SVOBODA MENJAVE DELA S PHKItfiOGOn STALIŠČ IN SMERNIC ZA SAMOUPRAVO ORGANIZIRANOST OSNOVNEGA ŠCuSTVA 4. točka dnevnega roda sej skupščinskih izborov Za novo samoupra\^no organiziranost je bila izvoljena komisija, v kateri so delegati vseh Sol, predstavnik OIS, SOV, VVZ Krško. Kot strokovnega sodelavca je OIS po sklepu iivajalcer naprosila inštitut za organ:L zaci jo, ekonoiiiko in tržne raziskave Ljubljane. Doslej je korjQ.iS-.ja s strokovnim svetovalcem pripravila ikcijski program, predlog elaborata o združevanju v VIO (vzgojno izobraževalno organizacijo) Krško, predlog samoupravnega sporazuma o združevanju STATUTARNI ODLOK O SPREMEMBI STATUTA OBČISE K H Š K O Osnutek odloka Povzemamo obrazložitev doku-menta: Statutarno-pravna komisija pri Sp Krško Je obravnavala predloženi osnutek statutarnega odloka in ugotovila skladnost sprememb statuta občine Krško s 96 členom statuta občine. V prvem odstavku 115. Člena statuta je določilo o številu delegatskih nest v zboru združenega dela, ki šteje 43 man-ditnih mest. Novi osnutek odloka o y »poreditvi in določitvi delegatskih mest v občinski skupščini Krško predvideva povečanje delegatskih mest v zboru združenega dela na 46. Iz navedenih razlogov Je potrebno spremeniti prvi odstavek 113. Člena statuta občine Krško. ODLOK O KAZPOKEDITVI IN UOLOCITVI ŠTEVILA DELEGATSKIH MEoT V OBČINSKI SKUPŠČINI KKSKO-OSNUTEK Povzemamo nekatere dele iz obrazložitve dokumenta: l)r\<>z,o štiriletno obdobje delegatskih skupščin se bo izteklo v začetku prihodnjega leta.Zaradi tega Je potrebno pred iztekom mandata sprejeti odlok o razporeditvi in določitvi delegatskih mest v občinski skupščini Krško za nadaljnje štiriletno obdobje. Osnutek odloka predvideva, da bi imel zbor združenega dela 46, zbor krajevnih skupnosti 31 in družbenopolitični zbor 2'j delegatskih mest. Zbor zdrusjrov Iz dolgunM nt a na ya jamo; V mesecu novembru 1980 sta dve delovni sku.ini CK ZKS obiskali dolenjsko in po-sav~:ko rtgijo i a to z nalogo, da ugotovil, do kam sd prišli s pripravami na usi rjenc izobraževanje in kakšno je so-del vanje med regijama. Poročilo, ki sta ga delovni skupini o obisku sestavili, je precej obsežio in ga ne bi mogli v celoti obravnavati. Posredujemo le naj- Delegata Revnih s glede na krajevni jrgaki kra 1000 kra.j gatsko ne ljnjlh 10< ao še «B< m mesta z.j zbor kra--iločena upnosti so a. * v Število kraja \& i kupnosti, tako -, ;ievni skupnosti a x. »jaov pripada 1 deJv »to, za vsakih nada-) krajanov Je doda-( elegatsko mesto. POROČIi '.' 0 URESNIČEVANJU 0DL0.LA .1 GRADNJI, ADAPTACIJA 1» 'ZDKŽEVANJU ZAKLONIŠČ ir OBČINI KRŠKO S PRELLOG ti SPREMEMB IN DOPOLNI' ISV ODLOKA Iz LOtJMnv.ii navajamo USMERITVE, ki Jih predlaga izvršni svat občinaki skupščini t sprejem: - da Je potrebno graditev zaklonišč izvajati dosledno ko - neiočl, iv del nalog in aktivnosti pri urejanju prostorov, da se zato striktno in dosledno izvajajo zakonski predpisi s tega področja in predpis občinske skupščine, h da se pospeši izdelava us- * treznih načrtov gradnje zaklonišč in načrtov zaklanja- oja v vseh organizacijah in skupnostih, da se pri uresničevanju programov graditve zaklonišč zagotovi večji vpliv vseh delegatskih struktur in samoupravnih organov ter večje informiranosti delovnih ljudi in občanov, da je potrebno razrešiti ustrezno vprašanje graditve zakloni Č v individualnih zgradbah, - da je potrebno zagotoviti dolgoročno nosilca in vire sredstev za gradnjo zaklonišč POROČILO 0 URESNIČEVANJU ZASNOVE SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE V OBČINI V LETU 1981 S PREDLOGOM STALIŠČ IN SMERNIC Zk NADALJNJI RAZVOJ V LETU 1982 {Iz dokumenta povzemamo poglavij« III. SMERNICE ZA RAZVOJ V LETU 1982: V skladu z doseženo stopnjo razvoja splošne ljudske obrim->e in na podlagi sprejetih planskih dokumentov za področje splošne ljudske obrambe ter ocen ogroženosti so teme- NAh GLAS 2^____________________14____________________INDOK CENTER po mbnej še u^c Sovitv >. Del: >vna ikupinf ; ki je bila v Posavju, je mela razdor vrt v vseh treh šolskih ust noval, v necaterih večjih OZD, na kon u obiska pc je bil še skupni razgo-vo~ na nivojn losavja. ¦ v. Komisija ugotnv naredile svoje janju usuerjcae precej pozno- G gr?aiov pa je v rt d ki h, vanje r< Tal o je ekupinc kod niti dobro či z usmerjenih Lja, da so vse tri občine akcijske programe o uva-$a i zobraž evanj a, vendar Lavna pomanjkljivost pro-'¦em, da se OZD, razen Iso aktivno vključile. dobila občutek,! da pone-le vedo, kaj hočemo dooe- i zobraž 3van.jem J Delovna skupina je ugotovila, cja je osnovni odprti problem med obema regijama usklajevanje programov, ^kupina meni, da bi to vprašanje lažje rešili, ce bi formirali posebno Koordinacijsko skupino na nivoju obeh regij, ki bi usklajevala odprta vprašanja» Temu, da so fee predstavniki obeh regij večkrai; sestali na različnih nivojih, skupina ne bnega ponena. iaje poce- Priprave združenega dela na usmerjeno izobraževanje ocenjuje skupina- precej kritično- Ugotavlja namreč, da v združenem delu še nino dojeli pomana vključevanja njihovih delegate' v delo posebnih izobraževalnih skupnost'. Pra^ tako združeno delo,f?o> ne, prevzema * zadostni meri odgovornosti za np-aljnj:. razvoj usmerjenega, izobraževanja. Vc.ike pomanjkljivosti so pri usklajevanj\i[ samoupravnih aktov TOZD n Zakone4 o usmerjenem izobraževanju« L isJan; V ospredju je billrc tudi vprašianje novih na?ožb v centra usmerjenega izobraževanje (Novo meoto, Krško, Brežilce). Delovna skupina rasni, da je iraba jnujnost naložb temeljito proučiti in t6 vprašanje z delavci v 7.07D podrobno pridiskutira- "' : . .. I ¦" Planiranje kadrov za naslednje petletno obdobje v OZD r.e teče zadovoljivo. Mnoge TOZD ne izkazujejo realnih pbtreb, nekatere pa jih predimenzionirajo (to ne velja za Krška;. i?rav nerealno prikazova- len« usmeritve za razvoj splošne ljudske obrambe v letu 1962 naslednje: 1. Obrambno in samozaščitno organiziranost, usposobljenost in pripravljenost delovnih ljudi in občanov v temeljnih samoupravnih skupnostih in organizacijah moramo še naprej razvijati in krepiti, zato je potrebno razvijati take načine povezovanja delovnih ljudi in občanov, ki bodo v čim večji meri omogočali njihovo vključevanje v obrambne priprave in uveljavljanje njihovih pravic in pobud na tem področju. Razvijali in krepili bomo vse oblike.osveščanja in usposabljanja delovnih ljudi in občanov za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 2. Dejavnost družbenopolitičnih sil in družbenih organizacij,, druStev, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti, ki povezujejo interese delovnih ljudi in občanov, je na pod- : ' ročju SLO še posebej pomembna in jo zato moramo še naprej razvijati in krepiti. 5. V nadaljnjem razvoju je po-¦ ilmo skrb nameniti zagotavljanju pogojev za nadaljnjo modernizacijo in opremljanje teritorialne obraEbe, civilne zaščite, službe obveščanja in alarmiranja ter zvez ter zamota"} janju pogojev za delovanje najpomembnejših za SLO gospodarskih in družbenih dejavnosti. 4. Pridobivanje in usposabljanje kadrov za oborožene sile i> druge potrebe SLO Je treba še .bolj vkompouirati v celotno kadrovsko politiko in vse aktivnosti poklicnega usmerjanja mladih. 5« Za realizacijo programov razvoja SLO v letu 1982 bomo namenjali sredstva v višini 0,5 % .nacionalnega dohodka ter tudi v tam letu združevali sredstva za skupne naloge SLO v občini po sprejetem samoupravnem sporazumu. OPRAVIČILO Zaradi razlogov tehničnega značaja so nekatera gradiva, objavljena v tej številki, pisana kot napovedi, zastarala kot taka, ni pa bilo več možnosti prirediti Jih kot poročila preteklih dogodkov. NAŠ GLAS 23 2SL INDOK CENTER nje kadrovskih potreb je med ostalim krivo, da je prišlo do nesporazumov med dolenjsko in posavsko regijo pri načrtovanju šolske mreže. Na zaključnem posvetu, ki ga je Sklical Medobčinski svet SZDL, jo bila podana kritična ocena na račun premajhne učinkovitosti kadrovskih služb v občinah. Le - te so se slabo vključevale v pripravo pogojev za uvedbo usmerjenega izobraževanja. Delovna skupina poudarja, da je bil osnovni problem, ki je v Posavja stalno prihajal na površje, mreža šol. Delovna skupina meni, da bi po programu predvidene mreže za Dolenjsko in Posavje prišlo ' do podvajanja kapacitet. Prikazane potre-* be po številu oddelkov nino povsod realne, opazni pa no tudi pojavi lokalizrna in regionalizme.. S predvideno mrežo bi se kapacitete podvojile predvsem pri naslednjih usmeritvah: pedagoška, blagovni in denarni promet, elektro in naravoslo-vno-matematičnE usmeritev. Pri tem delovna skupina poudarja, da so zgrešene težnje po prevelikem številu oddelkov naravo s lovno-mateasat i čne usmeritve, saj je to le odraz nerazumevanja usmerjenega i z obraz evanj a. Skupina je ugotovila, da OZD sploh še nimajo programov, kako bodo izvajale program proizvodne in delovne prakse. Za nekatere OZD je skupina navedla, da sploh ne poznajo Zakona o usmerjenem izobraževanju, zato svoj del programa o prehodu na usmerjeno izobraževanje celo napačno zastavljajo. Precej delovnih organizacij pa vendarle kaže interes, da bi pogoje za izvajanje proizvodne in delovne prakse čim bolje pripravile. Tudi šolski centri so v pripravah na prehod v usmerjeno izobraževanje v zamudi. Nimajo celovitih programov, pa tudi nedorečenost v zvezi z mrežo šol zavlačuje priprr.ve. Tem, kjer centri vedo, kakšne programe bcio imeli, je situacija boljša. "i zagotovila podroben pregled vneh pogojev in okoliščin, v katerih eo zaposleni deloval .ljudje naše o>čine. Z vaebino •ikete ao lesnanje-ni vsi poslovodni organi,predsedniki si idikalnih organizacij in s* itov ter cadrovak« službe. V spremne« tdpisu so avtorji (služba za ledicino lela,promet a in športa) pred anketirance v bis :vu razgr lili srednjeročni plan svoje ;a dela. Teistjljni ci ^ji tega Lela pa so; ¦ • - izboljšat . zdravstveno varstvo pri lelu in j janjševa-. . ":.?¦ udsotn »st delai ;ev z de- - ;c"4bujat . dosedar je izva-j.-»nje preventivnih zdravja vrtnih p -ogledov zaposlenih delavcev r skladu -. zakoni i redpiJi, - v-l.jučiti v delo n »še služ-be obratna ambulan ,e in če bo treba, odpirati tudi no-m ¦'., da bi tako zagotovili csaovne materialne pogoje za čim uspešnejše zvajanje zdravstvenega vare :va akti-vue populacijo, - povečati zdravstveni kader v medicini dela in v laboratoriju, če bo iz .d prilojene ankete prikazal nujno povečanje kadrov z.i izpol-n.javanje obveznih nalog, - zagotoviti tako organizacijsko obliko službe, da bo uporabnikom dostopnejša, bolj ažurna in da >omo s službami OZD za varstvo pri delu vzpostavili n;s področju naše občine čim kvaliteta« J še delovne odnese. V nadaljevanju tega dopisa so avtorji še zapisali: Za uresničevanje teh prednostnih nalog Je potrebna tesno sodelovanje OZD, drugih samoupravnih skupnosti in samostojnih obrtnikov s SluSbo medicine dela Zdravstvenega doma Krško. Naša naloga je ugotoviti in analizirati zdravstvene zahteve združenega dela v občini Krško,, ki so navedenr v prilo- ženi t teti. 1» odgovorov na vprašanja anketo boi'o ugotovili, kfAšne so trenutni zahteve It. zahteve srednjeročnega plana uporabnikov, taksne so potrebe po kadrih v službi medicine dela, kakšna Je potrebna oprema za učinkovito delo, najboljša organizacijska oblika in kakšne. ao možnosti, da bi optimalno zadovoljili potrebe uporabnikov. Odgovori nc-i bodo -dali le&c-ljno informacijo in edino možnost za planiranje v sedanjem in srednjeročnem obdobju. Zato vas prosimo, da pristopite k delu odgovorno, u točrimi podatki. Vse to služi humanizaeiji dela, zmanjševanju invalidnosti in hltrsnu reševanju obstoječe problematike. PHOSIMO ZA 0D-GOVOF V EOKU ENEGA MESECA. i Vaši podatki bi bili istoča-ZT.C 2c predlog za možni samoupravni sporazum o neposredni .ae.ajc.vi dela med vašo OZD in Zdravstvenim domom Krško za obdobje 1981 - 1985, ki bi ga obravnavala tudi SIS za ?.:lri;V8tvano varstvo. Dopi&u jo priložen obsežen vprafalnik, ki naj bi priskrbel odgovore na vprašanje, kakšnim delovnim pogojem (slasti škodljivim) so izpostavljeni delovni ljudje ter koliko Je teh delavcev bilo letos, koliko pa jih je predvidenih v prihodnje. Basen tega vprašalnik skuša izvedeti tudi, kako imajo TOZD in OZD organizirano zdravstveno varstvo svojih delavcev ter ali nameravajo v srednjeročnem obdobju 1981 - 1985 organizirati obratno ambulanto• PREDLOG SKLEPOV 55. 6LJE OK ZKS KH6K0 Nadaljevanje s 3. strani I Poseben poudarek morajo dati komunisti zagotovitvi pogojev a izvajanje proizvodne prakse (kadri, prostori)*ter usklajevanje samoupravnih splošnih aktov z Zakonom o usmerjenem izobraževanju. 4. V skladu z družbenim planom občine Krško za obdobje 1961 - 1985 naj se komunisti občine Krško zavzemajo za zagotovitev ustreznih materialnih in prostorskih pogojev za nadaljnji, kvalitetnejši razvoj usmerjenega izobraževanja v občini. Aktivnost naj se razvija v smeri priprav na izgradnjo novega dijaškega doma in šolskega centra. 5. Kom nisti n*J se zavzemajo «* večje uveljavljanje kadrovski* štipendij. 6. V sedanjih, zaostrenih pogojih gospodarjenja se morajo komunisti v zdrušenati delu aktivneje vključiti v zagotavljanje pogojev za hitrejši zaposlovanje mladih delavcev * ustrezno strokovno izott -zbo. Ha "dene naloge so eostavni bčine Krško, CKŽ 14, I b8270 Krško - Telefon: (068) ?1 711, interna 53 j Veseli bomo vsakega vašega prispovta ali informacije I NAŠ GLAS 23_____________________12_______________INDOK CENTER DVOJE SEJ IZVRŠNEGA SVETA I___________________________I Izvršni sveč Skupščine občine Krško se je v mesecu decembru sestal na dveh sejah, in sicer 14. ter 18. decembra. Objavljamo dnevna reda obeh sej: DNEVNI RED 2. SEJE IZVRŠNEGA SVETA 14. 12. 1981: 1. Potrditev sklepov 1. redne seje izvršnega sveta skupščine občine Krško; 2. Predlog za valorizacijo nredstev SIS družbenih dejavnosti v občini Krško za leto 1981; 3» Predlog programov ia prispevnih stopenj SIS družbenih dejavnosti v letu 1982; 4. Predlog sklepov o odobritvi uporabe sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč; 5. Uresničevanje svobodne menjave dela s predlogom stališč ir smernic za samoupravno organiziranost osnovnega šolstva; 6. Poročilo o izvajanju zakona o usmerjenem izobraževanju v občini Krško; 7. Iredlog družbenega dogovora o aktivnostih in zagotavljanju pogojev za delovanje gospodarskih in družbenih dejavnosti v vojni, ki imajo skupen pomen za obrambo SRS; » 8. Ocena uresničevanja zasnove in nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite s predlogom programskih usmeritev za leto 1982; 9. Poročilo o izvajanju odloka o izgradnji zaklonišč s predle ,om sprememb in dopolnitev odokn o zakloniščih v občini Krško; 10. Predlog družbenega dogovora o razvoju drobnega gospodarstva v SRS; 11. Informacija o oblikovanju občinskih blagovnih rezerv ter nabavi opreme za novo zgrajeno skladišče za občinske blagovne rezerve; 12. Pobuda za uvedbo postopka za spremembo statuta in poslovnika občine Krško; 13. Predlog sklepa o spremembi sklepa o delegiranju članov v občinski komite za družbene dejavnosti in občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva; 14. Razrešitev strokovnega vodje ir, sticijskih vlaganj in koordinatorja med občinsko skupščino in Nuklearno elektrarno Krško ter imenovanje pomočnika predsednika občinskega komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva. DNEVNI RED 3. SEJE IZVRŠNIJGA SVETA 18. 12. 1981: 1. Potrditev sklepov 2. seje izvršnega sveta skupščine občine Krško; 2. Predlog rese lučije o izvajanju družbenega plana SRS za obdobje 1981-L 985 v letu 1982; 3. Predlog resolucije o družbenoekonomski jpolitiki in razvoju občine KrSko v letu 1982: NAS GLAS 23____________________18 _________,, INDOK CENTER 4. Predlog odloka ^--spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Krško v letu 198 ; 5. Predlog odloka o. zač snem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kr^kp v; I. vimesečju 1982; ;* 6. Predlog sklepa za razporeditev sredstev iz proračuna občine za potrebe drobnega gospodarstva; 7. Predlog sklepa o regresiranju nabave seimenske pšenice za proizvodno leto 1981/82; 8. Predlog sklepa o regresiranju*nabave kompleksnih mineralnih gnojil za setev pšenice za proizvodno leto 1981/82; •;. Regresiranje obrestne mere za investicije v zasebnem kmetijstvu; 10. Obnova pogodbe o posojilu, sklenjene med izvršnim svetom skupščine občine in Zabkar Marjanom, Cvetličarna "Tulipan", Leskovec lo3 11. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Krško za obdobje 1986 - 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2ooo; 12. Predlog odloka o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče; 13« Aneks k pogodbi o urbanističnem urejanju v občini Krško; It. Poročilo - stališča izdelovalcev gradiva osnutka urbanističnega načrta Krškega na pripombe nosilcev planiranja, podane v Času javne razprave; 15« Predlog dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškod nine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda; 16. Pogodba IGM Sava jKrško - projektivni biro - Prometna študija občine Krško; 17. Predlog sklepa o pooblastilu podpisnikov za račun 516oo-841-362 -varstvo imetrikov "Partizanske spomenice 1°A1". M - AGROKOMBINAT : zavestno in enotno "DA" Ob koncu decembra letos in v januarju prihodnjega leta bodo delavci in združeni kmetje (člani TOK) v M-Agrokombinatu Krško na referendumih odločali o sprejetju nove organizacijske oblike. Predvidene so naslednje organizacijske sprememba: TOZD Sadjarstvo - poljedelstvo bo imela v prihodnje samo sadjarsko dejavnost - SADJARSTVO, TOZD Trgovina - servisi in TOK Kooperacija bosta v prihodnje poslovali pod skupnim imenom TOK z dejavnostjo KMETIJSKA PROIZVOD- NJA, TRGOVINA, SERVISI. TOZD Vinogradništvo - kleti se organizacijsko ne spreminja. TOZD Meso se organizacijsko razširi glede na dejavnost. PrikljU' či se poljedelska proizvodnja, POLJEDELSTVO iz TOZD Sadjarstvo - poljedelstvo in bodoča farmska reja prašičev, PRAŠIČEREJA, za katero je predvidena gradnja hlevov ob melioracijskem območju Kalce-Naklo. Glede na dejavnost bo ustrezno spremenjeno ime TOZD. Cilj reorganizacije je boljša organiziranost dela, smotrnejše gospodarjenje in boljša povezanost znotraj posamezne TOZD oziroma TOK. NAŠ GLAS 23 19 INDOK CENTER OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU JLA: PODELJEKA ŠTEVILNA PRIZNANJA... 1 i C VSKEM .-JOMU "EDVARD KARDELJ" V KRŠKEM JE BILA NA PRED-Vitr PRAZNI CA JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE PROSLAVA V POČA-ET. % aOJSTUEGA DNE 'ČUVARJA NAŠE NE0DVISN08TI IS PRIDOBI-0.".'"/ .\ .VOLUCIJE. NA PRIREDITVI JE SLOVENSKI OKTET IZVEDEL CE- •.;iaNI KONCERT, POOELJESA PA SO BILA TUDI ŠTEVILKA PRIZ-lA/IJA, POHVALE IN PLACETE. v i?.-i ii orih doma so t daau od IS. do 23. decembra na o-glo.d .asstave: IZGRADNJA IN RAZVOJ OBOROŽENIH SIL SPRJ - pripravil 30 je ba JNA Brežice, POSAVJE V LETU 19*1 - pripravil ;o j« Posavski muzej Brežice, TITO - REVOLUCIJA - IZGRADNJA - pripravilo jo je Filatelisti čno društvo Krško. TOBITNIKI PRIZNANJ.. PRIZNANJE Pokrajinskega štabu teritorialne obrambe Posavje sta pr«jel« SILVO GORENC in MARTIN KRSTINC. ... > ' POHVALO Pokrajinskega štaba teritorialne obrambe Posavje so prejeli PETER LUPŠINA, .VAN ABRAM, DANILO GANC, "AVEL ŠPAN, MARJAN MOLAN, JOŽE KREJAN, ANTON JANC, in CIRIL PRIJATELJ in EDI ZANUT. PRIZNANJE Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo »ta prej Ti PLINSKO-PARNA ELEKTRARNA BRESTANICA In KIUJEVNA SKUPNOST BRESTANICA PRIZNANJE Občinskega štaba z* teritorialno obravbo Krško 60 prejeli ENOTA VOJNE POŠTE 3:563/20 CERKLJE, SKKRETAR1AT ZA LJUDSKO OBRAMBO SO KRŠKO, DO KOSTAK KRŠKO -- ENOTA ZA CESTE, t Z" LES - TOZD BOR KifiiKO in ŠOLKKI CENTER KRŠKO. PO.jVALO Občinskega Štaba sa teritorialno obrambo Krško so prejeli ANDREJ ZUPANČIČ, DORDE VUKELIČ, ANTON TSAMPUŠ, MIROSLAV BABIC, BUDI ISKRA, DEJAN PRESKAR in JOŽE MENIC. SPOMINSKO DARILO Občinskega štaba ca teritorialno obrambo Krško je prej al MITAR RELIČ. PLAKETO REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN JUGOSLAVIJE sta prejela OBČINSKI ŠTAB TERITORIALNE OBRAMBE KRŠKO lo : IVAN AVGUŠTIN. PRIZNANJE REPUBLIŠKE KONFERENCE ZRVS SLOVENIJE so prejeli JOŽE ABRAM, ŠTEFAN ŠUNTA in JOŽE PRIBOŽIČ. PRIZNANJE OBČINSKE KONFERENCE 3RVS KRŠKO so prejeli FRANC URŠKO, BRANISLAV ČUK ml. in flTJM SRPČIČ. SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO, T "DŠNI SVET SO KRŠKO, D. JŽBENOPOLITIČNE IN DKUŽBENE ORGANIZACIJE OBČINE KRŠKO ŽELIJO DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1982 1 IN UREDNIŠTVO TUDI!