PoStnlna plačana v gotovim. Leta XIV., štev. 16. LJubljana, petek tL julija 1933 Cena t.— Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. taseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. _ Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor. Gosposka ulica 11, Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. onstituiranie Jugoslovenske nacionalne stranke Včerajšnji kongres vse državne stranke je določil stranki novo ime ter sta bila izvoljena novo predsedništvo in in novi glavni odbor stranke, nakar je bil kongres zaključen Beograd, 20. julija Ob prisotnosti okrog 2.000 delegatov lz vseh krajev naše države se je pričel davi v Beogradu kongres JRKD. Kongres je po svojem obsegu, števiiu prisotnih delegatov in po svojem absolutno skladnem in harmoničnem poteku presegel vse dosedanje slične strankarske kongrese. Vsi sklepi kongresa &o bili sprejeti v popolni slogi in soglasju, ves kongres je bil pravi izraz jagoslovenskfi duše. že rano zjutraj so se pričeli zbirati delegati, da si zagotovijo mesta v veliki dvorani Delavske zbornice, ki pa kljub svoji obsežnosti ni mogla sprejeti vseh udeležencev. Vsi balkoni so bili zasedeni do zadnjega kotička, kjer pa so lahko pri napeljanih zvočnikih udobno poslušali govore in poročila. Dvorana sama ie bila slavnostno okrašena. Kongres je potekel v sijajnem redu. Točno ob 9.30 je vstopilo v dvorano med burnimi pozdravi in vzklili vodstvo stranke s predsednikom Nikolo Uzuno-vicem na čelu, ki je takoj zavzel predsedniško mesto. Na njegovi desnici je sedel dr. Albert Kramer, ki so ga delegati burno pozdravljali, ker je splošno znano, da mu gre glavna zasluga za organizacijo stranke in kongresa. Poleg njega je zavzel mesto ministrski predsednik dr. Milan Srškic. Ob levici predsednika je sedel predsednik senata dr. Pavelič in zraven njega pa predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi. Predsednik Nikola UzunovK je otvoril kongres s kratkim pozdravnim govorom. Izvajal ie: Gospodje in dragi prijatelji! Neizmerno sem srečen, da me je doletela čast otvoriti prvi državni kongres naše stranke (viharno odobravanje) in pozdraviti vas v imenu začasnega glavnega odbora kot delegate naših organizacij iz vse naše lepe domovine ter po vas vse pristaše nase stranke, ki so s vojim delom, s svojim prizadevanjem in globokim razumevanjem interesov naše države in našega naroda pohiteli v vrste naše stranke, v kateri so se zbrali v tako silnem številu, kakršnega ni premogla še nikoli nobena strpnka, ker je naša stranka edina, ki temelji na načelih državne politike in se zavzema za vsedržpvne in vsenarodne interese. Le tak program stranke je mogel žeti toliko uspeha in zbrati pod okriljem organizacije poldrag milijon članov v tako kratkem času in tako širokem obsegu. Vsak član naše stranke sme biti nedvomno ponosen na dosedanjo borbo, ker mora uvideti, da ie naša stranka zagotovila državi in narodu dolgo dobo mirnega razvoja v notranji politiki -naša kraljevine, ker predstavlja organizacijo, ki more in mora ter ima pravico in dolžnost, da upravlja državo in prevzame odgovornost zani> in da služi, kakor je le najbolj mogoče, kralju, domovini, državi in narodu ("Navdušeno odobravanje.) Ta silni uspeh pa mora stranka pripisovati pred vsem zdravi nacionalni zavesti našega ljudstva, zdravemu razumu našega velikega in plemenitega naroda, ki nikoli ni zašel na napačna pota, ki ga niso zavedle nikake mahinacije, nikake kombinacije, nikake politične emigracije, niti separa-cije. (Odobravanje.) Vse te komplicirane formule za dušo in zavest našega naroda niso primerne niti merodajne. Naša politična organizacija, ki je stopila pred na? dobri narod s čistim, resnim, preprostim programom, služi prav s tem v največji meri kralju, domovini in državi. Osnovana je na načelih velikega šestojanuarskega manifesta, na značilnih besedah Nj. Vel. kralja v pre-stolnem govoru in na adresi Narodnega predstavništva. Politična organizacija s takim programom je morala biti sprejeta s toliko iskrenostjo od vsega našega na-r.?da< D/5es 50 se tu zbrali predstavite-Iji političnega življenja vseh krajev naše države, najboljši med našim narodom, ki so s svojim delom v največji meri pripomogli k razvoju organizacije v službi kralja, države in naroda. Prepričan sem, da bc kongres žel popoln uspeh in do kraja izvršil svojo nalogo. Predlagam še, naj se ob pričetku dela tolmači želja vseh, k? sodelujejo na kongresu, ter izvrši naša najmilejša dolžnost napram Nj. Vel. kralju z naslednjo vdanostno brzojavko: Delegati in predstavniki JRKD iz vse kraljevine, zbrani na prvem državnem kongresu svoje stranke v Beogradu, navdušeno pozdravljajo ob pričetku dela kongresa vzvišenega ljubljenega kralja Zedinitelja, predlagajoč mu svoje in vseh pristašev JRKD izraze neomajne, brezmejne zvestobe ter vdanosti, vzklikajoč: Naj živi Nj. Vel. Aleksander I., kralj Jugoslavije, naj živi presvitli kraljevski dom, naj živi ves jugoslovenski narod, naj živi in procvita ter napreduje velika Jugoslavija! Vsi prisotni so vstali in burno manifestirali za kralja. Brzojavka je bila soglasno sprejeta. Udeležba na kongresu in verifikacija Nato je predsednik Uzunovič predlagal, naj se ne vrši poimensko klicanje delegatov, ker je že sestavljen seznam vseh ter je izrazil željo, da bi povzel besedo zaslužni generalni tajnik stranke, minister dr. Kranver. Minister dr. Kratner, ki je bil ©prejet z navdušenjem, ki m j ni bilo ne konca ne kraja, je v svojem kratkem govoru ugotovil, da je bil državni kongres sklican v smislu doslej veljavnih statutov s sklepom začasnega glavnega odbora z dne 19- junija, ki je bil še istega dne objavljen. Kongres je bil sklican na 20. in 21. julija, točno v roku, kakor določajo statuti. Na današnjem kongresu so se zbrali delegatje, ki so po svojih položajih pozvani za to funkcijo, ali ki so poklicani za delegate kot zastopniki Nikola Uzunovič, večkratni ministrski predsednik, je bil izvoljen včeraj za predsednika Jugosloven. nacionalne stranke strankinih organizacij. Nato je ugotovil, da je na kongresu zbranih 279 narodnih poslancev, 63 senatorjev, 503 banovinski svetniki, 59 članov predsedništev dosedanjih banovinskih odborov, in kar daje kongresa obeležje pravega predstavništva naše organizacije, predstavniki vseh naših sreskih organizacij, 1001 po številu. Na kongresu je potemtakem zbranih 1911 delegatov. Te ugotovitve ministra dr. Kramerja so iboro-valci sprejeli z viharnim pritrjevanjem. Nato je predsednik Uzunovič predlagal, naj se izvoli verifikacijski odbor, ki naj pregleda pooblastila delegatov- Narodni poslanec Djuro Ostojič je predlagal za predsednika odbora narodnega poslanca dr. Ninka Perica, za ostale člane pa po dva delegata iz vsake banovine, iz dravske sreska delegata g. Ivana Rojnika iz Slovenjgradca in g. Ivana Pipana iz sreza Ljubljana - okolica. Zbo-rovalci so njegov predlog soglasno sprejeli. Verifikacijski odbor se je nato takoj umaknil iz dvorane, na pregleda pooblastila delegatov- Kongres sam je medtem nadaljeval svoje d^.lo in je narodni poslanec Mihajlo Živan-ferič prečital poročilo o delu začasnega glavnega odbora stranke. (Poročilo je priobčcno na sedmi strani »Jutra«.) Kongres je soglasno ob burnih aplavzih in ploskanju sprejel poročilo na znanja in z aklamacijo odobril dosedanje delo začasnega glavnega odbora ter mu s tem podelil razrešniro. Verifikacijski odbor je medtem zaključil pregled pooblastil in podal nato svoje poročilo. Verificiral j-e v celoti 1902 pooblastili. vsa, kolikor mu jih. je bilo izročenih. Devet delegatov je opravičilo svoio odsotnost. ker so bili zadržani po opravkih. Poročilo verifikacijskega odbora, ki ga je pre-čital narodni poslanec Miloie Sokič. ie bilo soglasno odobreno- Novo ime stranke Sledila le naslednja točka dnevnega reda: Določitev novega imena stranke. Predsednik Uzunovič je naglašal, da je treba daii stranki ime. ki bo že samo po sebi pričalo o osnovah, načelih in programn stranke. Naše državno politično življenje ima že od nedinjenja dalje prvo najvažnejšo nalogo, da preko političnih strankarskih akcij dozoreva v stvarno nedinjenje našega velikega naroda. (Burno odobravanje.) Naši stranki, ki sloni na ideologiji jugoslovcn-stva, ki ima nalogo, da do kraja duševno zedini naš narod, ho lahko najti ime. Za našo stranko ni dostojnejšega in ne dosto-janstvenejšega imena razen onega, ki odgovarja njenemu programu, njeni sestavi in njenim akcijam, razen imena Jugoslovenska nacionalna stranka. Poslednje besede govornika so bile sprejete z nepopisnim navdušenjem. Vsi delegati so vstali, vzklikali in manifestirali ter klicali: Živela jugoslovenska nacionalna stranka! Živel njen krmi Ovacije so trajale oelih 10 minut. Ime je bilo sprejeto s popolno soglasnostjo- Predsednik Uzunovič Je nato dopoldansko zasedanje prekinil in sklical popoldansko za 17. uro. Popoldansko zasedanje kongresa Kongres je nadaljeval svoje delo popoldne ob 17.30. Zopet je bilo predsedstvo pri svojem vstopu v dvorano burno pozdravljeno. Zlasti sta žela velike ovacije predsednik Uzunovič in generalni sekretar minister dr. Kramer. Predsednik Uzunovič je takoj sporočil, da določa dnevni red kot naslednjo točko: Poročilo o programu Jugoslovanske nacionalne stranke. Prosil je gosp. ministra na razpoloženju, narodnega poslanca Jurija Demetroviča. da referira o programu. Po dolgotrajnih aplavzih je prišel govornik do besede in je izvajal: mm stranke Poročilo g. ministra n. r« Jurija Demetroviča o glavnih programskih načelih stranke Notranja ureditev države JRKD je bila ustanovljena z namenom, da organizira jugoslovenski narod politično. brez ozira na plemena, vere in pokrajine, da bi mo-gel vsak državljan, ki izvršuje po načelih prave demokracije svoje dolžnosti in uživa vse pravice, priznane po ustavi in zakonih, sodelovati v javnih poslih svoje države. Pri tem sodelovanju so člani JRKD dolžni, da se ravnajo po teh osnovnih načelih in delajo na njihovi ustvaritvi. Jugoslo venska narodna misel Srbi, Hrvati in Slovenci tvorijo, živeč na nepretrganem ozemlju zemljepisne in narodopisne celote, po svojem poreklu, jeziku, svojih trajnih težnjah, po enakosti zgodovinske usode in doživljajev ter po nikdar ugasli zavesti o skupnosti enoten jugoslovenski narod. Zato je jugosloven-sko narodno edinstvo nesporno in prirod-no dejstvo. Z osvoboditvijo in na podlagi načela samoodločbe narodov, s prostovoljno izvršenim uedinienjem Srbov. Hrvatov in Slovencev v eno nedeljivo nacionalno državo, je postala iugoslovenska narodna misel za vedno enoten znak narodne celine in temelj vsega narodnega živ-lienia, izključna vodilna nacionalna misel celokupnega jugoslovenskega naroda. S složnimi napori vsega uedinienega naroda se morajo čuvati, razvijati in stap-1 tati vse v razedinjeni preteklosti pridob-liene kulturne, ekonomske in socialne pridobitve vsakega narodnega dela kot splošna in skupna narodna dobrina, obenem pa se mora ?o tudi vse nove pridobitve stalno poiačavati in izponoln 'evati. Največja skupna jugoslovenska pridobitev je nacionalna država Jugoslavija. Ona je končno uresničenje jugoslovenske narodne misli. Jugoslavija je življenjska potreba za Jugoslovene. njej morajo vsi in vsakdo nad vse služiti. Kot država edinstvenega jugoslovenskega naroda mora biti kraljevina Jugoslavija zgrajena in urejena kot edinstvena nacionalna država. Le tako se more zanesljivo politično osigurati svobodno življenie Srbov, Hrvatov in Slovencev in zajamčiti popolna enakopravnost vseh poprej razcepljenih delov naroda, izključujoč vsako nadoblast ali prednost enega nad drugim. Državno in narodno edinstvo mora biti zato neizpremenljivo zaiamčeno z eno državno ustavo za vso kraljevino. Na podlagi tega smatra JRKD kot bitne elemente svojega političnega programa: Ed>n«tveno državo, monarhijo na čelu z narodno dinastijo Karadjordjevičev. eno Narodno predstavništvo za vso državo, neodvisno sodno oblast, zasiguranje vseh osebnih pravic državljanov, dekoncentrn-ciio upravne ob1asti po banovinah in široke narodne samouprave. Krali je vrhovni zaščitnik edinstva naroda in državne cel;ne. Narodno predstavništvo, sestavljeno iz senata in Narodne skupščine, sklepa zakone z obvezno močjo za vso državo in za vse državljane po predpisih ustave. Sodna oblast izreka pravico na podlagi zakona. neodvisno od vsake druge oblasti in vpliva. Upravna oblast služi državi in državljanom po odredbah ustave in zakonov. Ona ne sme biti birok^atskn in formalistična in se ne sme posluževati sredstev, ki ne odgovarjalo zahtevam morale in pravičnosti Ona mora čuvati ir ščit;ti držpv-ne interese, strogo izvršuioč zakonske predpise in storiti vse za zaščito in obrambo države ter splošne dobrobiti naroda. Noben državiian se ne sme čutit' zapostavljen zaradi plemena ali vere Organi, ki jim je poverjena upravna oblast, mora- jo imeti strokovno in moralno kvalifikacijo, kakor tudi zasigurano eksistenco, da morejo popolnoma odgovarjati svojim dolžnostim. S svojim pravičnem in poštenim delom morajo čuvati avtoriteto oblasti in uživati zaupanje naroda. Reorganizacija državne administracije se mora poenostaviti, sedanja uprava poceniti. Prilagoditi se mora potrebam in zahtevam naroda v posameznih krajih in mora biti zato dekoncentrirana v banovinah kot upravnih edinicah in decentralizirana v banovinskih in občinskih samoupravnih ustanovah. JRKD stoji na stališču, da morajo bit? vsem državljanom v državi kot pravni za-jednici, enako zajamčene one osnovne pravice in dolžnosti, ki so pogoj pravilnega življenja države kot celote in svobodnega razvoja posameznika. Zato morajo vsi državljani kraljevine Jugoslavije uživati enakost pred zakonom in enako zaščito oblasti, osebno svobodo, zajamčeno z zakonom in popolno pravico pred sodišči: nedotakljivost doma in stanovanja, zajamčeno z zakonom, pravico do privatne svojine, z zakonom zajamčeno svobodno izražanie misli v besedah in pisavi, zbiranje v zbore in organiziranje udruženj, razen onih. Minister dr. Albert Kramer je bil včeraj izvoljen za glavnega tajnika Jugoslovenske nacionalne stranke ki bi imeli kak strankarsko-politični cilj verskega, regionalnega ali plemenskega značaja. Svoboda vere in vesti mora biti zajamčena vsakemu in spoštovana od vsakega. Vse priznane veroizpovedi morajo uživati enako moralno in materialno pomoč, enako zaščito v državi in družbi, ker odgovarja samo tako postopanje etiki naše narodne duše. Ceneč visoko moralo in etični značaj vere v narodnem življenju, mora biti verska politika države diktirana z željo po dobrih odnošajih med verskimi organizacijami in državo, prav tako pa morajo biti tudi verske organizacije medsebojno v dobrih odnošajih in zaradi sebe in verskega miru ne smejo dopuščati izkoriščan ia in zlorabljanja vere v stran-karsko-politične svrhe. Prioadnikom narodnih manjšin priznava JRKD vse pravice po mirovnih pogodbah, posebno pravico do čuvanja svojega jezika in svoje kulture, zahtevajoč od njih, da kot lojalni državljani tudi oni politično sodelujejo skupno z Jugosloveni za dobrobit kraljevine Jugoslavije. Mednarodna politika Prežet z duhom mednarodne pravice in miroljubnosti, prirojene slovanskemu plemenu, želi naš narod, nacionalno uedinjen v kraljevini Jugoslaviji, trajen mir in iskreno sodelovanje v mednarodni zajednici. JRKD bo podoira'a vsa stremljenja za omejitev oboroževanja, da se odstranijo vojne nevarnosti in obenem istočasno za-jamči varnost države. Podpirala bo taka stremljenja tem lažje, ker jugoslovenska voina sila ni zavojevalni instrument, temveč samo sredstvo narodne obrambe in nacionalne vzgoje. Cilj stranke je, da na zunaj zasigura miren razvoj vseh moralnih, kulturnih in gospodarskih sposobnosti jugoslovenskega naroda. Naloga zunanje politike kraljevine Jugoslavije, ki dobiva po svoji moči in geografskem položaju vedno večji mednarodni značaj, mora b;ti: Č;m večje sodelovanje na organizaciji trajnega miru in sedanjega mednarodnem reda. zasnovanega na mirovnih pogodbah in obstoječih mednarodnih sporazumih. Čvrsto udružena s svojimi zavezniki in prijatelji, mora kraljevina Jugoslavija negovati najboljše odnosa ie in ustvarjati čim močnejše politične, gospodarske in ku'turne zveze in sporazume z vsemi narodi. posebno s svojimi sosedi. Narodna pr&sveta Skrb za duhovne, moralne in telesne vrednote posameznikov in narodne celote mora biti ena glavnih nalog državne po- litike. Prosvetno dviganje naroda v duhu jugoslovenske ideje in v cilju izgradnje edinstvene jugoslovenske narodne kulture, se mora izvajati skupno z etičnim in fizičnim vzgajanjem, skladno in sistemat;*no v šoli in izven nje. Narodna in državna misel, ljubezen in privrženost kralju in domovini mora preiti v žile in kri našega pomladka. Pouk mora biti državen, toda prosvetna politika mora računati z geografskim, gospodarskim in kulturnim položajem posameznih krajev, v katerih živi narod. Osnovni narodni pouk mora biti državen, splošno obvezen in brezplačen. Srednje- in visokošolska vzgoja mora poleg znanstvenih in umetniških ciljev o.nogočiti tudi ustvarjanje svobodnih poklicev in samostojnega delovanja. Narodu se mora omogočiti zadostno razvito praktično in strokovno šolanje, ki bo izpopolnjevalo one načine dela, s katerimi se bavijo posamezni sloji. To pa je mogoče doseči samo z ustanavljanjem praktičnih strokovnih šol kmetijskih, obrtnih in strokovnih smeri, kakor tudi z razširjenjem gospodinjskih šol za vzgajanje gospodinj. Učiteljišča morajo ustvarjati sile, ki se bodo posvetile posebno vasi, za splošno nacionalno, kulturno in gospodarsko po-vzdigo kmetovalcev. S strokovnimi tečaji in ljudskimi vseučilišči naj se omogoči strokovna in splošna izobrazba onih siromašnih slojev, ki ne morejo obiskovati takih zavodov. Ravno zato pa je treba tudi narodnemu učitelju nuditi gmotno sigurnost in primeren moralni položaj, da bo mogel v polni meri vršiti svojo vlogo narodnega vzgojitelja in nacionalnega delavca. JRKD bo podpirala vsa gibanja, društva in ustanove, ki goje jugoslovensko narodno in državno misel, posebno jugoslovensko Sokolstvo, ki je na vasi ln v mestu prvi vzgojitelj naroda v nacionalnem in telesnem pogledu in eden prvih činiteliev r moralnem, kulturnem podvigu državljanov ln poleg narodne vojske najboljši učitelj narodne discipline. Splošna gospodarska politika Za našo gospodarsko politiko je odločilnega značaja socialni sestav naše države. Jugoslovenski narod je v ogromni večini kmetski narod. Zato mora biti prva in temeljna naloga naše državne gospodarske politike skrb za napredovanje vseh panog poljedelstva in njega rentabilnost, ki jamči kmetskemu narodu pristojno eksistenco. Drugo načelo gospodarske politike JRKD mora biti dovajanje v sklad gospodarskih interesov vseh vrst v duhu narodne solidarnosti. Skladnost osebnega in socialnega interesa na ekonomskem terenu je ena naibitnejših nalog njene politike. Zadružništvo je oblika ekonomske organizacije, ki jo je treba posebno podpirati Stoječ na stališču privatne svojine, ki se ne sme uporabiieti na škodo narodne celine, vidi stranka v razvijanju in podpiranju osebnega napora vsake gospodarske edinice bitni pogoj za ekonomski napredek jugoslovenskega naroda. Kmetijska politika Delo za napredovanje kmetijstva se more izvajati po sistematičnem državnem načrtu in programu, in sicer vzporedno s stremlieniem vseh pristojnih državnih in samoupravnih činiteljev, kakor tudi privatne iniciative za razvoj kulture vasi. Le tako bo naš narod ustvaril ideal prosvet-ljene in napredne kmetske demokracije, ki zasigurava vsaki narodni edinici življenie, dostojno človeka, svobodnemu jugo-slovenskemu narodu pa visoko mesto med drugimi narodi. Kmetijska politika smatra kmetski dom kot temeljno gospodarsko in moralno edi-nico. Kmetski dom je temelj narodne kulture in narodnega gospodarstva, on je izvor telesne in moralne sile naroda in države. Zato bo stranka pri izvajanju agrarne reforme, ki predstavlja osvoboditev kmetskega jugoslovenskega naroda od tuje ekonomske avtokraciie in fevdalizma, pazila na to, da bo zemlja res last onega, ki jo obdeluje, tako da bo vsak Jugosloven gospodar na svoji zemlji. Posebno pozornost bo posvečala stranka tudi agrarnim interesom in izvajanju kolonizaciie, da se učvrstijo novo nastali kmetski domovi in omogoči preseljevanje kmetskih družin ie pregosto naseljenih krajev. Vsa sredstva, ki morejo pospeševati prodajo kmetijskih proizvodov v notranjem prometu, se morajo staviti v službo proizvajalca. Razvijanje notranje trgovine s kmetijskimi pro;ivodi bo dosegel posebno cenen promet. Zato bo stranka posvetila vso pozornost tudi notranii tarifni politiki. S pomočio posebnega zakonodaj-stva se mora podpirati privatna iniciativa in omegočevati angažiran ie kapitala za izvajanje melioraciie v naši državi. Obramba proti poplavam in hudournikom se mora izvajiti sistematsko, hidrotehnična služba čim bolj izpopolniti in tesno spojiti z notranjo polioprivredo. Sumsko gospodarstvo v državi mora osigurati oskrbovan ie kmetskega naroda z gorivom in lesom in radovo1"ti tudi njegove notrehe za pašo živine. Pogozdovanje goličav se mora vršit5 intenzivno, celo tako. da se gozdna zemljišča izroče narodu v ta namen brezplačno. Med najvažnejše naloge spada izdelava kmetskega zaščitnega zakonodajstva z* vso državo To je zaščita minima kmetske Novi statut stranke Poročfilo glavnega tajnika, g. ministra dr. Alberta Kramerja o novi organizaciji vsedržavne stranke Glavni sotrudnikl predsednik« v vodstvu stranke bodo podpredsedniki, generalni tajnik In blagajnik, katerih pomen •« poudarja s tem, da sam kongres določa člane glavnega odbora, ki naj bi vršili omenjene funkcije. Dosedanji sisteim avtomatskega sestavljanja glavnega odibora je opuščen. Po novem statutu mora iziti ves glavni odbor iz zaupanja kongresa samega !n zato bomo, ako bo ta statut odobren, že svoj prvi stalni glavni odbor izvolili na tem našem kongresu, kar bo za njegovo bodočo avtoriteto največjega pomena. Kongres — najvišja instanca NaJvISJa Instanca stranke ostaja naS kongres kot skupščina predstavnikov v naši stranki organiziranega naroda. Njegova beseda Je odločilna v vseh vrašanjih. Njemu pripada, ako se sme tako reči, strankina suverenost. V izključno njegovo pristojnost spada zlasti vprašanje imena programa in statuta. Sestav kongresa je po novem statutu poenostavljen, a s pr»-ciziranjem načina izbire sreskih deleea tov je zagotovljeno pravično razmerje sil. s katerimi razpolaga stranka v posameznih srezih države, število delegatov za posamezne sreze je urejeno po načelu, da mora biti vsak srez zastopan na državnem kongresu, a številčna moč tega zastopstva mora biti primerna moči, ki jo je pokazala stranka pri poslednjih volitvah poslancev Omladinska organizacija Kot novo organizacijo uvaja statut om!a-dinsko organizacijo, katere namen bo dajati našemu nolitičnemn naraščaju možnost sistematične državljanske vzgojo t duhu našeza programa in dobre priprave za agitacijsko ter organizatorno delo v stranki. V naši omladinski organizaciji je treba, da se stalno pojavljajo velike ideje jugoslovenskega programa. Vprašanje naše madine mora biti ena izmed prvenstvenih skrbi vseh činiteljev, ki vodijo stranko v centrali in na terenu. Potrebno je, da na široko otvorimo svoje vrste mladim močem, ki bodo s še večjim elanom ln s še večjimi usnehi, kakor upamo, sodelovali za uresničenje naših velikih nacionalnih ciljev ter se pripravljali, da prevzamejo, ko bo prišel njihov čas, o? nas starejših vodstvo dela za narod. Druge skupine Razume se samo po sebi, da je v okviru naše stranke mogoče pa tudi zaželjeno snovanje gospodarsko-socialnih, prosvetno-interesnih in strokovnih skupin, ki bodo v svojem krogu izdajale programska načela naše stranke. Drago mi je, ker moram poročati, da je nacionalno učiteljstvo že sko ro dovršilo ustvarjanje take organizacije r svojih posebnih klubih, ki imajo skupno osrednje vodstvo. Zlasti želimo dati mesta v naši stranki socialno-političnim stremljenjem našega nacionalnega delavstva, čigar važna vloga zlasti v sindikalističnem pokretu zasluži našo polno pozornost. Predsedništvo, ki predlaga novi statut, je izkoristilo dosedanje izkušnje organizacijskega dela. Praksa bo pokazala njegove prednosti in gotovo tudi njegove pomanjkljivosti. Zato dajejo zaključne določbe glavnemu odboru pravico, da vsitavl v statut izpremembe ln Izpopolnitve, za katere bi se pokazala nujna potreba. Naravno morejo imeti tozadevne odločitve glavnega odbora samo začasen značaj, ker je državnemu kongresu stranke pridržana poslednja beseda. Z dela na delo V našem organizacijskem delu sme z uspehom prehodili dober del pota. Z dosedanjimi rezultati moramo biti v glavnem zadovoljni, vendar pa ne smemo ostati pri njih Delo za organizacijo je treba nadaljevati z vsemi silami. Poleg vseh težkoč in skrbi, pod katerimi trpi v današnjih težkih časih naš narod, moremo vendar povsod konstatirati njegovo voljo, da se združijo narodne sile v veliki na5i nacionalni in državnopolitični orgam/aciji, pri čemer občudujemo njegovo pripravljenost, da izroči pozabi vse prejšnje strankarske razdvojenosti. Toda dajmo nekoliko priznanja tudi samim sebi. Mi, ki smo bili preje razdeljeni v toliko strankarskih taborov, smo znali potlačiti stare diference In se skupno lotiti v novem prijateljstvu velikega dela, da s skupnimi napori v naši stranki ustvarimo 6igurno zavetišče jugoslovenske misli !n da organiziramo našo stranko kot sposobno in vedno pripravljeno vojsko v borbi za izvajanje jugosioven-skega programa. Naravno je. da se naše delo ne razvija brez težkoč, če pa pogledamo na položaj danes in pred letom dni, vidimo, kako ogromna je razlika. Razvoi našega notranjega izenačenla je daleč napredoval in oni, ki so špekulirali, da bo naša stranka v najbo^šem primeru samo kaka koalicija, katere notranja dinamika jo more že jutri zopet razbiti, niso dovolj cenili čustvo patriotske dolžnosti, ki ie pri nas v odločilnem trenutku jačje nego vsaka stara strankarska tradicija. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je naši stranki uspelo pridobiti v svoje vrste novo oo-litično generacijo, neobremenjeno po prejšnji strankarski pripadnosti, za katero znači delo v naši stranki pričetek političnega udejstvovanja. Ta generacija nam bo pomagala, da bomo mogli zagotoviti in očuvati popolno homogenost naše strankine politike In taktik*. Naša stranka se mora rarvitl v sodobno politično organizacijo in ne sme biti samo nekakšen rezervoar volilcev. Njena ambicija mora biti. da budno zasleduje razvoj in dogodke vsega našega državnega in nacionalnega življenja. Nje ne smejo intere-sirati veliki in mali problemi našega naroda takorekoč samo programsko in ona se ne sme zadovoljiti z določevanjem nekakšnega svojega stališča napram velikim in malim dogodkom, temveč mora biti zlasti v svojih organizacijah na terenu gibljiva sila za delo v dobro naroda. V vrhovnem vodstvu stranke velika politika, toda v naših enotah ne samo politika programa, temveč tudi politika podrobnega dela! V statutu smo poenostavili predpise o obvezni uvedbi komisij, sekcij, referatov in odborov v naših organizacijah, za posamezne panoge našega narodnega življenja, toda s tem nismo razrešili naših organizacij, katerih dolžnost je, da posebno skr-be zlasti za gospodarska, socialna in prosvetna vprašanja svojega kraja in da nudijo iniciativno pomoč za napredek našega naroda. Mi smo jim prepustili samo svobodo v Izbiri najprimernejših metod. Zavedajmo se, da se bo naša stranka mogla razvijati in se neomajno zasidrati v množicah naroda samo tedaj, ako bodo težko-če in skrbi narodnega življenja, problemi napredka našega malega, gospodarsko slabejšega človeka našli v njej zanesljivega skrbnika in neomajnega pobornika. V tem prepričanju prosi predsedništvo stranke, da odobrite nredlagane statute. Ko Je minister dr. Kramer med splošnim odobravanjem zaključil svoje poročilo, se je javil k besedi senator dr. Jovo Banja-nin' ki se je zavzemal za to, da se ne bi ukinili banovinski odbori stranke. Predsednik Uzunovič je sprejel njegova izvajanja na znanje in je stavil vprašanje, ali se sprejme predlog ministra dr. Kramerja za ukinitev banovinskih odborov ali predlog senatorja Banjanina za njihovo ohranitev. Skoraj z vsemi glasovi je bil z aklamacijo sprejet predlog ministra dr. Kramerja. Le dve ali tri roke so se dvignile proti. S tem so bili sprejeti tudi novi statuti stranke. Predsednik Uzunovič je za tem predlagal, da se seja za 10 minut prekine, da bi mogel kongres takoj nato nadaljevati in že nocoj zaključiti svoje delo, čeprav je bilo določeno, da bo zasedal tudi jutri. Na dnevnem redu so bile namreč le še volitve predsednika stranke in članov njenega glavnega odbora. Zasedanje je bilo prekinjeno ob 19.30. Novo predsedništvo in novi odbor stranke Med odmorom se Je vršila zadnja seja začasnega glavnega odbora, nakar Je ob 8 30 nadaljeval kongres svoje delo. Ob zopetm otvoritvi razprave Je predsednik Uzunovič predlagal novo predsedništvo in nev glavni odbor ter so bili njegovi predlogi soglasno sprejeti. V novo predsedništvo so bili izvoljeni: predsednik dr. Nikola Uzunovle, podpredsedniki dr. VoJa Marinkovič, dr. Milan Sr-škič, dr. Kosta Kumanudi. dr. Albert Kramer, Ivan Pucelj, dr. Svetislav Popovlč, Boža Maksimnvič,, Jtiraj Demetrovič, Pa-vao Matica, Karlo Kovačevi6, . generalni tajnik dr. Albert Kramer, blagajnik Bija Mihajlovič. V ožji glavni odbor, ki ima 45 članov, so bili izvoljeni poleg drugih: dr. Albert Kramer, Ivan Pucelj, Adolf Ribnikar, senatorja Janko Raier in dr. Miroslav Ploj. V širši glavni odbor so bili izvoljeni pole« drugih: dr. Albert Kramer, Ivan Pucelj, Adolf Ribnikar, Josip Benko, Milan Mravlje, Lovro Petovar. dr. Stane Rape, dr Miroslav Ploj, dr. Vladimir Ravnikar, Janko Rajer, Ivan Prekoršek, Albin Ko-nian, Ivan Terček, Ivan Pipan. Ivan Tavčar, dr. Fran Lipold, Ivan Matko, Fran Sire, Avgust Dctlinšek, Rudolf Juvan. Ivan Sajovic, dr. Ernest Kalan, dr. Vinko Ra-potec in Ivan Urek. Zaključitev kongresa Po izvolitvi predsedništva, ožjega in širšega glavnega odbora je predsednik Uzunovič zaključil kongres, zahvaljujoč se za zaupanje, ki je bilo izkazano vodstvu stranke ter izražajoč pričakovanje in popolno prepričanje, da bo stranka, ojačena po svojem konstituiranju, nadaljevala svoje koristno delo za dobro kralja, domovine in naroda. S tem je bil kongres ob 9. zvečer zaključen, nakar so delegati odšli na skupno večerjo v topčidersko restavracijo. posesti, preprečenje prevelikega parcelira-nja zemlje, reforma kmetskega nasledstve-nega prava, reguliranje delitev kmetskih domačih zadrug in organizacija vzajemne pomoči na vasi za slučaj elementarnih nezgod. slabe letine in drugih nesreč. V zvezi s tem je tudi osiguranje sadov kmetskega dela in sistematsko razvijanje in podpiranje zadružništva. Zadružništvo je forma organizacije ekonomsko slabejšega, malega človeka, da se v zajednici z drugimi zaščiti pred izkoriščanjem ekonomsko močnejših in da osigu-ra sebi ekonomsko svobodo in neodvisnost. Poleg podpiranja *čdružništva se bo stranka zavzemala tudi za ustanovitev kmetijskih zbornic in za izvedbo organizacije zemljoradniškega kredita. V prvi vrsti pa bo posvečala svojo pozornost vprašanju kmetskih dolgov, ker je to vprašanje odločilne važnosti za vse narodno gospodarstvo in narodno življenje v sedanjem času. Začasna zaščita zadolženih kmetovalcev se mora zamenjati z definitivnim reguliranjem odnošajev med dolžniki in upniki tako, kakor odgovarja to sodobnim ekonomskim prilikam naših seljakov. Obrt Obrt predstavlja najmočnejšo gospodarsko panogo za kmetijstvom. Stranka bo podpirala ekonomsko delavnost obrtnikov S ustvarjanjem ugodnih delovnih pogojev, posvečujoč posebno pozornost modernemu napredku obrtniške tehnike, organizaciji obrtniškega kredita, kjer more igrati zadružna samopomoč vidno vlogo, kakor tudi strokovnemu izpopolnjevanju obrtnikov. Stranka bo stopila v tesne stike z obrtniškimi organizacijami in iskreno in energično podpirala njihove upravičene zahteve. Industrija Prilike na svetovnem tržišču, zapiranje tržišč našim proizvodom, ogrožajo razvoj te panoge naše nacionalne delavnosti. Industrija predstavlja kulturni napredek, ki se ne more in ne sme zavirati. Razen tega je industrija notrebna za krepitev našega notranjega tržišča. Tudi je treba ustvariti možnost za zaposlitev naše nacionalne delovne sile, da ohranimo svoje prebivalstvo in naraščaj v mejah nacionalnega ozemlja. V tem pogledu je treba posvetiti pozornost posebno industrializaciji naših pasivnih krajev. V tem poslu mora biti osnovno nače'o pospeševati v prvem redu ono industrijo, ki se naslanja na domače sirovine in domače potrošače. Industrijska proizvodnja služi v tem primeru zdravemu narodnemu gospodarstvu. Sistematska državna kontrola in posebno pobijanje zlorabljanja kar-telov, naj podpira ustvarjanje teh ciljev. Z državno kontrolo naj se vrh tega zaščiti domača delovna moč nasproti tuji in sploh bolj osigura nacionalni značaj industrije v naši državi. Trgovinska politika Tudi za našo trgovinsko politiko je odločilen predvsem sestav naše zemlje. Kot pretežno kmetska država moramo v prvi vrsti skrbeti za to, da osiguramo prodajo naših kmetskih proizvodov in rentabilno ceno na tržiščih drugih držav. Poleg sklepanja ugodnih trgovinskih pogodb pa Fjfravlja to stremljenje v ospredje še naslednje naloge: popravo kakovosti kmetijskih in živinorejskih proizvodov, povečanje proizvodnje v onih vrstah, kjer se nam ne more lahko konkurirati, iskanje novih tržišč za previške, ki jih ne moremo plasirati na evropskih trgih in postopno za-menjavanje one proizvodnje, katere viški se težko plasirajo, s proizvodnjo, ki se lahko iztrži. Podpirajoč v skladu s temi načeli tako notranjo kakor tudi zunanjo trgovino, ima-joč vedno pred očmi interese širokih slojev naroda, bo delovala stranka na razvoju nacionalnega kapitala in pobijala vsako njegovo zlorabljanje na škodo delovne sile, narodnega blagostanja in narodnega zdravja. Promet Dobra in razvita prometna sredstva so bistveni činitelji gospodarske delavnosti in narodnega napredka. Naša zemlja potrebuje za svoj gospodarski razvoj in napredek gosto izgrajeno omrežje cest in železnic, močno razvit parobrodni promet na rekah in na morju ter dobro urejeno poštno, brzojavno in telefonsko službo. Prometna politika mora s stališča JRKD imeti za cilj formiranje organskega omrežja prometnih zvez. ki bi spajale vse kraje v naši državi. S koordinacijo vseh prometnih sredstev in njihovega stalnega zboljše-vanja se morajo zajamčiti in zagotoviti neobhodni pogoji za kulturni in gospodarski razvoj jugoslovenskega naroda. Pomorstvo naj bi zavzemalo posebno mesto v jugoslovenski državni gospodarski politiki ne samo kot važen vir dohodkov za naše pomorce in primorce, ki so navezani na morje ter žive od njega, tem več tudi kot naša nacionalna afirmacija v svetu, kot izraz stvarnih potreb države na tako razčlenjeni obali, in manifestacija tradicij ter pomorske zavesti našega življa. Gradbena politika naše države mora imeti za nalogo poleg prometno gospodarskih motivov tudi socialne razloge, zaposlovanje delovne sile, gospodarsko oživljanje gotovih krajev ter olajšanje gospodarskih težkoč. Dolžnost stranke ie, da skuša z vsem! sredstvi razviti tujski promet z ustvarjanjem neobhodnih pogojev v prometu in tarifnimi olajšavami, kakor tudi s podpiranjem hotelirstva. Turistika postaja pri nas čimdalie bolj važna gospodarska panoga, predvsem v pasivnih pokrajinah naše države ter mora tako postati predmet resnega pospeševanja. Socialna politika V izvajanju socialne politike mora stranka v soglasju z osnovnim načelom upoštevati upravičene interese vseh družab-i b slojev ter delati za to, da se naša socialno politična zakonodaja izpopolni na podlagi socialne pravičnosti ter gospodarske moči vseh činiteljev. V to svrho si bo stranka prizadevala, da se s postopnim izvajanjem refnrm izravnajo in ublaže nasnrotujoča ti stremljenja ter odpravijo škodljivi spori, -i bi mogli nastati zaradi pretirano po 'hrjrnih interesov posameznih družabnih 'ojev Stranka nriznava potrebo snovanja go- nkih korporacij in sindikatov zainte r«»'h *lojev pod pogojem, da vpliva po nravu svoje vrhovne oblasti na i o d«-io in medsebojne odnošaje v Ne!« so vzklikali delegati, »sprejemamo program soglasno!* Predsednik Uzunovič se ja zahvalil za to izradno in tako manifestativno izraženo zaupanje dosedanjemu vodstvu ter naglasil. da bo novi program najboljši kažipot za naše bodoče delo. ciji, Je izvedeno v tem statutu do kraja. Upoštevajoč razne lokalne in osebne ne-prilike, ki v mladi strankini organizaciji niso ničesar novega in neobičajnega, določa novi statut članstvo po pravilu odvisno od sprejema v krajevno (občinsko) organizacijo, daje pa za izjemne primere glavnemu vodstvu stranke možnost neposrednega sprejema posameznika v stranko Ta sistem je uveden tudi za izključitev članov iz stranke. Potreba enakomer-nosti v stranki na eni strani ter ustvaritve čim večjih organizacijskih možnosti na drugi strani, je bila merodajna za Jasnejše preciziranje pojma, obsega ln delokroga osnovnih strankinih edinic. Po novem statutu ostaja občina kot teritorialna podlaga naših strankinih edinic, toda na njenem področju je omogočeno bolj nego doslej snovanje lokalnih organizacij 8 precej širokim delokrogom. Statut pozna občinsko organizacijo kot formalno predstavnico stranke, a v njenem okviru krajevno organizacijo kot praktično organizacijsko enote, zlasti v večjih občinah z več vasmi, v mestih In trgih. Sreske organizacije in sreske skupščine Sestavni delokrog sreske organizacije Je v bistvu ostal isti. Bolje so precizirane določbe v pogledu sreske skupščine, ki ima biti več nego je bila doslej, izraz de-janjskega stanja stranke v posameznih občinah. Sreska organizacija bo v bodoče še bolj glavno težišče strankinega dela med narodom, ker po novem statutu ni več posebne formalne banovinske organizacije. Pokazalo se je namreč, da uvedba banovinskih organizacij ni dala povsod pričakovanih rezultatov. V dveh ali treh banovinah so banoviDske organizacije brez dvoma mnogo doprinesle k ojačenju strankinih idej in poravnavi bivših strankarskih razlik v uspešnem delu za organiza cijo, toda razpoloženje v večini banovin odklanja to strankino instanco, kar je moralo predsedništvo upoštevati. V zvezi z ukinjenjem banovinskih organizacij prenehajo tudi njihova banovinska tajništva, ki so v stranki vršila dragoceno službo v administrativnem in organizacijskem pogledu. Zaradi tega dobiva glavni odbor po čl. 24. novega statuta pravico, da osnuje v posameznih banovinskih središčih posebna tajništva stranke kot svoje administrativne pomožne ustanove, ki bodo, kakor verujem, v celoti nadomestila današnja banovinska tajništva. S formalnim ukinjenjem banovinske organizacije se naravno ne prejudicira skupnemu delu mandatarjev in funkcijonarjev stranke iz iste banovine v vnrašanjih skunnih bano vinskih Interesov. Treba je poudariti tudi to, da bo banovina v novem vrhovnem vodstvu stranke, v glavnem odiboru, primerno zastopana in da bo imela na ta način neoosreden vpliv na vodstvo strankinih poslov. Določbe o vrhovnem vodstvu V novem statutu so popolnoma preurejene določbe glede vrhovuega vodstva stranke, ostalo je le. da državni kongres posebej voli predsednika stranke. Statut daje predsedniku kot šefu celokupne stran/kine organizacije posebno pozicijo ter mu zagotavlja popolno avtoriteto, kar je povsem naravno, ako hočemo, da vlada v stranki disciplina In da se zagotovi stalnost njene politike in taktike. Poleg predsednika je vrhovni organ stranke glavni odbor, ki predstavlja najvišjo administra tivno instanco stranke in v katerem irnalo biti zastopani vsi kraji države in vsi deli naroda, vsi sloji in vse interesne skunine da bi mogel dosledno izvajati prosram stranke in uspešno skrbeti za skladnos1 strankine politike in taktike Glavni odbor predstavlja irecej veliko korporacijo in zaradi tesa se z vodstvo njegovih tekočih nnplnv določa kot nVgov izvršni organ ožji glavni odbor. Vstop dr. Krafta v Jugoslovensko nacionalno stranko Beograd, 20. julija, p. Narodni poslanec dr. Štefan Kraft, bivši vodja bivše nemške stranke, je poslal začasnemu glavnemu odboru JRKD pismo, v katerem izraža prošnjo, da bi ga sprejeli v stranko. Glavni odbor je njegovo prošnjo sprejel. Nova obsodba liških vstasev Beograd, 20. julija AA- Dopoldne Je državno sodišče za zaščito države razglasilo razsodbo proti Josipu Japundžiču in tovarišem. Obsojeni so: Josip Japundžič na 15 let ječe, na trajno izgubo častnih pravic in na odpust iz državne službe; Berislav Bedekovič na 12 let ječe in trajno izgubo častnih pravic; Nikola Asančajič na 4 leta ječe in Kletno izgubo častnih pravic; Jura j Frkovič na 6 let ječe in trajno izgubo častnih pravic; Albin Hameršnit na 6 let ječe in trajno izgubo častnih pravic; Josip Cačič na dosmrtno ječo in trajno izgubo častnih pravic; stjepan Malvas na dosmrtno ječo, trajno izgubo častnih pravic in na odpust iz 3lužbe; Milan Stilinovič na 10 mesecev strogega zapora. Vsem obsojencem se prizna preiskovalni zapor. Odvzamejo se jim takisto vse stvari, ki so bile predmet kazenske preiskave. Po obrazložitvi kazsnske odgovornosti Josipa Japundžič* in Lovarišev je državno sodišče za zaščito države izreklo obsodbo proti Ivanu štimcu in Nikoli Devčiču. Oba rita kriva in sta obsojena: Ivan štimac na 6 let ječe in trajno izgubo častnih pravic, Nikola Devčič na 6 let ječe in trajno izgubo častnih pravic. Iz sodne službe Beograd, 20. julija, p. Premeščen je k sre-sketnu sodišču v Murski Soboti g. Bogomir Roš, sodnik sreskega sodišča v Dokiiji Lendavi, Podpis nemškega konkordata Rim, 20. julija, n. Nemški podkancelar Papen se je takoi po svojem prihodu v Rim sestal s funkcionarji Vatikana. Konkordat ie bil podpisan danes v prostorih državnega podtainika kardinala Paceliia. Po podipisu ie papež spre-ved v privatnih avdiiencah naiiprei msgr. Kaasa, nato pa podlkancelaria Papena. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Razmeroma stalno, dsloma oblačno, zmerno toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Večji del južnozapadne, centralne in južne Evrope je pod visokim pritiskom, na severu pa obstoja barometrska depresija. Dunajska vremenska napoved za pete!-Najbrž precej Jasno in večja možnost r viht. kasneje bolj oblačno in poslabša r Prvo slabo vreme mogoče že v soboto Maši kraji in ljudje Regulacija Ljubljanice se mora izvršiti! Ustavitev del bi povzročila ogromno Škodo Ljubljana. 20. julija. Komaj se je vreme toliko ustalilo, da dela v strugi Ljubljanice nemoteno napredujejo, že se je pojavila nova zapreka, ki je še hujša, kakor grozeče poplave. Iz Beograda je prišla vest, da bo država ustavila že dovoljeni znesek. To bi pomenilo za vso Ljubljano in okolico ogromno škodo. Regulacijska dela na Ljubljanici so se vršila od leta 1912 do 1914, pričetek vojne pa je vse ustavil. Regulacija je počivala vse do 1931, ko je bilo za novo delo odobrenih 6 milijonov Din. Mestna občina je že prej hotela pričeti regulacijo, vendar so bile njene prošnje glede državnega prispevka brezuspešne. Že 1. septembra 1925 je občina sestavila spomenico na najvišje mesto. Sestavila se je peticija in poročilo o stanju regulacijskih del ter o potrebnih izdatkih. Za stvar so se zavzeli tudi naši poslanci, ki so izposlovali, da je ministrstvo za zgrarbe vstavilo za proračunsko leto 1930-31 v državni proračun 2 milijona dinarjev za izvajanje regulacije. Po in-tencijah gradbenega ministrstva se je na skupni anketi banovine, glavnega odbora za obdelovanje Barja ter mestne občine sestavil ključ prispevkov posameznih interesentov, po katerem naj bi država prispe vala tretjino, banovina in glavni odbor vsak po eno šestino, mestna občina na ostalo tretjino. Delo, ki se je pričelo v obsegu 6milijon-skega programa, je prevzela tvrdka inž. iDukič in drug. Regulacija se je nato v let- nih 3milijonskih programih nadaljevala. Redni prispevek države se je pa v proračunskem letu 1931-32 skrčil od dveh milijonov na 1 milijon, v letu 1933-34 pa celo na 500.000 Din. Zdaj obstoja nevarnost, da regulacijska dela sploh prenehajo. Celo Barje že stoletja čaka na rešitev nevarnosti poplav in plačujejo vsi Barjani v regulacijski namen precejšnje letne prispevke. Ravno letos so poplave, po uradni cenitvi sreskega načelstva, povzročile 3 milijone Din škode. V neregulirani strugi zastaja voda, pomešana s fekalijami, in to ▼ območju mesta in v predmestjih Moste in Štepanja vas. Nabiranje fetalne vode povzroča po vsej okolici neznosen smrad, oa grozi nevarnost epidemije. Veliko ikodo imajo tudi hišni posestniki, ker vladajo v vseh hišah ob Ljubljanici zaradi smradu nemogoče stanovanjske prilike in je stanovanja zelo težko oddati. Regulacijskih del ni mogoče prenehati. Interes cele pokrajine zahteva, da se delo dokonča in je treba na vsak način državnt prispevek v znesku enega milijona ea letos zasigurati ter dela po projektu za proračunsko leto 1933-34 v trimilijonskem obsegu izvršiti. Projekt je bil že odobren od lokalnih faktorjev ter predložen ministrstvu za gradbe v Beogradu, ki je državni prispevek odobrilo. V interesu Barjanov kakor tudi Ljubljane je, da zastavijo me-rodajni činitelji pri vladi v Beogradu vse sile, da se omogoči dokončna regulacija Ljubljanice. 110 km vodovoda dobi Suha Krajina Velikopotezen načrt Higienskega zavoda — Dela bodo veljala 39 milijonov Din — Skrb za a sanacijo vasi Ljubljana, 20. julija. Ena glavnih nalog Higienskega zavoda je, da skrbi za asanacijo naših krajev povsod,- posebno pa tam, kjer se rade pojavljajo nalezljive bolezni. Teh se moramo bati zlasti tam, kjer ni dobre pitne vode. V odprto tekočo vodo se vedno lahko zateka vsakovrstna nesnaga, gnojnica itd., s tem pa razne kužne kali, predvsem bacili tifusa in griže in od tod se potem javljalo epidemije. Najidealnejša naprava je seveda vodovod, a kjer ga ni mogoče zgraditi, pa se več metrov globoko dobi talna voda. gradi zavod vodnotesne vodnjake. Na Dolenjskem, zlasti v Suhi Krajini, pa Imamo mnogo krajev, kjer ni niti izvirov za vodovod, niti talne vode za vodnjake, ker se v kraškem svetu voda razgubi v razpokah. Tu so prebivalci navezani izključno na nebesno vodo in tu ni drugega izhoda, kakor zidati dobre kapnice. Žali-lbog imajo prebivalci po skoro vsej Dolenjski premalo kapnic, ali pa so premajhne in nepravilno grajene, tako da morajo v suši hoditi po vodo več ur daleč na potoke, ali celo na reke. Takšna voda seveda ni tfdrava, ker je odprta. Za zdaj skuša Higienski zavod rešiti vprašanje dobre pitne vode v suhih krajih na ta način, da gradi cisterne, ki vsebujejo do 100.000 1 vode. Obenem pa se ba-vi s projektom vodovoda za Suho Krajino, ki bo brez dvoma naivečje dejanje na polju vodne preskrbe, kar jih je doslej doživela kakšna kmetska pokrajina pri nas. Vodovod bo 110 k mdolg. Projekt je preračunan na 30 milijonov dinarjev. Higienski zavod že izdeluje načrte za to grandiozno podjetje, ki ga bo mogoče izvesti seveda samo z izdatno državno in banovinsko podporo. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je v ta namen že odobril kredit 15 milijonov Din. Načrt je zasnovan tako, da se bodo zajeli močni studenci v okolici Roba in pri Zagradcu. Od Roba bo tekel cevovod preko Raščice na Videm in do Zagradca. Pri Raščici^ se bo odcepil poseben vod na Velike Lašče. Pri Zagradcu bodo rezervoarji zajemali vodo iz studenca Globočec, ki bo pojil Suho Krajino, okolico Ambrusa, Žvirče, Hinje in okoliške vasi. Druga vodovodna proga bo tekla na Žužemberk in Dvor. Z izvedbo tega načrta bo v večjem delu vprašanje vode za vso Suho Krajino re- šeno. Seveda je to ogromno delo, ki ne bo končano prej ko v 10 letih. Letos sicer niso predvideni večji krediti za asanacijska dela. vendar je Higienskemu zavodu uspelo, da bo izvršil dela v znesku 600 tisoč Din iz državnih, banovinskih in privatnih sredstev. Ker manjka gotovine, bodo prebivalci v prizadetih krajih prispevali svoje deleže le s težaškim delom in dovozom. Letos se bodo še gradili štirje vodovodi, tri cisterne za kapnico, trije vodniaki in eno vodovodno zajetje s cisterno. Vodovodi se bodo gradili v Jastrobliu (kamniški okra i za 45 tisoč Din). v Gorenji Rečici (Laško, za 50 tisoč Din\ v Gorenjem Suhadolu (Novo mesto, za 60 tisoč Dinl in v Stranicah (Konjice, za 70 tisoč Din). Cisterne za kapnice se bodo gradile v Pod-gradu in Dečji vasi (Novo mesto po 60 tisoč Din) in velik rezervoar v Koprivniku (Kočevje, za *0 tisoč Din). Dva vodnjaka se bosta gradila v St Lovrencu na Pohorju (oba za 25 tisoč Din), en vodnjak v Ra-jicu (Krško, za 27 tisoč Din), vodovodno zaietje z rezervoarjem v Dolenjem Skril iu (Kočevje, za 106 tisoč Din). Vse to se bo gradilo še letos. V gradnji pa so vodovod v Cerkliah pr-' Krškem (za 1 milijon Din), vodovod v Hruševem. ljubljanski okolici (za 27 tisoč Din") in vodniaki v Cerkvišču, Stari in Novi Lipi, ter Gorenjem in Dolenjem Suhori,, v črnomeljskem okraju (za SO tisoč Din). Kako velika notreba po zdravi nitni vodi je pri nas, dokazuje dejstvo, da je pri Higienskem zavodu še okrog 400 nerešenih prošenj za vodne naprave te krajev, kier so ugotovili, da le sedanii način preskrbe z vodo pomanjkljiv ali celo Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franc Josefove« grenčice. Po izkušnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni, je »Franz Josefova« grenčica izredno dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh drogerijah, lekarnah in špecerijskih trgovinah. v zvezi s pojavi nalezljivih bolezni Poleg vsega navedenega dela, ki ga vrši Higienski zavod za zdravstveno povzdigo naših krajev, pa zavod brezplačno dela tudi načrte za vse asanacijske objekte, za higiensko ureditev gospodarstev, za javna kopališča, izolirnice itd. Med drugim bo ge letos dograjen Zdravstveni dom v Dolenji Lendavi za pol milijona dinarjev in bo še letos pričel poslovati. Predovič praznuje 801etnico Ljubljana, 20. Julija. Hjin dan. V Predovičevi hiši ob klavnici na Poljanah je koj zarana zavladalo svečano razpoloženje. Povsem upravičeno. Saj Dija r..... I - * V* * " • m'- je praznoval danes popularni gospodar g. Iliia Predovič SOletnico rojstva in obenem svoj god. Častitljiva je starost, ki jo je dosegel orjaški, vedno podjetni mož. Ali kot potomec JunafkSb Uskokov starosti sploh ne čuti in se kreta še vedno kakor mladenič. Rodil se je v prijazni vasici Hrastu pri Metliki. V Dragah so ga krstili po grško-katoliškem obredu, kumoval je Jure Sela-kovič, graničar. Kot 131eten deček je Dija že pričel sam trgovati s svinjami in si je kmalu prislužil nekaj desetakov. Leta 1873. je prišel k vojakom v Ljubljano, kjer je poldrugo leto služil pri, Janezih, nato pa se je v civilu spet lotil kupčije in se naselil v Ljubljani. Zasnubil je brhko Zida-novo Amalijo, hčerko staroznane Klemen-čeve gostilne na Poljanah, ona pa njega in tako sta postala prekrasen par. Pri Zidanu je Ilija Predovič pričel trgovati tudi z vinom in je obenem silno dvignil trgovino g svinjami. Postal je največji izvoznik ter je pošiljal blago po vsej Avstriji, pa tudi v Italijo, Nemčijo in Švico. Ilijo Predovi-pei )• bfl knjižničar v državni biblioteki, nato je do-crral na univerzi holandščino in primerjalno jezikoelorje. Pod vplivom prof. UM«-becka, ki je prvi izmed holandskih znanstvenikov duševno pogledal v slovanski svet in »e do dobrega naučil ruskega jezika. ee je dT. van Wijk odločil m slavtatiko. To ji3 bila takrat na Nizozemskem kaj malo znana panoga; poleg prof. Uhlembecka, ki še živi, je bila res slavica v časteh v hiši prof, Kerna, kjer sta ee bavil« b njo oče in sin. L. 1913. so na vseučilišču v Lei-denu ustanovili stolico za slovanska jezike in literature in njo je takoj zasedel dr. van Wijk. Kako je danes s slavietiko na Holsnd- skem? O tem mi Je simpatični prost iz Leldena povedal marsikakšno zanimivost. V Leidenu predava predvsem ruski jezik; zanj ee kaže med Holandci največje zanimanje. Vedno ima 15—20 slušateljev-Razen o jeziku predava tudi o literatrri (ruske in gploh slovanske leposlovne knjige so mu pogosteje v rokah kakor domače, holandsko leposlovje). Predava pa tudi o drugih slovanskih narodih in jezikih. Razen za ruščino se holandski dijaki zanimajo tndi za češki in nekaj manj za poljski jezik. Češkoslovaški službeni krogi so organizat >rič-no skoraj neprekosljivi, poslanik M. P. Bo-žinov je mož na svojem mestu; kaj čuda, če imajo Cehoslovaki med Nizozemci čedalje več simpatizerjev. — Razen stolice dr. van Wijka v Leidenu obstoji šp privatna Golica v Amsterdamu za vzhodnoevropsko kaltur-no zgodovino. Tu predava prof. Becker, Rus po rodu, ki obenem poučuje ruski jezik. O svojem znanstvenem delu mi je povedal prof. van Wijk, da je spisal med drugim Zgodovino cerkvenega staroslovanske-ga jezika, ki je izšla v nemškem jeziku pri Gruyterju v Berlinu. Doslei je bil natisnjen sebno še, ker sedanje plače ne odgovarjajo eksistenčnemu minimu. Ravnatelj predilnice g. Preiss je vztrajal na tem, da se po nalogu centrale iz Zagreba redukcije mezd morajo izvesti, ker je sicer ogrožen obstoj predilnice. Med drugim je omenil, da bi se z znižanjem mezd omogočilo uvesti še šesti delovni dan v tednu — predilnica obratuje sedaj samo pet dni v tednu — medtem ko bo podjetje pri odklonilnem stališču delavstva prisiljeno delovni čas še skrčiti. Ker ni prišlo do nobenega pozitivnega rezultata, je predlagal zastopnik Delavske zbornice, naj se pritegne k pogajanjem še Inšpekcija dela, ki naj bo posredovalec med obema strankama. Proti koncu pogajanj je zastopnik NSiZ izjavil, da bi bili delavski zaupniki pripravljeni pristati na 5% znižanje dosedanjih mezd na vse mezde enako, ie se takoj uvede tudi šesti delovni dan, pri tem bi pa morale ostati mezde do 25 Din dnevno nedotakljive. Zastopnik podjetja tega predloga ni mogel prvi deL drigi del čaka v rokopisu ugodne prilike, zakaj tiskanje in izdajanje takih znanstvenih spisov je zelo drago. S področja staroslovenščine je objavil več razprav, v obsežnej&em spisu je obdelal baltske in slovanske sisteme akcenta in intonacije, z baltskimi jeziki se bavi v knjigi »Altpreu-sische Studien«, v zadnjem času pa ga močno zanimajo pateribe, t. j- eerkvemoslovan-eki prevodi cerkvenih očetov iz grščine. Posebno področje njegovega znanstvenega raziskavanja tvorijo problemi sorodnosti med slovanskimi Jeziki, tako n. pr. med Srbi in Bolgari, Cehi in Poljaki. Ali ima slavistika kakšen vpliv na holandsko literaturo? Ali prevajajo slovanske avtorje neposredno iz slovanskih lavimiKov? Ali je kal naraščaja za nadaljnje znanstveno proučevanja slovanskih narodov in literatur? Na to ploho vprašanj mi Je g. profesor odgovoril nekako tako-le: _ Verjetno je. da imajo slovanske literature kai vpliva tudi na našo holandsko književnost, toda verjemite mi: mene tako zaposluje studii slovanskih jezikov, — ki za Holandca pač niso lahki! — da ne morem z zadostno pozornostjo zasledovati domačega slovstva in Vam potemtakem ne morem povedati nič podrobnejšega. Holandci smo, kakor menda vi Slovenci, poligloti: vsak izobraženec Sita francosko, angleško in nemško, zato v naš jezik ne prevajajo toliko kot morda pričakujete. Verjetno je, da so slovanski pisatelji boli vplivali na naše pteko prevodov v omenjene jezike nego neposredno v holandskih prevodih, ki eo Jih prejšnje ki pada z drevja, fako se izgube tudi Vaši lasje, če jih pravočasno, ne negujete s pravim sredstvom. Ce po česanju ostanejo na glavniku kosmi in prameni las, je to znamenje, da so Vaši lasje in lasišče nujno potrebni temeljite nege. Odvišna mast zamaši lasne korenine ter jih tako stisne, da redilne snovi ne moreji več skozi in fo je povod izpadala las. To bolezen las se imenuje seboreja (Seborrhoe), zanesljivo pa se da preprečili potom redne nege s PIXAVONOM in PMcaMn ^AampiMnčTn Pixavon in Pixavon-Shampoon sta koszi desetletja klinično preizkušena in od prvovrstnih avtoritet priporočena. Stalna nega s Pixavon-Shampoo-nom prepreči izpadanje grrf las in nastanek prhljafa, Fn krepi lasišče ter Vam da fsj zdrave, lepe in svetlikajoče se lase, ki se dajo z lahkoto in brez težave frizirati. osvojiti, pač pa je izjavil, da bi s svoje strani pristal na 10% znižanje, medtem ko se strinja s tem, da ostanejo mezde do 25 Din nedotakljive. Mezde pa bi se ne mogle reducirati linearno, ker to ni izvedjivo. Poudarjal je pri tem, da bi se pri takem znižanju mezd moglo preiti takoj na šesti delovni dan. Ker delavski zaupniki niso mogli pristati na tak predlog in si je tudi ravnatelj predilnice izgovoril čas, da stopi v stik s centralo v Zagrebu, so bila pogajanja sporazumno prekinjena in se medtem zasliši delavstvo, ki bo imelo v nedeljo 23. t. m. ob 9. v dvorani na Stavbah shod. na katerem bo zavzelo svoje stališče. Sestavil se je zapisnik, katerega so pod: pisali vsi navzoči. Nadaljevanje pogajanj se bo določilo sporazumno in se bodo pogajanja nadaljevala najbrže že prihodnji teden. Delavstvo s strahom gleda v bodočnost, posebno še, ker že sedai težko živi. Če se mu bodo zaslužki še zmanjšali^ bo zašlo polagoma v bedo in se približalo onim trpinom v revirjih TPD. Treba ie najti rešitev, da delavstvo ne bo preveč prizadeto. Ono je že doprineslo svoj obo-lus k težkim gospodarskim prilikam. Ne cepivo, temveč kapljice zoper tifus Ljubljana, 20. julija. Kakor je »Jutro« že poročalo, je zdravstveni odsek banske uprave odredil, da se v Cerkljah in vseh ostalih po legarju okuženih vaseh izvede cepljenje proti legarju. Ta prvotni sklep je zdaj izpremenjen v toliko, da bodo prebivalci ogroženih vasi namestu cepiva prejeli v imunizacijske svrhe neke kapljice, katerih učinek je prav tako siguren kakor cepivo. Te kapljice se bodo v torek, sredo in četrtek in pa spet naslednji ponedeljek, torek in sredo delile v Cerkljah, v Spodnjem, Zgornjem Brniku, Dvoru in Cešnjevku, vsakokrat ob šestih zjutraj. Vsi prebivalci ogroženih vasi od 2. leta dalje bodo morali vzeti te kapljice. Državni Higienski zavod bo v ta namen poslal obakrat v Cerklje več zdravnikov, da bodo izvedli to imunizacijo. čase prirejali po nemških. Danes je v t<>m pogledu že boljše: imamo prevajalce, ki ti-di iz slovanskih jezikov prevajajo naravnost. Kajpak, največ zanimanja je sa rusko literaturo. Naraščaj za slovanske študije v moji domovini vzbuja lej>e nade. Malo pred mojim odhodom je promoviral g. Locher z disertacijo (v nemščini) o razmerju med Cehi in Slovaki v preteklosti: njesova razprava gre v take podrobnosti, da je človek res lahk.) zadovoljen s Holandcem, ki je tolikanj pro-niknil v te, nam dokaj oddaljene problem?. Gospodična dr. du Graaf j2 nedavno promc-virala pri meni z izvrstno francosko disertacijo o modernem ruskem pesniku Serge-ju Jeseninu, g- SuVs je uspel s holandsko disertacijo o riskem filozofu &estovu, g. Ro-main je pred leti promov>ral s tezo o Do-stojevskem v zapadni kritiki, g. Hijb?r Nordt p?, je proučil zapadnjaštvo pri 1 ur-genjevu. Sedaj pripravlja eden izmed rr.oiili slušateljev disertacijo o Gogolju. Kakor vidite, se tudi holandeka slavistika giblje... In javnost, g. profesor? — Z javnostjo je tako-le: Nedvomno ie, da se Holandci danes mnogo bolj zanimajo za slovanske narode, kakor so se zanimali pred svetovno vojno. V listih opažam, da imajo v slovanskih deželah če ne stalne, pa vsaj priložnostne dopisnike in tudi naši novinarji so za silo poučeni o slovanskem svetu. Sedaj, po kongresu PEN-klubov. fr pri nas mnogo pisali tudi o Jugoslaviii sodbe so bile, kolikor sem jih čitai 'lgodn: za vašo zemljo. Zanimanje za Slovane b bilo večje, če ne bi bili holandski pogledi Kdo mkrat E uLjidfabi ' ■ tam s zoddvicL cbuoo Domače vesti ♦ Kraljev izlet na Mukinje. Vel. kralj ie je v spremstvu dvornega maršala generala Dimitrijeviča včeraj ob 9. odpeljal »d Plitvičkih jezer z avtomobilom po cel iti proti Priboju. Avto se je ustavil na podnožju Mukinje, nakar se je Nj. Vel. tralj napotil peš na vrh tega hriba, ki je cisok 720 m. Z vrha je prekrasen razgled aa Gradinsko jezero, na hotel v Plitvicah, aa Medvedjak in na malo vasico Črno je-rerce. S hriba se lepo vidi tudi Plješivi-:a in vsa okolica jezera. ♦ Nj. Vel. kraljica je prispevala 300.000 Din k domu beograjskih dijakinj. Združe-aje dijakinj beograjske univerze si je že ?red meseci začelo graditi svoj dom, dela pa so bila prekinjena zaradi pomanjkanja sredstev. Sedaj pa je dobil rektorat beograjske univerze z dvora pismeno obvestilo, da je Nj. Vel. kraljica Marija dala na razpolago 300.000 Din za dovršitev doma. S tem velikodušnim darom bo dom dijakinj beograjske univerze v kratkem dovršen in opremljen. ♦ Proslava Vuka Karadžiča. Odibor za spomenik Vuka Karadžiča v Loznici je sklenil, da se bo prihodnji mesec 19. in 20. na najsvečanejši način izvršila blagoslovitev obnovljene rojstne hiše Karadžičeve v vasi Tržič. Na to proslavo bodo povabljeni Nj. Vel. kralj, skupščina, senat ter vse znanstvene ustanove in narodna društva v državi. ♦ Ameriški arheolog Fewkes, profesor aniverze v New Yortou, ki je lani vodil znano uspešno ekspedicijo v Starčevem pri Pančevu, je z manjšo skupino ameriških študentov — gojencev Ameriške šole za predagodovinska raziskavanja v Evropi prispel v Beograd. Situdentom je najtprej razkazal beograjski muzej, potem pa so odšli v Kladovo, da si ogledajo tamošnje arheološke zanimivosti. Profesor Fewkes je izjavil, da bo konec avgusta letos sipe t vodil večjo arheološiko ekspedicijo v Južno Srbijo. ♦ Vojaške vesti. Na službovanje so pri-deljeni: v štab 11. artilerijskega divizi-ona veterinarski pomočnic II. razTeda Rudolf Možina, poveljstvu mariborskega vojnega okrožja podporočnik Pavel Gal, v ar-tilerijsko-tehnični oddelek vojnega ministrstva artiljerijsko-tehnični kapetan L razreda Jaromir Gregorič, za vršilca dolžnosti komandirja vardarske pekarske čete poročmik Janko Tajnšek, za vršilca dolžnosti vodje inventarja nepremičnin pri poveljstvu Boke Kotorske inženjerski poročnik Franjo Zaje, t informativni oddelek glavnega generalštaba poročnik Franjo Pilih, inženjerskemu referentu HI. armij-ske oblasti inženjerski poročnik Vladimir Valenta, za vršilca dolžnosti komandirja tehnične čete I. planinskega pešpolika in-ženjenski poročnik Rajnaund Staleker, za dnhovinika beograjske garnizije je na novo imenovan Ivan Kotnik, za duhovnika mo-starske garnizije Davorin Medved, za duhovnika štipske garnizije Franc Jeraj, za duhovnika valjevske garnizije pa dr. Mirko Novak. Artiljerijski poročnik Ivan Pre-k>g pa je postal knjigovodja pri računovodstvu vojno-tehničnega zavoda. ♦ Za ravnatelja muzeja za umetnoet In umetno obrt v Zags-a&u je imenovan g. Vladimir Tkalčič, dosedanji ravnatelj g. Anton Jlroušek pa je upokojen. ♦ Imenovanje prvega imama v Duforw-nrku. Albsolvent teološke fakuitete vseučilišča Ashar v Kairu, g. A. Korfcut Je bil te prekomorske province«, kakor jih mi imenujemo. Zaradi tega se naša mladina mnoao uči orientalskih jezikov: tečaji iz javanskaga, japonskega in drugih jezikov so na našem vseučilišču prav dobro obiskani. Takšna je pač orientacija starega pomorskega naroda.. • Seveda sem holandskega slavista n>ra5«*-val tudi o slovsnščini. — Nekoč sem čital Cankarja v originalj. Težko štivo, čeprav teoretsko poznam netroj vašega pismenega jezika. Dasi mi je često zmanjkalo besed, sam vendar razumel smisel celote. ^Glejte, sedaj sem na potu v Bolgarijo in čitam Todorova v originalu .. Popoldne je prof. dr. van Wijk posetil tudi Bled. B. Borko. Iz francoske književnosti Celine in njegov roman Enega največjih literarnih uspehov v francoski književnosti zadnjih let doživlja Lojis Ferdinand Celine, avtor, ki je bil ša pred latom dni do malega neznan- Njegov roman »Voyage au bout de la nuit« je izšel lani. Že danes je prodanih več kakor četrt milijona izvodov izvirne izdaje. V ne-celem latu je Celine avtoriziral 14 prevodov v v®3 pomembnejše svetovne jezike; že zanje je bil pobral stotisoče avtorskega honorarja Ameriški Universal mu je izplačal 300.000' frankov za avtorizacijo filmanfa; Galen"e6 LafaYette so mu ponudile 10.000 fr., če bi bil hotel samo '?no uro deliti avtogra-oe, toda C61ine ni maral sprejeti laskav« ponudbe. Pred mesecem je izšel v Pragi č»-ški prevod njegovega romana: češko kitajoče občinstvo ima čudovit nos za take senzacije in je prevod v enem tednu razgrabilo. 0 Cčlineu in njegovem romanu govorč po vseh literarnih salonih, čeprav je vse kaj dragega kot »salonsko« delo. O tej knjigi pišejo revije — me kot o spisu, ki jamči, d!a bo preživel desetletja, — kdo pač moro biti literarni prerok v sedanjem negotov?m in nenehno iščočem času? — marveč kot o pojavu, ki je značilen, aktualen in v nekem pogledu prevraten. A prevrat, najsi bo tudi samo prevrat v okusu, to je stvar, ki prija današnjemu človeku! Kako je torej s Cčlineom (Dčstouchesem) in njegovim spi9om? 0 avtorju lahko povemo samo to. da ima za seboj močno pisan" življenje. Vojna ga te, prav kakor tisoče in tisoče drugih, vrtinčila in sjkala po širnem svetu. Po vojni se dolgo ni mogel znajti in ustaliti. Naposled ee je nastanil nekje na pariški periferiji kot praktični zdravnik, zakaj po študijah jte medicinec. Sedaj je star 39 let, ima že veliko hčerko in zelo malo pacientov, kakor menda vsi pariški predmestni zdravniki. Roman »Voyage au bou< de la nuit« (Potovanje na konec noči) je pisal pet let. in e tem obsežnim prvencem je nenadno stopil v javnost Kritiki eo bili zaprepaščeni, skora,- v zadregi. Občinstvo pa je planilo po knjigi kakor ose po medu. Ali je ta roman zares med za sladokusce? Nasprotno; lahko bi postavili d^ula nasproten izraz, ki pomeni neko kaj vsakdanjo, niti malo dišeče tvarino, ki ne uživa med poštenimi ljudmi časti. Celineova knji- ga je plod čudne pri stud e nad ljadmi in življenjem, zato je marsikateri rahli duši naravnost ostudna; nje izhodišče ni lepota, marveč grdota. Avtor na nekem mestu vprašuje: >Zakaj neki ne bi moglo biti v grdo-sti prav toliko umetnosti, kakor je imaš v lepoti?« To vprašanje, ki si ga je zastavil že Baudelaire, ni delalo pi9cu omenjenega romana «nikakih preglavic. Ni ga zanimala sodba, ki jo bo imel o njegovem spisu pristaš lepega, dobrega, spodobnega itd. Cčli-neov roman je ciničen že iz principa. Sodoben človek, ki je v praksi bolj ciničen kakor priznava v teoriji, je dobil z romanom »Potovanje na konec noči« do skrajnosti izbru-šeno, po natančnosti kajpak pretirano ostro-vidno zrcalo svojega cinizma. Ob čitanju tega romana bi si moral vsak najprej izprašati vest, ali ni morda ^or.vie" ♦ 'n-i r>i; onem'j tipu, ki ga j« Cčlina orisal, fn če kje ugleda grd obraz, naj — kakor ie fvp-toval že Gogolj — zaradi tega ne razbija zrcala. Glavni junak romana »Potovanje na konec noči« je zdravnik Bardamu, movda v marsičem skrita podoba svojega avtorja, dasi je pisec duševno sorodstvo med seboi in svojim junakom prisegajoče zatajil. Toda verjemi ciniku, če moreš! Kakor se Celine ne 9ramufe rabe tako zvanih grdih, nespodobnih, ali milo rečeno: vulgarnih izrazov, ga tudi ni sram zastran duševne neuglaje-nosti, robatoeti in cinične ironije. Njegova knjiga je torej atentat na tradicionalni okus; nedvomno v nekom pogledu še doslednejše »natjrna« kakor n. pr. Yoyceovj .ipisi ali Lawrenceov »Ljubimec lady Cbatterley<, >VoTage au bout de la nuit« se čudno razpleta in zapleta skozi Evropo, predvsem Pariz, Afriko in Ameriko ter opisuje čudovite dogodivščine ciničnega doktorja Bar-damua, ki se končujejo s kričeče realističnimi " prizori v blaznici, kamor pride Bardamu kot zdravnik- — Blaznico vodi — duševno bolni psihiater in ona je zadnja parodija fantastičnega^ nesmiselnega življenja. Značilnost te knjige Je njena brezobzirnost, njen cinični odnos do človeštva in socialni negativizem, ki bolj kakor katerikoli literarni plod ruskega anarhizma biča vse ideale človeštva s svojim »ničevo«. Nemara smo danes v književnosti d.iepeli do one točke, kjer je taka rezka brezobzirnost, na-brušena z ostrim cinizmom, uspešno sredstvo zoper 6nobizem z ene, in dogmatizem vseh vrst in barv z druge strani. Filistri kajpak protestirajo, toda ti eo protestirali v vseh časih in vse velike duhovne stvaritve so preizkušale svojo moj z njihovim odporom. Kajpak, drugo vprašanje Je, koliko časa ae bodo držale take ostre začimbe v moder ni literaturi. V Francosko akademijo najbiiš Cčline ne bo izvoljen, ka-li? co. Naslednjega dme ob 8. glavno skupščino Združenje, ob 9.30 pa bo otvoritev kongresa s strokovnimi predavanji. Po obedu, ki bo na Mariborskem otoku, si bodo gostje ogledali mariborsko mestno plinarno in vodovod. Zvečer bo banket v hotelu »Orel«. Poslednjega dne se bodo gostje odpravili z avtobusi na daljši izlet. Ogledali si bodo falsko elektrarno, tovarno za dušik v Rušah, naposled pa se bodo odpravili na krajši oddih v Rogaško Slatino. a— O vrtnarstvu na živilskem trgu smo prejeli naslednje pojasnilo iz vrtnarskih vrst: Cene raznega blaga na trgu so ostale v glavnem nespremenjene, nekaterim povrtninam pa se stalno znižujejo. Bolgarski vrtnarji iz Čakovca in Varaždina ne vozijo na mariborski trg s tovornimi avtomobili samo svojih pridelkov, temveč tu-i; sočivje in zelenjavo, ki ju dobivajo baje 'brez oblastvenega dovoljenja v vagonskih pošiljkah iz južnih krajev države. Napačna je trditev, da so cene povrtnine bolgarskih vrtnarjev nižje za 30 do 609/» od pridelkov domačinov. Res je, da Bolgari v primeru, da jim ostane njihovo blago še po 11. url, prodajajo isto za vsako ceno. samo da ga ne vozijo nazaj. To pa ee jim zgodi zelo redko. Naši vrtnarji mestne občine niso prosili za zaščito, temveč so ji samo pojasnili, da je prodajanje izelenjave v velikih množinah na tovornih vozilih mnogo uspešnejše, kakor pa prodajanje v košarah na stojnicah. Zato bi se enaka prodaja morala dovoliti tudi domačinom. Zaradi tega so mariborski vrtnarji In pridelovalci povrtnine naslovili na mestno tržno nadizorstvo prošnjo, naj se zadeva ponovno razmotrlva in Bolgarom prepove prodaja zelenjave na mariborskem trsu. Na seji tržnega odseka je bil sklenjen predlog, naj se odkaže Bolgarom, ki jim prodaje ni mogoče prepovedati prodajni prostor na Rotovšikem trgu, kjer naj bi se jim zaračunala trojna pristojbina. O stvari pa bo odiločal mestni svet na svoji prihodnji seji. a— Rešena v zadnjem trenutku. Med mnogoštevilnimi kopalci na desnem bregu Drave se je včeraj popoMne kopala v hladni vodi tudi 12 letna učenka Josiplna Berglesova iz Gornjega Radvanja. Ko je deklica zašla v nekoliko globljo vodo, Jo je potegnil močan vodni tok proti dnu ln bi bila nedvomno utonila, da je niso pravočasno opajzili ostali kopalci in jo potegnili na breg. Reševalci so jo zdramili nezavesti. a_ Nesreča ne počiva. Predvčerajšnjim je padla 65 letna delavka Antonija Zelša-'kova iz Spodnjega Jakobskega dola ta&o nesrečno, da si je zlomila levo roko. Istega dne pa je izgubil na lestvi ravnotežje 40 letni brusač Josip Lešnik iz Prešernove ulice na Teznem in strmoglavil kakih 5 metrov globoko na tla ter se poškodoval na levi roki in na obrazu. Oba poškodovanca se zdravita v tu&ajšnji bolnišnici. a_ Prijet vlomilec. K naši notici pod tem naslovom z dne 8. t. m. smo bili naknadno obveščeni, da je bil g. Dušan Ka-imenšek iz Dobrovcev pri Račah res aretiran zaradi suma, da je vlomil v tukajšnje učiteljišče, da pa je on ukradene gosli le prevzel v komisijsko prodajo kot poklicni preprodajalec, ne da bi bil vedeL da so gosli ukradene. Te gosli so bile nato najdene pri kupou in vrnjene lastniku. Kar se pa ostalih oč'tkov tiče, se je ugotovilo, da so brez podlage in da g. Kamenšek ž ozirom na svojo nedolžnost tudi ni mogel ničesar priznati. Iz Tržiča č— Nogometna tekma med tržiškimi frizerji in šoferji se bo vršila v ponedeljek 24. t. m. ob 21. v prid trboveljski gladni deci! Prosimo vse Tržičane in okoličane, da to zanimivo tekmo posetijo in pomagajo vsak po svojih skromnih močeh. Se posebej pa vabimo vsa okoliška nogometna društva na to prvo nočno tekmo, da si jo sigurno ogledajo. Iz Novega mesta n— Pod voz je prišel. Posestnikov sin Avguštin Mugelj, doma iz Jablan pri Mirni peči, je vozil z njive požeto rž. Ker je bil voz na eni strani preveč naložen, je fant voz podpiral z ramami. Na nekem delu ceste pa voznik voza zaradi prevelikega nagiba ni mogel obdržati, tako da se je voz prevrnil na voznika in ga pokopal pod seboj. Na kraj nesreče so prihiteli ljudje in spravili izpod voza hudo poškodovanega Murglja, ki mu je voz zlomil levo nogo in povzročil notranje poškodbe. Ponesrečenec je bil pripeljan v bolnišnico usmiljenih bratov. n— Kino »Dom« v Sokolskem domu predvaja danes v petek in jutri v soboto, obakrat ob 20.30 ter v nedeljo ob 18.15 in 20.30 veseli zvočni film »Španska muha«. Predigra: Ufa — zvočni tednik. »Le Germanisme a 1' čtranger« je naslov obsežne knjige, ki jo je izdal »Comitč alsa-cien d'etudes et d'informations« v Stras-bourgu. Avtor je Paul Lčvy, profesor Klč-berjevega liceja v Strasbourgu. V svojem spisu podaja pregled razširjenosti nemškega jezika in nemške ideje po vsem svetu. Prikazuje izvrstno organizirano skrb za nemške manjšine v raznih državah, akcijo za širjenje nemškega jezika v tujini ter oblike in smotre nemške nacionalne propagande. Najnovejši roman gospe Colette, »La Chatte« je po sodbi pariških kritikov ena najpomembnejših francoskih pripovednih novosti zadnjih mesecev. S Spinozo, njegovim življenjem in delom, se bavi Henri Sčrouye v pravkar izišli knjigi »Spinoza, sa vie et sa philospohie«. Kritika sodi, da je ta spis o velikem filozofu jasen in dober uvod v njegovo miselnost. življenje Ivana Turgenjeva, slavnega ruskega romanopisca, čigar 50-letnica smrti bo 22. avgusta t. 1., obravnava E. Semenov v knjigi »La vie douloureuse d' Ivan Tour-gučnieff, avec des lčttres inedites de Tour-gučnieff a sa fille.« Iz zagrebškega gledališča. Upravnik Kon-jovič je izjavil v razgovoru z dopisnikom »Vremena«, da je izvršil v zagrebškem gledališču razne preosnove. Tako je n. pr. potisnil opereto na o. mesto, reduciral izdatke in postavil pepertoar prih. sez. na novo podlago. Tako bo gledališče prav posebno upoštevalo domače avtorje. Med zanimivimi novostmi, ki se obetajo za prihodnjo sezono, je treba omeniti novo komedijo Pe-cije Petroviča in dramo znanega pevca Marka Vuškoviča »žrtve zablude«. Zanimivo je, da nekateri zagrebški skladatelji mislijo na uglasbitev znanega romana Bore Stankoviča »Nečista krv«. Tako je Jakov Gotovac v ta namen dobil že dva libreta. Ce bi bilo uspelo izpremeniti Stan- ŠPORT Romunski nogometaši prvič v Ljubljani Vetrko zanimanje za Jutrišnji nastop prvaka Bukarešte proti Primorju — AH bo našemu ligašu uspelo ponoviti izvrstno igro proti odličnemu romunskemu gostu Tekma bo jutri zvečer na igrišču Hiri-e, bo torej nočna. Ce; dan se bomo son-tii in žgali na Savi, v Sori, na Iliriji ali tjerkoli. Zvečer pa bomo porabili hlad, da ie nekoliko razgibamo, da poživimo svoje fivce in da zaokrožimo ta dan s prijetno sabavo prvovrstne mednarodne tekme. V emocijah, v razgibanih čuvstvih je življenje! To resnico lahko doume še najbolje moderni športnik, ki ve, kaj pomeni prireditev, v kateri skačejo čuvstva iz ene skrajnosti v drugo. Zamislimo si, da igra Bukarešti krasno, profesionalno. Recimo, da zabije navzlic temu ASK Primorje prvi gol! Kolikšno veselje, kakšno valovanje optimizma bo šlo preko igrišča, če pa bi se zgodilo, da zahajejo gosti zaradi malomarnosti domače obrambe svoj vodilni gol, kolikšno razočaranje... Do nebes vesel, do smrti žalosten, to sta dva krajr^ika, ki se obnavljata ne samo pri prvenstvenih tekmah, temveč predvsem Službene obiave LNP (&eja p. o. dne 19. julija 1933.) Navzoči gg. Rvbar, rav. Šetina, Novak, Kovač, Brumen, Zupane, Anko. Odsotni (upravičeno) gg. Stanko, Oman, Simonič, (neupravičeno) g. Petrič. V nedeljo 23. t. m. se določi prvenstvena tekma v Čakovcu na igrišču čakovečke-ga SK ob 17.30. čakovečki : Elan, Novo mesto. Dovoli se predtekma. Službujoči odbornik g. dr. Mežnarič. Prijava mednarodne tekme Železničar : C. F. R. Buku-rešti za nedeljo 23. t. m. se odpošlje JNS t odobritev. Ptuju se na njegov dopis od 13. t. m. ponovno sporoča, da poskusna tekma proti Rapidu ni potrjena, ker je ni ■sodil savezni sodnik. Ptuj mora ponovno odigrati poskusno tekmo. Opozarjajo se klubi Gradjanski (Čako-vec), Sava (Sevnica) in Korotan (Kranj), da morajo prijaviti prijateljske tekme v smislu pravil osem dni pred vršitvijo, ker se naknadno ne bodo več odobrile, temveč bo klub predlagan u. o. v kaznovanje. Vzamejo se na znanje tekme za pokal MO Maribor. Mariboru se sporoča, da mora poslati tozadevni dopis na LNP glede zahtev napram Viktoriji, Zagreb in Jadranu, Crikvenica. Železničarju že sporoča, da p. o. ni prejel prijavnice Igr. Rušču-kliča. Slogi, Loke in Zagorju se sporoča, da se igralcu Šternu Emilu ne more znižati karenčna doba šestih mesecev za prvenstvene tekme v smislu pravil JNS. Igralec Regancin ie bil verificiran 28. septembra 1932. Na prošnjo SZNS yr Liubliani od 17. tega meseca se določajo štiri moštva za izvedbo praktičnih sodniških izpitov v nedeljo 23. t m. \ta igrišču Ilirije ob 8. Ilirija : Grafika, ob '9.30 Svoboda (Vič) : He-mes. Disku se vr.ne seznam verificiranih igralcev v izpopolnitev. Vzamejo se na znanje zapisniki MO Maribor od 10. in 17. t. m. in MO Trbovlje od 17. t. m., dopis KLP Kragujevac br. 747 od 8. t. m., dopis ZNP Zagreb, br. 991. in 998./33. od 13. t m. in dopis ELP Beograd, br. 3093. od 10. t. m. Verificira se s pravom takojšnjega nastopa za Hermesa Pogačnik Miro. Poziva sa Ilirija, da javi do prihodnje seje. ako obstoje kaki zadržki proti verifikaciji igralca Košaka Načeta za drugklub in da pošlje njegovo savezno izkaznico. Vzame se na znanie dopis čakovečkegi SK br. 308,/33. od 18. t. m. in poslani seznam verificiranih igralcev Šoštanja. Verificirata se za Šoštanj s pravom nastopa 29. julija 1933. Vučina Josip in Kolenc Franc. Verificira io se prvenstvene tekme: At-letik SK : Laško 9 : 0, Celie : Atletik SK 4:1. Olimp : Laško 3 : 0. Celje : Atletik SK 5 : 2. Jugoslavija : Olimp 3 : 0, Amater : Zagorje 4 : 1, Elan : Amater 2 : 2, Elan : Bratstvo"3 : 0. Elan : Amater 2 : 0. Čakovečki SK : Celie 1 : 0, Reka : Srsarta 4:1. čakovečki SK : Celje 6 : 2, Trbovlje : Dobrna 3 : 0, Trbovlje : Rudar 5 : 0, Celje : Jugoslavija 5:3.— Tajnik II. Službeno lz LNP. Danes ob 19.30 seja u. o. v prostorih LNP (nebotičnik) lV. nadstropje. Službeno \z OZDS pri LNP. Delegirajo se: v soboto 22. t. m. igrišče Ilirije ob 20.45 RFC Bukarešti : Primorje g. Luke-žič (rez. g. Dolinar), ob 18. v Čakovcu ČSK Čakovec : Elan, Novo mesto g. doktor Planinšek Službene objave sekcije ZNS. Ponovno se opozarjajo sodniški kandidati A. kovičev roman v opero, bi ta originalna stvaritev utegnila pomeniti tudi v zunanjem svetu glasben dogodek. Georg Bernhard, bivši urednik »Vossische Zeitung« in znani ideolog nemške demokracije, je spisal knjigo »Der Selbstmord einer Republik«, ki bo izšla v kratkem pri >Or-bisu« v Pragi. Avtor prikazuje v nji razmere v povojni Nemčiji in razglablja vzroke, da je nemška demokracija v borbi z reakcijo za dogledno dobo izgubila bitko. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura. 4. relatirna vlaga v %. 5. smer in brzina ve'jra. 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8 padavine v mm Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 20. julija LJubljana 7, 765.2, 15.0 86, mimo, 0, —, Ljubljana 13, 762.9, 25.6, 43. S2. 0 Maribor 7, 764.3, 16.0, 80, mirno, 3, _, —; Zagreb 7, 764.4, 18.0, 70, BSE1, 1. _; Beograd 7, 762.8, 17.0, 80, SW1, 0, _; Skoplje 7, 762.0, 20.0, 60, SE2, 1. —, 3plit 7, 761.7, 25.0, 50, NE4, 0, —, -; vunubOr 7, 759.5, 26.0, 40, EN63, 0, -, —; ab 7, 763.2, 22.0, 40. NB2. 0. —. —: Vis 7. 3.2, 25.0, 40, mirno, 1, —, —» Temperatura: Ljubljana —, 13.2, 27.5, — ribor 24.6, 14.0, Zagreb 27.0, 15.0: Beo-id 28.0, 14.0; Skoplje 28.0, 13.0, Split 0, 21.0; Kumbor — 25.0. Rab —. 19.0; /is 21.0. v mednarodnih spopadih. Hočemo, da domačin zaigra tako, da pokažemo tujcu, kaj sami znamo, želimo biti bolji od drugih. Zakaj ne, če smo v resnici. Toda za take stvari so potrebni dokazi odlične volje, visokega znanja, neustrašenosti in borbenosti do konca. Ali bo Primorje jutri združilo vse te vrline v povezano harmoničnost? Ali bo moglo ponoviti svojo odlično igro proti graškim nogometašem? To je vprašanje, ki mnoge prijatelje moštva, pa tudi nev-tralce zdaj »muči«. Muči pa zato, ker bodo v kratkem vsi kibici postavljeni pred nove natezalnice, ko bo šlo za resne stvari z Gradjanskim in z drugimi odličnjaki naše nacionalne lige. Toda o teh stvareh drugič. Za jutrišnjo tekmo se dobe vstopnice že danes in jutri do 16. ure v nebotičniku po znižanih cenah, kar naj športniki blagohotno upoštevajo. Galič, J. Kušar, I. Baltesar, I. Groznik, V. Pfundner, R. Got\vald, M. Martelanc, G. Marusig, A. Potusek, D. Repič, A. Božič, D. Lunder, A. Svetek, A. Presinger, D. Jančič, J. Jenko, R. Kopič in Fr. Seitl, da pričnejo teoretični sav. sodniški izpiti v soboto 22. t. m. ob 19. v restavraciji hotela Štrukelj, Praktični izpiti bodo v nedeljo od 8. dalje na igrišču Ilirije. Kandidati s proge Ljubljana—Maribor se morejo event. javiti k teoretičnemu izpitu šele po prihodu vlaka ob 22. Tajnik. SK Celje : SK Jugoslavija odigrata danes ob 18.15 na Glaziji pokalno nogometno tekmo. Zmagovalec bo igral s celjskimi Atletiki zaključno tekmo za pokal Medklubskega odbora v Celju. Drž. kajak prvenstvo. I. Jugoslavenski Kajak-klub Zagreb nam pošilja v zvezi z našim poročilom o državnem kajak prvenstvu v zadnji ponedeljski številki naslednje: O priliki kajak regate za prvenstvo države so bile po regatnem odboru ugotovljene naslednje širine čolnov-, enosedežniki dr. Leo Golob, čoln Pionter, Wandereiner 75 cm širok, Kajak-klub Zagreb, Gustav Bregeš, čoln Hartl, 68 cm, K. K. Zagreb, Bine Kolb, čoln Pensco, 70 cm, K- K. Ljubljana, Piga Freyer, čoln Hartl, 75 cm, K. K. Ljubljana, Herbert Deutschmann, čoln Pensco, 70 cm, K. K. Ljubljana, inž. Brei-tenlohner Raimund, čoln Hartl, 65 cm, Gradec. — Dvosedežniki; Sigur-Maihofer, čoln Berger, Wanderzweier, 90 cm. K. K. Zagreb, Tinta-Istenič, čoln Pensco, 75 cm, K. K. Ljubljana. Iz gornjega se vidi, da je ! {fo&socl Esfco ^vomob^CL Zatos! Prhljaj izgine! Lasje prenehajo Izpadati! Lasje spet rastejo! iiK UM, državni prvak dr. Leo Golob vozil na najširšem čolnu, in to na čolnu za izlete (Wandereiner) 75 cm širine, a ne na specialnem tekmovalnem čolnu, kakor bi se to moglo sklepa ci iz našega članka. Prvaka v dvoje Sigur-Maihofer sta tudi vozila v čolnu za izlete, 90 cm širokem, dočim so ka-jakaši iz Ljubljane vozili v 75 cm širokem čolnu. MK Ilirija. Ob priliki III. motocikli-stične gorske dirke na Ljubelj 6. avgusta vabi xMK Ilirija ljubljanske fotoamaterje k skupnemu izletu in posetu dirke. Za najboljše posnetke dirke razpisuje MK Ilirija 5 srebrnih plaket. Za izlet bo najbolj pripraven turistovski vlak. ki odhaja iz Ljubljane zjutraj ob 5.10, prihaja v Tržič ob 6.33. Od kolodvora v Tržiču bodo po potrebi na razpolago avtobusi. Podrobne informacije pri g. Janku Pogačniku, tototr-govina, Ljubljana, Tvrševa 20. Člani moto-sekcije se opozarjajo na skupni izlet ob priliki »Zvezdne dirke« v Celje, v nedeljo 23. t. m. Sestanek udeležencev zjutraj ob 6.45 v Domžalah pri restavraciji »Slokar«, kjer se pridružijo člani motosekcije z Gorenjske, nakar bo točno ob 7. skupni odhod v Celje. Danes ob 19.30 sestanek članstva v restavraciji »Fritz«. SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes ob 18. se morajo javiti vsi rezervisti na rednem treningu. B moštvo igra takrat trening tekmo z Reko. Na igrišču morajo biti: Malič, Podbevšek, Franzot, Kveder, Koeh, Lah n, Bogme, černač, Trlfunovič, Zadel, Grintal, Hortner, Primožič, Glušič, Pungerčar, Kos, Smerkolj, Rohaček, I)e-renda, Aljančič. Postava je objavljena v garderobi. ŽSK Hermes (uprava). Pozivajo »e vsi člani, da se danes udeleže sprejema bratskega kluba RFC Bukarešti na glavnem kolodvoru ob 20.30. — (Nogometna sekcija). Ob 18.30 sestanek vseh igračev na igrišču zaradi tekem in treningov. SK Reka. Danes ob 17.45 morajo biti na igrišču Ilirije Pikič, Bojan, Dane, Kor-le, Drage, Ane, Zinke, Nani, Korli, Laznik, Rožmanc, Kokalj, Erjavc. (jo§ a r $ t vo Obrestna in amortizacijska služba naših papirjev Gf>e,de na razne neresnične vesti o ustavitvi plačevanja obresti naših državnih papirjev objavlja včerajšnja beograijita »Politika« zanimive podatke o izplačanih obrestih in o amortizaciji naših notranjih državnih papirjev. Ti podatki se nanašajo na 2 in pol odstotno rento za vojno škodo, 7 odst. investicijsko posojrlo, 6 odst. posojila za likvidacijo odškodnin za begluške zemlje in 4 odst. posojila za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini. Za obresti in amortizacijo teh štirih posojil ie država dolžna na Leto izplačati okrog 227.8 milijona Din. Na kupon št. 9 obveznic Vojne škode, ki ie zapadel v plačilo 1. februarja t. L, je bilo doslej izplačano 90.7 milijona Din od predvidenih 112.5 milijona Din (na lanski kupon je bilo izplačano 113.1 milij. Din). Za amortizirane obveznice je bilo izplačanih 14.2 milij. Din od predvidenih 19.6 milil dinarjev, za izžrebane obveznice pa 1.7 milijona Din od predvidenih 3.5 milij. Din. Na kupon št. 23. 7-odst investicijskega posojila, ki je zapadel v plačilo 15. marca t 1., je bilo doslej izplačanih 7.8 milijoni dinarjev od predvidenih 17.1 milij. Din. na kupon št 22., ki ie zapadel 15. septembra 1932. pa je bilo izplačanih 16.1 milij. Na kupon št. 22. 4-odst. agrarnih obvez- Trgovinski provizorij z Nemčijo »Kolnische Zeitung« od 19. t. m. objavlja iz Beograda zanimive informaoije o skorajšnji ureditvi trgovinskih odnošajev med Nemčijo in Jugoslavijo. Po informacijah tega lista bo v prihodnjih dneh stopila v veljavo začasna ureditev trgovinskega prometa med Jugoslavijo in Nemčijo, ki bo o-bema državama zajamčila največje ugodnosti. Nova pogodba je že po svoji kratki veljavnosti (za štiri mesece) izrazit provizorij; vsekakor pa je boljša kakor brezipogodbeno stanje, čeprav ne more docela nadomestiti prave pogodbe Pomen Jugoslavije za nemčko zunanjo trgovino podcenjuje, Mor poudarja le majhno udeležbo Jugoslavije v skupni nemški z>unaniii trgovini. V letih 1926 do 1932., v katerih je Nemčiji uspelo, po vzpeti se. v jugoslovanskem uvozu s četrtega na prvo mesto, je znašal nemški' aktivni saldo v prome-tu z Jugoslavijo okrog 55 milijonov mark. Do izbruha svetovne gospodarske krize v letu 1931. se je dvigal tako nemški izvoz, kakor tudi nemški aktivni saldo. V prvem četrtel.iu tekočega leta je sicer Nemčija več uvozila iz Jugoslavije nego je tja izvozila, vendar je to pripisati predvsem stremljenju vnovčlt: zamrznjene terjatve v Jugoslaviji. Statistika za drugo Četrtletje tekočega leta, ki b' se nanašala na breznogodbeno stairie. še ni na razpolago. Vsekakor ie iasno, da ie brezposrodteno nic. ki je zapadej v plačilo 1. maja t K. ie bilo doslej izplačanih 1.04 milij. od predvidenih 2.4 milij. Din; na kupon št 21., ki je zapadel 1. novembra 1932. pa 2.3 milil Din. Na amortizirane obveznice je bilo izplačanih 0.9 milij. Din od predvidenih 1.3 milij. Din. Končno Je bilo na kupon št. 6. od 6-odst. begluških obveznic, ki je zapadel v plačilo 1. januarja t l, izplačanih 11.2 milij. Din od predvidenih 14.9 milijona Din, na kupon št .5., ki je zapade! 1. julija 1932., pa 11.4 milij Din. Za amortizirane begluške obveznice pa je bilo izplačanih 1.8 milij. Din od predvidenih 2.1 milij. Din. Razlika med predvidenimi anuitetami in efektivno izplačanimi vsotami izvira lz tega, da imetniki obveznic niso predložili še vseh kuponov v izplačilo, pa tudi zaradi tega, ker omenjene številke še niso popolne; zlasti še niso uooštevana vsa izplačila, ki jih je izvršila Poštna hranilnica. Glede 6 odst. begluških obveznic pa je treba pripomniti, da se predviden« vsote nanašajo na emisijo 500 milij. Din, dočim je bilo 1. julija t 1. izdanih šele za 407 milijonov dinarjev teh obveznic. — Iz objavljenih številk je razvidno, da je nezaupanje Imetnikov državnih obveznic v državo kol dolžnico neosnovano. slavijo in so bila marsikatera naročHa, W bi jiih v pogodbenem razmerju dobila Nemčija (električni števci, električni materrjaJ, kemikalije itd.) oddana angleškim, ameriškim, švicarskim, avstrijskim in češkoslovaškim tvrdkam. V jugoslovenski stat* stiki je Jugoslavija v marcu, to je v prvem mesecu po preteku stare pogodbe, izvozila v Nemčijo le za 16 milijonov dinarjem uvozila pa je iz Nemčije tudi le za 15 milijonov dinarjev, dočim je leta 1932. zrna-šal povprečni mesečni izvoz v Nemiii'* 29 milijonov dinarjev, povprečni mesečni uvoz iz Nemčije pa 42 milijonov dinarjev. Brezpogodheno stanje ni zadedo juigoslo-venskega izivoza bakra ki bavksita, ki predstavlja približno polovico jugoslovanskega izvoza, pač pa je bil po prestankii veljavnosti stare pogodbe onemogočen izvoz sočivja, rib, suhih češpeli, perutnine 'n zlasti jajc, ki so dala Nemčiji povod za odpoved pogodbe Jugoslaviji, ker je Nenv čija hotela odstraniti oviro za povišani* uvozne carine na jajca. Tudi po uveljavljenim novega začasnega provizoriia n* nod'agi največjih ugodnosti ne bo prišla Jugoslaviji v prid ugodnost znižanje carine na jajca od 40 mark, ki jo ie Nemčiia nriznala Nizozemski, ker jugoslovenska iajca ne ustrezajo nemškim standardnim oredpisom. Za ureditev trgovinskega razmerja med Nemčijo in Jugoslavijo ni potrebno, da W Nemčiia na škodo lastneea kmetijstva uvažala agrarne proizvode iz Jugoslavije btaga u Jugoslavije, ld ga uvaža tr dni-gih dežel, s katerimi ima pasivno trgovinsko bilanco. To veHa zlasti za suhe če$-p|'e. Se leta 1925. je uvoz stihih češreti iz Jugoslavije znašal polovico uvoza iz Amerike, lani pa le še eno devetino. Vrednost blaga, za katero zahteva Jugoslavija ugodnosti, je v primeri s skupnim nemškim agrarnim uvozom, ki Je neobhodno potreben, zelo majhna. Koristi za nemške iz-vcane interese pa so lahko v zvezi z bolj-io rentabilnostjo jugoslovenskega kmetijstva preced večje. NaS pšenični pridelek V sredo se je pričela trgovati na novo-sadski borzi že nova pšenica, in sicer po ceni 130—137.50 Din za meterski stot, kakor je bilo pričakovati. Cena stari pšenici se je do zadnjega gibala nad 210 Din za meterski stot, kar priča, da smo prišli v novo žitno letino skoro brez vsakih starih zalog in da smo od lanskega pičlega pridelka porabili za domačo prehrano skoro vse do zadnjega zrna. Uradne cenitve našega letošnjega pfie-ničnega pridelka še nimamo, pač pa imamo že prvo uradno cenitev pridelka pšenice v naši žitnici: dunavski banovini. Povprečni pridelek pšenice v dunavski banovini je prav zadovoljiv in znaša 15.17 met. stota, dočim je bil v rekordnem letu 1931. le malo večji, namreč 16.29 met. stota. V posameznih okoliših pa je pridelek prav različen. Zlasti se opaža, da je obilno deževje povzročilo škodo v nižjih legah, dočim je bil v onih predelih, ki leže višje, zabeležen rekorden donos. Tako znaša n. pr. v srezu Odžaci in Bačka Palanka donos na hektar celo 20 met. stoto v, v srezih Veliki Bečke-rek, Saša Tomič, Batina po 18 met. stotov, v srezu Apatin 17 met. »totov in v srezih Novi Sad ter Subotica po 16 met. stotov. Slabi uspehi pa so bili zabeleženi zlasti na jugu dunavske banovine, n. pr. v srezih Smederevo in Gornji Milanovac, kjer je znašal pridelek komaj 7 met. stotov na hektar. Skupaj se uradno ceni pridelek pšenice v dunavski banovini na 13.05 milijona meterskih stotov; to je vsekakor mnogo, zlasti če upoštevamo, da smo lani po defi-nitivni cenitvi pridelali v vsej državi komaj 14.5 milijona met. stotov. stanje precej zavrlo nemški izvoz v Jugo- 1 Lahko pa bi v bodoče uvažala več takega Jugoslovensko - palestinski gospodarski komite V soboto 15. t m. se je vršila v Beogradu ustanovna skupščina Jugoslovensko-palestinsk&ga gospodarskega komiteia, katere so se udeležili odlični predstavniki naših gospodarskih krogov iz vseh gospodarskih centrov naše države. V zastopstvu šefa Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je skupščino vodil g. Viktor Ce-rič, šef informativnega oddelka tega zavoda. Referat o pripravljalnih delih in o dosedanji akciji zavoda v zvezi s konferencami našega častnega konzula v Hajifi g. Rožanskega v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, je predložil skupščini reierent zavoda g. M. Premužič. Po referatu g. M. Premužiča Je dobil besedo predstavnik ljubljanske Zbornice za TOI dr. J. Koče, ki je izjavil, da je poravnan nesporazum, ki je nastal zaradi iztočnih privatnih informacij v zvezi z delovanjem Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine in g. konzula Rožanskega o čemer se je razpravljalo tudi v listih. Interesenti iz dravske banovine se zahvaljujejo zavodu in g. Rožanskemu za ini-cijativo in za akcijo, ki jo bodo tudi s svoje strani podprli Po prečitanju pravilnika jugoslovenskega komiteja za pospeševanje gospodarskih odnošajev s Palestino, ki ga je odobril trgovinski minister, so se vršile volitve v uprave. Za predsednika komiteja je bil izvoljen dr. Friderik Pops, odvetnik Iz Beograda; za podpredsednike pa so bili izvoljeni gg.: Vladimir Arko, veleindustri-jec iz Zagreba, Ivan Jelačin. predsednik Zbornice za TOI v Ljubljani in dr. Milo-rad Nedeljfcovič, generalni ravnatdij Poštne hranilnice. Kot predstavniki interesentov iz dravske banovine so bili v upravni odibor izvoljeni gg.: Ernest Hieng, predsednik družbe Arbor,. d. d. v Ljubljani, Srečko Kranjc, izvoznik v Ptuju, inž. Mi-'in Lenarčič, indnstrijec v Mozirju. Karol Pahor, predstavnik tvrdke Drava, d. d. 0gg5« 210 — 225: >6< 170—195; >7« 150—165; >8< 62.50 — 67-50; sremska in slavonska, nova. za ultimo f ali f »0g< in »Ogg« 240—255: >2« 220 — 225; >5« 200 — 215; >6« 170 do 185; >7« 140 — 155; >8< 62.50 — 67.50. — Otrobi: 50 — 52.50. -j- Budimpeštanska termfnska borza (20. t. m.). Tendenca prijazna, promet živahen. Pšenica: za okt. 11.37 do 11.38, za marc 12.47 do 12.49; rž: za okt 7.85 do 7 86, za marc 8.76 do 8.80; koruza za avgust 8.47 do 8.49, za maj 8.97 do 8.99. Novi grobovi V visoki starosti 85 let je umri v Mozirju upokojeni nadučitelj g. Franc Praprot-n i k. Predobro ga ie poznala in visoko spoštovala vsa Gornja Savinjska dolina, slove! pa je tudd daleč izven nje kot prvovrsten vzgojitelj in navdušen pionir sadjarstva. Vzgojil je celo vrsto rodov, ki mu bodo ohranili najčastnejši spomin. Pogreb če-stštega starčka bo jutri ob 10. iz hiše žalosti na mozirsko farno pokopališče. — V Novem mestu je v starosti 83 let umrl g. Josip Mogoiič starejši, hišni posestnik in gostilničar na Trgu kraljeviča Petra 23. K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob 17. — V Lijiubljani je smrt ugrabila upokojenega šolskega upravitelja g. Martina Brišnifca. Smrt uglednega pokojnika obžaluje 5irok krog sorodstva doma in v inozemstvu kakor tudi številni njegovi stanovski tovariši in prijatelji. Pogreb bo jutri ob 16. iz mrtvašnice Leonišča na Stari poti št. 2. — V Št. Vidu nad Ljubljano je umri g. Štefan Erman, soustanovitelj splošno znane tovarne pohištva Erman & Arhar. Vedno delavnega in k napredku podjetja strmečega moža je ugrabila kratka bolezen. _ v št Pavlu pri Preboldu ie v 60. letu starosti umrla ugledna posestnica Neža Marinčeva. Pokopali io bodo iutri tO. — Pokojnim blag spomin, žalujočim r-še iskreno sožalje! Iz življenfa In svela Dragocena pagoda Ta miniaturni posnetek nekega kitajskega templja na svetovni razstavi v Chicagu predstavlja vrednost nad milijon zlatih dolarjev idranska modrina Snovi'" določai° —°morske vode Ce morsko vodo kemično preiščemo, naj-lemo v njej poleg ogromnih količin kuhinjske soli dosti manjše količine drugih spojin, pred vsem fosfatov in mitratov. A baš te spojine so za življenje v morju odločilne ,kajti od njih živi tako zvani rastlinski plankton, mikroskopsko majhne rastline, ki plavajo v velikanskih masah v gornjih morskih plasteh. Cim več fosfatov in nitratov, tem več tega rastlinskega planktona. od katerega zavisi spet količina tako zvanega živalskega planktona, ki oblju-duje isto tako vrhnje plasti morja. živalski plankton se preživlja namreč z rastlinskim, od živalskega planktona pa živijo spet ribe, pred vsem potujoče, sla-nikom sorodne ribe, med katere spadajo tudi sardele in makrele, ki so n. pr. za naše Jadransko morje tako važne, živalski plankton, ki se seseda na dnu morja, je hrana tudi živalim, ki žive v globočinah, kakor školjkam, rakom, morskim pajkom, čim več teh živali na dnu morja, tem več tudi rib, ki se držijo najrajši v spodnjih plasteh, n. pr. polenovk, morskih ščuk in podobnih. Tako smo videli, kako je bogastvo kakšnega morja z živalmi v zadnji vrsti odvisno od fosfatov in nitratov. V tem pogledu pa je z našim Jadranskim morjem precej slaba. Dočim vsebujejo severna morja n. pr. do 40 mg fosforja na tono morske vode, znaša njegova količina na tono jadranske vode komaj 3 mg. Posledica je potem malo rastlinskega planktona, malo živalskega planktona, malo rib, dosti manj nego v severnejših morjih. Zato pa se naše morje odlikuje s tako čudovito sinjo barvo, ki jo opeva toliko poetov. Stvar je lahko umevna: v morjih, ki vsebujejo dosti fosfatov in nitratov in zaradi tega dosti planktona, ki napolnjuje njihove zgornje plasti do 400 m v globino, je namreč baš ta preobilica organizmov kriva njihove značiiLne, sivo-motoe barve. Jadransko morje, ki ima dosti manj teh organizmov, pa je zato čisto, prozorno in nemotno ogledalo sinjega južnega neba. Vojna po radiu Iz Danske poročajo prav zanimive vesti o rusko-nemški vojni po rad:u Vsak večer med 8. in 9. ali med 10. in 11. uro oddaja radio Moskva v nemškem jeziku in ta poročila se bavijo izključno z dogodki v Nemčiji. Nemška radio postaja v Nauenu skuša sicer motiti ruska poročila, vendar pa je mogoče izven kroga nauenske postaje. ki znaša samo 200 km, brez motnje poslušati radio Moskva. Zaradi tega je nemško ministrstvo za propagando najavilo, da bo dalo zgraditi posebno postajo, katere edina naloga bo, povzročati motnje za ruski oddajnik. Preden pa bo ta radio postaja dovršena, bodo Rusi dokončali svojo mnogo večjo radio postajo v Hodinki, ki bo, kakor pišejo, najmočnejša naprava svoje vrste na svetu. Moskovski mogotci so namreč tudi glede radia napravili petleten načrt, ki predvideva postavitev trideset novih velikih oddajnih postaj. Med njimi jih bo ena šestina, ki bodo razpolagale z najmanj 1000 kilowati. Ruska radio služba je poverjena ameriškemu strokovnjaku inže-njerju dr. Lewisu, ki je do nedavno vodil v Ameriki Radio Corporation of America. Z njegovo pridobitvijo upajo sovjeti, da bodo postali neomejeni gospodarji sveta vsaj nad zemljo, če že tega ne morejo doseči na zemlji. Samomori v Nemčiji Statistični urad v Berlinu je priobčil podatke, da je bilo od 1. 1925 do 1932 v Nemčiji okolu 135.000 samomorov. 70 odstotkov vseh primerov odpade na moško prebivalstvo. V Antarktiko! Lincoln Ellsvvorth, ki je 1. 1925. letel z Amundsenom na severni tečaj, je te dni ostavil San Francisco in se odpeljal proti Novemu Zelandu, kjer bo uredil oporišče za svojo odpravo na južni tečaj. Ellsworth išče dokaze za hipotezo, da je bila Antark-tida nekoč tropski svet Kralj smučarjev Stockholmski listi poročajo o tragični smrti Andersa Ahrmana, ki so ga v njegovi domovini na švedskem imenovali »kralja smučarjev«. Navzlic svojim 80 letom se je peljal v viharnem vremenu s čolnom k izlivu Eiser-ne reke v bližini male laponske naselbine Peuraure, da bi nastavil svoje mreže in trnke. Visok val pa je prevrnil čoln in Ahrman se je v razburkanem morju obupno boril za življenje. Njegova stara žena, ki je opazila ta boj, mu je prišla z drugim čolnom na pomoč in ga je potegmla na breg. Tam je spregovoril ž njo še nekoliko besed in zatisnil oči za vedno. Njegovo srce ni več zdržalo zadnjega napora. V svojih kočah in šotorih pripovedujejo stari Laponci svojim otrokom in vnukom čudovite stvari iz mlajših let »kralja smučarjev«. Pred 50 leti je postal po vsej švedski slaven s svojim 210 km dolgim potovanjem na smučeh skozi najbolj divja ozemlja Laponske. Ko je dovršil to pot, se je odpravil na smučeh takoj v vas Jokk-mokk, kjer je preplesai vso noč. Ne da bi si odpočil, se je potem, isto tako na smučeh, vrnil domov v Peuraure, 110 km poti. šele tu je legel spat. A ni syal dolgo, ko so mu sporočili, da so v bližini opazili medveda. Vstal je in ga šel lovit, čez nekoliko ur ga Je ustrelil. Najlepša ženska v Evropi Rusinja Tatjana Maslova, izvoljena za letošnjo mis Evropo, v pariškem avtobusu Iz brzic Niagare v ječo Te dni je neki 18 letni mladenič prvič preplaval brzice Niagarskih slapov. Rekorder je planil v vodo z ameriškega nabrežja. Brzice so ga večkrat potegnile v nevarne vrtince, vendar se je vselej srečno izvil iz njih objemov in je po dve in pol urnem plavanju dosege! mejo Kanade. Vsi, ki so spremljali nenavaden prizor, so bili zadivljeni nad športnim uspehom mladega plavača. Ko pa je zmagovalec srečno dosegel kopnino, ga je sprejel policist in mu napovedal aretacijo zaradi potepuštva in prepovedanega plavanja. Seveda pa je ta aretacija samo formalnega značaja, kajti odličnega rekorderja, ki se mu je posrečil tako tvegan poskus, gotovo ne bo pustila Amerika trpeti za zamreženimi okni. Nov Chaplinov film Charlie Chaplin je v Hollvwoodu dovršil nov nemi film. Njegova posebnost je ta, da je brez vmesnih naslovov. Chaplin je tudi sam zložil pospremno glasbo. Chaplin igra v tem filmu vlogo Napoleona. Dozdevna in resnična smrt V Kečkemetu se je primeril nenavaden primer dozdevne in resnične smrti. 24 letni knjigotrški prodajalec Fargas je umrl. Položili so ga v rakev in ga hoteli pokopati. V trenutku, ko so pogrebci zabili krsto, pa se je »mrtvec« prebudil, vstal in odšel v službo. Zvečer se je vrnil domov, s tekom povečerjal in legel k počitku. Ko so ga naslednje jutro prišli budit, pa ni dal od sebe nobenega znaka življenja. Bil je resnično mrtev — 24 ur potem, ko se je zbudil od navidezne smrti. PRAVKAR JE IZŠLA NOVA ŠTEVILKA ilustrirane tedenske revije B^———MMIHIUMiaB z naslednjo vsebino: »ŽIVLJENJE SVET" Naslovna slika: Ivo Klad-n i k : »V ZELENJU IN SONCU« (lesorez) Dr. Vladimir Bartol: SODOBNI NAUK O ŽIVLJENJU (konec) N. K. K o 1 j c e v : UMETNO URAVNAVANJE SPOLA PRI POTOMSTVU KAKO DIHAJO ŽIVALI (rp — s slikami) GAŠENJE OGNJA S SMODNIKOM JANTAR (s slikami) ZAVISNOST MED BARVO IN ZNAČAJEM NAJLEPŠE JE NA ZEMLJI (Iz dnevnika vsemirskega letalca — s sliko) SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA Karlo Kocjančič: ZAPISKI BORISA MOLANA (roman) ZNAMENITE IZKOPANINE V JUŽNI AFRIKI (s sliko) Frank Buck; DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI (dalje) UMETNO POVZROČENO VNETJE MOŽGANSKE MRENE ŽENSKA IN SVET (ženska v sodobni Grški — J. V-t) VIRGIL ROSSEL, pravnik ln književnik t (A. D.) POŽREŠNOST PTIC OTROŠKI PRAZNIK NA MADAGASKARJU (k) NAJVIŠJE TEMPERATURE SONCA ZA MISLECE GLAVE ŠAH NEVARNOSTI VITKE LINIJE (prof. G. Š.) FOTO AMATER HUMOR (Adamson) Zvezek vsebuje poleg tega še dosti zanimivega drobiža in lepih slik. I »ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko ter stane trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezne številke Din 2.—. Naroča se pri upravi: Ljubljana. Knafljeva nI. 5. ■ h • • V/- - V ' ■ . jf - .' - ■ - . - - : V i ■ . Pilot robot Postov tovariš na poletu okoli sveta Zdaj, ko leti enooki ameriški letalec Wiley Post okolu sveta, pišejo vsi listi o čudoviti napravi, ki mu nadomešča sopotnika ter ga podpira pri njegovem rekor-derskem podvigu. Vse vprašuje, kaj je prav za prav robot«, ki pomaga letalcu na ako nevarni vožnji kakor je ta polet okolu zemlje. »Leteči robot« je stroj, podoben sličnim napravam, kakor so bile že ponovno razstavljene po svetu, predvsem na Angleškem in v Ameriki Od drugih strojev se razlikuje po svoji vnanji obliki, a tudi po notranji konstrukciji. Ima namreč podobo človeka, ker deluje z rokami, nogami in drugimi udi. V ostalem pa še oddaleč ne predstavlja krone sodobne tehnike. Stroji, ki jih uporabljajo v najrazličnejših strokah za najrazličnejše industrijske namene, so mnogo popolnejši od robota, ki se sproži kakor oni na pritisk električnega gumba. V bistvu je Postov robot stroj, podoben napravam na modernih ladjah. Na teh žc davno ni več slovitega krmarja, o katerem vedo toliko pripovedovati stari pomorščaki. Kadar odrine ladja iz pristanišča, se določi po kompasu natančna smer vožnje in ladja se avtomatično ravna po tem, kar ji predpisuje kompas. Aparat deluje tako dovršeno, da izenači celo spremembe, ki jih morebiti povzroči veter ali razburkano morje. Šele kadar zavije kdja zopet v pristanišče, se pojavi na krovu krmar, ki dovrši delo avtomata. Nekaj podobnega je Postov avtomatični pilot. Ker je v zvezi z višinskim krmilom, opravlja pri njem službo natančno po naročilu. Kompas določi letalu smer in robot se trudi samo v toliko, da to smer drži s pomočjo mehaničnega čuta za ravnotežje. Letenje na slepo je namreč postalo nekaj povsem vsakdanjega, odkar se je letalstvo razvilo in so letala često primorana leteti skozi meglo in oblake. V teh primerih se vrši pilotiranje s pomočjo instrumentov, ki jih kontrolira živ pilot. Pri Postu je stvar v toliko drugačna, da je ta kontrola prenesena na robota, ki je tako ustrojen, da začuti vsako morebitno spremembo ter prenese ta »občutek« takoj na krmilo. Če n. pr. potiska veter letalo navzdol ali če ga žene previsoko na kvišku, ga robot s svojo fino mehaniko zopet vrača v normalni tir. Kakor pa je Postov robot uporaben, tako je tudi nevaren. Naravnan na višino 1000 m ne bi se nikoli ognil 1500 m visoki gori in bi jadral naravnost v pogin. Letalec se zaradi tega nikoli ne sme zanašati nanj, ampak ga mora neprestano nadzirati. Razbremenjuje ga pa pri ročnem delu in mu prihrani dokaj napora in truda, ki bi letalca drugače prekmalu izčrpal. ANEKDOTA Ta marki, ki so mu pravkar postavili zelo ugoden horoskop, je prejel nekoč naslednje pismo: »Posodite mi 500 frankov. Imate toliko sreče, da jih boste morda dobili povrnjene.« VSAK DAN ENA žena letalca Posta zasleduje polet svojega moža okoli sveta Letalčev sin se uči teka James Oiiver curwood: Hci divjine Roman »Večerjali bo-ste,« se je nasmehnil. »Med tem ko ste dremali, sem vse pripravil. Ali ste lačni?« Razložil je bil vse tako, da se ji ni bilo treba vzdigniti z vej, in prinesel odnekod klado, da ji je zaslonil hrbet. Toda njegov trud je bil skoraj prazen, zakaj Marge ni mnogo jedla. Njene oči so bile še vedno meglene; ko sta končala, je vzel klado proč ter ji napravil iz vej visoko blazino, da je mogla mimo ležati in držati glavo fj-okoncu, med tem ko je kadiil pipo. Hotel je, da ne bi takoj zaspala. Nekaj ga je gnalo, da bi govoril z njo. Najprej jo je vprašal, zakaj je tako neskrbna, da je pobegnila z eno samo dvojico mokasinov in brez tople obleke. »Vse to je bilo v Tarovem tovoru, Sekivevin,« je pojasnila; oči so se ji svetile v odsevu ognja kakor dva dremotna tolmuna. »Izgubila sva ga.« -Nato Ji je jel pripovedovati o očetu Rolandu. Spanec jo je premagoval med poslušanjem; trepalnice so legale čedalje niže, dokler se niso v dveh temnih lokih začrtale na obrazu. Sedel je baš dovolj blizu, da je mogel občudovati njih dolžino in opazovati drhteče prizadevanje oči, da bi ostale odprte. Ko ga je nazadnje ogledala, je pravkar držal njeno sliko v roki in se sklanjal tik Tii-mo nje proti ognju, da bi jo v njegovi svetlobi bolje razločil. Za renutek je bilo vid«ti, kakor da bi jo bil ta pogled popolnoma zdramil. »Vrzite jo v ogenj,« je rekla. »Brockaw me je prisilil, da sem mu jo dala napraviti, zato jo sovražim. Sovražim Brockawa, sovražim to sliko. Sežgito io.« »Spravil jo bom,« se je uprl. »Sežgati, kakopak! To je vendar--« »Saj je ne boste več potrebovali — od današnjega dne.« Svinčena trudnost ji je dokončno zaprla oči. »Zakaj ne?« je vprašal, sklonivši se k njej. »Zato, ker imate zdaj — mene — Sekivevin,« je zamrmrala z mehkim, zaspanim glasom, in dclge trepalnice so ji mirno obležale na licih. 20. POGLAVJE V »Gnezdu« Se dolgo po tem, ko je bila zaspala, je premišljeval o njenih besedah. Zdele so se mu polne čudovite vere in globoke gotovosti. Poslej mu ni več treba slike — ker ima njo! Tako je bila rekla, in David je vedel, da so te besede, ki jih je zamrmrala na meji med bedenjem in spanjem, najčistejši izraz n.iene duše. Gledal jo je, kako je mirno sopla pred njegovimi očmi — in zdajci mu je leglo na srce kakor nenadna tesnoba in mračna slutnja — a pod to slutnjo je kakor ogenj pod mrtvim pepelom tleta sladka, vznemirjajoča gotovost posesti. Ogrnil jo je z odejo; nato se je nagnil čeznjo in ji rahlo odrinil goste kodre z obraza. Toplo in mehko so se mu presipali med prsti, čudno blag je bil njih dotik: nekaj trenutkov ie brodil po njih, nepremično ji strmeč v otroškoljubko obličje, še vedno o bam in da bi postala bolj elastična v svojem poslovanju. Zakonska zaščita delavcev pa naj bi se v polnem obsegu raztegnila tudi na državna prometna in rudarska podjetja. Zniževanje mezd mnogo šl-oduje skupnosti, kajti čim višji je standard delavca, tem večja je njegova potrošnja. Baš zaradi tega, ker delavstvo s svojimi zaslužki ne more kupovati niti najpotrebnejših življenjskih potrebščin, se je kriza tako usodepolno razširila tudi na trgovske in obrtniške sloje in na splošno produkcijo. Podjetja, velika in mala, skušajo olajšati svoje težave in bremena na ta način, da znižujejo delavcem mezde, kar je v sedanjih časih prav lahko, ker se iz vrst brezposelnih dobivajo delavne moči vsaj začasno tudi pod vsako ceno. Da se delavec naši produkciji ohrani kot konzument in da se prepreči izkoriščanje delavcev, bi bilo treba z zakonom odrediti eksistenčni minimum za posamezne delavce in tudi za delavske družine. Mezde pod tem mini-mom bi morale biti prepovedane. Ta minimum naj bi se ravnal po indeksnih cenah, ki bi se objavljale po potrebi vsak mesec Sto in stotisoče delavcev in uslužbencev bi se na tak način rešilo obupne bede in bi bilo to tudi v veliko korist narodu in državi, točni zakonski predpisi o delavski zaščiti pa bi preprečili veliko krivico, ki nalaga delavstvu najtežja bremena splošiK krize. Po osvoboditvi celokupnega našega naroda iz podjarmljenosti in z njegovim zedinjenjem v neodvisno nacionalno državo se je naša država znašla pred številnimi strokovnimi nalogami. Tako v zunanjem, kakor tudi v notranjem pogledu je "bilo ustvarjeno faktično stanje, katero je bilo treba pretvoriti v pravno. Državne meje je bilo treba najprej končno določiti r mirovnimi pogodbami in mednarodnim priznanjem, notranjo ureditev pa je bilo treba postaviti z državno ustavo na solidno in trajno podlago. Vekovna razcepljenost jugoslovenskega naroda in njegova dolgotrajna podjarmlje-nost nista ostali brez slabih posledic. Tujci so izvrševali na posamezne dele naroda razkrajajoč vpliv, k čemer so pomagale zlasti verske razlike in posebni nazivi za posamezne narodne dele. Najvišja državna modrost tlačiteljev našega naroda je bilo geslo; Divide et impera! V tem stremljenju so jih podpirale tudi različne administracije in zakonodajstva, pod katerimi so .živeli posamezni deli našega naroda. Ni bilo težko najti smer, po kateri se Je bilo treba ravnati v zedinjeni naši domovini. S sistematskim delom je bilo treba postopno odstraniti vse škodljive vplive iz preteklosti ter uničiti vse umetne ograje, ki so razdvajale in odtujevale dele enega in istega naroda. Namesto raznih sistemov administracij in različnega zakonodajstva je bilo treba čimprej izvesti enotno administracijo in popolno izenačenje zakonov. Sporedno z vsem tem stremljenjem pa je moralo iti delo za notranjo gospodarsko obnovo, povzdignjenjem narodnega blagostanja in okrepitev mednarodnega položaja. Pogoj za ustvaritev teh ogromnih nalog bi bil dolg režim Nacionalne unije, pri katerem bi bile vse narodne, materijalne, moralne in politične sile naroda mobilizirane pri istem poslu in za iste ideale. Do tega pa žal ni prišlo. Režim Nacionalne unije ni trajal niti leto ■dni po proglasitvi državnega edinstva. Ošabni in strankarski interesi so bili tedaj mnogim važnejši kakor pa splošni intere-.si. še preden so bile naše meje določene z mirovnimi pogdabmi ln mednarodno priznane, še preden je bila z državno ustavo ipostavljena pravna podlaga našemu notranjemu življenju in razvoju, smo prešli v režim ozkih političnih kombinacij. Karakteristika tedanjih strankarskih razmer pa je bila. da so bile stranke ustvarjene pred formiranjem naše narodne velike države, torej pod popolnoma drugimi okol-nostmi, z drugimi nalogami. Tako po svojem postanku, kakor tudi sestavi so bile tedanje stranke več ali manj verske, plemenske ali pokrajinske. Vrh tega se je obnovitev strankarsko-političnega življenja v svobodni naši domovini smatrala večinoma kot prilika, da se nadaljuje prečišča-"vanje starih računov, namesto da bi se organiziralo javno življenje na novih podlagah in v skladu z novim razmerami. Ob pomanjkanju stranke, ki bi imela večino v parlamentu ter prevzela sama oblast in odgovornost, se je vsiljeval sistem strankarskih koalicij kot edina mogočnost upravljanja. Tudi koalicije na vladi niso bile prav nič drugega kakor navadne ■strankarske federacije, v katerih je vsaka stranka stremela samo za tem, da pridobi sebi in svojim pristašem čim več koristi in da bi postala čim bolj močna. Zaradi tega so nudile strankarske koalicije žalosten prizor neprestanih medsebojnih prepirov, od katerih je imel narod samo brezplodne in negativne rezultate. Vprašanje državne organizacije je bilo celih 10 let na dnevnem redu in stalno predmet medstrankarskih pogajanj. Vprašanje narodnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev ni predstavljalo etične resnice, temveč je bilo na žalost stalno predmet pogajanj za parlamentarno sodelovanje. To je imelo naslednje neizogibne po-eledice: 1. Celo prvo desetletje naše narodne države se je naše javno življenje stalno gibalo okrog državno-pravnih vprašanj in so bili zapostavljeni vsi oni socialnoekonomski problemi, katerih rešitev je bila nujno potrebna. 2. Za izenačenje administracije in zakonov se ni storilo ničesar. 3. Dohodki so bili celo desetletje neenako obdavčeni, kar je ustvarjalo občutje neenakosti državljanov v isti razdalji. 4. živeč pod raznimi zakonodajstvi, raznimi administracijami in raznimi davčnimi in prosvetnimi sistemi je bila zato narodu ideja o edinstvu in enakopravnosti težko razumljiva in sprejemljiva. Zaradi napačnega pojmovanja strankarskega sistema uprav-l;anja so se stranke izčrpavale v medsebojni borbi in zanašale v medsebojne od-nošaje vedno večje zastrupljenje. Najtra-gičnejše pa je bilo. da so bile stranke tako po svojem postanku, kakor tudi po svoji sestavi v glavnem plemenske, verske ali pokrajinske in se je zato vsaka njihova borba avtomatično pretvorila v plemenski, verski ali pokrajinski spopad. In ko so se končno zaradi te de°*eneri- f rane notranje strankarsko-poIitične° borbe razpalile strasti do skrajnosti ter so v parlamentu počili ce'o revolverski streli, ki so smrtno pogodili ne samo več poslancev, temveč tudi sam tedanji parlament ter hudo ranili tudi parlamentarni sistem sploh, tedaj je bil v interesu notranjega pomirjenja ter pomirjenja strasti naš vzvišeni nacionalni kralj s svojo suvereno misijo pozvan, da preseka gordijski vozel. sestojanuarski režim Dne 6. januarja 1929 je Nj. Vel. kralj z manifestom suspendiral tedanjo ustavo, razpustil Narodno skupščino, ustavil dotedanje strankarsko življenje in postavil temeljna načela za novo politično in državno življenje. Kot cilj novega režima ' je naglasil, »da se v čim krajšem času doseže ustvaritev onih ustanov, one državne uprave in ene državne ureditve, ki bo najbolj odgovarjala splošnim narodnim potrebam in državnim interesom«. V dveh in pol leta svojega obstoja je izvršil šesto januarski režim za izvršitev teh nalog, ki so bile vsestranske. Na eni stra- I ni je bilo potrebno odstraniti zastrupljenje notranjih odnošajev, n,a drugi strani ^a se je morala izpremeniti vsa notranja atmosfera ter ustvariti potrebni psihološki in moralni pogoji za obnovitev normalnega režima na široki in demokratski podlagi. To se je v popolnem obsegu posrečilo. Unifikacija zakonodajstva je predstavljala nujno in logično posledico državnega edinstva, ki se ni dalo zamisliti brez enakosti zakonodajstva, brez izenačenja pravnega reda in pravnega edinstva. šesto-januarski režim je s sistematičnim delom dosegel v tem pogledu velike rezultate. Razen državljanskega in trgovskega zakona je izenačeno skoro celokupno ostalo zakonodajstvo, tako da je bil skoro dosežen cilj: ena država — en zakon. Najvažnejša dela, izvršena od 6. januarja 1929 do septemberske ustave, so bila: nov naziv naše kraljevine Jugoslavije in zakon o banski upravi. S prvim aktom je izraženo edinstvo naroda in države, z drugim pa je bila izvršena reorganizacija države, ki pomeni resno razbremenitev administracije državne centralne uprave. Smatrajoč, da je šestojanuarski režim izvršil svojo nalogo, je Nj. Vel. kralj dne 3. septembra 1931 vrnil ustavno stanje in dal kraljevini Jugoslaviji novo ustavo, kar je sporočil narodu s sledečim proglasom: »Odločil sem se, da postavim dosedanje delo ter izvajanja državne in nacionalne politike na širšo osnovo neposrednega narodnega sodelovanja.« list; g) zakoni o ženskih obrtnih, o sred-nje-tehniških šolah, o trgovskih šolah in pomorskih akademijah; h) izpremembe ln dopolnitve zakona o likvidaciji agrarne reforme v južnih, severnih in zapadnih krajih. 2. V mednarodnih odnošajih: a) Pretvv ritev Male antante v mednarodno zajedni-co .okrepitev njenega mednarodnega vpliva ter razširjenje gospodarskih stikov med i njenimi članicami; b) uspešen nastop proti paktu četvorici v obliki, kakor je bil prvotno predložen ter revizija dogovora o direktoriju; c) sklenitev pogodbe o definiciji napadalca, ki pomeni znatno okreoi-tev našega mednarodnega položaja ter naše in splošne zunanje sigurnosti. | Vsi ti uspehi JRKD v naši notranji in zunanji politiki predstavljajo že njen močan političen kapital, s katerim more iti pred narod in tudi pred svoje nasprotnike 6 polnim ponosom. Stranka zato z upravičenostjo računa, da uživa pri narodu popolno zaupanje, od nasprotnika pa zahteva iskrenost in zasluženo priznanje. V najbližji bodočnosti bo morala stranka izvršiti svojo dolžnost z uveljavljenjem zakona o dekoncentraciji In decentralizaciji ter se najresnejše baviti s problemom nujnih in učinkovitih ukrepov za ublaže-I nje gospodarske krize. Okvir za ureditev političnega življenja I Bivše plemenske, verske ali regionalne stranke so povzročale samo razcepljanje narodne sile, notranje borbe, verske in ple-I menske konflikte in spravljale zato državo v take položaje, ki so spravljali v nevarnost celo bitne interese naroda ln države. Naša obnovljena demokracija in reformirani strankarski sistem se mora zato izdelati na teh drago plačanih izkušnjah. Te izkušnje govore, da je mogoče normalno funkcioniranje našega notranjega življenja .njegovo ureditev in stalnost, stalen | napredek, narodno blagostanje, dobro notranjo upravo in največjo sigurnost na znotraj in zunaj doseči najbolje in trajno pod naslednjimi pogoji: a) da se nacionalna in državna politika izvaja na široki podlagi narodnega sodelovanja, izhajajoč od političnega akslona, da sta narodno in državno edinstvo nad in izven vsake razprave in da ne moreta biti predmet dnevne politične borbe in pogajanj; b) da se Izvaja to sodelovanje po dveh zakonodajnih telesih in s pomočjo velikih, načelnih političnih organizacij, ki imajo v programu potrebe in interese cele države in vsega naroda, ter niso niti po svojem postanku, niti po svoji sestavi, niti plemenske, niti verske ali regionalne; c) da so politične stranke samo sredstva Javnih interesov, a ne same sebi cilj in da so koristne, dokler ostanejo v svoji vlogi in namenu; C) da smisel notranje-politične borbe ni medsebojno iztrebljevanje državljanov, temveč njihovo tekmovanje v službi kralja in naroda; d) da je izvajanje občinske široke banovinske samouprave stvarna potreba države in naroda, pogoj izboljšanja, ekspeditiv-nosti in učinkovitosti fl-dministracijc, cclinst I zanesljiva pot, da se preprečijo škodljivosti krutega centralizma in nevarnost federalizma ter približa oblast narodu. Samo v tem okviru je mogoče popolnoma urediti naše notranje politično življenje, kar je neobhodno potrebno za okrepitev našega zunanjega položaja in sigurnosti ter za gospodarsko sanacijo, obnovo in povzdigo materijalnega blagostanja v državi. Začasni glavni odbor JRKD smatra, da more pričakovati z večjim optimizmom nadaljnje plodne in pozitivne rezultate skupnih stremljenj in naporov. Na državnem kongresu bo namreč stranka definitivno izvedla svojo organizacijo, dobila svojo strankarsko ustavo, svoj lastni program in svoje stalne vrhovne strankarske uprave. S tem bodo ustvarjeni pogoji, da nadaljuje naša organizacija s svojimi razširjenimi in okrepljenimi vrstami dosedanje delo s še boljšimi izgledi na uspeh svojega nacionalnega in državnega programa. Citanje njegovega poročila je trajalo precej dolgo. Po končanem poročilu začasnega glavnega odbora je predsednik g. Uzunovič poudarjal ogromno delo, ki je bilo potrebno za izvršitev vsega, kar navaja poročilo glavnega odbora, nakar je naprosil zborovalce, naj izrečejo začasnemu glavnemu odboru razrešnico. Njegov predlog so zborovalci sprejeli soglasno z odobravanjem. Režim septembrske ustave S septembersko ustavo se je pričela nova doba v našem notranjem življenju. S splošno, enako in neposredno volilno pravico je omogočen narodu popoln vpliv na razvoj državnih poslov. Glavne karakteristike septemberske ustave napram vidovdanski so: 1. Poudarjanje načela, da je kralj zaščitnik narodnega edinstva in državne celine ter čuvar vsakokratnih interesov. 2. Uvedba dvodobnega sistema v zakonodajstvu. 3. Oživotvorjenje banovin z njihovimi upravnimi in samoupravnimi organi. 4. Prepoved združevanja na verski ali plemenski podlagi v strankarske politične namene. V smislu ustave od 3. septembra so bili do-nešeni sledeči zakoni: 9. septembra 1931 zakon o volilnih spiskih, 12. septembra 1931 zakon o volitvi narodnih poslancev in dne 2. oktobra 1931 zakon o izvolitvi senatorjev. Na temelju teh zakonov so se vršile potem dne 8. novembra 1931 volitve za Narodno skupščino, 3. januarja 1932 pa volitve v senat. Pri volitvah je dobila državna lista okrog 2,500.000 glasov in izvojevala s tem sijajno zmago. pomagamo Petek, 21. julija. LJUBLJANA 12.15: Pbšče. — 12.45: Dnevne vesti- — 13: Čas. plošče, borza. — 18.30: Godba na harmoniko in plošče. — 19.10: Prenos iz Prage: Paganinijeva sonata za violino in kitaro. — 19-45: Plošč?. — 20: Humoristično štivo. — 20.30: Pranos if Beograda, vmes čas in poročila. — 22.30: Plošče. Sobota, 22. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, ploŠes. — 18-30: Koncert na citre (g. Me6golits). .— 19.30: Zunanjepolitični pregled. — 20: Konoart delavske godbe »Zarja«. — 21: Prenos z Blada. — 21.30: Čas, poročila. — 21.45: Nadaljevanje prenosa z Bleda- — 22.15: Plošče. BEOGRAD 18: Plošče. — 19-30: Koncert na klarinet — 20.10: Koncert ruskega pevskega zbora. — 20.55: Slušna igra. — 21.30: Lahka glasba. — 22.50: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17; Koncart godalnega tria. — 20.30: Orkestralen koncert- — 22-40: Godba za ples. — PRAGA 19.10: Narodna pesmi. — 19.30: Vojaška godba. — 20.40: Mešan program iz Bratislave. — 22.15: Lahka godba. _ VARŠAVA 17.15: Orkester. — 18.35: Koncert solistov. — 20.30: Koncert orkestra in 6olistov. — 21 30: Chopinova klavirske skladbe. — 22: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Alpska muzika na ploščah. — 12: Orkester. — 15.45: Orkester mandolin. — 17.05: Godba na pihala. — 19.20: Klavir. — 20: Prenos proms-nadnega koncerta. — 21: Straussove owre-te. — 22.40: Plesna glasba. — BERLIN 20.20: Zabaven vačer. — Godba za ples. — KttNlGSBERG 20-05: Vojaški v*čer. — Plesna glasba iz Berlina. _ MOHLACKER 20: Satirično - zabaven program. — 20.05: Vojaška godba. — 23: Plesna glasba iz Berlina- — BUDIMPEŠTA 17: Orkester. — 18.30: Plošče. — 21.35: Večer lahke glasba. _ 22.45: Jazz. — RIM 17.30: Orkester. — 10: Plošča. — 20-30: Puccinijeva opera »Tura ndot«. Poizkusite kremo za zobe, toda samo pravo svetovno znamko Ustanovitev JRKD Nadaljnji razvoj stvari je bil popolnoma normalen. Takoj po sestanku Narodne skupščine dne 7. decembra 1931 so formirali vsi poslanci, ker so bili izvoljeni na isti listi, poslanski klub in zagotovili s tem že v naprej edinstvo akcije v parlamentu ter ustvarili pogoje za edinstvo v pogledih na vsa vprašanja in probleme, ki bodo prišli na dnevni red. Na svojih prvih sejah decembra 1. 1931. je poslanski klub nato soglasno sklenil ustanovitev velike politične organizacije na temelju šestojanuarskega manifesta in volilnega proglasa s sodelovanjem vseh onih 2,500.000 državljanov, ki so dne 8. novembra oddali svoje glasove za državno listo. Enak sklep je izvršil tudi klub senatorjev. Iz obeh klubov je bil nato formiran začasni glavni odbor a predsednikom poslanskega kluba g. Nikolo Uzunovičem-na čelu, ki mu je bila poverjena začasna akcija za formiranje stranke. Na seji začasnega glavnega odbora je bilo sklenjeno, da nosi stranka do kongresa naziv: Jugoslovenska redikalna kmečka demokracija. V smislu začasnega statuta je bil formiran tudi generalni sekretarijat z g. dr. Albertom Kra-merjem na čelu. Glavna naloga generalnega sekretarijata je bila, da izvrši vse tehnične priprave za ustanovitev in organizacijo stranke in da fungira kot nekak izvršni organ začasnega glavnega odbora. Dne 2. januarja 1932 je notranje ministrstvo odobrilo delo za ustanovitev nove stranke, dne 1. maja je bil izdan proglas na narod, v katerem so bila razložena osnovna načela in glavna stremljenja JRKD. Do konca septembra 1932 je bila strankarska organizacija izvedena že v vsej državi in v vseh administrativnih srezih, nakar je bil 15. oktobra predložen ves materijal notranjemu ministrstvu s prošnjo za legaliziranje JRKD in odobritev novega dela, kar je notranje ministrstvo tudi storilo. Začasni glavni odbora smatra, da more biti popolnoma zadovoljen z doseženimi rezultati pri organiziranju JRKD. Stranka šteje sedaj nad 1,500.000 zanesljivih članov v 4596 krajevnih organizacijah, kar znači, da je dejansko organizirana skoraj po vseh političnih občinah. V vseh 337 srezih ima stalne sreske odbore, ter predstavlja veliko in močno organizacijo, sposobno, da sprejme vsako politično borbo za svoje ideje in program in da nosi z uspehom vso odgovornost pri reševanju največjih nalog. Delo za državo do kongresa V bilanci svojega dela v Narodnem predstavništvu in v vladi more beležiti JRKD naslednje aktivne uspehe: 1. V notranji politiki: a) Zmanjšanje proračunskih izdatkov za tri milijarde dinarjev, kar predstavlja brezprimeren napor štednje; b) znižanje zemljarine za 20 odstotkov za proračunsko leto 1932/33 zaradi izredno težavnega gospodarskega položaja kmečkega stanu; c) ukinitev oziroma reformiranje trošarine na vino in žganje v smislu želj in potreb naroda; č) od-goditev plačil kmečkih dolgov; d) olajšave v pogledu reguliranja obveznosti napram denarnim ustanovam; e) zakona o občinah, izenačenje občinske organizacije v vsej državi, ustvaritev mogočnosti, da narod sam voli svoje občinske uprave; f) izprememba društvenega in zborovalne-ga zakona ter zakona o izvolitvi narodnih poslancev, da se olajša orgtnlziranje naroda v politične stranke in de se obdrže po- | goji za vlaganje državnih kandidatnih Traja 3 mesece. D. PECHMAJOU & CIE., ZEMUN NE HODI NA DOPUST PRI SOLNČENJU IN KOPANJU Čitaite tedensko revno »ŽIVUFNIF IN SVF1V Z URAN /f^fPfVk KREMO I/^UAT^^JCM*! Sirajte lice pred t." ^Jil&i spanjem, zjutraj rW/M Pa P° umivanju s WM polmastno 'in šele ^h^S^tt^^Jm potem boste raz-umeli, zakaj Je ^^Ei^^ Uran krema mastna ln pol mastna vrelec sveže, mladostne, cvetoče lepote. Uran krema je najčistejši rastlinski proizvod brez primesi kakšnih živalskih masti ali sokov in to je edina pravilna hrana za polt. Uran kremo zahtevajte povsod! PARFUMERIJA URAN LJUBLJANA 8384 »Večer smeha je zmagal (Zaradi velikega zanimanja bodo danes tri predstave). S prireditvijo »večera smeha« je imela uprava Elitnega kina Matice prav srečno roko, kar je dokazal včerajšnji rekordni obisk prve te prireditve v Ljubljani. Obe predstavi sta bili zasedeni, zlasti zvečer pri blagajni nisi dobil vstopnice. Moški in ženske, staro in mlado, vse je pohitelo k ogledu dveh popularnih komikov, ki sta omogočila devizo: »Dve uri smeha in po-zabljenja vsakdanjih križev in težav«. A kdo si dandanes ne želi par urie brezskrb ne zabave in razvedrila? Szoke Szakall in Hans Moser sta včeraj gladko odnesla zmago. »Večer smeha« je popolnoma uspel in kino Matica bo čisto lahko s tovrstnimi prireditvami nadaljeval od časa do časa tudi v sezoni. Program Je bil izvrsten in ne moremo prav za prav nobeni burki od vseh štirih dati prednosti. Glede na veliki odziv občinstva priredi Elitni kino Matica danes tri predstave in to ob 16. ter ob pol 20. in 21.15. Vstopnice se dobe v predprodaji od 11. dopoldne dalje. Uprava kina svetuje cenj. občinstvu, da si potrebne prostore zagotovi čim prej. Danes je tedaj zadnja prilika, da se vsakdo zopet enkrat pošteno razvedri. Dobro y orodje je pol truda. /gS To je odlika 1| britvice 11 ROTRART ' ERMAN & ARHAR, tovarna pohištva, naznanja tužno vest, da je njen soustanovitelj, gospod Štefan Erman po kratki bolezni v Gospodu zaspal. Vzornemu družabniku bodi ohranjen časten spomin! Št. Vid nad Ljubljano, dne 20. julija 1933. Erman & Arhar, Cene malim oglasom Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Au t o-moto*, »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor 3 Din v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo pO 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. n ali I lajo 1 za Službo dobi V&aJca beseda 50 par; u dajanje naslova ali za Šifro pa S Din. (1) Hotelsko sobarico perfektno, staro od 35 let naprej, sprejmem t sta 1 no službo. Potrebno vsaj enoletno spričevalo hotelske p' užbe. Nnslo>v v v v oglas. .Jutra«. 91538-1 Šoferja-družabnika /a e 3raottojr!» v r i ?e lo dobičkano5'-i<-ga avto-taksnega podje na de-ieU sprejmem, 'i :mt r.o-vil* z rai|»wit/iv .-u k a pitalom na podružnica »Jutra« v M« "i Viru (»»d »2ivlj-enjska eksistenca«-. 21543 1 Kapital Vsaka beseda i Din; za lajanje insloTa al; »a Šifro pa 5 Din. (16) Hranilne knjižice Hranilnice kmečkih občin ta Din 5000, Hranilnic« in posojilnice v Komendi Din 3400 prodam. »Material«, trgovska družb« z o. z Dunajska c. 36. 21515-16 Prodam Lokali Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za šifro p« 5 Din. C19) Šiviljo dobro v krojenju, sprejmem na dom za nekaj dni. Aleksandrova 7/II le. vo. 31558-1 Mflarski mojster vešč i zde l« ve vseh vrst Bii'a, a specialno pralnih, do-bi mesto. Ponudbe na oddelek pod »Sapnnar«. »Jutra« 31570-1 Zdravnik Ugodno mesto zanj t lepem kraju Sl-o-v. goric. Pojasnila daje občin« Sv. Anton, Slov. gor. 21562-1 Frizer, pomočnika ki dobro onduiira navadna i.n vodno ondula-c-ijo, ff>re:im.em. Nastop takoj, !> ača po sposobnosti. — Vlado Pire, brivec, Lo-šinsk« 12, Zagreb. 21577-1 V a.len ko in pomočnika (-co) za vodstvo mešane trgovin« v večjem i.nd. k.r-»iu sprejmem s kavcijo Din 10 do 15.000. Nastop ta-Vo-j. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno«. 21580-1 Zakonski par starejsj, brez otrok, dobi mesto h-ienika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 21588-1 Vsaka beseda 50 par: z« dajenj« naslov« ali t« iifro pa 8 Din. (ž) Advokati! Ra most-oi-en solini ta tior, vešč slovenščino, nemščine in t r bo hrvaščine. perfe-kten strojepisec in etenograf, išče službo. Ponudbe na Tiplič Ljubo, Ljubljana, Moste. Sušteršiče-va ulic« S.____21575-2 Izobražena gdčna if*li mesta k otrokom k boljši- dražimi. Ponudbe pod »Ljiu-bim otroke« na oglasni oddelek »Jutra«. 21301-2 Vajenca ta specerijsko trgovj.no v ^jubljarf spre.tai.rmj. Ponudbe p'-d »Vesten 15« na ogabni CHideiek »Jut.ra«. 21595-44 Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; ia d3 janje naslova aJi za šifro 5 Din. — Ogla« ■•ocialnetra značaja vsaka beseda 50 par; x» dajanj« naslova ali za šifro Pa 3 Din. (6) Dva projekcijska kino-aparata »E r n e m a n« eiektro-fon, zvočnik, ojačevalec (Gleieh-richter Philips) prodam Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod znač ko »Ememan«. 21396-6 Salonsko garnituro lepo in dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 21586-6 opustitve trgovine e kolesi. HektroSonška družba, Krekov trg ltVU. 21461-11 Otfia'« »g. m«čaja po 1 Din b«seda; z« dajan}« napove aH za šifro 5 D*n. — Of^adi lociainega »načaja vsaka beseoe 50 por ta lajanj« rvaalo-va a® ra iiiro pa 3 Din. (7) Bencinsko črpalko stabilno s podzemnim rezervoarjem ;n previMDO bt-nc-i.nsko črpa.ko. nbe te rabljeni. « dobro ohranjent kupim takoj. — Ponudbt » točnim po.pis.nm in navedbo eene j« pt/sla.u na naslov: Alojzij Remic, Drav-ne^-ad. S0980-7 Mikroskopsko lečo ali kompleten mikroskop k'.nwm. Nasiov v oglas, oddelku »Jutra«. 21-501-7 Modele Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« noal-frv« tii t* S;£ro pa 5 Din. (10) Polfcovornl avto v brezhibnem stanju., inam-k-e Austro-Da-imier, prod« pod u-g^dniimii pogodi V. Simončič, Ptuj. 21565-10 V Splitu vpeljano delavnico moSkcga perila, s »troji, krojaškim ealonom prodam zelo poceni. Nasiov nove oglas. odd. »Jutra«. 20728-19 Lokal in pisarniške sobe oddam takoj po telo □ godni ceni. Drogerija Hermes, Miklošičeva 30. 21502-19 Trgovino z meš. blagom staro, dobro vpelja.no. s stanovanjem in po želj-i tudi z gospodarstvom, glavno tobačno zal.og-o, maloprodajo tobaka, in veli k o prodajo soli oddam v najem 9 1. 1. 1934. Po trebni kapital 600—800 tisoč Din. Ponudbe pod šifro »Dravska dolina« na oglasni oddelek »Jutra«. Sil 414-19 Stanovanje Aparat za trajno kodranje, malo rabljen. poceni prodam. Frizerski saion Miklošičeva cesta 40. 21506-6 Zdravniki pozor! Naprodaj radi selitve nov irigator s stojalom in lep zdravniški- umi«-a lusk. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21606-6 i Vsaka beseda 1 Din j I za dajanje naslov« ali' | za šifro pa 5 Din. (31) Trisob. stanovanje aolnčtM), b kopalnico, po-aelsko sobo, verando in pritiklinami oddam mirni stranki z avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31431-31 Dvosob. stanovanie v Rožni dolina, ©est« X St. 28 oddam s -. avgustom. 21500-31 Za turiste! Šatore, vreče za spavanje, športne plašče v najmodernejši in najcenejši izdelavi Makso Šalgo K. D. Osijek. 320-6 Trisob. stanovanje oddam s 1. oktobrom. Po-izve »e: Vodovodna cesta 7/1, bližina Dunajske mitnice. 31559-21 Kolesa \ za beaedo. Oglasi w-cijaLnega značaja po 50 par besed«. Z« dajanj« aaulova aLi za šifro J Din, oiziroma 5 Din. (Ul) Sončno stanovanje dveh sob in pritifclin v podpritličju vile oddam ta.fcoj. Vprašati: Knaflj«-va 13/H. 31573-21 Trisob. stanovanje oddam za avgust. Vpraša *e Sv. Florijana ulica 26. 31578-21 Kolesa tovarniško nova, prodajamo po lastni ceni vsi« d Opremljeno sobo lepo, čisto, posebna vhod, elektrika, oddam takoj ali s 1. avgu-stom na Taboru št. 6, pritličje desno. 21589-23 Lepo sobo v centru mesta oddam. Naslov: K. Furlan. Cankarjevo nabrežje l/III. 21599-23 Prazno sobo veliko, oddam. Dvorni trg 3. II. nadstr. 21612-23 Sobo lepo. t jako dobro ceJ-o oskrbo po Din 650 m-es. oddam v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21604-23 Opremljeno sobo lepo, za eno ali dv« osebi, ter ka binet takoj oddam ietotano gospodični. Gradišče 17, pritličje, levo. 2:9:6-23 Izgubljeno EVSERIRAJTE V »JUTRU« Vsaka beseda 50 pa-rj za dajanj« naslova al« za šifro pa 8 Din. (281 Ootična opazovana oseba ki )* pobral« denarnico n« Savi, ee poziva, da t3-koj isto vrne na restavracijo Savski t i voli. 21583-28 Oglas Dve dvosobni stanovanji oddam s 1. avgustom ob Dunajsko- (»siti nasproti emodnišndce. Bofcve s« pri Turk ' Franji, Sola. Drenov' grič. 21592-21 Trisob. stanovanje sokično im zračno v centru oddam stranki brez otrok. Na.slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21606-21 Stanovanja Motorno kolo 500 com, znamike FN aH BSA, v brezhibnem eta-triu, kuplm proti mesečnemu odplačilu. Naslov v ogia.snean oddelku »Jutra« 2H560-10 Vaatejt beseda 1 Din: ta ife.ja.nje oadorva aU M Satro pa 5 Dia. (20) Na Gorenjskem kupim hišo za letovanj«. Predlogo; je vrt. Poosrd-be 1 opisom in Davedbo cene n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Goremjska 6« 21545-20 Novo vilo ta izdelovanje cemenitoih krasno, koanfortmo, pro-cvi v premeni 15, 30, in dam. Dopise na oglasni d-, kupim. Naslov v ogl. I oddelek »Jutra« pod »Bli-oddelku »Jutra«. 21564-7 zu centra«. 21584-20 Vsaka beseda 50 par: m dajanj« naslov« aa i« šifro 8 Dm. (21-*) čisto 2 do 3-sobno stanovanje 9 pršt kl.remi iščem v mirni jnfcnd iejfi proti perife-ri)' Ljubljane. Natančn' poda ti i 1 navedbo cene pod »Periferija« na oglas, oddelek »Jutra«. 2l539-21a Trisob. stanovanje « pritiiikHnami z« 1. avgust potrebujem. Ponudbe na ogi aMii oddelek »Jutra« pod »Toče.n piačniik« 2lo57-21a Enosob. stanovanje v mestu iSče mirna stranka dveh oseb. Ponudbe pod »Mir« na ogiasmn oddelek »Juitira«. 21581-Sla Dvosob. stanovanje iSSem za avgust. Ponudbe na oglasni oddelek oddelek »Jutra« pod »Toče® plačnik 400«. 21618-21« G. Th. Rotman: Nove prigode gospoda IC^amt^ika Nekaj sto aiertrov dalje stopa pošten sladoled ar mirno za svojima vozičkom. Kai lop je voziček, bel, ličen in čist. Hrr! pri-rftrevi avtiamobiil mimo njega; a ta strah še ni nič v primeri s sladoled ar jev o grozo ob pogledu na motorni čoln, ki se opleta za njim! _ Vsaka beseda 50 par; m dajanj« naslova ali r« »Bro 8 Din. (2S-«) Čedno čisto sobo iSče miren gospod. Ponudbe pod »Sofort« na ogl. oddelek »Jutra«. 2156®-23a Starejši gospod Lšča leipo sobo s souporabo kopalnice. (Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soba«. 31590-23« Sobo odda Režijski Odbor za kaldrmisanje istočne obale u Splitu pri opčini splitskoj a iz kaldrmarinskog fonda raspisuje na osnovu zakona o Državnom Računovodstvu dvije prve (I) ofertalne licitacije za nabavu: I. 4.000 m2 sitnih kocaka iz eruptivnog kamena Tipa II—I veličine 10-10-10 sa predračunskom sumom od Din 492.000.— II. 950 m2 kocaka Tipa 1—2 veličine 18-14-18 500 ml. ivičnjaka Tipa I—2 24-24 duljine najmanje 1 met. 550ml. ivičnjaka Tipa I—1 veličine 18-24 duljine najmanje 1 met. ^ 45 ml. zavojnih ivičnjaka Tipa 1—2 24-24 duljine najmanje 1 met. sve iz eruptivnog kamena za predračunska sumu od Din 430.435.—. Licitacija če se održati 26 avgusta 1933 godine u 11 sati u opcinskom domu Sarajevska ul. br. 6 u sobi br. 43 u Splitu. Uslovi se mogu vidjeti u opcinskom Tehničkom odjeljenju soba br. 36 svakog radnog dana od 10—12 sati, a mogu se i nabaviti uz naplatu propisane takse. Kaucija je za domače ofertante 5%, a za strane 10% od predračunske sume, a polaže se u opcinsku blagajnu do 10 sati na dan licitacije. Propisano taksirane ponude i zapečačene u omotu sa nat-pisom: »Ponuda X—Y za nabavu ........... za kaldrmisanje istočne obale u Splitu« imaju se predati komisiji u sobi br. 43 do 11 sati. Naknadne i brzojavne ponude se ne uzimaju u obzir. Svaki nadmetač pri licitaciji mora podnijeti dokaz da je platio porez za tekuči tromjesec i treba da podnese dokaz o preduzimačkoj sposobnosti. Ponude, koje ne ispunjavaju sve gore navedene uslove, nece se uzimati u postupak. Iz Ureda Opcinskog Upraviteljstva n Splita, Broj 7063 od 7 juna 1933. 8383 Letovišče s kopališčem Oddam več opremljenih soh. Naslov: K. Furlan, Vrhnika, Mirke. 2I60('»-3S V Jaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (18) Naznanilo V nedeljo 23. t. m. se vrši ponovitev otvoriitrve nove gostilne z veselico, godbo in plesom celi dnn brez vstopnine. Na razpolago mrzla in gorka jedila. raznovrstne pijače, šaljiv« pošta. Lepa izletnika točka. Vabiva A. I. Wallner, postnima » ,i G-ičku«, Sv. Križ pri Litiji. 21604 18 V Vsak« beseda 2 Din: za dajanj« naslova ali Sifr« pa 5 Din. (24) September, Šilinga, S^ra, Stružnica, Sigurna naložba, Stalni najemnik, Sile-sia. S"gure.n zaslužek, Spalnica. Stroga vzgoja, Sončno sta.nova.nj«, Stalni najemnik. Sijajno. Svoj eii'«j, Skromna, Svrina, Specerija, Točna plačnica. Točka 25, Tričlanska, Takoj učenka, Trgovec inžetijer. Test'. Točnost 113, Trojiia sreča 50. Tovarna. Trgov.-ko izobražen, Tgledna. Usnjat kovček. Ubogljiva. Uporabljiv za vse. udanost v najem, Vselitev avgust. Velik siguren zovužek, Vinotoč, Veščak, Vrtnar, Vzajemna pomoč. Zmožna kuhar:<-a. Zasebnica. Zračno. Zanesljiv fotograf, Z'«to srce, Zaradi boleini. Zlata jama, Zvesta gospodinja. Zvest. Zelja, Zellan Te osrečiti 350 cm, -M. 200, 40.000. 5<>0. 29. 127, 7;;7. 4^HI.000. 21.000 km, 147, iOO—£'50. Vsaka be«eda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (27) Dobermane mlade, črne in rjave, či-stofkirvme, z «rdovnifkom, prodam. Starši na mednarodnih razstavah večkrat premirani. Ivan Grilc, go-jitelj Du-bermanov, Ljubljana. 21585-27 Nič več grdih so[edcev Razširjenih znojnic V oglasnem oddelku »Jutra« Je dvigniti sledeča pisma: Au-gust. Aranžer, Brivni-ca, Bigarica, Blondinka, Bodočnost, Carmen, Dobro ohranj-en, Din 1000, Dobra gospodinja, Dobra kuharica, Dober zaslužek 13, EksUstenca, Frizerka, Fiksum im provizija, Fo-aeoniater, Fftsum, Gorica, Gorenjska 6, Gotovina 117, Izabela. Idealno, Jamspvo, Jugoslavija 11, Kočija, Kavcija 400 Din, Kavcija prednost, Kakršnokoli denarni zavod, Kupim,, Knjigovodkmi1 a 39, Lepo postopanje, Ma-ifinovec, Urna ftranika, Marljiva 22, Mesto, Materija!, Nova hiša. Naš dom. Natakarica, IV. nadstropje, Nizka cena. Nizka najemnina, Na.stop takoj, Napredek, Osamljena, Obzirno poznanstvo, Osamljen 100, P.raštediio-n«, P oses t-vo, P e riie ri.j a, Prilika 1933. Planine, Prometna, Ljubljana, Podjetna, Po'novredno. Planine, Prijateljica, Pridna in poštena, Prometni kraj, Plačilna, Restavracija 30.000, Resen kupec, Redka prilika 19, Srčna kuJtrara, Vsaka beseda 1 Din; z« dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (S7) Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5 □□□□□□□□CD ODD Med mestcrsi m deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik. □□□□□□□□□□□□□ti Ali gub po Čenih vsSed ^m* utrujenosti Na teh treh mestih Vašega obraza se najbolj opazijo napake Vaše kože. Najnovejši poizkusi dokazujejo, da more imeti vsaka ženska belo, mehko in lepo kožo, ako vsak dan rabi kremo Tokalon bele barve (ni mastna). Vsebuje preparirano svežo smetano in oljkino olje, kombinirano z ublažnjo-čimi in osvežujočimi dodatki. Krema Tokalon neprestano prodira v kožo, ublažuje razdražene kožne žleze in zožuje razširjene znojnice. Sojedci izginejo, gube pa, ki jih povzroči utrujenost, so popolnoma odpravljene že po samo enkratni vporabi. Tudi najbolj suha koža postane vlažna, mastna koža pa izgubi sijaj. Ako rabite to novo kremo Tokalon bele barve, imeli bodete že v kratkem času nepopisno lepo in svežo kožo, ki bi je ne mogli doseči na noben drug način. je sijajen roman, td ga. morete čitati le s pritajenim dihanjem. — Povede Vas v čase velike revolucije, Din 35.—, vezan Din 45.—■. Naroča se pri upravi »Jutra«. MHBMB Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da nas je naša dobra in skrbna žena, oziroma mama, sestra, stara mama, teta, svakinja, gospa Neža Marine posestnica danes, dne 20. t. m., ob 10. uri dopoldne v 60. letu starosti, previdena s svetotajstvi za umirajoče za vedno zapustila. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v soboto, dne 22. t. m., ob 10. uri dopoldne po blagoslovitvi v župni cerkvi v št. Pavlu pri Preboldu na domače pokopališče. Blagopokojnico ohranimo v najlepšem spominu. St. Pavel pri Preboldu, dne 20. julija 1933. žalujoče rodbine: MARINC, DRUŠKOVIČ, KOTNIK ln ostalo sorodstvo. 8385 Breiz posebnega tcbveetiia Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem žalostno vest, da nas je danes za vedno zapustil, previden s svetotajstvi za umirajoče naš ljubljeni soprog, oče, brat, tast, stari oče, stric, nečak, gospod Martin šolski upravitelj v poboju Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 22. julija 1933, ob 16. uri iz mrtvašnice Leonišča, Stara pot 2. Ljubljana—Maribor—Leipzig, dne 20. julija 1933. FRANJA BRIŠNIK, soproga; ZLATA SOSS roj. BRIŠNTK, trgovka, CILKA FEVDEISEN roj. BRIŠNIK, DAVORIN BRIŠNIK, otroci; ELIZABETA, M A KIJA BRIŠNIK. sestri; JEAN FINDEISEN, konzularni uradnik, zet; ZLATICA SOSS, GER-31A IN E in JEAN-JULES FINDEISEN, vnuki in vnukinja ter vse ostalo sorodstvo. Vna-k« besed« 50 par. n dajanj« naslov« aM ta Srfro 3 Din. (23) Veliko sobo 10X6, primerno za at.«lge al-i pisarno, v najilepfei legi, oddam. Pismene ponudbe pod »Redka prilika« na oglasni oddelek »Jutra«. 21672-23 Kabinet dobro opremljen, oddam t elektriko in postrežbo za Di.n 300 mesečno s 1. avgustom. Ogledati Knafljeva 13/U. 21574-23 Čisto sobo lepo, sončno, v strogem centru mesta pri boljši mirni dmižini oddam po nizki ceni samo mirnemu, solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 216H5-23 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je gospod JOSIP MOGOL1Č st. hišni posestnik in gostilničar v Novem mestu po kratki mučni bolezni, v 83. letu svoje dobe Bogu vdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek popoldne ob 17. uri iz hiše žalosti, Trg kraljeviča Petra 23, na mestno pokopališče. Maša zadušnica se bo brala v soboto ob 7. uri zjutraj v frančiškanski cerkvi v Novem mestu. Novo mesto, dn$ 20. julija 1933. žalujoče rodbine: MOGOLIČ, GROBOVŠEK, PAKIŽ. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, gospod nadučitel) v Mozirju danes v S5. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnkega bo v soboto, dne 22. t. m., ob 10. uii dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Mozirju. Mozirje, dne 21. julija 1933. Žalujoči rodbini: Praprotnik — Potoi 8381 j^CTjigp Davocizi R&vijea. izdaja za sonzorcu »Jutra« Adoil Ribmkai. Za Narodno tiskarno d. d. kot ttekarnarja JTr&nc Jezeršek. Za uuserauU del je odgovoren Alojz Novak, Vsi v Ljubljani. *