Poštnina plačana v gotovini. Izhaja okoli 20. vsakega meseca. Cena 3 Din. Gostilničarski Vestnik Strokovno glasilo »Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani" in »Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru' Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od mm in stolpa. Telefon 2467. Cek. rač. št. 11.430. Štev. 2. Maribor, dne 29. februarja 1932. Leto II. Cene Kakor smo pričakovali, tako se je tudi zgodilo. Za mesarji in peki so prišli na vrsto naši člani. Očitki, da smo oderuhi, niso od danes, temveč so se umetno gojili potoni časopisa gotovega imena in pa od organizacij, ki računajo na popularnost. Verjamemo, da jr želja po znižanju cen splošna, vendar bi vsekakor pri tako delikatnem vprašanju pričakovali malo več objektivnosti ravno od onih oseb, ki. so odgovorne za posledice, če se razpalijo strasti. Naravno je tedaj, da se je vsled tega začel od strani upravnih oblasti izvrševati na naše člane velik pritisk z enostavno utemeljitvijo, da so se živila pocenila. Torej so po naziranju teh krogov za cene v gostilnah merodajne edino le cene živil. Ne bi se protivili takim ukrepom, če bi navedeni razlogi odgovarjali dejanskemu stanu, ali na žalost moramo ugotoviti, da se je izmed živil pocenilo samo meso, (ločim je n. pr. moka, sladkor, čebula itd. v ceni še poskočila. Pa kaj jim to mar? Udovoljiti se mora zahtevi javnosti, pa četudi se napravi škoda in krivica. K takimi nazori se nikakor ne morimo strinjati, ker poznamo obratovanje v naših lokalih najboljše in ker imamo s cenami in s kalkulacijo sleherni dan opravka. Vsled tega nam je znano, da igrajo pi i: določitvi cen najvažnejšo vlogo režijski stroški. Čudno, da se nihče od teh činiteljev ne spomni, odnosno ne upošteva poznano dejstvo, da sta konzum (blagovni promet) in denarni promet skrajno nazadovala in s tem tudi dohodek, pa so vkljub temu ostale vse takse in davščine v nezmanjšani meri v veljavi. Nekatere izmed njih so so še celo povišale. Vsi taki prigovori so zamanj. Ti si . pač oderuh in kot tak si zaznamovane c in človek druge vrste, čeprav je tvoje srce polno usmiljenja do bližnjega, vsaj tako priča ubožna akcija, ki jo vodiš na tiho že leta in leta za i azline vaško in mestne siromake in berače. Takega usmiljenja, ki jo zastonj, ne pozna oni denuncijant, ki sc za ntal denar nagreje, naje in napije v tvojem obratu, da te slednjič še ovadi. To usmiljenje je po gostilnah zastonj in ni vredno, da se ga upošteva pri kalkulacijah. Prav se ti tudi godi, če no moreš izhajati, ker poklanjaš denarno podporo vsakovrstnim odposlancem neštetih društev ali pa jim pri veselicah prepustiš prostor, razsvetljavo in kurjavo zastonj, dočim se pijača in jed prodaja itak po današnjih manirah v društveni režiji. V zahvalo boš slišal, kako te je ta ali oni funkcijonar opravljal, da si dal samo orača, me-slo metuljčka in ti bo gotovo še za-groz.il maščevanje. Naravno, da taki izdatki ne pridejo pri kalkulaciji v poštev, ker so itak samoobsebi razumljivi. Kaj bi človek vse lahko našteval. Ce bi pričel i govoriti o najemninah lokalov, bi lahko povedali marsikatero žalostno dogodbico. Ce se pri-štuliš k akcijskemu odboru za znižanje najemnin, da bi protestiral proti pretiranim najemninam, ker tvorijo po navadi najvišjo režijsko postavko, te spode, češ, kaj boš rentačil, gospodarski človek si in povrhu še oderuh. Kadar so volitve, si najboljši priganjač, da si izbrusiš čevlje in celo jezik, ko pa so volitve končane, pa zopet lahko čakaš na druge, da se boš ponovno senčil v senci visoko, gospode . Nagrada, ki jo obstojala v tem, da so ti obljubljali popolno bodoče razumevanje tvojega položaja in te s solzami v očeh uvrščali med berače, je splavala v navdušenju zmage. Mnogo bolj pa jc zanimiva še kalkulacija onih, ki zahtevajo od tebe, da znižaš po vsaki ceni. Ker so taki gospodje po navadi vešči drugih /.nanesli in imajo o kuhinjskih zadevah malo pojma, so v sili po navadi zatečejo v družinsko okrilje, ker so prepričani, da jim bo ob družinskem ognjišču, ki je prosto prevar in slabih namenov, vendar le mogoče ugotoviti ceno jedil. Glej ga šmenta, in končno ti vendarle dožene, da bi moral prodajati golaš po 2 Din, ker se jc cena mesu znižala — za 2 Din. Kaj pojasnjevanje, kaj boš našteval cel register režijskih stroškov, kaj se boš repenčil, ko leži vendar na dlani, da se mora golaš poceniti za najmanj 2 Din, če se meso poceni za 2 Din, ali pa boš poslan v 1. razred osnovne šole, da se končno vendar le naučiš, da je i — 2 vendar le 2. Ce pa. si še samec, ker je gotovo gostilna bolj poceni kot družina, napravi to-h kalkulacijo. Enostavno preračunaj ceno predvojnega golaša in jo pomnožiš z 11, nakar boš dobil v največje presenečenje, da bi moral pravzaprav stati danes golaš 1.20 D, Prijatelj, ali se boš sploh upal ugovarjati, če se te zavrne s takim odgovorom? Dokazano je vendar potom matematičnih pravil, da pretiravaš in da celo tiskiraš, da. te vtaknejo v zavod za pokvarjene in nepoboljšljive osebe. Toda povrnimo se še enkrat k domačemu »ognjišču«. Kavarnarji so pravzaprav še večji oderuhi, takoie gostole na mehkih sedežih pri bajni razsvetljavi in pri nebeški toploti centralne kurjave dame,.oblečene po najnovejši, pariški modi. Pet jih je, štiri imajo pred seboj kavo, peta pa jo je itak pila že doma, ker je bolj poceni. Ko so prevrtale vse modne revije, prebrale svoj I.eibjournal, skrit izdale* vse klobuke in bluze in z največjo naslado pogrevale pretekle, tekoče in predvidene zakonske in nezakonske afere in iz kratkočasja prerešetale še dnevne narodne zadeve in ubožno akcijo, se iz gostoljubja. spomnijo še na kavarnarja, kateri si je predrznil računati kavo kar 4 Din. »Also, pa /računajmo, koliko stane kava v domači režiji,« gostoli zgovorna, dama, ki je par ur presedela na mehkih blazinah in pri kupu dragocenih časopisov celo popoldne. »Voda je zastonj, 2 žlici kave staneta največ 20 para, sladkor pa računajmo s 30 para. Vidite, prijateljice, koliko zasluži takle kavarnar in v resnici nima nobenega razloga, da prodaja dražjo kavo od zakonskega kufeta.« To so torej recepti, katere smo nabrali zadnje dni in katere prezenti-ramo javnosti, da vidi, s kako temeljitostjo in iz kakšnega vidika se obravnavajo vprašanja, ki so čisto go-spodarskega značaja. Niti ena oseba, ki prihaja pri določitvi cen vpoštev, se še ni do dane poglobila v ta problem. Tu ne zadostujejo zakoni, predpisi in diktati, temveč tudi gospodarsko razumevanje. S kakšno previdnostjo se obravnavajo slična vprašanja v inozemstvu, smo videli baš jiretcklo leto, ko so se v Nemčiji zniževale cene. Tam ni bilo ozkosrčnosti in sentimentalnosti, temveč so se ta vprašanja razmotrivala izključno h iz gospodarskega vidika. Ugotovili so se najprvo vzroki, ki dvigajo cene in še le potepi s.e jo pristopilo k sporazumni določitvi cen. Pii nas se postopa ravno nasprotno. Ce se zniža cena mesu, tedaj je vse pokon-cu in vpije na gostilničarja jn hotelirja, češ, zakaj ne upošteva tudi on padca cen živil. Ti kričači ne premislijo, da dobi n. pr. padec cene mesu komaj izraza pri porciji, ker se utopi pri povišanju ostalih živil in v davčnih bremenil. Niti en list in niti ena oblast ni do danes predlagala merodajnim, da se znižajo gostilniški obrti dajatve, ki so ostale še v neokrnjeni, obliki iz prejšnjih let. Ti krogi ne ujioštevajo nadalje, da mora biti vsaki stvari enkrat konec in da sc bodo baš vsled tega zrušili naši najboljši obrati. S tem bo zojiet enkrat dokumentirana naivnost in do^odnost onih, ki so prvi poklicani, da očuvajo gostilno radi tujskega prometa na višku in da jih ne prole-Iari/.'rajo. Pristaviti moramo še, (la se gostilničarska obit kot važen gospodarski faktor v drugih državah vse drugače upošteva. Za grehe, ki so so storili na račun naše obrti, ne odgovarjamo, temveč je krivce treba iskati le drugod, zato je tudi očitek, »preveč vas je«, samoobsebi ovrgljiv. K spremembi troša-rinskega zakona Kakor smo že javili, je obstojal še pred kratkim načrt, da se bo pobirala. trošarina od soda, ki se stavi na pipo. Zadnje vesti, katere prejemamo iz Beograda, pa govore docela drugače Trošarinski zakon se bo po dosedaj dospelih vesteh spremenil le v toliko; da se bo maksimirala banovinska in občinska trošarina. O načinu pobiranja ni še nič konkretnega znano, vendar gojimo bojazen, da bo ostalo pri starem, ker se v zakonu še vedno govori o založnih kleteh. Opozarjamo gg. poslance, da zastavijo v skupščini vse svoje sile in opozorijo na. tem mestu merodajne kroge, da se vinska kriza s'takimi spremembami trošarinskega zakona ne bo omilila. Želja vseh gostilničarjev in vinogradnikov je ta, da se uvede pobiranje trošarine samo od soda na ji i po, dočim se vzame na podlagi revizijskih knjig popis obstoječe zaloge vina v kleti. Tako zagotovilo smo že svoječasno dobili od najbolj merodajnih oseb v Beogradu in se čudimo iz kakšnih vzrokov se je predrugačilo njih naziranje. Vinska kriza je tu, in če se ima namen, po*-magati predvsem vinogradniku, ter zaščititi njegove interese, potem se naj nudi možnost, da izprazni svoje kleti. Vsi drugačni ukrepi, pa naj si bodo to vinske zadruge, založne kleti ne bodo ničesar zalegle, ker bo moral najjačji kupec, t. j. gostilničar, namesto pri vinogradniku, še nadalje kupovati vino v malih količinah j)i i vinskih trgovcih kot sedaj. V zadnji uri prosimo narodne poslance dravske banovine, da prepričajo merodajne kroge o naj večji škodljivosti novega trošarinskega zakona, če bo sprejet v tej obliki, kakor je bil predložen parlamentu. V tem predlogu novega zakona o trošarini čitamo tudi, da bodo lahko kmetje, ki nimajo vinogradov, kupili na leto za svoje potrebe od vinogradnikov 50 litrov nezatrošavinje-nega vina, V resnici ne razumemo to neenakost in to-razliko, ki se dela med posameznimi sloji našega ljudstva. Naš gostilničar mora vkljub temu, da se peča s prodajo vina, piti zntrošai injeno vino, dočim se drugim daje v to svrho vsakojako prednosti. Treba bi bilo, da se končno tudi to izpravi v trošarinskem zakonu in dovoli gostilničarju za hišno uporabo, oziraje se na število oseb, ki spadajo v njegovo gospodinjstvo, gotovo količino nezatrošari njenega vina. lstotako se ponavlja že četrtič vne-bovpijoča krivica, da se točilcu, torej gostilničarju, ne bo smela povrniti razlika na preveč plačano trošarino in sicer na zalogo, ki se bo zatekla dne 1. aprila, v točilni kleti. Opozarjamo gg. poslance tudi na to vnebovpijočo krivico. Ker se že enkrat izvrše spremembe trošarinskega zakona, naj bi se upoštevalo tudi to, da bi se povrnila trošarina na pokvarjeno vino. Ce se daje tako ugodnost, industriji s špiritom, potem bi bili lahko deležni nekoliko ovidevanja tudi gostilničarji. Radovedni smo pač, kako bo parlament ščitil poristi vinogradnika, gostilničarja. in konzumenta. Vrlo važen sestanek l’o jako dolgem času se je vendar posrečilo doseči skupni nastop predstavnikov gostilničarskih organizacij v naši državi. Grozeča gospodarska kriza je naenkrat odpravila vse pomisleke, ki so še obstojali med nekaterimi organizacijami in priprav da pot za skupno delo. Dne 25. in 26. januarja 1932 se je vršila konferenca v Zagrebu, kjer sta zastopala našo banovino g. Povodnik Josip in g. Petcln Anton, zvezni tajnik iz Maribora. Na tej konferenci se je sestavil predlog k pravilniku, katerega bo izdal k obrtnemu zakonu in sicer za ugostiteljsko obrt minister trgovine. Dne 3. februarja 1932 je vse te predloge in različne spomenice predala delegacija, sestavljena od predstavnikov gostilničarjev iz Savske, Vrbavske, Donavske in Vardar-ske banovine pristojnim ministrom. Ti delegati so bili povsod z največ-jim razumevanjem sprejeti. Podčrtati. motamo posebno razveseljivo dejstvo, da nam je organizacija gostilničarjev v Beogradu šla v vsakem oziru na roko in se izjavila o vseh naših predlogih za solidarno. Castitamo g. predsedniku Nikoliču, ki jo s svojo odločnostjo končno uredil stanovsko organizacijo v Beogradu in tako po dolgem trudu vendar le položil temelj naši centralni organizaciji, katera se mora čimpreje oživotvoriti. G. Nikolič je bil predvsem ona oseba, kateri je prvi izmed beograjskih gostilničarjev* sprevidel nezmožnost tedanjega Središnjega saveza gostilničarjev. Z zadoščenjem ugotavljamo, da se je baš Zvezi v Mariboru posrečilo, zadati smrtni udarec tej centralni organizaciji, katera ni imela nikakega razumevanja za pravilno delo. Ta konferenca je tudi jtokazala javnosti In oblasti, da mora v kratkem računati z najbolj močno stanovsko organizacijo v državi. Zahvaljujemo se tudi g. predsedniku T. Ivaufmannu, ki je cel čas načeloval tem sestankom. Samostojni predlogi Predlog zborničnega člana g. Oset Andreja glede kategorizacije uslužbencev v gostilničarski stroki pri bolniškem zavarovanju. Visoka zbornica! Z navedbo g. ministra za soeijalno politiko z dne 1. aprila 1930, št. 8102 se je uvrstilo natakarje, natakarice in sobarice v XII., to je najvišji mezdni razred; dočim so se dotedaj nahajali v VIT. mezdnem razredu. S to uvrstitvijo so se zvišale zavaro- valno premije od 36 na 78 Din meso eno. Tako se je ena sama režijska postavka našega obrata povečala za preko 100?». Povdarjati pa moram tudi še nesoeijalno stran tega povišanja. ker zadene v isti meri najmanjšega gostilničarja, kakor največjega hotelirja in si* ne ozira tedaj niti na k raj, niti na velikost o!:i a tavanja. Do 1. aprila sc je naše uslužbenstvo v smislu zakona o zavarovanju delavcev zavarovalo po njegovem dejanskem zaslužku, sedaj pa se pavšalno uvršča v najvišji mezdni razred. Ne zanikam, da je morda v ostalih predelih naše državi položaj uslužbenstva radi uvedbi* 10% napitnine na brutoiznesek boljši kakor v Sloveniji, vendar je ta naredba vsaj za Slovenijo hud soci-jalen udarec za • našega hotelirja in gostilničarja, kakoi tudi za našega uslužbenca. \ isoka zbornica skleni, da se predlaga ministru za socijalno politiko, da so pregrupira naše uslužbenstva ])(» dejanskem zaslužku, kakor je to bilo uvedeno pred 1. aprilom lanskega leta. Predlcg zborničnega člana g, Oset Andreja glede zakona c davčni in taksni, olajšavi glede hotelske industrije. Visoka, zbornica: Zakonom o davčnih in taksnih olajšavah za hotelsko industrijo z dur 19. julija 1930 se je priznalo na novo se osnujoči hotelski industriji izvanredno velike davčne in thksne olajšave. Na žalost pa izpušča zakon iz vidika že obstoječo hotelsko industrijo. pri tem imam ,v mislih splošno našo gostilničarsko bi t, ki se nahaja v izvanredno težki krizi. Mnogo naših hotelirjev in gostilničarjev jc izvršilo veliki* adaptacije in so radi propagande državnih oblasti v pogledu tujskega prometa vložili velike kapitale ravno v dobi. ko se je začela čutiti gospodarska, depresija. Mislim, da. jc nepravično, da se for-slra ustanavljanje novih podjetij, dočim se istočasno ne ozira na te podjetnike, ki imajo obrate že opremljene v smislu navedenega, zakona. Visoka zbornica skleni prositi ministrstvo trgovine, obrti in industrije, da se novelira zakon o davčnih in taksnih olajšavah v tem obsegu, da se pripozna iste davčne in taksni* olajšave tudi onim podjetjem, ki so že obstojala, pred izdajo zakona in ki odgovarjajo vsem zakonskim odločbam. Poleg tega jc vložil g. Oset še predlog glede nove ureditve telefonskih pristojbin. V tem predlogu se zahteva., da se naj krivično razdeljene telefonske pristojbino prilagode faktični uporabi telefona, kar bi bilo posebno v prid industriji, trgovini in obrti, in da se naj naročniki uvrste v več tarifnih razredov, Istotako bi se naj poslovni telefoni tudi diferencirali in sicer v telefone z močnim, srednjim in majhnim prometom. Končno je bil vložen od istega zborničnega člana predlog glede ukinitve trošarinslph registrov. Gostilničarska pivovarna d. d. v Laškem Upravni svet te pivovarne je imel dne 5. februarja v svoji obratni pisarni prvo sejo v tekočem letu. Pri tem se je z zadovoljstvom vzelo na znanje, da večina delničarjev redno odplačuje podpisane delnice, a zamudnike naj se pozove, da plačajo v najkrajšem času zapadle obroke. Na tej zahtevi mora upravni svet tembolj vztrajati, ser se bodo razpisala gradbena dela že s 15. marcem t. 1., do tedaj pa naj bodo zaključena vsa pogajanja za dobavo vseh potrebnih strojev. Upravni svet je pri lej priliki tudi sklenil postavitev lastne sladarne. Horendno povišanje uvozne carine na slad in ječmen bi namreč zvišalo obratno stroške pri letni produkciji 40.000 hi za približno 1 milijon dinarjev. Nasprotno pa bi gradnja sladarne vsled pocenitve gradbenih stroškov in strojnih dobav ne zahte- vala. nikakega povišanja delniške i glavnice. | Kakor razvidno iz tega, se bliža započeta akcija z urnimi koraki končni realizaciji, tako, da. bodemo pili že letos laško pivo, ki je uživalo nekdaj svetovni sloves. Pozdravili pa je to akcijo tembolj, kor bo investiran v tem stanovskem podjetju sam domači kapital. V očigled tem sklopom pozivamo tem potom vse plačilne zamudnike, da storijo svojo dolžnost in poravnajo brezpogojno zapadlo obroke do določenega roka, t. j. do konca t. m. Gostilničarska pivovarna d. d. Laško. Kletarstvo Vprašanja in edgeveri. Vprašanje J. Z. v B. Večkrat ste že pisali o nekem eponitu, ki baje odvzame vinu neprijeten duh in okus. Sedaj je pri meni nastopil taki slučaj. Dobil sem nekaj prav dobrega vina, ki pa ima, žal, plesnivi duh in okus. Kclikc eponita naj vzamem na l hi vina, ki bi mu rad odvzel duh pc plesncbi in kako naj to napravim? Odgovor: Na 1 lil vina. se vzame 30—200 gramov eponita (ali tudi c-no-kavbona), kar je pač odvisno od pokvarjenosti vina. Cim bolj neprijeten duh in okus ima vino, tem več tega sredstva sc vzame. Najbolje bo. da napravite poprej poskušajo v malem. Po najbolj uspeli poskušnji v malem preračunate količino eponita za uporabo v velikem. Odtehtana potrebna množina eponita naj se najprej dobro zmeša z vinom v kaki posodi v redko kašo, nakar se ta črna tekočina vlije v sod in se tam z vsem vinom dobro premeša.. Meša pa se najbolj( z močno leseno (ne železno) palico in se to premešavanje v sodu ponovi skozi 5—ti dni vsak dan vsaj enkrat, sicer sredstvo nima pravega učinka, ker se prehitro usede. Potem se pusti vino na miru, dokler se ves eponit na dno ne vsede. V tem času je eponit potegnil tuji duh i nase in sedaj gre za io, da se oglcni prah iz vina odstrani. Eponit odstranimo iz vina najbolj enostavno s filtrom; če pa filtra nimamo, pa s čiščenjem n. pr. z želatino. Po učiščenju so vino pretoči v drug, nekoliko zažve-jilan sod. Ce je potrebno, se pomeša še z drugim dobrim vinom, da dobi bolj svež okus. Eponit dobite pri kmetijski družbi in v drogerijah. Vprašanje Fr. P. v S. Moja žena. ki je mnogo bolj štedljiva od mene, vodno sili v mene, da pozvem, kako in iz česa se napravi ocetna (iesiho-va) esenca? Odgovor: Pri suhi destilaciji lesa v posebnih aparatih, v katerih se izdeluje lesno oglje, se dobi kakih (i% ocetne kisline. Tako dobljena ocetna kislina in potem popolnoma očiščena da ocetno esenco. Izdelovanje ocetne esence je torej v domačem gospodinjstvu nemogoče. Sicer pa uporabljajte domači kis, ki je mnogo bolj okusen in tudi zdrav. Vprašanje I. It. v Z. pri M. Pridelal sem do 10 lil črnine. Vsled ugodnega vremena in skoro pretople kleti je mošt prehitro pokipel in ker nismo mogli tropin pravočasno stisniti, se je vino nekoliko skisalo. Kako kislo vino popravim in mu vzamem kislino? Odgovor: Ce bi poslali poleg vprašanja tudi en vzorec vina, pa bi odgovor bil lahek. Iz Vašega vprašanča namreč ni povsem jasno, kakšna je kislina v Vašem vinu, ki ni všečna Mogoče, da je Vaša črnina iz kake grozdne sorte, ki se Vam je zdela sicer sladka, a. je vendarle imela veliko vinskih in drugih kislin, ki sedaj po kipenju delajo vino zelo kislo. V teni slučaju se da. vinu odvzeti del kisline s pomočjo oborjenega oglji-kovokislega apna, ki se dobiva pri vsakem drogistu. Navadno se ne priporoča odvzeti vinu več kakor 2°/oo (dve tisočinki) kislino, ker dobi sicer vino čuden, sladnat, kovinast okus. to je slično, kakor ga ima vino, ki n. pr. dolgo časa stoji v kovinasti posodi. Sicer pa smo o razkisanju že obširno pisali in si blagovolite zadevne članke v prošlih številkah || Is brizganec, fimonado, malinovec in druge sadne soke §B uporabljajte 1! | ROGAŠKO SLATINO i H vrelec „TEMPEL‘r m ki razkraja, oziroma nevtralizira vinsko kislino ter nagi demestuje sodo-bikarbonato v prašku je osvežujoča in f|jj ima dober okus. m — Dobi se v vseh boljših tngovinah — B illllllji hliililliilllil lil li Il lllllllli 1'jiill l il III liil! »Gostilničai skega vestnika*« še enkrat prečrtati! — Najbolj pa domnevamo, da je v Vašem slučaju morda vino dolgo časa na tropinah kipelo*, ker ste hotel: izlužiti črno barvo, pri tem pa niste skrbeli, da bi bile tropine pod moštom, ampak so bile na vrhu, kjer se jo ob topli jeseni pričel že stvoijcni alkohol izpreminjati v ocetno kislino, to je, tropine so sci-k.ale in jesihova kislina je potem prišla v v'no. Tako vino potem ni prekislo radi naravnih vinskih kislin, ampak je scikano. Scikano vino se pa ne da več ozdraviti, kvečjemu so da bolezen ustaviti in sicer z močnim zažvoplanjem. Ce je vino res scikano, ga upo;ubite, dokler je še užitno! Vprašanje I. Iv. v Z. Pridelal sem 9 hi sadnega mošta, ki sc noče čistiti in je še danes tak, kakor v jeseni, ko je bil narejen. Kaj naj napravim, da se ta neprilika odpravi? Sakaj se sadni moši ne učisti? Cdgcvtr: Razni so lahko vzroki, da se sadni mošt ne učisti in je še danes tak, kakor je prišel iz stiska!-} niče. Eden glavnih vzrokov je hra-| njenje mošta v premrzlih prostorih, j tako da ne more kipeti ali pa da pre-j počasi lcipi; sladkor v premrzlem j moštu sc pretvarja v težki kipeči sluzili sladkor. V tem slučaju spra-| vite mošt v'prostor, ki naj Dna vsaj ‘ 12 do 15" C toplote. V tem slučaju bo | sladkor laže pokipel in mcšt se bo j učistil. Mogoče pa je, da. v moštu se-; daj že ni več dovolj močnih kvasnih gliv e, ki pretvorijo sladkor v moštu \ alkohol in ogljikovo kislino, ki so torej povzročiteljice' kipenja. Zato priporočamo, da dodaste moštu samo čiste kvasne glive, ki jih lahko dobite pri drž. kmet. posk. in kontr. postaji v Mariboru. Kvasne glive pa, ki spadajo med najmanjša živa bitja, pa. morajo imeti kakor'vsako drugo živo bitje svoje hranilne snovi, zlasti dovolj dušika. Ce kvasne glive v moštu ne dobe dovolj dušika, jim ga dodamo in sicer s tem, da damo v mošt na vsakih 100 litrov 10—30 gramov salmijaka, ki vsebuje mnogo dušika; salmijak dobite v drogeriji. Ce je pa. mošt iiitro in pravilno po-kipel, pa se vendar noče čistiti, potom je temu menda krivo, da vsebuje prevelike množine beljakovin, nasprotno pa da ima premalo čreslovine. Čreslovina namreč sluznate beljakovine zakrkne, da se vsedejo na dno in mošt se učisti. Tak mošt je potem očistiti kakor vinski mošt oziroma vino; in če mošt čistila ne sprejme, je to clokaz, da je v njem premalo čreslovine. Cr -*i vina (tanin) se dobi v drogeriji. K deo se mošt ali vmo umetno čisti smo deloma že pisali in bomo o tem še razpravljali. Zato skrbno prečitajte vsako številko »Gostilničarskega vestnika,« posebno poglavja, ki se tičejo našega I AUGUST AGNOLAI D) LJUBLJANA „ DUNAJSKA CESTA 13 (0 (!) jg ZALOGA RAZNOVRSTNEOA § NAMIZJA ZA GOSTILNE. 1 HOTELE IN KAVARNE kletarstva. Lc škoda, da se niste udeležili zadnjega trodnevnega kletarskega. tečaja, ki ga je priredila naša zveza v januarju t. I. na ban. vin. in sadj, šoli v Mariboru. Na tem tečaju se jc temeljito razpravljalo tudi o takih vprašanjih. Da se Vaš sadjevec noče učistili, so lahko še drugi vzroki. Zato bi tudi za Vas bilo dobi o, da bi poslali semkaj en vzorec sadjevca ali da ga daste j.reiskati po kakem Vam bližnjem strokovnjaku, da se dožene pravi vzrok. Razkisanja viiia (Konec.) Če hočemo vinu odvzeti l°/oo, to je le en gram kisline na liter, moramo 1 hektolitru vina pridati (17 gramov ogljikovokislega apna. Za odvzeti 2%» kisline, je potrebno 133 gramov, za odvzeti 3%p kisline pa. 200 gramov tega praška na 1 hi vina. Preden razkisujemo vina v velikem, moramo v malem poskušati. Za poskušanje v malem si damo stehtati v lekarni ali drogeriji več porcij garantirano čisto oborjenega ogljikovokislega apna. Recimo 3 porcije po 0.07, 1.33 in 2 grama ogljikovokislega apna, ki odgovarjajo po vrsti razkisanju od 1, 2 in 3°/oo kisline v litru vina. V to svrho boino potrebovali 3 steklenice in točno 3 litre vina. V vsak liter vina stresemo po eno porcijo praška. Potem dobro premešamo in pustimo steklenice nekaj časa stati odprte, nato pa zaprte kakih 8 dni. Kateri poskus nam najbolje ugaja, po tistem izvršimo potem manipulacijo v velikem. Ce smo se odločili n. pr. za prvi poskus, t. j. za odvzeti vinu I0/'«« kisline in hočemo razkisati recimo 800 litrov vina, tedaj bomo potrebovali za to razkisa-nje 800 X 0.G7 -- 536 gramov ogljikovokislega apna. To množino ogljikovokislega apna. najprvo izperemo. V to svrho ga razmešamo v škafu čiste vode na redko tekočino in pustimo da se usede. Nato vodo odlijemo, prilijemo druge in isto še enkrat ponovimo. To postopanje je potrebno, da spravimo iz praška morebitne vonjave, ki se jih je prašek navlekel iz zraka pri svojem vskla-diščenju v lekarni ali drogeriji, kjer se nahajajo različne dišave. To izpiranje po potrebi* večkrat ponovimo. Tako izprani prašek splaknemo z majhno količino vode ]>ri neprestanem mešanju v sod z vinom, katero hočemo razkisati. Vino se bo vsled odhajajoče ogljikove kisline močno penilo, zato storimo dobro, da. poprej nekaj vina, recimo 10?» iz soda odvzamemo. Šele pozneje dolijemo ostalo vino, vse še dobro premešamo in nalahko zamašimo, da tvoreča se ogljikova kislina iz vina lahko uhaja. še le po nekaj dneh zamašimo sod pravilno. Po štirih do šestih tednih, ko se je prašek vsedel, vino pretočimo. Izločevanje soli vinske kisline se vrši najhitreje pri nižji toploti vina. Vino ima v začetku močno rezek okus in se šele po pretakanju dobro razvije im pokaže pravi okus. Nikakor pa ne kaže, vinu odvzeti preveč kisline, ker premočno razki-sano vino ima potem lužinast, na kovino spominjajoč okus, rado postane motno in lahko tudi počrni. Zato se tudi ne priporoča odvzeti vinu več kot 3“/i>i> kisline; navadno bo zadostovalo, ako je odvzamemo samo 1 do 2%o. A Razno Vinska, razstava 111 sejem v Slov. Bistrici. Vinarska podružnica- Slov. Bistrica priredi v dneh 19., 20. in 21. marca t, 1. vinsko razstavo in vinski •sejm. Vršila se bo v prostorni dvorani okrajne hranilnice v Slov. Bistrici. Razstavljena bodo vina iz celega slovenjebistriškega sodnega okraja. Posebno opozarjamo pa vino iz pohorskega vinskega okoliša Ri-toznoj, Kovača vas, Gabernik, Visole i. dr. ter vina i/. Makol, Studenic in Poljčan. Ker bodo na izbiro najfinejša sortna, pa tudi mešana vina, opozarjamo vse interesente, posebno gostilničarje, da si razstavo ogledajo, tor se 6 izborni kakovosti prepričajo. Železniške in avtobusne zveze so zelo ugodne. Naznanile. V dveh tednih izide v zalogi Banovinske zaloge šolskih knjig knjiga -»Serviranje« izpod peresa. Ferda Jelenca in Narta Velikonje. Ta knjiga ne obsega samo tega, kar odkriva naslov, temveč vse, kar je s serviranjem v zvezi ali mu je za podlago Njeni deli so: Servirni materijal; po-jstrožno osobje in njega organizacija in razvrstitev; nauk o menu-ju in o jedeh; nauk o pijačah, jedilni in vinski list; obratovanje, knjigovodstva in kalkulacija; restavrantski prostori; načela serviranja; servirne vaje; serviranje obedov; serviranje v posebnih okoliščinah (v gostilni, kavarni, v hotelskih sobah); prejemki posti ožnega osobja. Knjiga obravnava obratovanje vseh podjetij, ki služijo prehrani tuj-cev, od velerestavranta do gostilne. Vsi važnejši strokovni izrazi so navedeni v treh tujih jezikih: nemško, francosko in angleško. Obsega čez 280 strani teksta in 80 strani slik Banska uprava je odredila, da se oddaja knjiga po lastni ceni, ki bo okoli Din 00.—. Naroča se pri Banovinski zalogi šolskih knjig, Ljubljana, Sv. Petra vojašnica. Z ozirom na. veliki pomen knjigo priporočamo, da si jo omislijo vsi gostilničarji, zadruge pa vabimo, da jo naroče v večjem številu za svoje člane »Izvleček važnejših določil iz zakona o vinu«. Kraljevska banska uprava dravske? banovine v Ljubljani razglaša z razpisom No III 635/2 od 19. februarja 1932, da je Državna štamparija kraljevine Jugoslavije v Beogradu natisnila in izdala ta plakat v slovenščini kot državni obrazec. »Izvleček« mora biti po točki 4. § 14 vinskega zakona, odnosno po čl. 39. pravilnika. k temu zakonu stalno nabit na vidnem mestu pri vsakem županstvu (občinskem načelstvu), v vseh vinskih obratovalnicah, vinskih kle-t< h in na mestih, kjer se proizvajajo in točijo, oziroma prodajajo vino in vsi drugi vinski proizvodi, ki spa-dajo pod zakon o vinu, kakor drozga, mošt, specialna vina, žganje in kis (ocet) od domačih vrst vinske trte ter vina in drugi proizvodi od samorodnib hibrid ali samorodnic. Plakatu je določena enotna prodajna cena po 2.— Din za komad. Dobi se pri knjigarnah in papirnicah v dravski banovini, ki so pooblaščene za prodajo! monopoliizijranih obrazcev. Te tvrdke so: I. v Mariboru: Albert Graner, Anton Goleš, Vilko \Veixl in Tiskarna sv. Cirila; II. v Kranju: Papirnica »Sava«; 111. v Kočevju: Matija Rom jun. in Ivan Lovšin: IV. v Ljubljani: Banovniska zaloga šolskih knjig in učil ter Učiteljska tiskarna; V. v Ptuju: Tiskovno društvo in Viljem Blanke; VI. v Murski Scboti: Izidor Han 111 Franc Renčeč; V711. v Večeslavcih; pošta Roga-čovi: Alojzija Rogan. Interesenti — tudi vsi vinogradniki, ki pridelujejo vina, se nujno pozivajo, da si v iz-ogib kazni po vinskem zakonu »Izvleček«, ki je hkrati zelo poučen, najpozneje do 1. marca t. 1. nabavijo. Za bana: pomočnik: Dr. Pirkmajer s. r. Pozivi Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru poziva s tem vse člane in njih svojce, kateri so bili včlanjeni pri Vzajemni samopomoči v Ljubljani odnosno pri »Kmetski eksportni zadrugi v Mariboru«, da ji pošljejo nemudoma svoja pooblastila z izrecnim pristavkom, da jih lahko zastopa pri občnem zboru označenih zavarova I ni h zadrug. Pobiranje občinskih trošarin. Od kdaj se v primeru znižanja pobirajo občinske trošarine v znižani izmeri? Na neko vprašanje pojasnujemo, da je banska uprava uredila vprašanje: pobijanja občinske trošarine v primeru znižanja z razpisom dne 8. januarja 1931 11 No. G35/1. Po tem razpisu se pobirajo občinske trošarine v dobi od 1. januarja pa do odobritve proračunov posameznih občin po tro-šavinski stopnji preteklega leta. Znižana trošarina se torej po tem razpisu pobira od onega dne dalje, s katerim je datiran odlok banske, uprave. Oti zalog, katere imajo stranke ob znižanju trošarine še neprodane, se razlika med novo znižano in prejšnjo trošarino na prošnjo povrne. Oddaja zakupa buieta na postaji Viseko se bo vršila potom ofertne licitacije dne 21. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu, (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornico za TOI v Ljubljani.) Ofertna SiciJacija. Dne 23. marca 1932 se bo vršila v sobi št. 53 Direkcije državnih železnic v Zagrebu jifertna licitacija za oddajo bufeta v zakup na postaji Krapina. Oddaja kolodvorske restavracije v Ustiprači—Gorazdi v zakup. Pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu st bo vršila dne 23. marca t. 1. predmetna. ofertna licitacija. Oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. Krasite okna, balkone in verande Bilo je avgusta 1. 1914., ko sem se vračala iz Francije preko Švice v domovino. l’o dolgi, mučni vožnji v prenapolnjenem vlaku — bil je zadnji za redni transport civilnih potnikov — sem dospela z 22-urno zamudo v švicarsko mesto Basel. Nasprotujoče si vesti o razmahu svetovne vojne in skrb ali bo sploh še mogoče priti v domovino, me niso pustile spati. Precej pobita sem stopila drugi dan na cesto, a v hipu se je moje razpoloženje temeljito spremenilo. Nad mano se je razprostiralo temno sinje nebo, zrak je bil napram za-duhlosti v vlaku naravnost dar božji, in kar me je nadvse prijazno presenetilo, je bilo bujno cvetje, ki me je pozdravljalo skoro z vseh oken in balkonov. Še celo neka cerkev jo bila kakor pravljični grad vsa zarasla z bršljanom. Bilo je to prvič v mojem življenju, da sem videla tako razkošnost in raznobarvnost cvetlic. Na poznejših potovanjih sem spoznala, da tudi druge dežele uspešno tekmujejo s Švico, tako: Bavarska, alpske dežele Avstrije itd., a prvi vtis jo bil najgloblji, še danes imam tedanjo sliko živo pred očmi. Tudi slovensko dekle ljubi cvetlice in jih skrbno goji med okni, vendar jih še ne najdemo pri nas v tem izobilju, da bi dale celi naselbini svoj poseben značaj. Ali so cvetlice preveč skrite za oknom, ali se dekleta premalo ozirajo na skladnost celotne slike; istina je, da bi se dalo pri nas še mnogo več doseči nego se je dose-daj storilo. V času naraščajočega tujskega prometa postaja vprašanje za olepšava nje krajev vedno bolj aktualno. Večja letovišča in zdravilišča imajo svoje vrtnarje, v manjših krajih je to prejkoslej naloga naših deklet. Ni jim treba temeljite strokovne izobrazbe, le zanimanje za razvoj in zahteve rastlin in temeljnih pojmov, kako je treba ravnati z lončnicami. Vodilna misel naj bo: Kako se da doseči z najmanjšimi sredstvi in ne s prevelikim trudom naj večji uspeh. Ako so večja sredstva na razpolago, je naloga še lažja. Predno začnemo z delom, si moramo biti na jasnem glede sledečih vprašanj: Kaj zahtevajo rastline vobče in kaj one v loncih in zabojih? Katere okolnosti moramo upoštevati, da pride okras na oknih in balkonih najbolj do veljave? Katere rastline so najbolj primerne? Kako strežemo lončnicam? Kako jih razmnožujemo in prezimujemo? Vse v življenju temelji na vzajemnosti. Rastline bodo le takrat povolj-iiq uspevale, če jim primerno strežeš. Nuditi jim moraš torej to, kar jim nudi narava v normalnih "razmerah, torej: hrano, zrak, svetlobo in vlago. Rastline ob oknih ogrožajo zlasti: cestni prah, pekoče solnce, močen veter in nemarno zalivanje. Najboljša posoda za okna so leseni zaboji iz smolnate smrekovine. Dolžina se ravna po širini oken, po možnosti naj ne prekorači 1 m, rajši vzemi 2 krajša zaboja, ker sta bolj priročna. Deske naj bodo 2K. cm debele, širina, med deskami znašaj 15 do 20 cm, globina 20 cm. Ako so koti okovani, drži zaboj dalje časa. Prikladni so tudi železni ročaji za prijemanje, zlasti pri daljših zabojih. Dno nosi okrogle luknjice, nameščene v trikotu za, odtekanje vode. Na zunanjo stran spodnje deske pribij dve prečni latvi, navadno zgnije spodnja deska preje in sicer vsled pomanjkanja zraka. Vobče varujemo zaboj gnilobe, če ga namažemo od zunaj z oljnato barvo, od znotraj so lahko obžgani. Karbolinej ni za rabo, ker škoduje rastlinam. Najprijetnejša barva zabojev za oko je zelena ali sivkastozelena. Ce hočeš obdržati rastline v loncih, postavi te v tanjši zaboj, odnosno na podlago s prednjo in stransko steno, prostor med lonci izpolni z vlažnim mahom, da ohraniš rastlinam potrebno vlago. Na oknih ob cestah podloži zaboje s pločevinastimi podstavki. Drugi važni činitelj je zemlja. V njej mora rastlina na primeroma majhnem prostoru vse najti, kar potrebuje za povoljen razvoj. Od dobre zemlje zahtevamo, da je redilna in propušča vlago, a je pri tein vendar dovolj obdrži. Za lončnice razločuje vrtnar več vrst zemlje, ki se ozirajo na posamezne vrste rastlin. Za najbolj razširjene lončnice, kakor pelargonije, begonije, fuksije, petunije, klinčke itd. zadostuje zmes iz 3 delov zemlje iz gnojne ali tople grede, 3 delov komposta, 2 delov tratnice (ilovice) in 2 delov peska. Na 1 m dolg zaboj dodamo še lahko 20 g Tomaževe žlindre in nekaj ogljenega prahu in zdrobljenega ometa. Ako kupi gospodinja manj običajne rastline: palme, dracene, erike, praproti itd., naj vpraša vselej za navodilo, kako je treba tem rastlinam streči, sicer bo imela večkrat slabe izkušnje. Pregovor »sprememba razveseljuje« velja tudi za okinčanje naših oken in balkonov. Koliko možnosti nam je ravno v rastlinstvu danih! Neštevilne so varijacije, ki jih lahko dosežemo z barvami, z raznoličnostjo cvetov, kombinacijo visečih rastlin, pokončnih in plezalk. Zlasti barvni odtenki se lahko stopnjujejo do nepopisne popolnosti. Mnogokrat mislimo le na lepoto cvetlice same in ne, kako učinkuje v celotni sliki. POZOR LOVCI? Lovske puške, flobert in zračne puške, browning pištole, pišto.e za strašenje, lovske in ribiške potrebščine ima v zalogi F K. KAISER, puškar Ljubljana, Kongresni trg štev. 9 S preprostimi cvetlicami se dajo včasih doseči najlepši efekti. Upoštevati moramo tudi arhitekturo, barvo, značaj in lego poslopja, ki ga naj cvetlice krase. Zgradbe z izrazito arhitekturo zahtevajo mirnost tako v barvah kakor v linijah. Manjšo hiše brez značilnega pročelja ali sredi vrtov imajo mnogo več prostosti in možnosti za uresničenje individualnih želja. Določena barva zidovja utesnjuje to svobodo: tako n. pr. zahteva hiša iz surove opeke belo ali močno rumeno barvo. Lctoviščni kraji z izrecno poletno sozijo skrbijo le za poletne cvetlice, zdravilišča s celoletnim ali vsaj s pred- in posezijskim obratom pa lahko nudijo prvim in poslednjim gostom cvetlični čar. Saj narava nam je dala toliko vrst cvetja, od jegličev, ki nas prvi pozdravljajo izpod snega, do krizantem, ki jih šele prvi sneg pokonča! V loncih jih ne smemo izpostavljati mrazu, razveseljujejo nas pa lahko med okni in v kritih verandah. Izrazito pomladanske cvetlice so: jeglič, zimski fajgelj, ci-nerarija ali pepelka, mačehe, sjio-minčiee etc. Ako ni treba preveč šte-diti, sadimo hiacinte, tulipane, pomladanski žafran, ciklame, acaleje itd. Krasna je n. pr. vel.ikocvetna vijoličasta mačeha v zvezi z nizkim rumenorjavim fajgeljem. Sadike vzgojimo v gnojnih gredah, loncih ali na prostem in jih o primernem času presadimo v zaboje. Med najbolj razširjene poletne cvetlice štejemo: pelargonije, fuksije, petunije, begonije, kapucinke, klinčke, zajčke itd. Hvaležne jesenske cvetlice so astre in krizanteme Razen naštetih rastlin imamo še večje število trajno zelenih, ki jih rabimo zlasti kot ozadje na balkonih, kakor dracene, palme, ščitovke in nad vse hvaležno tradeskaneijo, asparaguse itd. Paziti moramo tudi na to, kakšne zahteve stavijo rastline na svetlobo. Nekatere, n. pr. pelargonija uspeva le v solnčni legi, fuksija nasprotno ne ljubi direktne solnčne svetlobe in kapucinke pre-nesejo tudi napol senčne lege še pri-lično dobro. Ce to dejstvo pri izbiri rastlin primerno upoštevamo, ne bo nepri j etnega razočaranj a. V naslednjih vrstah hočem omeniti le najbolj priporočljive lončnice in eventualne posebnosti negovanja. (Dalje prih.) Sresko načelstvo v Mariboru, levi breg razglaša s svojim odlokom št. 14.079/1 z dne 21. decembra 1931, da je okrajno sodišče v Mariboru s sodbo z dne 29. X. 1931 v smislu § 54 uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb prepovedalo Oravec Josipu, rojenemu 7. V. 1886 v Zg. Jakobskem dolu, stanujočemu Spodnje Hlapje 29 zahajati v krčme za dobo 2 let, to je od 14. XI. 1931 do 14. XI 1933. 1 M Konsum Radenske zdravilne sode stalno raste. To je zadosten dokaz, da ljudje to mineralno vodo izredno čislajo, V Vašem interesu je, da svojim gostom ustrežete ter jim servirate Radensko zdravilno vodo, ki ima to prednost, da paralizira vinsko kislino ter napravi tako vsako tudi najbolj kislo vino prijetno pitno. l2GC23