132. številka.
Trst, v ponedeljek 25. julija 1S9S.
Tečaj XXIII.
„Edinost" izhaja dvakrat nn dsin, ra/.nn nedelj in praznikov, /jutranje izd »nje izhaja ob 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop.
Naročnina zrniSn:
Obe izilanji na leto . . . gld. 21*— Za »amo večerno izdanje . „ 12'— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Na drobno ne prodajajo v Trstu zjtitranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Stv. 870.
4 nvč.
V edinosti je moč!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači ojrlasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poSiljajo nredtii$t»u. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upraviilitvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst.
Vredništvo in tiskarna se nahajata v nlici (,'arintia Stv. 12. l'pravnUtvo, od« pravnistvo In sprejemanje iitscratov
v ulici Molin piccolo Stv. II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Novejše vesti.
Xow-Y©rk 23. Glasom brzojavke, došle som iz Santiago, izhaja namišljena brzojavka voditelja ustašev na Kubi generalu Shafterju od nekega poročevalca novin, ki se nahaja v obližju kubanskega generala Castillo. Ni gotovo, da-li je Garcia sploh kedaj videl to pismo.
Kavana 28. 18.(MM) Amerikanov se je izkrcalo pri Mite. Garnizija je pripravljena za obrambo, •Teden del brodovja je odposlan v Gibara. Ta poslednji kraj utegnejo bombardovati hkratu s Cien-fugos.
IVaslilllgtoil 23. Vojni oddelek ni dobil ni-kakega potrdila, da bi bil vodja ustašev Garcia pisal generalu Shafterju. Tstotako se ne potrja vest, da bi bili ustaši streljali na španske vojake, ki so na potu v Santiago de Culm in ki se hočejo udati v zmislti določil kapitulacije.
Madrid 23. Polaviejeva je imel s kraljico-regentinjo daljši pogovor, o katerega vsebini se varuje stroga tajnost.
Londoil 23. Ozirom na namere Zjedinjenih držav je izjavila neka visoka oseba — kakor poročajo iz Washingtona — da admiral Watson ne bode bombardoval španskih pristanišč. Glavna naloga VVatsona da je, da sreča admirala Camara in prisili istega do bitke. Amerika ne želi zasedenja Kanarskih otokov. Havano ne bodo bombardovali, dokler bode vladala rmena mrzlica. Otok Guatran obrdrže A meri kan i kakor zalogo oglja. Sklepi glede Filipin bodo odvisni od odnošajev. Z u s t a š i na Kubi naj sc postopa prijateljski, ali strogo. Puer-toricco bi dobil vojaško vlado, dokler se no uvede zopet dosedanji zistem.
Dunaj 23. Ministerski predsednik grofThun odpotuje ponoči v Išl, da sporoči cesarju o poli-tiškem položenju. Povrne se najbrže v ponedeljek.
PODLISTEK,
Čuvaj se senjske roke!
Zgodovinska povest.
Spisal A. Senoa. Posloveni F. S. Cvetkov.
i.
Bilo je popoludne pozne jeseni. Starcu Vratniku se je bila ovila glava z belim oblakom. Iz višine je bučala burja, kakor bi hotela polomiti starodavno hrastje okolo Senja, kakor bi hotela strmoglaviti v morje senjske stolpe. Jezno je kipela morska ožina med hrvatskim obrežjem in otokom Krkom. Kakor daleč je segalo oko, posulo se je zeleno valovje z belimi penami, kopala sc je burja v slanem blatu, potapljajo se, cvilč, tul<5 in žvižgajo: dvigala je pod nebo velikanske oblake vodnih kapelj, ki so se bliščalc v solncu, kakor bi sipal Bog v morje vse drago kamenje nebeškega raja. Radi samih sijajnih kopelj nisi mogel razločiti nasprotnega brega, dil, ob vsej ožini ni bilo videti beneške ormanice ali fuste (troveslača), katere so drugače tudi za burje prežalc na vražje uskoSke barke.
V mestu Vrbniku, bolečem sc nad morjem na otoku Krku ravno nasproti Frankopanskemu kaštelu Novemu, stala je za prozorom zadnje hiše jaka, močna deklica. Ni še dovršila šestnajstega
Potrosrrad 2.'». Na včerajšnjem svočanostnem obedu je izustil car nastopno zdravijoo v francoskem jeziku: »Pijem na zdravje Njiju kraljeve Visokosti kneza in kneginje Bolgarske, kakor tudi na zdravje svojega dragega krščenca, princa Borisa Bolgarskega,«
Knez je odgovoril v francozkem jeziku, za-hvaljevajo- carja na dobrohotnih in prisrčnih besedah, Kekcl je, da se je vezem, ki spajajo Bolgarsko z velikim narodom po plemenu, narodu in hvaležnosti do utemeljiteljice svobodo Bolgarske, pridružila nova vez s tem, da je car postal kumom. Knez vrši svojo sveto dolžnost, ko predstavlja carju krščenea, ter izreka globoko Čutjeno zahvalo na prisrčnem, odlikovalnem vsprejemu, prirojenem njemu in kneginji; pije na zdravje carja, obeh cario in vso carske hiše ter na srečo Rusije.
Petrograd 23. Car je podelil ministerskemu predsedniku Bolgarskemu veliko tobnčnico z bri-ljanti in sliko carja. Vojnemu ministru je podelil car Anin red prve vrste v briljantih, generalnemu adjutantu kneza Ferdinanda Anin red prve vrste ter diplomatskemu agentu Bolgarskemu tabačnico v briljantih. Knez Ferdinand je podelil ministru za vnanje stvari, grofu Muravjevu, tobačnioo z briljanti in sliko kneževo, finančnemu ministru Aleksandrovu red prvo vrsto in vojnemu ministru isti red z meči v briljantih.
Petrotrrad 23. Tekom včerajšnjega pred-poludne se je podal knez Ferdinand Bolgarski k carju Nikolaju, da izreče svojo zahvalo na podeljenem mu redu. Pozneje jo bil pri carju znjutrek. Na večer je bil sijajni obed, na katerem so je nazdravljalo kakor gori povedano.
ltilil 23. Vsi prefekti, kolikor jih je bilo tc dni v Rimu, so izjavili ministerskemu predsedniku, da v njih pokrajinah vlada popolea mir in da po razpuščenju nevarnih društev je nehala vsakorsna
leta, a mlado, nežno obličje kazalo je vrlo mnogo trdne volje, iz črnih očij pa jej je sevalo neko posebno junaštvo. Deklica, črno oblečena, je kaj pozorno gledala v to pusto, valovito morje, v ta šumni metež, kakor da jej oko na nekaj preži. Sedaj je natezala zlat križce z drobnimi prsti, ki jej je visel okoli vratu, sedaj gladila s polno roko črne, gladke lasi. Prsi so se jej dvigale burno, a iz očesa je kanila včasih solza na črne, dolgo trepalnice. Kmalu sc je pojavila na pragu druge sobe starka, oblečena v črnino, sivih las, grbasta, uvelega lica, a dobrodušna. Skleni vsi roke pred seboj se je vstavila na vratih ter skrbnim pogledom opazovala deklico.
»Duma, čuj me, Duma! je zajecljala starka
plaho,
»Kaj je, teta?« je obrnila deklica glavo nekako zlovoljno.
»Povej mi, Duma moja, si li kaj mislila o onem — — — — «
»Ne dirajte v to, prosim Vas, teta«, mahnila jo Duma zlovoljneje z roko, stegnivši goste obrvi, — s>ne drezajte, pravim, v to rano. Kako naj kaj izmislim, ko ne smem niti misliti o tem. ('emu tudi ?« in obrnila sc je zopet proti oknu.
»Ali vendar bi bilo dobro«, je nadaljevala starka, »beneški gospod, a? Ne nameri se vsaki dan koza na zelen list, ne najde deklica vsaki dan plemiča. Vendar bi bilo dobro.«
agitacija. Nekateri prefekti so priporočali, naj sc preskrbi dela delavcem, ki so brez zaslužka.
Hamburg 23. Na tukajšnje turuarske slav-nosti je došlo tudi italijanskih telovadcev, katere so Nemci pozdravljali navdušeno z : »(Jut Heil« kakor svojo zaveznike. Kntuzijazom velikanski. (Druge nesreče ni bilo?! Ako ni bilo druge nesreče, potem je dobro! Tej nesreči sc drugod — smejejo. Op. urethi.)
Carigrad 23. Na ukaz iz sultanove palačo je vlada odklonila, poleg zahteve frnneozkega poslaništva tudi zahteve družili poslaništev, ki so zahtevala odškodnine za izgube, ki so jih trpeli njih podaniki med zadnjimi armenskimi nemiri.
Carigrad 23. Vojni minister namenijo reorganizacijo vojske. Vojni efektivni stan naj bi se povišal na 10 in pol devizij. Sodijo, da je to nakano povspošilo pomnoževanje vojne Bolgarske, Srbije in Črnogore kakor tudi po dogodkih v Berane.
K a ne j a 23. Narodni dom je vsprejel predlogo admiralov z nekaterimi spremembami ter se je izjavil pripravljenega, zagotoviti mahomedanoem varno povrnitev v notranjo na njih posestva; v predpostavi pa, da turško vojaštvo ostavi Kreto,
DllliaJ 24. Jubilejnih slavnosti se udeleže poleg nemškega cesarja Viljelma, kralj Saksonski in drugi nemški knezi, potem kralj Aleksander Srbski, vojvoda Abruški. Poslednji kakor zastopnik kralja Italije,
Dunaj 24. Danes je bil tu na planem shod socijalnih demokratov. Govorniki so slikali v naj-temnejih barvah sedanje materijalno položenje delavskih slojev ter so očitali vladi, da ničesar no stori v tem pogledu. Namesto da bi bila država žitnica ubozih, je rudnik veleposostva. Schumaver je napadal strastno klerikalce in krščanske soei-
»Teta«, obrnila se je deklica srčno, »ne trošite več medu za ta kolač, meni ga pač ne osla-dite. Strup ostane strup. Gospodstvo? Cemu meni to? Mene ni za to rodila mati. Ne srdite se. Dobra je siccr vaša volja. Ali jaz sem sama, vi ste mi oče in inati. Pustite predobro, ko je dobro. Cemu, pravim, čemu? Mar nam manjka vsakdanje škorje? Imamo je, hvala Bogu; stariši so mi zapustili hišo, smokve, oljke, vino, živino, in prištevajo me med boljše dedinje. Ne iščem gospodstva, a najmanje, ko mi ga ponuja oni bledi, suhi Benečan.«
»Ali on te ljubi, in jedenkrat mora biti de-vištvu konec.«
»Lahko za moje devištvo. Se imam časa, a tudi ni sramota. Ljubi me! A jaz njega no ljubim. Recite mu, naj srce bije tako, a no drugače, ko neče in noče — — — «
»Obvaruj te sveta Lucija«, razljutila so je starka, »tebi se obračajo jadra po drugem vetru, in po hudem vetru. Kaj poreče svet? Sramota bo. Morda ne boš — čuvaj nas sveti Anton — — «
Deklica je dvignila glavo. Očij so jej vsplam-tolc živahneje; prekrižala jo roke in pregovorila srčno:
»Sramota? Zakaj mislite sramota? Ni-li veča sramota, ako sc zarotiš komu pred Bogom : »ljubim te«, .u ti ga mrziš ? ('emu me silite ? Jaz ga nečem !«
(Dalje pride.)
jali.-«te. Ellenbogen j«1 menil, <la le socijalna demokracija more rešiti Avstrijo.
KI 24. Minist rski predsednik je »lonel semkaj danes zjutraj. s p r e j o t j e 1» i I o »1 e e-s a r j a in j«' bil potem pozvan na obed v cesarski rodbini. Xi»o<>j se povrne na Dunaj.
IVtroirrail -4. DoAel je semkaj vojvoda A brošk i. Isti odpotuje jutri v Kristijanijo.
Kini 24. ('»pitale beleži vest, da pride ruski car v Kini v mesecu oktobru. Potem da poj<le v Neapolj, kjer bode njemu na čast velika revija na morju.
Hamburg -4. Italijanske »ginnasto« pozdravljajo po bratski. Sprevod turnerjev je bil impozan-ten: z 1 .">(H) zastavami in 10 godbami.
Kriza v italijanskih oddman istrsl.
ui.
Torej tako je! Le oziri na stranko, katere koristi pa so zj od nače ne z oselmimi koristmi oli-garhov istrskih; in strah, da bi mogla napredujoča korupcija po upravah občin potegniti za soboj v propad tudi stranko samo in one, katerih politiška in gospodarska ekzistenca stojita in padeta z gospodstvom stranke: le ti oziri in ta strah so prisilili »Istrio«, da je (rudečieo srama v lici| izjeeljala izpoved o groznih grehih na škodo blaginje slovenskega in — italijanskega ljudstva ter daje jela dvigati roke v žgočem obupu iti proseča svojce: Za božjo voljo, nehajte in poboljšajte se!
Strah je lepa reč, tako pravi slovenski pregovor. Ta strah dela sedaj svoja čudesa tudi v kliki istrski in nje poreskem glasilu.
Kaj bi se brigali oni, ako ni tega strahu? Kamo-li, da bi italijanska gospoda, katerim je brez-srčnost do trpečega naroda bila vsikdar voditeljica v politiskem in javnem nastopanji, kamo-li, da bi taki ljudje hoteli brskati po lastnih ranah, ako ne bi se bile pogubne posledice jele pojavljati v toliki meri in v takih oblikah 1! Da bi vedeli ta gospoda, da se smejo nadejati, da vsa ta ncopisna beda, da vse to razmetavanje potnih srag žulja-vega trpina (posamičnikom v prid) ne pride v javnost; in vzlasti da ne izvedo o tej korupciji oni krogi, ki bi mogli sleherni hip potipati z najdebe-lejim prstom ta nesrečni zistem istrski: kamenenim srcem bi gledali italijanska gospoda i nadalje na vso to škodo, Ivi jo trpi ljudstvo, in cinizmom trdih avtokratov bi dopuščali i nadalje, da posamični ljubljenci njihovi sesajo mozeg ljudstva.
A časi so spreminjajo. Dan danes lezejo ven-darde na dan poročila o tem, kar se vse godi v deželi istrski v imenu neke »kulture« — o kateri pa ni danes nobenega sledu več, nego par kame-nenih, preperelih spomenikov in pa nekaj tradicij, ki »p u h t iS«, sosebno o /jutranjih urah, po vseh laških gnezdih, tako, da si tujec, navajen živeti v b h r h a r s t v u — čist o b e, [tišči ruto pred usta in nos in hiti mimo te — kulture! Sedaj leze vendar-le na dan, kako se je pod pretvezo »neke kulture« — katere pa Bog obvaruj naše slovensko ljudstvo! — opravičevalo nadvladje klike nad večino prebivalstva in kako je ta klika izkoriščala nimbus jedinoga kulturnega življa v deželi« ter je tem svojim nezasluženim ugledom ter nečuveni mi privilegiji, ki so jo postavljali nad sleherni zakon, pokrivala grehe in zlorabe onih, ki so jej bili seveda potem — roka roko umiva — naj-zvesteji stebri!! Korupcija v občinah seje pokazala hvaležno — kliki ter je se svojim krutim, preračunjenira postopanjem, ne plašečim se pred nobenim sredstvom, tiščala ljudstvo ob tla, da je bilo isto povsem obnemoglo. Tiščala je ob tla tako i trdo in neizprosno, da bi bila golu blaznost, ako bi se hoteli nadejati, da se to ljudstvo helotov ke-daj še dvigne iz lastne moči.
»Ljudstvo« smo rekli. Nismo torej govorili le
0	Slovencih in Hrvatih, ker vemo, da ti nesrečni odnbšaji tišče istotako in nič manje — tudi niže
1	t »1 i j a n s k o 1 j u d 61 v o. Tudi glede tega poslednjega velja kliki geslo: čim neumneji je kmet, tem bolje za nas! In res izvršuje klika še danes — v XIX. veku — čudesno delo ter vzdi 'žuje temo v glavah italijanskega ljudstva, tako temo, <la Je to italijansko niže ljudstvo otr-pnelo tako, da po mnogih krajih niti ni sposobno več v to. da bi se moglo sploh še zavedati žalostnega razmerja, v katerem živi!!
Na razvalinah človeškega dni a in intelekta si gradijo svoje gradove oni, ki so sokrivci na korupciji po občinah, katero pripoznava sedaj tudi »Istria« !
Ljudstvo je torej obnemoglo, ker je prehudo tišče klešče. Toda Bog je pravičen in je poslal v to tužno Istro mož, ki so vzeli v svoje roke borbo za teptane koristi tlačenega ljudstva. Ti možje so jeli razkrivati resnico, ti možje so jeli —■ ne meneči se za vse viharje in vsa proganjanja — dolbsti v klado, v kateri gloje črv. Strah pred delovanjem in živo besedo teh mož jo izstisnil iz »Istrio« tisti »pater peeeavi!« Ti možje, ki so zapriooli sveto vojno in ki se no plašijo nobenih žrtev v tej vojni: so naši p r v o b o r i te 1 j i svetnega in duhovskoga stanu, naši p o s 1 a n o i, n a č e 1 u jim u z o r - m o ž a in čl o-vekoljuba Spinčid in Laginja! Ti ljudje vodijo borbo za osvobojenje ljudstva obeh narodnosti iz jarma korupcije, zbok česar smemo vsklik-niti ponosnim čelom, da so h r v a t s k o-s I o v e liski zastopniki branitelji ljudskih interesov sploh ter po takem pravi prijatelji nižemu italijanskemu ljudstvu po Isti i, ki je — zbok nevednosti, v kateri živi — nedolžno na grehih svojih takozvanih voditeljev !
Politični pregled.
K položaju. Mi nisterski predsednik grof Thun se je danes povrnil iz Išla, kjer je poročni cesarju o položaju in najbrže tudi o svojih namenih. Gospod grof Thun je bil povabljen tudi na obed pri cesarju. Morda je to znak, da uživa grof Thun vse zaupanje cesarjevo in da ima morda v Žepu dalekosežnih pooblastil. Siri se tudi to meue-nje, da grof Thun še enkrat poskusi s parlamentom. Sosebno praška »Politik« ne veruje, da bi bilo že te dni pričakovati posebnih odločeb. Grof Thun da se hoče posluževati S 14., ne da bi razpustil državni zbor; po takem bi naš parlamentarizem tiral dalje svoje životarenje, vladalo pa bi se absolutistiško. To bi bila jedna avstrijska posebnost več k mnogim drugim. »Piecolu« brzojavljajo z Dunaja, da grof Thun bode nadaljeval svoje poskuse za rešenje sedanje krize, ne da bi se dotaknil ustavnih pravic.
Stara potom. Včeraj so imeli socijalni de-mokratje na Dunaju velik shod. Govorili so o materijalnom stanju delavstva. To bi bilo dobro. Rekli so, da vlada ničesar ne stori v tem pogledu. Tudi to je res, da-si bi bilo pripomniti, da vlada že par lot som ničesar ni mogla storiti radi dogodkov v parlamentu, na katerih so po svoji moči sodelovali tudi socijalni demokratje. — Govorniki so mahali tudi po krščanskih socijalistili in klerikalcih. Pred temi napadi naj se branijo poslednji sami. Ali nekaj druzega nam ne ugaja; namreč to, da gg. voditelji socijalne demokracije dosledno molče o tem, kake koristi donašajo delavskemu stanu židovski milijonarji in židovsko-libcralna plutokracija !! Ta molk je — stara pesem socijalnih demokratov, ki nam — kakor rečeno — ne ugaja nikakor.
Vojna med dpansko in Xj*dinjenimi državami. — Danes nimamo posebnih vesti. Ob pomanjkanju posebnih činov pa pripovedovajejo Amerikani, kaj hočejo in česa nočejo. Pripovedujejo pa tako, kakor da ni žive duše na svetu več, ki bi sploh imela kako besedo. Današnje brzojavke so eold nekoliko milostneje nasproti Evropi. Kako so so oddahnili danes vsi evropski poteutati, ko so čitali poročilo iz Amerike, da /jedinjene države ne mislijo bombardovati španskih pristanišč v Evropi!
Klasični ljudje to, ti amerikanski poročevalci! Na jedni strani uverjajo, da ni nič res, da bi bil kakov spor med poveljstvom amerikanske vojske na Kubi in tamošnjimi ustaši, na drugi strani pa pravijo, da hočejo postopati z vstaši prijateljski a strogo. Cemu strogost proti — prijatelju?! Kako naj razumemo to ?
»Agramer Tagblatt«, na katerem nismo še zapazili do sedaj nikakih posebnih simpatij do Špansko, piše v očigled tem španskim baharijam, da prisinojenost jankejev — že preseza vse meje. Vse kaže — pravi rečeni list — da sta general Miloš in predsednik Kinlev zdrela — za norišnico. Poslednji se je povspel se svojimi grožnjami proti
Evropi na vrhunec norosti. Ali mislijo v \\'ashing-tonu, da hi od vojske lOOOOOmoi— in toliko bi jih najmanje morali jm»slati na Špansko — |e jeden sam videl zojiet svoj novi svet? Ko sta amerikansko brodovje in vojska komaj ukrotila po starih zlorabah nazdejano Špansko, moni-li Mac Kinlev, da bi isti imponirali orjaškim vojaškim državam: Francija, Nemčija, Avstrija in Rusija?!!
Domače vesti.
Namestilikn grofu (ioessu je podelil oesar, kakor poroča »Triestor Tagblatt«, čast tajnega svetnika.
V	korist družbe sv. Cirila in Metoda so
darovali povodom otroške veselice, ki jo je priredila slov. dekliška sola pri sv. Jakobu v Trstu: Krebelj Kat. K) nvč. Neimenovana 1 K., Skebelj Karla 1 K„ Vitez Anton 30 nvč., Brezo veo Ivan 20 nvč., Vatovoo Anton 30 nvč., veleč. g. Josip Maoarol 30 nvč., g. Furlan Andrej 1 K. 30 nvč., č. g. Sila Jakob 4 K., č. g. Mali 2 K., veleč. g. Jaklič 2 K., Romee Valentin 20 nvč., Križman Anton 20 nvč., Lukešič Tomaž 1 K., Prolog Ivan 1 K. 30 nvč., Žitko Fran 30 nvč., Neimenovan 10 nvč., Košir Franja 20 nvč., odbornik društva »Kolo« 2 K., Neimenovan 10 nvč., Babič Anton 6 K. liog plati stotero!
83-letna starka Katarina Vedale je podarila 20 nvč. rekši: »Rada bi bila prišla na veselico tudi jaz, pa nisem mogla«. Ženica si služi komaj 20-30 nvč. na dan in vendar kako radostno je položila darček na oltar domovinski. Kdo bi se o tem ne spomnil svetopisemske žene, katero je pohvalil Božji Zveličar sam : »Ona je darovala največ*. Da tudi naša starka je darovala od svojega uboštva, darovala vsoto, ki se nam dozdeva majhna, ki pa je za njo gotovo glavnica veče vrednosti, nego drugim ogromna vsota.
Vodstvo d e k. šole. Ciril-Metodov dar, II. Izkaz. — Darovali so gg.: Iv. Zadnik l> Kr., Ivan in Milka 10 kr., A. Goriup na Prošeku 2 Kr., prof. M. Pletcršnik 4 Kr., Iv. Nabcrgoj 2 Kr., Candolini 2 Kr., Vojakov F. I. 2 Kr., kan. P. F. in P. S. 10 Kr., Mih. Novak, trgovec 5 Kr., Prostislav Osipovič 10 Kr.
Doneski za moško podi*, družbe sv. Cirila In Metoda: Zgubljena zastavica za posušeno vino med Banom in Cesarjem 1 kr., Ban. Godina dodal še 1 kr. — Na Ferdaniči nabrali 2 kroni.
Prošnja do rodoljubov. Cenjeni gospod urednik! Dovolite mi nekoliko prostora v Vašem cenjenem listu, da Vam malce potožim o malomarnosti in popustljivosti našega življa do domačih podjetij, domačih izdelkov in domače obrtnije sploh.
Geslo: »Svoji k svojim« zgublja čedalje bolj svojo vrednost in mnogokdo se ga poslužuje največ iz lastnega dobička. Ce ne kaže dobička, imata toliko prodajalec kolikor odjemalec vse polno ni-čevih izgovorov. V dokaz, da je rečeno resnica, navedem Vam tu le jeden izgled: Lansko leto, ko se še ni slišalo o slovenskih razglednicah na Pri-morskm, napravilo se je takih 10.000 s podobo našega g. viteza Nabergoja v korist naše p r e-potrebne Cirilo -Metodove d r u ž b e.
Od začetka je bilo zanimanje za te dopisnico precej živahno in ko bi to trajalo do danes, imela bi omenjena družba najmanje 150 goldinarjev prispevka, a ker se je to zanimanje ohlajalo čedalje bolj se je konečno ohladilo do dobrega, tako, da se je dosedaj razprodalo le toliko teh razglednic, da so so mogli pokriti stroški.
Pred 2 mesecema napravile so sc še druge razglednice s »Krilanovo« podobo iu njegovo rojstno hišo, oziroma trgom v korist visokošolcem. To ste obelodanili v Vašem cenjenem listu ter priporočali, da kdor želi razprodajati ta izdelek za primerno odškodnino, naj se priglasi pri izdajateljiei. Menite pa, da so je kdo oglasil za to ? Nihče!
V	slovenskih tabakarnah v mestu in okolici je razobešenih mnogovrstnih italijanskih in nemških razglednic, a slovenske še ni bilo vmes.
Bojo se in boj d naši tabakarnarji, da bi z razo-bošenjom slovenskih razglednic odganjali drugo-rodne odjemalce.
Ta bojazen je opravičena kolikor toliko, vprašam pa, zakaj ne velja ta strah glede nerazobešenja našega izdelka pred slovenskimi kadilci, saj jih je vendar v
mestu veliko število, u v okolici jih je ccl<1 velika večina? Reklo se mi je, da nikdo ne praša po slovenskih dopisnicah, a to zopet ni res, kajti že marsikdo se je pritožil pri zalagateljici, da ni nikjer dobiti takih razglednic, ne v mestu in ne v okoliei.
Tudi nepotrebno in t.e povsodi umestno kri-t i ko vanje škoduje razvoju domačega podjetja, kajti prerado se ozira na zunanjo obliko, dočim se prezira njega vzvišeni in rodoljubni namen.
Otresimo vendar enkrat označene m druge napake, ki so v kvar nam in našemu napredku! Delujmo z združenimi močmi in samozatajevanjem za našo sveto stvar! Hodi nam toraj vedno v mislih domači izrek: »Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača«, ker le na ta način nam bode možno dospeti do samostojnosti, ugleda in blagostanja.	Naprcdkaželjnež.
To Je preveč! Prijatelj nam piše: Preti časom sem Vam javil, kako da tuk. e. kr. davkarija razpošilja celo po okolici svoje laško-ncmške »Monitorje« in kako so iste zavrnili nekateri naši posestniki.
Danes moram zopet zapisati kričeč dogodek. Te dni je prišel davkarski sluga k nekemu našemu posestniku iz okolice ter je vprašal istega jc-li že plačal — davke?! Naš možak jo odgovoril slugi, da naj se on (sluga) nič ne briga za to, ker da jo to njegova (posestnikova) stvar.
Sluga jc pomolil na to stranki glasoviti »Mo-nitorio« ter je rotil isto, naj podpiše sprejem, ker ako ne stori tega, da si nakoplje ogromnih in nepotrebnih stroškov. Naš možak seje protivil odločno in ni hotel podpisati, zahtevajo tiskovin v slovenskem jeziku. Sluga je zagrozil še enkrat, da že on (sluga ?) pokaže, kaj sc to pravi, protiviti se! Ko jo pa razvidcl, da mu vse grožnje nič ne izdajo, izvlekel je iz torbice.... troj ožičen »Opominjevalni list«!!!
Ako ni tako postopanje e. kr. sluge škandalozno, nezaslišano, potem ne vemo več, kvalifiko-vati to turške odnošaje ? !
Kakor vidite, treba tu uprav železne energije, ako se hoče vdobiti . . . slovenski »Opomin«.
G o r o d.
Mejiiarodui napisi ! Pišejo nam: Vse, kar je mejnarodnega, nosi, oziroma bi moralo nositi mejnarodni nadpis, Drugod se tudi izvaja to načelo, ali v nas že morajo biti izjemo. Hotel, o katerem pišem tu, je oni v ulici Tigor, kjer so shajajo nesrečneži vseh narodov— kije torej mednarodno »podjetje«! Tam vsaj bi lahko napravili tablice v obeh deželnih jezikih! Ali ne: niti tam nas nočejo! Prvi obnovljeni nadpis je: »Acoesso agli arrcsti«, drugi pa: »I. R. Časa di eletenzione«. Kako lahko bi nas zadovoljili, toda gospoda nočejo!
Je-li pravično tako preziranje našega jezika na c. kr. uradih ? Odgovori naj na to oni, kogar se tiČo !
V tukajšnji c. in kr. kadotni šoli imajo dijaki-kadeti dovoljenje sprejemati sorodnike in prijatelje, toda lo nekatere dneve in ure, kar je naznanjeno na tablicah, napravljenih ob straneh vhoda v ulici Coroneo. Tudi te tablico so le v — nemškem in laškem jeziku. Ko me je vprašal prijatelj, kje da je slovenski napis, rekel sem mu ironično, da: na — zadnji strani tablice! In tako je menda.
Ker pa že napadam, kar jo napadanja vredno, treba, da tudi pohvalim, kar je hvalevredno.
Na vrtu vojaške bolnice sem opazil tablico tudi v slovenskem jeziku, kar je prav! Le škoda, da je omenjeni nadpis edini na vseh c. kr. i n n a c. i n c. kr. o b 1 a s t n i j a h v Trstu!!!
Ubogi narod! Kedaj vendar dosežeš, kar ti gre po vseh mogočih zakonih?!
Novo sokolsko društvo. — V nedeljo 17. t. m. sejo vršil prvi občni zbor novoustanovljenega »Šaleškega Sokola« v Šoštanju na Štajerskem. Na zdar!
SlavilOSt v PadrlČlt. — Pišejo nam: Oprostite mi, da prihajam nekoliko kasno. llile so razne okolnosti, radi katerih nisem takoj spolnil dane Vam besedo. Pa tudi Ti, dragi čitatelj, odpusti mi, da Ti še le danes sporočam o prelepi slavnosti, ki se je vršila dne 10. julija gori v zgornji okolici: v Padričah.
Blagoslovili smo cerkvico sv. Cirila in Metoda, sezidano v proslavo jubileja cesarjevega. Vreme je bilo krasno kakor ribje oko. Ze pred 8. uro je
bila prostorna župna cerkev v Bazovici natlačeno polna pobožnega ljudstva, do&lega od blizu in daleč. Sredi cerkve je stal na lepo odičenih nusilih kip M. B. Lourdske, ki se je imel prenesti v novo cerkvico na Padriče. Koj po H. uri so dvignile kip 4 deklice v narodnih nošah, prepasane širokimi tro-hojnimi trakovi. Potem se je polagoma razvrstil sprevod, katerega se je udeležilo gotovo veliko nad .'500 ljudi j. Kaj taeega še nismo videli v nas. Samo svetoivanskih deklet v narodnih nošah je bilo nad tlO za zastavo sv. Rož. venca; potem podružna cerkev iz Gropade z zastavo in iz sosednjih Trebič s križem iz zastavo. V procesiji je svirala prav dobro svetoivanska godba, a žal, večinoma italijanske skladbe; pel pa je bazoviški in padriški mešani zbor skupno.
Ko je ta ogromni sprevod došel v Padriče, silila je marsikomu so Izu v oči. Kako ne? Godba petje, ljubko zvonenje zvonov nove cerkvice, pobožno-veseli obrazi ogromne množice: vse se je združevalo harmonično in jc uplivalo na srce naše.
Kij) M. B. se je postavil v novi cerkvici ob vbranem petju na oltarček sv. Cirila in Metoda. Sledilo je blagoslovljcnje nove cerkvice. Po dovršenem obredu je stopil veleč. g. Košir na oder, prirejeni pred cerkvico. Gosp. Košir je v krasnem govora razlagal množici pomen cerkvice in življenje sv. bratov Cirila in Metoda. Ob zvršetku govora jc omenjal letošnega jubilejnega leta. Povedal je, kolik dobrotnik je naš presvetli cesar raznim cerkvam. V proslavo cesarjevega jubileja smo sezidali to cerkvico. Zaključil je živio-klicem cesarju ter pozivom na delo: za dom, cesarja in domovino!
Za tem je bila sv. maša, katero je daroval zlatomašnik in župnik bazoviški, prečastiti gospod Vovk. Domači možki zbor je pel Miklošičevo mašo sprcmljevanjem harmonija. Sv. maše so se udeležili dež. posl. Ivan vitez Nabergoj, Alojzij Goriup in Fran Dollenz.
Po maši smo se zbrali na vrtu našega Martina, kjer smo se razveselili nekoliko. Popoludne po službi božji smo se zopet zbrali na rečenom vrtu. Tu so prepevali pevsko društvo »Zvon« z Opčin, bazoviški in padriški pevci posamično in skupno. Toliko na cerkveni slavnosti, kolikor na tej zabavi jo vodil potjo g, Hrabroslav Raže m. Gospdč. Trobčeva jc deklamovala kaj lepo Gregorčičevo: »Blagovestnikom«, katero jo morala ponoviti ob svitu bongaliških ognjev. Videlo se je, da jc šlo iz srca v srca. Gospića Cargova je deklamovala divno Gregorčičevo : »Naš narodni dom«.
Pred slovesom je pevovodja Ražem v lepem govoru slikal pomen te slavnosti, ko slavimo sveta moža, ki sta pred tisoč leti ostavila svoj dom in učila Kristov nauk — v slovenskem jeziku. Cerkev na Padričah, posvečena sv. blagovestnikoma, je sicer majhna, ali nje pomen je velik za vedno zaničevani rod slovenski v tržaški okolici. Da je temu tako, pričata jeza in srd nasprotnikov ravno na to cerkvico. In ti cerkvica bodi v čast in slavo svojima zaščitnikoma in v ponos našemu milemu narodu ter pričaj svetu: da tujo in b o d e bival Slova n!
Slava- in Zivio-klici so se razlegali v temno noč, a vsi smo se razšli radostjo v srcu, da smo na Padričah doživeli dan, ki nam ostane v vodnem spominu. Bil je pa to pravi dan narodnega veselja in navdušenja za Boga in domovino.
Tužna sličica. V bujskem sodnem okraju v Istri je vasica imenom »Kmeti«. Ali čujto, kaj so ustvarili Italijanaši iz naših »Kmetov«? Spako-drali so iz tega lepega imena našega pravo spako ime »Metti«. Spustili so »k«, ker jim je to težko izgovarjati ter so podvojili »t«. Tako je to ime vsaj formalno italijansko, čeravno povsem brezpomembno. V tej in v bližnjih tamošnjih vasicah kmetje sicer še govore slovcnsko-hrvatski. Ali govorica jim je že tako pokvarjena, da jo groza. In zakaj ? Ker so jim vsilili že pred več loti italijanske šole ter niso morda še nikoli dobili od kako oblasti slovenskega vabila ali odloka. Le maloka-teri teh revežev ve, da je Slovan. Sicer pa ti kmet odgovori, če ga (vprašaš, kaj je: da on ni nič! Tako daleč je prišlo. U današnjon »Piccolu« čitamo, da priredi »Lega« v nedeljo svojo veselico v omenjeni vasici. Torej hočejo zopet nekoliko povspešiti italijanizacijo. Sicer pa bodi omenjeno tu, da zasledujemo tužnim srcem dejstvo, da prirejajo Italijani, podpirani od raznih »ničev«, zabave in plese po naših vaseh v Istri na korist zlobne
»Lege« in sicer v zadnjem času precej pogosto. Rodoljubi istrski! Tu treba kaj ukreniti brez vsacega odloga. Združite sc in pogovorite se.
Brzojavni promet s Kubo. Brzojavke v netajneni jeziku, namenjene v Santiago »le Cuba via I term uda in via Galveston, so sedaj pripuščene, toda le pod nadzorstvom tamošnje oblasti in na odgovornost pošiljatelja.
Brzojavke za druge kraje na Kubi se pa ne morejo pošiljati po imenovanih progah.
V pomoč pomoči potrebnim! Iz liarkovelj nam pišejo: Vstrezaje zahtevi z neke odlične strani, objavlja podpisano predsedništvo pevskega društva »Adrija« izkaz dohodkov in troškov veselice od dne 1'.». junija t. 1.
Dohodki: Vstopnina na veselico gld. 10t)\>0 „ k plesu . „ 1 ;HM) Darovi....... 119-48
Ukupno gld. 189-88
Troški: Godba......gld. 50*00
Vabila, plakati, znamke,
koleki, naprava odra . „ 34-20
Pevske vaje in note . .. 28-00
Ukupno gld. 11H-20
Cisti dohodek torej gld. 7H18
Ta znesek soje že razdelil mej družine zaprtih.
Ker je potreba velika in število zaprtih še veliko (samo Barkovljanov je 17), prosimo slavna bratska nam društva tržaške okolice, da, ako mogoče, prirede po eno veselico v pomoč družinam zaprtih. Obračamo se do naših bratov na Kranjskem, društev itd., da se usmilijo nedolžnih družin, ter pripomorejo olajhčati nesrečnikom občutljivo bedo.
Za pevsko društvo »Adrija«:
Drag. Pertot (Križetov), Drag. Pertot (Jernejev), predsednik.	blagajnik.
Nova brzojavna postaja. Dne 28. julija se jo odprla v Sveti Nedelji pri Labinu, političnem okraju Pazinskem, nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo, združena s tamošnjim poštnim uradom.
Tržaški želodce. V mesecu maju jc bilo zaklanih v Trstu: 1045 volov, 43 bikov, 522 krav, 84 konjev, 2484 telet, 789 koštrunov, 0059 jagnjot in 20 prašičev. Nadalje so jo pojedlo; 15.495 kokoši in piščancev 200 kuponov in gosij, 19.390 kilgr. okajenega mesa, 4098 kgr. ovitega mesa in 191 glav divjačine. Tržačani so imeli torej minoli mesec precej dober tek vzlic vsej vročini.
Okrajna bolniška blagajna. V minolem tednu je obolelo 459 udov, ozdravilo 4811, bolanih je 1156. Slučajev nezgodo je bilo 122. Proti zdravniškim predpisom se je zagrešilo 91 bolnikov. Podpore je bilo izplačane 11.721*82 kron.
Skozi okno je padla v soboto popoludne 5-letna deklica Anica Jcsarčin iz Bazovice hšt. 149, Deklica, ki sojo poškodovala precej hudo, je bila sprovedena v bolnišnico.
Samomor radi ljubezni. 22-lctni kipar Iv. Norbedo, bivajoč v ulici Castaldi št. ii, so je zaljubil v hčerko nekega krčmarja v ulici Navali. Sinoči jo prišel mladenič, kakor po navadi, v krčmo ter se jo pogovarjal so svojimi znanci. Potem, ko se jo pogovoril še z deklico, je zginil iz krčmo. Ccz kakih 10 minut je ona stopila na vrata krčmo ter je zapazila v polutemi tam blizu na tleli ležeče človeško truplo. Glasen vsklik so jej jc izvil iz grla in ona ter še drugi so stekli tja, kjer je ležalo truplo. V groznih bolečinah se jc zvijal nesrečni mladenič, ki je izpil precejšnjo množino strupa. Prenesli so ga v gostilno ter so pozvali zdravnika na pomoč. Ko je došel zdravnik, je bila duša zaljubljenca že na drugem svetu! Tudi mladenki jo prišlo slabo. Vzrok jo bil ta, da niso njegovi sta-riši hoteli privoliti v to ljubavno zvezo.
Kcšcn iz smrtne nevarnosti. Včeraj po-popoludnc se je podal 47-letni postreščik Ivan Je-rizio v svobodno luko. Prišel jc na pomol št. .">. Mož je bil vinjen in, ne ve se kako, zdrsnil je v morje. Pomagal si jo sicer, ali ni mu hasnilo nič ter se jo oddaljeval vedno bolj. Tudi njegovo kričanje ni čul nikdo. Zadnji hip ga je zapazil vodja na parniku »Urano«, ki so je vrgel, oblečen kakor jc bil, precej globoko v morje ter plaval na pomoč že potapljajočemu so. Zagrabil ga je za lase in je nesrečneža z velikim trudom privlekel na kopno.
Potem, ko mu je opomogel zdravnik, je l>il Jerizio sproveden na lastno stanovanje.
PolletJ*ke vesti. Aretirani so 1 > i I i r 47-letni pnstrešoek l>omonik F. sinoči ol» 7. uri v liliei Kolonja radi razgrajanja; t?.'t-letni mlinar Feliks I), iz Trsta noeoj opol n novi radi petja na Aeipie-(lottu; 2.*t-letni mizar Anton K. iz Trsta noeoj ol> 1 v ulici 1'ioolomini radi pijanosti; 21-letni zidar Lucijan iz l'\ 1'onlenona v Iraliji sinoči oh 1« na Melvetlerju radi i/redov; .'M Metni dninar Adolf <iz Trsta radi pretenja ptilicijskenui uradniku.
Loterijske številke izžrebane dne 23. t. m.:
Ounaj........21, 70, d, 7, ftft.
Gradec........5H, HH, 72, 0.
Koledar.
Danes v ponedeljek 2;'». julija: Jakob, apostol; KriStof, muč. Jutri v torek 26. julija: Ana, mati Marije Device.
Šolnini:	Lunin:
Izhod oh 4. uri 11 min.	Izhod oh 11. uri 55 min.
Zahod „ 8. „ 1 „	Zahod „ 9. „ 47 „
Tu je 31. teden. Dhiiph je 2(K>. dan tega leta, imamo torej Se 100 dni.
Različne vesti.
Ruski car svojemu avstrijskemu polku. —
Ruskemu carju je bil leta iHHf). podeljen avstrijski hrvatski »danski polk st. .r». Ta polk bode praznoval <lne 2. avgusta svojo f)0-letnieo bivanja v Varaždinu. O tej priliki doposlje car po svojom vojaškem pooblaščencu, polkovniku pl. Veroninu na Dunaju, svojo sliko v avstrijski opravi.
Strela. V Limantt v Italiji se jo usula v soboto grozna toča. Pet mladeniče v se je podalo na stolp ter so začeli zvoniti. V tej hudi nevihti je udarila strela v stolp ter ubila 2 mladeniča, trije pa so ostali nevarno ranjeni.
Narodno gospodarstvo.
Prvega splošnega zbora slovenskih poso-jiliilearjev dne 1. avgusta (glavni zbor), oz. 31 julija (predzborovanje) v Ljubljani se utegnejo udeležiti razen že objavljenih 35. posojlinie še sledeče: 36. Ormož, ;J7. Kobarid (pooblaščenec g. I. La-pajne), 38, Zagorje ob Savi (pošlje zastopnika), 39. Sv, Križ pri Litiji (zastopniki: g. blagajnik Jeglič in dva odbornika), 40. Ljutomer. — Zborovanje se bode vršilo obakrat v mali dvorani (čitalniški kavarni) »Narodnega doma«.
Zadnje vesti.
Dunaj 25. Iz Budimpešte poročajo, da je odstop barona Banffvja neizogiben in sicer v mesecu septembru. Gotovo pa je, da isti zopet dobi nalog za sestavo novega ministerstva.
Dunaj 25. Predsednik najvišega vojaškega sodišča, general Handel Maretti, jo umrl danes nagle smrti.
Ihinaj 25. Govori se, da v Iglu sc niso storili nikaki odločilni sklepi. V pogovoru z cesarjem da je grof Thun razložil le svoje ideje o položenju m o sredstvih, katerimi naj bi se rešila razna vprašanja.
DllliaJ 25. — Njegovo Veličanstvo je imenovalo podpredsednika v Pragi, Josipa Stanimo rja oddelnim načelnikom v ministerstvu za notranje stvari ter je podelilo istemu dostojanstvo tajnega svetnika.
Bovec 25. Tu se jo vršil shod prebivalcev iz vseh krajev tega okraja, ki je sklenil predložiti kompetentnim krogom prošnjo, da se nemudoma zaprično dela za železnico Predcl-Turc.
Bukarešta 25. Kralj in prestolonaslednik sta odpotovala danes v Petrograd.
Petrograd 24. Bolgarska knežja dvojica je odpotovala danes popoludne preko Berolina v Ko-burg na svatbene slavnosti in potem na Cetinje. K slovesu na kolodvor so prišli veliki knezi, velike k nogi nje, minister za vnanje stvari in turški poslanik.
Kini 25. Ministerski predsednik Pelloux pojile na jesen na Dunaj in v Berolin.
Kini 25. Predsednik Zjedinjenih držav Bra-ziljskih je obiskal danes papeža. Poslednji ga je vsprejel jako iskreno. Pogovor je trajal 30 minut. Potem je predsednik obiskal kardinala Rampolla ter se je podal na to k braziljskemu poslaniku na sv. stolici, kjer je obedoval.
Lucerna 25. Danes je dospel semkaj Don Carlos in ostane tu nekaj dni.
Madrid 23. Brzojavka iz Manilo no ve ničesar o napadu na to mesto, pač pa potrja prihod amerikanskih podkrepljenj. Minister mornarnice oporeka najodločneje vesti, da bi admiral Cervera hotel ostati v Zjedinjenih državah potem, ko bode skl. •njen mir. Mnogi častniki mornarnice so prišli k ministru in so pr<»testovali proti taki govorici.
New-York 23. Glasom brzojavke iz sv. Tomaža se na Portorico delajo velike priprave, da odbijejo napad Araerikanov.
Madrid 24. Ministerski svet je sklenil pridržati dosedanjo cenzuro.
Madrid 25. Poslanika Francije in Angleške sta se posvetovala danes z ministrom za vnanje stvari.
^Vashiiitfton 25. Itlokada severnega obrežja Kuho se je raztegnila do Nipe.
Ilavana 24. Mnogo ustašev je napadlo Gi-bara. Mala garnizija se je morala umakniti po junaški borbi. Fstaši so imeli velike zgtibe. Amerikam so se izkrcali na Tavacaban, so obkolili Lastunaj ter se pripravljajo na napad na to mesto.
TRŽNE CENE.
(Cene se razumejo mi debelo in s carino Tred).
Domači pridelki.
Fižol: Koks.........100 K.
Mandoloni..................„
svetlorudeči..................„
temnoruiteči..................„
kanarček ..... .....	„
bohinjski....................„
beli veliki..................„
n mali............
zeleni dolgi . . . .......100 K.
„ okrogli................„
meSani hrvatski .......	„
„ Štajerski..............,,
Maslo fino Štajersko............„
Ječmen, Stv. io....... „
„».........
»H.........
Zeljo, kranjsko..........
Od for. (lo for.
8'25 8-60
675 7 —
1175 12-60 1450 —
uepu, „ ....... Krompir, Štajerski.....	• n		_,_
Proso, kranjsko ......	• M	10 —	10-25
I.eča, kranjska.......		—•—	—-—
Spe h...........	• '1	00-—	01'—
Mast...........	• rt	58-—	58-50
Kavu, Mocca........	• n	146-—	148' —
Ceylon Plant. fina.....	•	164'—	156-—
Portoricco ........	•	155-—	157 —
Guatemala........	*	101 —	106*—
San Domingo.......		104 —	106*—
Santos najlineji......	. 100 K.	•H)-—	91*—
„ srednjefini......	• «	87-—	88'—
srednji....... Santoh navadni ......		82-—	83-—
	• n	78--	80-—
Sladkor, Centrifugal I. vrste . .	•	37-25	37*60
„ Centrifugal II. vrste	• M	86-76	—•—
Concass6.........	•	88-76	_•_
v glavah.........		88*86	88*76
razkosani .........		38-75	39-—
Bi ž, italijanski fini......		22-—	22-50
italijanski srednji......		20-75	22-25
Japan, fini........	. M	—•—	—•—
Raugoon, extra......		15-25	15-50
I........		14-60	14*75
II........		11-60	11*75
Petrolej ruski, v sodih . . , .	n	17*00	_, _
v zabojih od 29 klg.....		6-50	—•—
Olje, italijansko najlineje . . .	• rt	6!!-—	70'—
italijansko srednjenno . . . .		62-—	68*—
bombažno amerik......		28-60	29*50
Malaga.........	i	:i5-—	86*—
Limoni mesinski......	zaboj	6-—	8*—
Pomaranče mesinske.....		_•_	_•_
Mandeljni dalmatinski . . . .		—,—	—•_
Bari.......		88.—	80'—
Pinjoli..........	• M	78-—	80'—
Božiči dalmatinski......	• n	—•—	—<_
„ puljeSki.......	• n	12-75	13*—
Smokve puljeSke......	•	—•—	—•—
„ grftice v vencih ....		16-75	17'—
		54-—	57'—
		30-—	31-—
tibebe ..........		40-—	42 —
Polenovkc, srednje velikosti . .		43-—	44.-
„ velike......		34-—	35-—
„ male......		3SI-—	40'—
Slaniki v velikih sodih .... v V........ Žveplo najfineje.......			—
	♦ n	6*90	6*80
Modra galica.......		■j-j._	22-50
Trgovinske vesti. Budimpešta. Pšenica zn september 7-91 do 795. Oves za spomlad —•—. Rž za september 0-36 do 6-38. Koruza za maj 18M. 4'15 do 4-16. Pšenica: ponudite srednje, povpraševanja omejene Prodaja 15000 met. stot. Vreme : lepo. Bumbaru;. Santos good a ve rage za september 20-50, za december 30-—, za marc 30-50, za maj 31-—. Havre. Kava Santos good average za juli 86-75, za november 36 — frankov za 50 klg.			
Dunajska borza 23. Državni dolg v papirju . . . .	julija 1898. danes |>ml včeraj . . 101-80 101-90		
„ v srebru......101-05	101*70
Avstrijska renta v zlatu......121*05	121-60
„ v kronah.....101-40	101-86
Kreditne akcije.........358-30	358-75
London 10 Lsr.........119-95	119-95
Napoleoni......................9-52	9-52
20 mark......................11-75	11-75
100 ital. lir....................44*25	44-25
Najnoveja trgovinska vest.
XtMV-York 23. julija. (Izvirni brzojav. Pšenica /.a julij H'J1/* (včeraj K28/*), za september 73 (vreraj 72*/»), za december 72 (včeraj 71 */«), koruza za julij 38 (včeraj 37), za september 3«1/* (včeraj 37*/4), mast f>*0 (včeraj 5X0).
Pozor!
Anton Jerkle, fotograf v Trutu, na
Ac<|iK'dottu št v. 25,
sprejme učenca,
veščega slovenskega in italijanskega jezika, iz boljše drn/.ine, bivajoče v Trstu, v svoj atelier pod ugodnimi pogoji.
Na prodaj
je veliko tramov, že rabljenih, ki pa so rabni za zidarje in za druga dela.
Ivan LeviČer v Trstu, ulica Montfort št. 5.
Pozor!
Wolf- Pleteršnikov slovar (leta 1894.) in Wolfov nemško-slovenski slovar (leta 1860.), trdo vezana, dobro ohranjena, sta zelo po ceni na prodaj. Vprašanja naj se pošiljajo sub »Slovar« poste restante Trst, glavna pošta.
Prihodi in odhodi vlakov.
Irnlk, ki Je v veljavi od 1. maja 1898. naprej.
Odhodi iz Trsta.
0.20 zj. osob. v Nabrežino, terviujan, Gorico, Benetke.
8.— /.j. nagi. na Dunaj sfi zvesto na Reko.
8.-25	zj. nagi. v Nabrežino, Benetke, Rim.
9.—	zj. osob. v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono.
9.55	zj. postni vi. na Ihinaj afe zvezo v Budimpe&to in Zagreb.
12.50 pop. osob. v Kormin.
435 pop. osob. v Nabrežino, Videm in Uim.
6,35 vin Bivij z direktno zvezo v Benetke, Uim.
(5.10 pop. ekspresni vlak do Ostende (vsako sreilo).
6.25 pop. poŠt. na Dunaj sb zvezo na Beko.
8.15 pop. nagi. v Kormin.
8.15 pop. nagi. na Dunaj sfe zvezo v BudiinpeSto in Beko.
8.45 pop, mefi. v Nabrežino, Videm in Benetke.
9.45 pop. meSan. do Milrzu-sclilaga.
Dohodi v Trst.
6.56	zj. meS. iz Mttrzuschlaga, Beljaka itd.
7.33 zj. meS. iz Milana, Vidma, in Nabrežine.
Državna
Odhodi i/. Trsta.
6.30 zj. v Herpelje, Ljubljano, Dunaj, Beljak.
8.45 zj. v Herpelje, Rovinj, Pulj.
4.50 pop. v Herpelje, Divačo, Rovinj, Pulj.
7.45 pop. nagi. v Pulj, Divačo, Beljak, Dunaj.
Južna železnica.
8.45 zj. nagi. iz Kormina. 9.28 zj. nagi. iz Dunaja. 10.25 zj. poŠt. iz Dunaja sfc zvezo iz lteke. 10.37zj. nagi. iz Rima, Benetk. 1(».58 zj. ekspresni vlak iz Ostende (vsako sredo). 11.20 zj. osob. iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 pop. post. iz Dunaja in Gorice.
7.45 pop. osob. iz Verone,
Kormina, Nabrežine. 8.30 pop. nagi. iz Milann, Benetk, Vidma, Nabrežine. 9.— pop. nagi. iz Dunaja s& zvezo iz Beke.
11.10 pop. nagi. iz Benotk, (ervinjana, Korminn.
Zabavni vlaki.
Odhodi.
2.— pop. v Kormin, 4.20 pop. v Nabrežino, 2.15,4.—, 5.20, 0.35, 8.35 pop. v Miramar in Grinjan.
Dohodi.
2.52,4.31, 5.52, 7.19, 9.03 pop. iz Miramara in Grinjann.
10.50 pop. iz Nabrežine, 11.20 pop. iz Korniina.
železnica.
Dohodi v Trst.
8.05 zj. iz Herpelja.
9.35 zj. iz Pulja, Rovinja.
11.15 zj. meš. iz Herpelja, Ljubljane, Dunaja.
7.15 pop. iz Pulja, Rovinja, Dunaja, Ljubljane.
9.60 pop. nagi. iz Pulja, Rovinja.
^SLOVENKA"1
Glasilo
slovenskega ženstva.
Izhaja v Trstu kakor priloga „Edinosti" vsako drugo soboto.
Naročnina znaša: Za nenaročnike „Edinosti" za vse leto 3 gld., za naročnike „Edinosti" pa 2 gld. — Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu „Slovenke*, naročnina pa upravniStvu „Edinosti", ulica Molin piccolo.
Dolžnost in ponos vsako rodoljubne Slovenke bodi, da je naročena na tu edini leposlovni list na-Sega ženstva ter da gu priporoča o vsaki priliki svojim prijateljicam in znankam. — Slovenke! Delajte na to, da se ta vaS list vspne do zaželjene viSine, da se razSiri tako, tla nijedna hiša ne bode pogrešala tega lista. Vsak vspeli „Slovenke" bode jasen dokaz zavednosti in napredovanja slovenskega ženstva.
K vednost