THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OE AMERICA.
amerikanski Slovenec
i
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Z« r*r* In narod — z« pravico in resnice — od bojft id imagei
GLASILO SLOV KATOI1 DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU« — S. P, DRUŽBE SV, MOHORJA V CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN
SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) ISO.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 19. AVGUSTA — THURSDAY, AUGUST 19, 1926.
LETNIK XXXV.
I
COOLIDGE DRŽI ROKE PROČ OD MEHIKE. — AMERIŠKA VLADA NE BO DOPUSTILA UVAŽATI OROŽJE V MEHIKO. — KOLUMBOVI VITEZI PREDLOŽIJO DOKAZE O SVOJIH TRDITVAH.
Paul Smiths, N. Y. — Predsednik Zed. držav Coolidge, izjavlja, da bo držal roke proč od Mehike. To se pravi, da bo pustil še na dalje, pobijanje Amerikancev po mehiških ban-ditih. Čitali smo zadnje čase o proti-ameriškemu gibanju v Mehiki, pa tudi, da so banditi pomorili kar cele družine — ameriške državljanje in odnesli seboj kar jim je prišlo pod roko. Ameriška vlada je poslala v Mehiko noto za noto, na katere se pa mehiška vlada ni ozirala, temveč po svoje še dalje delala, kakor še zdaj dela. — In Amerika — Stric Sam drži roke križem.
Izvozna prepoved orožja iz Zed. drž. v Mehiko, ostane še dalje v veljavi. Gotovo pa je, da se bo vzlic prepovedi še za Mprej, kakor se je doslej, o-rožje v Mehiko vtihotapljalo Po skrivnih potih, za ka'tere Vedo voditelji upornega gibanja.
Državni tajnik Kellogg, ki se je zadnje dni nahajal pri Coolidgeu v poletni Beli hiši trdi, da se Amerikancem v Me-iki ne godi krivica. Vrhovni načelnik Kolumbovih vitezov, •Tames A, Flaherty, bo pa do-
S KONVENCIJE KSKJ.
Konvencija v polnem teku. — Poverilni odbor gotov s svojim delom. — Razne stvari.
—O—
Pittsburgh, Pa. (Izv.)—Konvencija, ki se je otvorila v pon-deljek, je v polnem teku. Konvencijo se je otvorilo na prav krasen način, kakor se to za katoliško organizacijo spodobi. Najprvo se je ves glavni odbor in vsa delegacija udeležila v pondeljek zjutraj sv. maše za-dušnice, ki jo je daroval Rev. J. J. Oman, duhovni vodja K.S. K.J., ob azistenci Rev. J. M. Trunka kot dijakona in Rev. James Černeta kot subdijako-na.
Po maši se je otvorilo prvo zborovanje, kakor že poročano. Poverilni odbor je zgotovil svoje delo dopoldne in je poročal popoldne glede poverilnic. Delegacija je nato postala pravo-močna in XVI. konvencija K.S. K.J. je pričela z rednim programom.
Na konvenciji je 132 moških in 42 žensk, ki zastopajo interese krajevnih društev KSKJ.
so: Rev. J. J. Oman kot duhov-vodja KSKJ., Rev. J. M.
ni
! . ,	, J ,. Na tej konvenciji se nahaja
kazal, da je resica kar trd,, dog]ej ? s]ov< duhovnikov> ki
hamreč godila se je in se še godi krivica ameriškim državljanom1 v Mehiki.
Mexico City, Mehika. — V
Ponedeljek je bilo več članov Katoliške lige, največ žensk aretiranih, vzrok ni naveden, sicer je pa itak dovolj, da so člani katoličani, ker biti katoličan je že prestopek v Mehiki. Mnogo jih zdaj ječi po ječah in čakajo obsodbe radi "izdajT stva."
Poročilo tudi pravi, da se re-Volucijonarno gibanje širi izven mehiške meje. V Ameriki so aretirali več pristašev, revolucionarjev, de la Huerta, ki nameravajo prevreči Callesovo Vlado.
FORD IN NJEGOV "FLIVVER AIRPLANE."
Na sliki vidimo Henry Forda s svojim letalom, katerega je razstavil na ogled časniškim poročevalcem ob priliki njegovega 63. rojstnega dne. Ford je rekel, da je ta stroj še v povojih, a pričakuje, da bo igral še veliko vlogo na letalnem polju
KRIŽEM SVETA.
— Ženeva, Švica. — V gorovju v tukajšni bližini se je nahajal turist Oswald Gratz. ki je, da se je zavaroval proti
Iz Jugoslavije
■
ORLOVSKA PRIREDITEV V ČRNOMLJU. — ŠEST ORJU-NAŠEV NAPADLO ČLANA DRUŠTVENE GODBE NA VRHNIKI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Orlovstvo v Beli Krajini n6 spi.
burji, vstopil v kočo, katera pa. je bila napravljena iz ledu in j V nedeljo, dne 22. julija je snega, čije streha se poruši,j belokranjsko orlovsko okrožje Gratz se ni mogel rešiti, našli,imelo svoj nastop v Črnomlju, so mrtvega.	j Dopoldne okrog 11. ure so se
—	Martina Ferry, O. — Eli pripeljali z vlaki bratje in se-Escott, star 63 let, je bil vedno J stre iz Metlike; na kolodvoru v prepiru s svojo ženo, ki je so jih čakale družine ostalih imela dva sina iz prejšnega za-j odsekov z godbo iz Črnomlja kona. V nedeljo je med prepi-,na čelu. Razvil se je sprevod po rom ustrelil ženo do smrti, mestu do Skubičeve gostilne, oba pastorka težko ranil, pa Nato je bil štafetni tek na 960 tudi sebi je prizadjal znatne J metrov dolgi progi, kjer so se poškodbe.	j kosali odseki Črnomelj, Metli-
—	Atlanta, Ga. — Jimmy ka, Vinica in Novo mesto, od Cauhoun, cirkuški letalec, se katerih je zadnji sodeloval le je spustil s padalno napravo iz' pri lahki atletiki. Že takoj v za-letala, ko je bil 400 čevljev vi-,četku je bilo videti, da se bosta
SPREMEMBA MOSKOVSKEGA REŽIMA.
Trunk, član gospodarskega odbora, Rev,. A. Moder, Rev. James Černe, Rev. K. Cverčko,. Rev. John Plevnik, Rev. J. Po-nikvar, kot delegatje krajevnih društev. Priti imata pa še dva: Rev. K. Zakrajšek in Rev. A. Pirnat.
Konvencija obeta biti zanimiva. Doslej so se vršila le razna pripravljanja in formalnosti za otvoritev konvencije. Danes, v pondeljek popoldne pridejo na vrsto razna vprašanja.
Najvažnejša vprašanja, ki jih ima rešiti konvencija, so: sprememba imena in jednotin Naravno je, da vsa ta revo-! dom. Pri teh dveh vprašanjih lucijonarna gibanja z vračajo se pričakuje živahnih debat, na rovaš katoličanov, glede' Kako bota ta dva vprašanja iz-nato' je vlada izdala ukaz pre-| padla na glasovanju, je težko iskati hiše katoličanov, niso pa'uganiti, ker sta obe struji "za"
in "proti" skoro enako močni.
V nedeljo je bilo ves dan oblačno. V pondeljek zgodaj zjutraj je začel dež, ki je padal stalno do 9. ure dopoldne. Sobice se le redkoma pokaže izza oblakov. Ne vemo, je temu vzrok večni leni dim, ki se plazi nad velikim Pittsburghom ali je to krivdo pripisavati vremenu. Najbrže bo vzrok na obeh straneh. Poročevalec. -o-
ničesar našli.
POTRES V ANGLIJI.
London, Anglija. — V srednjem delu Anglije so občutili v nedeljo močne potresne sunke. Treslo se je daleč na oko-lu južno do Bernet, le deset *nilj od Londona. Glavno mesto ni bilo prizadeto. Tudi del šaleške je bilo prizadeto. Najhujše je bilo v okolici Birming-hama in Hereforda. V nekaterih hišah je padal omet s stropa .Zvonovi po cerkvah so Načeli zvoniti. Ljudstvo je bežala na prosto in le s strahom Se je vrnilo v domovja, dolgo Satem, ko se ni več treslo.
-o-
AVTOMOBILSKA NESREČA; 4 MRTVI.
Kenvil, N. J. — Štiri osebe bile mrtve in dve ranjene, v°zeče se v avtomobilu, v katerega je zadel osebni vlak ^ac^awanna železnice na križišču. Mrtva sta oče in mati, dvoje njunih otrok.
Rusija bo odprta vsem potnikom, doslej je bilo le nekaterim dovoljeno bivanje v deželi. — Kamenov v vrstah opozicije.
Riga, Latvija. — Vedno novi dokazi, da se v sovjetski Rusiji nekaj kuha. Na mesto načelnika notranjega trgovinskega monopola, je bil imenovan Georgijanec, komisar Mikojan. To mesto je preje zastopal M. Kamenev, ki pa je zdaj v vrstah opozicije. To vest potrjuje moskovska "Izvestija."
Pričakujejo važnih sprememb v zunanji smernici sovjetske vlade še pred okt. t. 1. Višji uradniki vidijo potrebo, da se morajo stroge naredbe proti potnikom iz drugih dežel odpraviti. Doslej, vsi potniki so bili od tozadevnega komisarijata preiskani, le malo jih je dobilo dovoljenje, da smejo delj časa ostati v deželi.
Moskva je še vedno preob-Ijudena, stanovanja ni za dobiti .Samo uradnikov raznih sovjetskih birojev je 220,000. Marca meseca je komisar Djerjinski uvidel potrebo, da je treba varčevati tudi v tem oziru, zato je odredil, da je bilo 60,000 uslužbencev odpuščenih od- dela.
NAPADALEC 13LETNE DEKLICE PO KLJUČEM.
Peoria, 111. — V nedeljo popoldan sta dva mlada človeka, pohotneža, napadla dve deklici v starosti 13 in 15 let, policiji se je posrečilo prijeti enega, eden je pa še na svobodi. Prijeti pohotnež je 21 letni železniški uslužbenec, Oscar N. Robinson, dobili so spečega pod nekim mostom v bližini Elmwood. Ker je oblastim' znano ime drugega napadalca, bo gotovo tudi on prišel v kratkem v roko pravici.
PES REŠIL OTROKA PRED KLOPOTAČO.
Ilood River, Ore. — Virginia Lipprran, stara 5 let, se je igrala na dvorišču, poleg nje je bil domači kužek. Naenkrat pa začne pes silno lajati, in vleči z gobcem otroka za krilce. Mati otroka je postala pozorna ter pride ven in vidi veliko kačo klopotačo. Naglo popade otroka in ga nese na varno, nato pa z motiko ubije kačo.
1	—o—
"AMER. SLOVENEC" JE NAJ STAREJŠI, A MORA PO-1 STATI TUDI NAJVEČJI
FARMARJI DOBIJO POSOJILO.
Farmarji v Zedinjenih državah dobijo posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev.— Za prekupčevalce se vedno dela le dobro.
New York, N. Y. — Oni, ki ščitijo prekupovalnega trusta, so znali zadušiti zahtevo po kooperativnem trgu, ki bi v resnici bil velik korak do rešitve farmarskega problema. Prekupčevalci hočejo le to, da mali in srednji farmar leze v dolgove in z veseljem hlastne po oglodani kosti, ki mu jo vrže za njegove produkte.
Predsednik Coolidge se bo posvetoval z bančnimi magna-ti glede posojila v znesku 100 milijonov dolarjev, s katerim bi se dala "pomoč" farmarjem.
Nekateri newyorski bankirji pa pravijo, da dobijo farmarji itak dovolj kredita, toraj bi ne bili prav nič na boljšem ako se izvede Coolidgev načrt.
-o-
ELEKTRIČNA NAPRAVA PROTEKCIJA PROTI NAPADOM.
soko, je nastal vihar, drznemu letalcu je odneslo paračnt, padel je na zemljo, bil je pri priči mrtev.
—	Genoa, Italija. — Več sto moških in ženskih kopalcev je nolicija ar.etirala, ker niso imeli na sebi kopalne obleke, kakršne so predpisane. — Tudi ameriška policija bi bila lahko v tem oziru strogejša.
—	Washir	D. cM — Eksport ameriških izdelkov se je podvojil od predvojne dobe, vsa znamenja pa kažejo, da bo še šlo tako dalje, eksport se bo stopnjema večal z vsakim letom.
—	Jackson, Mich. — Iz To-leda so se tukaj nahajali trije mladeniči z avtom, na povrat-ku so se pa prekucnili, dva sta ostala na mestu mrtva, eden je pa zadobil težke poškodbe.
—	Vancouver, B. C. — W. H. Chapman, star 73 let, se je
Zdravniška preiskava je ugotovila več izdatnih poškodb. Seveda bo s to zadevo imelo o-pravka kazensko sodišče, ki bo imelo priliko točno ugotoviti identiteto napadalcev.
-o--
Neurja.
V četrtek, 22. m. m. okrog pol 11. ure dopoldne je zadiv-jal nad Spodnjo Slivnico pri Grosupljem silen vihar. Zaplesala sta jugozapadnik in severovzhodnik. Nekemu gospodarju je v trenotku prevrnilo voz pšenice, ki jo je peljal z njive. Žanjice so se zatekle pod vezan kozolec posestnika Franceta Bavdka, ki ga je pa vihar podrl. Ženske so zbežale, ko so videle, da se kozolec podira, Francka Ljubič pa je bila nekoliko prekasna in jo je steb-rovje pokopalo pod seboj. Dobila je težke notranje poškodbe. Vihar je podrl mnogo drevja ter pometal raz strehe veliko opeke. Najbolj žalosten pa je
borila za prvenstvo novomeški in črnomeljski odsek. Zmagalo je Novo mesto, v čigar korist je odločil zlasti zadnji tekač, ki je prehitel ravno pred ciljem domačina.
Popoldne ob 2. uri so bile li-tanije, nato pa javna telovadba na letnem telovadišču. Vse vaje so bile izvajane prav dobro. Ugajal nam je zlasti na- P°gled na polje, kjer je zlasti
stop domače družine, orodna
innrfpir ižiZTmoiž^
telovadba, posebno pa skok ob palici, katerega še pri nobenem nastopu nismo videli. Po nastopu družine je govoril g. poslanec dr. Kulovec zbrani orlovski družini in ostalim o pomenu Or-lovstva na kulturnem in gospodarskem polju. Po telovadbi je bila prosta zabava na Griču, kjer je sodelovala, kot med celo prireditvijo, črnomeljska godba.
Cela prireditev je bila prav dobro aranžirana, pokazala pa
podal 10. julija 1923 iz Mil- tudi> da 0rl°vstvo v Beli waukee, Wis. na pot, prehodil Krajini ne spi, temveč da prav je ta čas 16,000 milj, pisma p1 dobro napreduje.
potrdilom ima iz vsake države v Uniji. Mož je doma iz Mil-lington. Conn., potovanje jo zdaj dokončal in se nahaja v Vancouver.
PTIČI, ŽRTVE NEVIHTE.
Tolovajski napad.
V nedeljo, 25. m. m. se je vračala logaška društvena godba iz Polhovega gradca, kjer je sodelovala na prireditvi tamkajšnjega orlovskega odseka. Okoli pol 12. ponoči je dospela s svojim vozom do Lukmanove
koruza vsa polomljena.
V	Osilnici na Kočevskem ne
poznamo toče. Le starejši jo pomnijo. Leta 1916. je pač nekaj klestila, pa le po nekaterih vaseh in ne hudo. V četrtek, na dan sv. Magdalene, ob 1 pop. pa se je nebo nagloma stemnilo, da se skoro ni videlo čitati in vsula se je gosta in dehela toča, da se po nekaterih vaseh skoro ne da spoznati, kaj je na njivah rasti o. Posebno vasi Papeži, Belica in Bezgarji so popolnoma ob vso letino. Ljudstvo je obupano in treba bo pomoči kakorkoli že!
Smrtna nesreča.
V	Karlovcu so se igrali otroci na skladovnici hlodov. Pri tem je en hlod zdrknil s skladovnice in Sletnemu dečku Antonu Erdeljcu zmečkal glavo.
-o-
Umrla je
v deželni bolnici gospa Josipina Klavžar roj. Jež, vdova spre-
Berlin, Nemčija. — Emil Pruess, Nemec, je iznašel napravo, s katero lahko vsako, še tako slabotno dekle, premaga eventuelnega napadalca. Ta nova iznajdba obstoji iz male zapestnice, podobno za-pestni uri, ki pa je spojena z drobno žico z baterijo, katero se lahko nosi v žepu. V slučaju napada, pritisne nosilec te nove iznajdbe na gumb v zvezi z napravo, napadalec bo zle-tel daleč proč, kajti 1000 voltov ga bo vrglo po tleh.
--o-
$1,000,000 ZA RUSKE ŽIDE.
New York, N. Y. — J,ulius Rosenwald, chikaški dobrotnik, imenovan v židovski poljedelski koloniji v Rusiji — boter, je prispeval k židovskemu skladu za rekonstrukcijsko delo v vzhodni Evropi svoto $1,-000,000.
počiva
Danville, 111. — V ponedeljek je strašno divjala nevih-j gostilne na Vrhniki. Tu stopijo
ta nad zapadnim delom države, nekateri člani v gostilno in ko	_ _ _______
Indiana, v kateri je prišlo najpopijej0 nekaj pokalic, sedejo vodnika drž. žel. Naj v miru tisoče ptičev ob življenje. Iz zopet na voz Dva člana dru_ Stone Bluff poročajo, da so na-, gtvene godbe pa >sta nekoliko šteli na enem dvorišču nad stoj zaostala in nista hotela na voz, mrtvih. Tega še ne pomnijo in j da bi konji lažje VOz:ili, ker se je zagonetka, kako je prišlo pri tej gostilni začenja hud klado tega.	nec Ko pa stopita iz gostilne,
hoteč za vozom, stopi naenkrat pred njiju šest močno oborože-Chicago, 111. — Dva mlada nih mož s klicem: "Ruke u mornariška častnika'sta prišla vis!" Enemu izmed napadenih ob življenje ko sta padla s* se je posrečilo ubežati napadal-svojim morskim letalom v je-jcem, drugega — Jožeta Isteni-zero 500 čevljev proč od kraja ča — pa so napadalci dobili v v bližini Great Lakes postaje, svojo sredo. Vsa tolpa je nava-Trupla letalcev so potegnili na; lila nanj in ga neusmiljeno tol-
LETALSKA NESREČA.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO Itd.
Vaša denarna poSiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naSe bank«.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-Ie cenah:
500 Din__| 9.4S
1,000 " -,-1 18.60 '
2,500 « -« «.23
5,000 * , I 92.00 10.000 " __1183.00
suho dve uri po nezgodi.
--o-
POROKA MED NEBOM IN ZEMLJO.
kla s pestmi in samokresi po glavi in po hrbtu, suvali so ga v život, raztrgali so mu čepico in suknjič in le po srečnem sluča-New York, N. Y. — Dr. Ilar- ju se je iztrgal iz rok napadal-ry C. McKown, ki je bil pri le-J cev ter ušel skozi gostilniško talskem oddelku na Franco-j vežo pri zadnjih vratih za svo-skem in njegova nevesta, Miss: jinii tovariši. Ko je prispel do Ruth Hord, iz Birmingham, sta(voza, je omedlel in se zavedel sklenila, da se bosta poročila šele, ko je prišel voz v Dol. Lo-v aeroplanu v zraku 4000 čev- gatec. Napadalci so dobro zna-ljev visoko.	ni Orjunaši; eden se je s svojo
surovostjo posebno odlikoval in
-o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" so ga priče točno spoznale.
100	lir	.........................$ 4.05
200	lir	_______________________$ 7.75
500	lir_________________$18.50
1000	lir	________________________$35.75
Pri večjih svotah poitb«n popust Poštnina j« v teh cenah 2« vraču, nana.	<
Zaradi nestalnost! cen j« nemogoč« vnaprej cen« določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila ■« Izvršujejo po polti kil pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO Pisma In pošiljke naslovit« nfi '<
ZAKRAJŠEK £ CESARK
453 W. 42nd ST.. NEW YORK N.
Amkrikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in drievov po praznikih.
Izdaja in fiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
■ '^aiS!ov "redniStva in uprave:
1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Telefon: Canal 0098.
Naročnina:
Za cclo leto ________________________________$5.00
Za pol leta ...................... .......... 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ______________________________ 6.00
Za pol leta______________________3.0Q
The first and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holiday*.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
'Phone: Canal 0098.
Subscriptions:
<or one year ----------------------------------$5.00
'or half a year_______________________________2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year __________________.____6.00
for half, a year ___________________3.00
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno ,lccr s tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Apt of March 3, 1879.
In kdo se zmeni zato,,,
Malokateri stan doprinese toliko krvavih žrtev za interese drugih, kakor revni delavski stan. Ni ga menda stanu, ki bi doprinašal več življenjskih žrtev, kakor je rudarski stan. Dnevno umirajo globoko pod zemljo, ne za svoje, temveč za koristi drugih.
Ravno je izdal zvezni rudarski urad statistično poročilo, v katerem poroča, da tekom prvih štirih mesecev v letu 1926 je bilo ubitih v premogokopih 814 premogarjev. Torej tekom kratke dobe štirih mesecev, ki znašajo komaj 120 dni, je dalo povprečno Skoro do osem premogarjev svoje življenje dnevno. Premislite to!
Koliko je pa pohabljenih in ponesrečenih, izmed katerih je gotovo veliko takih, ki ne bodo za delo več sposobni, tega poročilo ne pove. V takih številkah torej plačujejo prerno-garji svoj krvni davek za interese drugih.
In kljub temu kapitalistični svet neprestano zabavlja čez "nezadovoljne" premogarje. Najmanjše prošnje premogarjev so jim preveč. Naj bi tisti, ki tako pišejo in mislijo o ubogih premogarjih, sami oblekli premogarjevo uniformo, zadeli na svoje rame njegovo orodje ter šli s tisto skromno malco kot hodi premogar na delo globoko pod zemljo, bi seveda kmalu drugače govorili.
Lahko je pisati in govoriti o premogarski "nezadovoljnosti" tistim, ki tega trdega dela, kakor ga "mora globoko pod zemljo opravljati ubogi premogar, niso nikdar okusili, nikdar niso se dihali smrdljivega zraka globoko pod zemljo, nikdar še niso izpostavljali svojega življenja takim nevarnostim, kakor ga v majni premogar vsak dan. Takim, ki teg'a življenja, katerega mora živeti premogar vse življenje, ne poznajo, je lahko govoriti to in ono, da premogar j i zahtevajo preveč itd.
''i^^nošti v premotrokopih bi se lahko odpomoglo. Že večkrat smo to povdarjali na tem mestu, da se poklicani faktorji, ki bi morali paziti na varnostne naprave, pri vsakem delu vse premalo zanimajo za take naprave po rudnikih. Koliko rudarskih nesreč je bilo zadnja leta! Niso se posušile solze ubogih sirot in vdov v enem kraju, že je počilo v drugem in-vest je prišla, da je zopet toliko sto in sto rudarjev zgubilo svoje življenje. Ne trdimo, da je nesrečo mogoče vsikdar preprečiti, to je res nemogoče, a toliko nezgod in skoro vse enega in istega značaja, bi pa že pač morale dati povod, da bi se vlada jela bolj zanimati za take nezgode in skušala najti preventivna sredstva proti takim tako pogostim nezgodam, ki pobijejo na sto in in sto rudarjev vsako leto.
Pravimo, nezgode same bi morale biti gotovim zato poklicanim faktorjem zadostni klic, da bi se vrgli z vso energijo na preventivno delo proti takim dogodkom. Pa se kdo gane? Doslej se je o tem še jako malo slišalo.
Posebnega zanimanja za zboljšanje takih razme^ tudi ne bo preje, dokler ne bo delavstvo samo odločno zahtevalo, da se v tem oziru nekaj ukrene. Iz delavskih vrst samih bo moralo to priti. Zato je pa velevažno za delavce, da pazno sledijo političnemu delovanju in njegovemu toku. Predvsem je treba, da delavstvo vedno bolj krepi svojo politično moč. Da podpira ob času volitev svoje njim zveste kandidate, kateri naj potem za take stvari dvignejo svoj glas za delavski Razred, za zboljšanje njihovih razmer itd. To, da delavstvo nastopa ob času volitev složno in solidarno, je kardinalna — poglavitna— dolžnost vseh delavcev.
Do vsega tega pa delavstvo ne bo prišlo, ako se ne bo, kakor smo to že omenili, samo živo zanimalo za svoje razmere.
Delavstvu je potrebno, da se izobražuje. Predvsem pa, da jači svoje lastno delavsko časopisje, katero piše in se poteguje za njihove interese. Tisk je velesila. Kapitalisti se vedno poslužujejo te velesile proti delavstvu. Zato je še večja dolžnost delavstva, da zvesto podpira njemu zvesto časopisje, kajti, ako mu to stoji na strani in na straži njegovih interesov, potem ima delavstvo v rokah silo, s katero paralizira sproti vse nakane svojih nasprotnikov; ki delujejo noč in dan, da bi ga pred javnostjo očrnili in mu vzeli dobro ime.
Delavstvo, v izobrazbi in pa tisku je tvoja moč!
-n.
MANEVRI.	| Tukaj naj omenim, da po-
Camp Grant, III. jveljniki ameriškega vojaštva 13. avg. razun drugih "močij" od voja-Naše vojaške vaje so že pri ških duhovnikov "pričakujejo" koncu. Jutri zvečer nas vlaki tudi "izdelovanje" lepega vre-spet odpeljejo na vse kraje dr- mena.
zave Illinois. Danes smo imeli | Ko je včeraj začelo ropotati poslednji "hike" (marš) po bri- po nebu, pride moj polkovnik k gadah. Vse je korakalo peški; mojemu šotoru in pravi z vid-celo brigadirji in polkovniki s nim zadoščenjem: "I see you
svojimi štabi so marširali po pe-
are on the job" — vidim, da si
sceni cesti več kot eno miljo iz pri delu — in kmalu spet izgi-tabora. Ob določenem času so ne. Med tem odmašujem in po se štabi vsedli v avtomobile ter zajutreku čakam povelja za od-
odvedli na prostor, kjer jim je divizijski komandant general-major Forman prebral povelje za izdelovanje zadnje "ofenzive" (odbijanja) ,'sovražnika," ki je z dvema divizijama nahie-njen "napasti" Camp Grant. Po prečitanju divizijskega povelja so brigadirji poklicali svoje štabe za izdelovanje brigadnih povelj. Za tem so stopili v posvetovanje polkovniki s svojimi štabi in v teku ure je bil ves načrt izdelan in prečitan pred višjimi poveljniki in profesorji vojnih šol. Ob poldan smo se vrnili v stan k obedu. Cel tabor je bil dobro razpoložen, ker so s tem vaje oficijelno sklenjene. Danes popoldan in jutri pride "podiranje" šotorov, pospravljanje in priprave za odhod.
Odhod je najbolj dolgočasen, ker je treba često čakati .ure is 'rre, piwAe je vsa prt-iljaga naložena in se moštvo I vkrca v železniške vozove. Vožnja proti domu je neprijetna, |malodane naporna in mučna, ker je vsakdor utrujen in ni ,možno sede spati. Tudi častnikom se ne godi mnogo bolje. Vozimo se navadno celo noč in še prihodnji dan dopoldneva. Vendar v živinskih vagonih, kakor je to navadno v Evropi, jv Ameriki ne prevažajo voja-jštva, niti med vojno ne.
Letošnje vaje so bile najlepše in najprijetnejše, kar sem jih tukaj doživel. Vreme je bilo ugodno, ne vroče ih ne hladno in tudi dež nas ni posebno pačil, razun dva dni spočetka in pol dneva včeraj. Včeraj bi imela cela divizija iti na dolgi marš ter izostati dva dni in eno noč. Toda vč.eraj zjutraj ob šestih je začela strela razbijati in oblaki izražati svojo nezadovoljnost nad takim poveljem in elementom se je posrečilo, da je poveljnik ob osmih odredil, da vse vojaštvo ostane doma.
hod, čeravno je lilo in lilo najprej, dokler sel ne donese vesti, da general noče vojaštva iz-jpostavljati plohi, blisku, gromu jin prehlajenju ter da ne odrinemo.
Okoli desetih pride en nad-poročnik z dvema poročnikoma v moj šotor naznanivši mi, da me morajo takoj pripeljati pred vojni sod. Grem ž njimi v šotor drugega bataljona, kjer je stalo okoli trideset častnikov, na sredi podpolkovnik generalnega štaba. V resnih besedah me nagovori "predsednik," češ, da sem obtožen kršenja vojne postave, ker sem kot oficir ravnal proti povelju glavnega poveljnika. "Vendar," nadaljuje podpolkovnik, "tvoj rekord kot oficir je izvrsten, tvoje obnašanje vzorno in osobito še, ker si storil oficirjem in vsemu moštvu največjo uslugo, ker si že od treh zjutraj molil za dež in si se pri 'narejanju' naliva in pri vžiganju bliskov ter pri bobnenju mogočnega groma tako galantno izpostavljal osebni nevarnosti, je oficirski sod cele divizije enoglasno sklenil objaviti naslednje pohvalno pismo ter pripeti na tvoja junaška prša torle zU\to kolajno z napisom: Rain Check (dežjeva naročnica). Nosi to zlato kolajno noč in dan, po leti in po zimi, doma in na tujem." Nato mi je pripel "kolajno" na prsi in me dvakrat objel, — jaz pa njega. Ploskanja je bilo dovolj, "špa-sa" pa še več pri obedu, ko se je "pohvalno pismo" še enkrat prečitalo in je vsakdor hotel videti edino "kolajno" od časa vojne.
Še mnogo drugih šaljivih prizorov je življenje na manevrih polno, osobito prve dni, ko top-ničarji in strojnopuškarji vpre-gajo in učijo mule. Navadno dobimo vsako leto nove mule. Marsikatera še nikoli ni bila
vprežena, osobito ne v dvoko-lesne "carts," vozičke za strojne puške in howitzarje. Mule se teh čudnih ropotačev silno boje. Štiri možje niso kos eni muli. Bliskoma se njim izmuzne in v galopu dirja mula, bolj voziček praska in ropota za njo in skače Čez jarke. Mula navadno beži k "picket line," kjer so pripeti vojaški konji, odrae-n j eni posameznim regimentom. To da bi ti videl, kako skačejo konji, ko privihra mula z dvo-kolesnikom in se nagloma vstavi, tako da voziček celo vrsto konj mahne po ozadju. Navadno konji polomijo noge droge in korita in cela tolpa jo mahne za neumno mulo z dvokolesni-kom. Navadno jo vdarijo nazaj na vežbališče, kar še ostalim mulam prevrne možgane in na vse kraje divjajo konji, mule, dvokolesniki in vojaštvo. Kdor je na konju, skuša da spravi konja in sebe na "varno," kdor je peški išče zavetje. Kajti, ako te tolpa mulcev zajme in oklene, se ti zna goditi slaba. Saj veš, kako se počutiš, kadar te mulec "kickne," ko si med prijatelji.
Bog nam je bil letos dober. Smrtne nesreče ni bilo nobene, kar je skoraj čudovito, ako se vpošteva veliko število vojaštva, ki dan na dan rabi najnevarnejša morilna orodja. Enemu vojaku je padla bomba iz rok. Eksplozija mu je odtrgala tri prste na desni roki in zlomila nogo. Enega poročnika je vrgel konj med parado ter mu stopil na koleno. K sreči mu je zlomil le nogo nad kolenom in ne ranil kolena. Par oficirskih strežnikov tudi ima zlomljene roke, ker so se "igrali" z našimi konji.
Jaz se počutim izvrstno. O-krepil sem si duševne in telesne moči. Žal mi je le, da ne moremo ostati še štirinajst dni.
Stotnik Mažir.
Ce smo v resnici narodni in zavedni
Slovenci.
DOPIS S POTA.
Ker je minulo že skoraj dva meseca, kar se ni ničesar slišalo od mene, se čutim c'. Ižncga, da se zopet oglasim in izrečem iskreno zahvalo vsem zastopnikom in zastopnicam za požrtvovalno sodelovanje in gostoljubnost, katere sem bil v obilni meri deležen. Nadalje tudi lepa hvala vsem, ki so obnovili naročnino, ali pa list na novo naročili.
Zdaj se nahajam v Kansas City; to je približno pol pota od New Yorka do San Francisco, kamor sem namenjen s svojo "lizko." Ako mi bo zvesta do tja, sem radoveden.
Tukaj vlada vročina in huda suša. Hvala Bogu, da se slednje ne čuti pri rojakih v kleteh, akoravno je že oktober blizu.
Vsem čitateljem prisrčne pozdrave.
Frank Kurnik, pot. zast. -o-
ŽALOSTNA SMRT SLOVENCA.
Cleveland, Ohio.
Poročati imam žalostno vest iz naše naselbine. V soboto, dne
Amerikanski Slovenec je preja! od goriške Mohorjeve Družbe večje število knjig s prošnjo, naj bi jih razprodal med amer. Slovence in tako pomagal družbi, da ne bi trpela prevelike zgube vsled nerazprodanih knjig.
Knjige so vsled svoje zanimive in poučne vsebine vredne vsega priporočila; njih cena je zelo nizka, štiri knjige za en dolar, ko je vendar sam koledar toliko vreden. Že samo vsled tega je želeti, da bi si jih omislil vsak zaveden amer. Slovenec.
Toda je pa tudi še drugi vzrok, radi katerega bj moral naročiti te knjige vsak Slovenec, ki ima le še trohico narodne zavesti in bratske ljubezni do trpečih Primorcev, ki ječijo v strašni italijanski sužnosti, pod kruto peto pobesnelega fašizma, ki na vso moč zatira slovanski živelj in ima namen velik del našega naroda z brutalnim nasiljem popolnoma uničiti. .
Italijanski imperialistični fanatični nacionalizem kar divja sovraštva do Slovencev in sam ne ve, kaj naj stori, da jih čimprej zatre in uniči. Prepovedal jim je slovenske šole, prepovedal vsak pouk v slovenskem jeziku, celo v cerkvah je zabra-njeno oznanjevati božjo besedo v slovenskem jeziku. Edino podjetje primorskih Slovencev, kjer ima še slovenski jezik za-slombo in oporo, je Goriška Mohorjeva Družba, ki izdaja vsako leto lepe knjige, katere naj bi vsaj nekoliko nadomesto-vale slovenske šole in pouk v slovenskem jeziku. In dolžnost nas ostalih Slovencev je, da jih pri tem delu in v boju za obstanek in ohranitev slovenskega jezika podpiramo.
Ali naj jih mi v njihovi žalostni usodi, ki so na milost in nemilost zločinskega fašizma prepuščeni, pustimo, kot da nam nič mar niso.
Ce se še mi, njihovi bratje, ne bomo zanje brigali, kdo drugi se bo?
Slovenec je dobrega srca in rad pomaga, kjer je potreba. To se je že večkrat izkazalo. Toda, kdo pa je zdaj naše pomoči bolj potreben, kdo bolj nesrečno prizadet, kakor so na-
ši primorski rojaki? Oni niso pogorelci, katerim požar uniči domove in si sčasoma opomorejo in zopet postavijo druge. Niso prizadeti po toči in slabi letini, kateri sledi boljša letina in jim preti pomanjkanje le nekoliko časa in imajo upanje na boljše čase. Niso prizadeti po kaki povodnji, ki pusti za seboj slabe posledice le za nekaj let. Primorske rojake, te muče-nike, je zadela še vse hujša nesreča, še vse strašnejša usoda. Pod Italijo so postali popolnoma brezpravni, nimajo nikakih pravic, nikake svobode, nikake zaščite, prepovedano jim je slovensko govoriti, slovensko peti, mladino slovensko učiti. Slovenski jezik se na najhujši način preganja in zatira.
Zagrizeni in fanatični italijanski fašisti, smrtni sovražniki slovenstva, strahujejo naše ljudi, ropajo jih, pretepajo jih, u-bijajo jih, z ricinovim oljem napajajo, požigajo jim domove, kot nekdaj Turki. Zanje ni nikake pravice, nikakega usmiljenja, nikake milosti. Italijanska fakinaža jih preganja in zatira kot kako golazen.
In mi, njihovi bratje, posebno mi v svobodni Ameriki živeči Slovenci, ki z njimi čutimo, ki se zgražamo nad barbarskim početjem in zločini, ki jih izvršuje nad njimi italijanski fašizem in stiskamo pesti upravičenega srda, ali jim ne bomo pomagali vsaj toliko, kolikor jim lahko in vsled Česar nimamo nikake škode, temveč imamo še, tudi mi sami korist? Ali naj nam bo preveč žrtvovati en dolar za tako dober narodni namen, za kar pa dobimo dvojno povrnjeno z lepimi knjigami?
Zatorej: Če smo v resnici narodni, če smo v resnici zavedni Slovenci, če nam je v resnici mar za narod, če le vsaj nekoliko čutimo z zatiranimi, prega-njaniniiin tako hudo skuSinim* primorskimi Slovenci, bomo kupili knjige Goriške Mohorjeve Družbe, ki so še na razpolago, da jih ne bo ostal niti en izvod več. Obenem pa bomo tudi pristopili h Goriški Mohorjevi Družbi kot njeni stalni udje.
Draga uprava Amer. Slovenca! Pošljite mi, prosim, še 11 izvodov omenjenih knjig.
A. Tomec, zast.,

14. avgusta, je bil pri eksploziji parnega kotla na železniškem jardu Pennsylvania družbe, Kinsman Rd. in E. 84. cesti, ubit rojak Jožef Merhar, 1136 Norwood Rd. Razstrelba se je pripetila, ko je vlival Merhar v kotel vodo, ki se je izsušila. Kosi železa so odleteli do 200 čevljev daleč. Bila je tudi nevarnost za ostale delavce, ki so se nahajali istočasno na jardu. Rojak Merhar ni bil takoj mrtev, umrl je šele čez nekaj ur po nezgodi v St. Lukas bolnišnici. Pokojni je bil star 39 let, v
Ameriko je prišel pred 14 leti; doma je bil iz Dolenje vasi pri Ribnici. Tu zapušča žalujočo ^soprogo, dva otroka in enega (brata, v starem kraju pa stari-še. Bil je član društva sv. Janeza Krstnika št. 37. JSKJ. Pogreb se je vršil v torek, dne 17. t. m.
| Druga žalostna vest pa je, da je rodbini Ignacij in Mariji Kamin umrla hčerka Emilija V nežni mladosti treh let in devet 'mesecev. Bolna je bila 10 dni. Preminula je 1. avgusta v Charity bolnici.	Poročevalec.
Rossegger—Jos. Vole:
PRI GOSPODU STRICU V GOSTEH.
Svoja najlepša potovanja sem opravil brez denarja. Sevfcda sem imel pa vse drugo: lahke noge, jasne oči, veselo srce in zlato zadovoljnost. Če so me tiščali čevlji, sem jih sezul; če je deževalo, sem skočil v jezero, da nisem bil premalo moker, in če je bil prazen mo jmošnjiček, sem si mislil, da Je ves svet moja last. Ker so bili drugi, ki so živeli okrog mene, tudi uboge pare, sem jim pustil v užitek Vodo in zrak, luč in vse, kar so rabili, zastonj; zase sem pa prosil le kosec kruha in prenočišča pod streho, kjer s;em se bil oglasil. Redko se je zgodilo, da bi mi bil kdo odrekel. Le enega skoporitnika sem našel, vrednega, da ga ohranim v ljubeznivem spominu.
Takrat sva potovala skupaj dva. Moj tovariš je bil gimnazijec.iz pete. Čudno, da si ni štel pod čast, skopaj potovati o počitnicah z bore trgovskim učencem. Trgovski očenci so bili namreč od gimnazijcev zaničevani ko "štacunske miši," in gimnazijci spet od trgovskih učencev zaničevani kot
"bemčki." To pot so bile pa slabe lastnosti obeh združene na meni, ker sem bil hkrati štacunska miš in beraček. Na svojem tovarišu pa nisem našel nobene slabe lastnosti: bil je pri sedemnajstih letih, vesel in zvest fantič, ki je izlegel že marsika-ko pesmico, kakor se to spodobi za dostojnega gimnazijca, pa je bil še tudi toliko dober, da je vzdihal, če sem mu jaz bral katero nežnočutnih svojih, ali pa se je smejal, če sem mu pravil ali uganjal šale. Tudi v tem sva spadala lepo skup, ker sva imela oba prav malo denarja, zato pa prav veliko apetita na poti. Torej eno srce in ena duša, stvar s štirimi nogami, kakor je običa-val.reči moj prijatelj Rok.
Zelena Štajerska je bila za nami, mahala sva jo že po Koroški, in tudi ta je bila zelena, kar se nama je zdelo čudno.
"Le čakaj," je rekel moj pri jate) j, "v tej deželi nama bp dobro. Greva v Zadnike; tam imam striča. Ondi se nastanila, in nama bodo nekaj dni angelci godli. Gospod stric Makše ima v Zadnikih Veliko posestvo in je zelo bogat mož."
"O prijatelj, ti si res nadarjen! Bogatega strica imaš! Te sreče jaz nimam. Ali mi-
sliš da smem s teboj?"
"Boš videl, kakšna zlata duša je to!" mi zatrdi Rok. Prej mitničar, zdaj v pokoju, si je kupil lepo posestvo. Vesel bo, da ga obiščeva. Č& prav vem, sam nima otrok."
"Toda, kaj bo rekla njegova žena," sem mu svetoval naj premisli.
"Oženjen tudi ni."
"Potem je že bolj gotovo, da nima otrok.'
Junaško sva korakala proti Zadnikom in ko sva zagledala v globeli vitki zvonik, je rekel Rok: "No vendar! Zadnji čas je že bil. Meni že kruli po trebuhu."
Ta zadnja beseda je bila primerna prispodoba tudi mojemu občutku. Rekel sem prijatelju: "Rok, ti, si izboren pesnik."
Nekako okoli tretje ure sva došla. Stričeva hiša je bila kakor gradič. Zidana je bila v francoskem slogu prejšnjega stoletja, zdaj pa že malo zanemarjena, tako da se je takoj videlo, nje posestnik da več na notranje ko'na vnanje. Obsežna pristava je bila pred nama, in na dvorišču med vozovi se je kretal postaven mož v nočni suknji, s pipo v ustih. Za levo ramo je bil malo gr-bast.
"To je on!" mi je zasepetal Rok, stopil
naprej in rekel: "Gospod stric!"
Mož se je okrenil in je bil prvi hip vidno začuden.
"Tristo medvedov." je vzkliknil potem in vzel pipo iz ust. "Ti si pa Rokec — Preteto si zrastel!"
Krepko sta si stresla roki, in stric se je smejal prav glasno in veselo iz svojih sivih brk.
"In to je moj prijatelj!" me je predstavil Rok.
Stric Makše je tudi meni stresel roko in zamrmral: "Me veseli. Gotovo se zanimata za kmetijstvo. Seveda .mlada fanta. Kar z menoj, pokažem vama krave, nekaj sem jih ravno včeraj kupil. — Seve, južinala sta tako že."
V hipu nisva našla besedi, da bi mu bila trditev ovrgla, kajti brž je nadaljeval: — "Kajpak, zdrava želodca, kakor ju imata pri vajinih letih. Mlad človek ne odriva kosila na 3. uro popoldne. Zdaj to pšenico poglejta!" Povedel naju je k visoko naloženemu vozu, ki ga je pravkar par konj privleklo s polja. "To vama je zrnce, kaj? Nihče nima takega v Zadnikih. Potežkajta to klasje!"
"Človek bi ugriznil vanje!" je rekel Rok
"Kaj ne?" se je zasmejal stric in je bil zelo zgovoren.
Moj prijatelj mi je zašepetal tolažbo: "Saj bo kmalu malica — na ostajanje mleka in sira!"
Stric naju je povedel ven na polje. Dolga rjava nočna suknja in na glavi modra čepica, sivkasti lasje in zardelo, ožgano lice s košato brado ter male, presodile oči — vse to ni stricu slabo stalo. Znal je pa tudi govoriti tako vedro in še tudi šaliti se, da sva si obetala prav vesel večer. Ko smo prišli do njiv z zelenjavo, je potegnil Rok eno zelišče iz grude.
"Kaj pa počneš?" ga je vprašal stric.
"Sem mislil, da je repa," je rekel prijatelj in gledal v tisto stvar, ki je imela sicer prav bujno zelenje, mesto gomolja pa le te-nak suh repek.
"Ti sladkosnednež!" ga je podražil stric in ga s prstom potrepal po rami.
Končno se je zvečerilo. Vrnili smo se domov, in stric je dejal: "Ali pijeta pivo? P» pojdimo v krčmo. Balež je gotovo nastavi sveže."
Nama je poskočilo srce.
Izjava jugoslovanskega poslanika
GLEDE POSREDOVANJA ZA OBSOJENE ZLOČINCE.
Ni je delikatnejše stvari, nego vmešavati se v pravne posle kake države. Celo najbolj nedolžna prošnja za pomilostitev se utegne smatrati kot drezanje v avtonomna prava države. Poleg tega ima v Zedinjenih državah vsaka država svoje lastno kazensko pravo in ne trpi niti, da bi se federalna vlada vmešavala v to pravo, kaj šele predstavnik kake tuje države, za katerega je posredovanje tem težavnejše, ker ne more priti direktno v stik s posamezno državo, ampak le preko State Department Federalne vlade. Zločinci, tuji državljani nimajo pravice zahtevati, da bi bili sojeni v svoji državi, ampak
v	tisti, kjer so izvršili zločin. Da lahko poslanik posreduje, mora imeti tehtne razloge in jasne dokaze, da je bila sodba izrečena v škodo njegove države ali kakega državljana.
Poslaništvo prejema nebroj prošenj od obsojencev, da jim izposluje poniilostitev, a navadno te prošnje niso dobro podprte s tehtnimi razlogi, in je zelo težko razbrati iz njih. ali govore istino, kajti vsak obsojenec smatra, da se mu je zgodila krivica. Poslaništvo je v nekaterih slučajih posredovalo, a večinoma brez uspeha, kajti izkazalo se je, da podatki obsojencev niso bili točni. In nato se nekateri naši ljudje jeze na poslaništvo, misleč, da noče pomagati tem nesrečnežem.
V slučaju bednega Jukiča ni nikdo stvari prijavil poslaništvu. Marljivo čitam naše in a-meriške časopise po pet ali šest ur na dan, toda niti v enem listu nisem našel ni besedice o njem; članek g. Arthura Brisbane mi je prišel v roke šele po Jukiče-
vi	smrti. Prvo vest sem prejel od našega izseljeniškega komi-
v White Pine County (Nebraska), radi uboja Jennie Madek, šestnajstletne deklice. Zato je bila uvedena sodna preiskava in Jukič je bil dne 24. marca 1925 spoznan krivim. Jukič je s pomočjo raznih odvetnikov predložil pritožbo na vrhovno sodišče (Supreme Court) te države, na Federalni District Court tega distrikta, in na U.S. Circuit Court of Appeals. Toda niti eno izmed navedenih sodišč ni našlo nikake pogreške v procesu ; Jukič je bil torej pravilno obsojen. Na njem je bila zategadelj izvršena smrtna kazen v državni jetnišnici v Carson City."
Iz tega jasnega odgovora se lahko izprevidi, da je bilo težko kaj opraviti. Časopisi lahko stvar po svoje razlagajo in se udajajo raznim občutkom srca, toda poslanik mora poznati predvsem zakon. Komur se zde ameriški zakoni prestrogi, mu je prosto, da se lahko vrne v domovino. Toda meni se zdi, da je največja in prva dolžnost nas vseh, klicati na ves glas našemu narodu zapoved božjo in naravno: "Ne ubijaj."
Toda pri tem ne zmorejo dosti niti države, niti poslaništva, niti konzulati. Tu je potrebno, da napno vse sile cerkev, šola, časopisi, društva in vsak posa
Nekako istočasno sem v nekem kalifornijskem listu čital o zadevi Vukiča. Ni mi bilo jasno, kaj je na celi stvari, ker to je bila le polemika z nekim drugim listom, a razvidel sem, da se govori o rešitvi Vukiča od vešal. Izprevidel sem tudi, da je učinil ubojstvo, a ne preračunani roparski umor, ampak uboj iz jeze. To sem čital 9. junija, a 11. junija bi moral biti obešen. Ni bilo torej izgubljati časa, in odpravim se takoj na State Department, da po možnosti izposlujem odgoditev smrtne kazni in obnovno razpravo. S seboj nisem imel nika-kih dokumentov, kakor samo Jukičevo pismo, da ga izkoristim v prilog Vukiča, in en izvod "Naroda," v katerem je bila omenjena polemika o Vuki-ču. Prestavil sem gospodom eno i drugo in jih zaprosil, naj posredujejo pri Attorney General, da bo Vukiču odgodena smrtna kazen in se uvedla ponovna sodnijska razprava, kajti — utemeljeval sem — za izvedbo smrtne kazni je vedno dovolj časa, toda obuditi mrtvega ni več mogoče. Drugi dan nato sem prejel obvestilo od State Departmenta, da je Vukiču odgodena smrtna kazen in ;da se bo obnovila sodnijska ob-iravnava.
To so samo gola dejstva. Ni namen tega članka, da bi zmanjševal zasluge odbora v Kaliforniji, ki se je zavzel za meznik — da vsi složno lečimo jVukiča. Priznam celo, da bi za to globoko rano, ki peče nas stisko Vukiča niti ne zaznal, vse. '	bi ne bilo tega odbora, ki
Kadar čitamo statistiko zlo- se je prvi zganil, da reši Vuki-činov raznih narodnosti tukaj, Glavni namen tega mojega naš globoko zaboli v srce. Naš i članka je, obrniti pozornost na-
odgoditev smrtne kazni in obnovitev sodnijske obravnave. Zato je bolje, namesto prepira, složno delo, da Vukiča rešimo, ako je mogoče. Že v naprej se odrekam vsaki pohvali za to; zadostuje mi le, da ohranim svoj mir zbog izvršene dolžnosti.
Dr. A. Tresič-Pavičič,
izredni poslanik in polnomočni minister.
GIBANJE PRO¥ SOVJETSKI VLADI V RUSIJI.
2000 m. Tukaj se je tudi mudil romunski kralj, ki je izstopil na malo južino v tukajšnjem ho-
zborovanja po gozdeh, toraj ravno tako, kakor so imeli tajna zborovanja po kleteh, v času carskega režima. Kar pa-jtelu "Razor." Tudi naš kralj se jo najvažnejše, komisar je tudi; je peljal dne 25. julija prav do rekel, da sedaj je delavska or-J Erjavčeve koče. gaiiizacija tako silna, da ne bo V Zegarju pri Kruševcu imela več tajne seje, temveč bo jiavno zahtevala kar ji gre.
Čitali smo, da Rusija finan-cxjelno podpira angleške pre-mogarje, za kar "prostovoljno" prispevajo ruski delavci, kar pa ni res, tako pravi komisar, kajti vlada delavcem sama od plače odtegne. Vsa boljše-viška propaganda po drugih državah se vodi z denarjem ruskega delavca.
-o-
ŠIROM SLOVENIJE.
Kralj kot krstni boter.
Kmetu Ljubi Glišiču v Visokem se je rodil osmi sin. Glišič je po starem običaju prosil kralja, da bi kumoval detetu. Kralj je prošnji ugodil in poslal na krst kot svojega zastopnika
so
slučajno odkrili doslej neznano podzemsko jamo. Po sredi jame teče potok, ki se zliva v prekrasno, peneče se jezerce, po kojem mrgoli raznih vrst živali. Vsa jama blesti v modrikasti svetlobi. Po jami je mnogo oka-menelih kosti iz predzgodovin-ske dobe. Jamo, ki je do 4 m visoka in 10 do 15 m široka ter zelo dolga, preiščejo strokovnjaki.
Poročila sta se v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. Josip Klemenčič, trgovec in posestnik, in gdč. Julka Svetic, oba iz Kamnika.
Poroka. V župni cerkvi v Ratečah na Gorenjskem je bil poročen 26. julija vseučiliški asistent g. dr. Valter Bohinc z gč
MALI OGLASI. HIŠE IN LOTE.
LASTNINA NA SEVERO-ZAPAD-NI STRANI, 248 čev. ob Foster pa tudi poleg 6 po 30 čev. lote za zid. bungalow, 1 bik. do Milwaukee Ave., 3 bloke do N. W. R. postaje, 3 bloke do šole, tlakovano in plačano, vse brez dolga. $12,500, takoj $5000, ostalo mesečno. Vprašajte 5147 Milwaukee Ave. Phone Palisade 0472.
_______________923-12 ins.
BUNGALOW, 5 SOB, porč za spat, centr. kurjava, blizu šole, 4944-48 N. Kilbourn Ave. Ph. Keystone 0530.	918-č do č
Tudi ta po- polkovnika Štefanoviča. Otroka Lenico Mlinar, rateško domačinko, ki je dovršila modroslov-
narod spremlja zla usoda. Muke, ki jih je skozi stoletja trpel, večna borba z njegovimi tirani, Turki, Madžari ali Nemci, je zapustila v naravi našega naroda sled srda in maščevalnosti. To so dejstva, ki jih moramo pri razsojanju zločinov upo-
še javnosti na zločine, zlasti na ubojstva, in se boriti proti njim.
Vukič še ni popolnoma rešen in prerano bi bilo, prerekati se, komu pripada lavorika zmage. Imam izkušnje v tem, kajti vem, da je prišla neka oseba končno vendar na vešala, ako-
Ruski delavci so se naveličali diktatorstvo Židov, revolucija neizogibna. — Uradniki hitijo iz Rusije, seboj jemljejo dragocenosti.
Berlin, Nemčija. — Mnogo se je pisalo zadnje dni po listih o 'revoluciji na Ruskem, večina teh poročil se pa je de-mentiralo kot neresnična. Pravijo iz nič ni nič	. t
ročila. niso prišla iz nič, tem- so krstili za Aleksandra več so morala imeti neko pod- Spomenik padlim junakom na fakulteto v Ljubljani, lago, ta je. da je resnica, da se j dobrovoljske divizije v bojih Toča. Dne 22. Julija popol-je ruski delavec ,tako tudi \iqiq bodo odkrili dne 7. sep- dne je padala skozi pet minut kmet, mveličal sovjetske via- jtembra t. 1. v Medjidiji v Do- po župniji Podgrad precej dede, mir, ki je slonel na bajone- brudži.	bela toča, ki je odbila veliko
251etnica ljubljanske cestne sadja in je napravila tudi na u- električne železnice. V soboto, polju veliko škode pri žitu, ko-radniki sovjetske republike p1- julija je minulo 25 let, od- likor ga še ni bilo požetega.
trumoma zapuščajo Rusijo, jkar je bila oddana prometu v,	-o-
jemljejo tudi seboj svoje dra- Ljubljani cestna električna že-, Svinec na trupla izredno določenosti, zlasti denar, s kate- leznica. Proslave so se udeležili bro vpliva in nič ne razpadejo, rim so si napolnili žepe, v služ- vsi uslužbenci.	j V glavni cerkvi v Bremenu na
bah pri vladi, zdaj ga pa bodo Umrl je dne 28. julija v Ko- Nemškem so kleti iz svinca. Ne-z.apravili v buržuazijskih deže stanjevici g. Anton Pavčič, nad- kateri mrliči v teh kleteh so Čez lah. Med temi, ki so pokazali ,učitelj v pokoju. — Umrl je po 400 let stari, pa so tako dobro sovjetski Rusiji hrbet, je naj- dolgotrajni mučni bolezni to- ohranjeni in tako lahki, da jih več takozvanih delavskih ko- jvarniški delavec Šimen Miceli. lahko vzameš iz rakve, jih po-misarjev, ki bodo. svetu pove- ;Godba . katol. delavskega dru- staviš po koncu in jih poljubno dali golo resnico o sovjetskem štva mu je svirala na zadnji nosiš sem in tja.
tih je ogrožen.
Iz Berlina poročajo, d
vprašal, mi števati. Pri tem pa tudi ne sme- ravno sem ji poprej izposloval
'i
Jukičeva za- mo prezreti prilik, ki so doved-
le do zločina, kajti pota ljudskih strasti so zapletena, globoka in nedoumljiva. Nikdar ni zločinec sam popolnoma odgo-
sarja, ki me je je li poznana deva. Odgovoril sem mu, i&Cjgj poznana "in sem ga prosil natančnejših podatkov. Odgovor je dospel šele
drugi dan okrog pete ure po-	voren za svoj čin. Mnogo odgo
poldne, torej le nekoliko ur	vornosti leži na njegovi naravi,
pred Jukičevo smrtjo. Takoj	na podedovani čudi, na družbi,
sem odšel.na State Department,	na zgodovinskem razvoju na-
da po možnosti izposlujem od-	roda, slabih zakonih, slabi so-
goditev smrtne kazni, toda bilo	cijalni oskrbi in na stotine dru-
je že prepozno. V uradu ni bilo	gih okoliščinah. Vendar vse to
ob tem času niti enega višjega	ne odjemlje od storitelja zloči-
uradnika več.	na krivde in odgovornosti, kaj-
Toda niti po Jukičevi smrti	ti končno je vendarle on najod-
nisem miroval. Ako se že mrt-	govornejši činitelj; drugače bi
vemu ne more več pomagati, je	se pač popolnoma ukinila vsa-
neprecenljive vrednosti, da. se	kršna odgovornost in s tem raz-
da zadoščenje pravici, ako je	rušil temelj državnega in dru-
bila kršena. Dal sem zato kon-	žabnega reda. zulatu nalog, naj zadevo čim Malo dni po smrti nesrečnega
najvestnejše preišče. Naš kon-	Jukiča je izšlo njegovo pismo v zulat v San Francisco je na svo- časopisih. Čital sem to pismo in
režimu. Neki komisar, ki je poti.
tudi zapustil svojo domovino, je rekel, da je ruski delavec prišel do spoznanja, da mora z moskovskim režimom obraču-
SLU2BE IŠČE
ženska za gospodinjstvo na farmi pri družini ali samcu, bodisi
Iz Kranjske gore pišejo: Letovišče je napolnjeno. Nekatere družine so morale odpotovati, ker niso dobile stanovanja, pri Slovencih ali Nemcih. Pišite nati, drugače bo po njemu. V četrtek, 29. julija je sneg po- na naslov: Mrs. Helena Mik-Rekel je tudi, da so imeli tajna jbelil Julijske Alpe do višine lautz, Radley, Kans.
ja poizvedovanja dobil od District Attorney, H. W. Edwardsa iz Ely, Nevada, dne 13. julija 1926 sledeči odgovor:
"Stanko Jukič je bil sojen
srce mi je liavdala groza in sočutje. Ali pa pismo tudi v vsem odgovarja istini? Sodnikom bo pač lažje, da to presodijo, kakor ljudem, ki ne čujejo izpo-
na Ninth Judicial District Court vedi prič.
M
E
L

NAZNANILO IN ZAHVALA
Tem potom naznanjamo prijateljem, znancem in sorodnikom žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni sin
Ludvik Remsg&r
v 13. leta svoje starosti. Pogreb je bil, dne 19. julija, na pokopališče v Waukeganu. Pokojni je bil član društva sv. Jo2efa, štev. 53, mladinski oddelek.
Prav iskreno se zahvaljujemo vsem za tolažbo in vsem, ki so darovali cvetlice, pa tudi lepa hvala vsem, ki so se vdeležili pogreba.
Tebi nepozabni sin, oziroma brat, lahka naj Ti bo ameriška zemlja, mi te bomo, imeli vedno v spominu. Počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti.
Žalujoči ostali:
FRANK in MARY REMSGAR, stariši; JOSEPHINE, FRANCES, sestre? JERRY, FRANK in LEO, bratje.
North Chicago, 111., dne 14. avg. 1926.
. -,»,------
Vse najboljše v cigareti
DR. t F. KONOPA ZDRA^SRG IN
X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni.
1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111. Pho. Armitage C14S. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12.	326
•PO PRIJETNI telovadbi ni nobena stvar tako oživljajoča kot lepo dišeče kajenje Camel. Kamorkoli gredo Camel?—k vodi, v gore, v urad—prinesejo s seboj veselje, popolno zadovoljnost v kajenju.
Nikdar še ni bila narejena nobena druga cigareta, ki bi razveselila okus tolikih miljo-nov, kajti Camels se izdelujejo iz najbolj izbranega tobaka. Camels zadovoljijo okus vsega, kar je najboljše v kaki cigareti, kajti tako mešanje, kot pri Camels, ni mogoče nikjer dobiti in za nobeno ceno. Camels
nikdar ne utrudijo okusa, nikdar ne zapustijo pookusa po cigarctah. Vsako leto izdelovalci Camels, ki je največja tobačna organizacija na svetu, potrošijo miljone za kakovost.
Dveh poti pri njih ni, Camels so največje veselje, imajo najboljšo tvarino, ki jo moremo dobiti od cigarete. Ako še niste našli najboljše cigarete, ponovite najbolj poznano kadilno vabilo, katero je bilo kdaj slišati—>
Prcskrbile si Camel!
3R. J. REYNOLDS TOBACCO COMPANY, WINSTON-SALEM, N. C,


HIŠA, 2 stan. po 4 sobe, lepa okolica, garaža 2 kari, alley tlakovana: $6650, takoj $2500, popust ako več gotovi-nc. 4150 N. Oakley Ave. 936-sr do sr
HIŠA, 4 sobe, moderno, klet, garaža za 2 kari, tlakovano. 6116 S. May St
____________________935-sr.č.p
BUNGALOW 2 PLATA, 5vin 6 sob, vogal, lastnik 1. nadstr. 7759 Iiidge-land Ave.	934-sr,č,p
FAR ME NA PRODAJ
FARME V INDIANA. Ohio, Kentucky in Tenri! -ee. Dobijo se pod lahkimi pogoji, ka cena. Federal Land Bank, Louisville, Kentucky, pišite angleško.	915-10 ins.
FARME NA PRODAJ od 5 do 40 akr. od $150 do $350 za aksr. Dairymen & Farmers Land Co., Miami Bank & Trust Co. Btdg., Miami, Florida.	924-č do o
60 AKR. dobra zemlja, 6 sob hiša, 'hlev, .silo, shramba za koruzo, garaža, kokošniak, While Water, Wis. D. Alex, 136 Sycamore, Milwaukee, Wis._ 943-sr,č,p
850 AKR. v Dixi ob glavni cesti, d milj do Abbeville, Georgia, lepo za živeti, trgovine, 200 akr. očiščene, ravnina, Artesian studenec. $10.000. Decatur Graham, lastnik Abbeville. Ga.	938-sr,č,p
UGODNA PRILIKA.
PEKARIJA, delikatese, gfbcerija i. dr., 18 let na mestu. 9717 Commercial Ave. _	920-č do č
28 SOB "rooming house", cena $3000, rent $300.00.-816 Sheridan Rd.. blizu Broadway.	942-sr.č,p
STATE ROAD GAS STATION Bungalow 5 sob, en aker zemlje, garaža. 30x50, okrepčevalnica, vse leto kupčija. $5000. y. A. Place, Crown
941-sr,č,p
ROOMING HOUSE, 12 sob, groče-rija. nizka cena, gotovina ali obroki. 1430 W. Adams St.	939-sr,č,p
SHOE BUSINESS, proda radi smrti gospodarja. Salkind, 3309 W. 26th Street.	933-sr do sr
NOTARSKA DELA.
Kupne pogodbe, pooblastila, af "davite in vse druge legalne listine "zdeljuje rojakom za tu in stari kraj
JOHN JERICH.
Slovenski notar, 1849 West 22nd St., Chicago, 111.
T OTTTQ CTDFTRD
LiVUllJ uilUimi
»e priporoča rojakom za naro« Sjla premojja, katerega pri p«* jjam na dom. Prevažam pobi. »tve ob ča»u selite* in vt« kar »pada v to ttroko*
Pokličite m® no telefonu! 2018 W. 21 „t Plač* CHICAGO, ILL. Phone: Itoosevelt 8221.
K. ROPA m W. 21st ST., NUDI SLEDEČE: LES. H1SA, 2 stan. po 6 sob, klet, podstrešje, kopalna soba; rent prinese $70.00; cena $6500.
LES. HIŠA, 4 stan,, vse improvements, blizu cerkve in šole, zamenja za grocertjo, ali proti gotovini.
ZID. H ISA, 4 stan., podstrešje, plin, ®™ka 111 clr- Rčnt nese $75.00. Cena $8000. Nekaj takoj, ostalo na prvo vknjižbo.
80 AKR. • F A . .: . . Wisconsin, tudi zamenja za hišo v Chicagi; 40 akr. obdelane, 20 akr. gozda, 20 akr. paše, 12 glav živine, 3 konji, hiša 6 sob, hlevi in kompletno farmarsko orodje in stro-ii. tudi Ford mašina.
NA PRODAT HIŠA ZID., MODERNO. BLIZU ŠOLE IN CERKVE; CENA IZREDNO NIZKA. VPRAŠAJTE 1710 W. 21st ST., CHICAGO, ILL.	sr,č,p,s
K. ROPA

SLOVENCEM V JOLIETU!
Naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstne slovenske povestne knjige, molitve-nike, angleške in slovenske; rožnevence in druge devoci-jonale iz njigarne Amer. Slovenca. Kdor kaj izmed tega potrebuje, naj se zglasi pri meni, ali pa mi naj sporoči in mu prinesem ha dom.
MARKO BLUTH, Zastopnik Amer. Slovenca, 512 N. Broadway St.
Joliet, 111.
"GOSPOD LISEC"
P O VJL S J.
Spisal Dr. Fr. D.
Moravski Matijček se je takoj napovedal s tem, da je vrgel skoz lino palico in malho na tla. Ročno je potem prikobacal za njima in pred srditim Bi dar jem je stal širokopleč, poraščen berač, kakeršnega bi Človek ne srečal rad na samem. Baš tedaj pa je stopil na dvorišče še neki drugi znanec Brdajev, birič, ki mu je od daleč molil uradno pisanje.
"Od sodišča za Vas," dejal je pobledele-mu Brdarju. "Podpišite tukaj." Hitro je plačal Brdar pristojbino in podpisal, da odpravi neljubega obiskovalca; preletel je z očmi odlok, ki mu je napovedoval izvršilno dražbo na tožbo Vrbanovo. Temnilo se mu je pred očmi in mrzle kaplje so mu stopile na čelo; prijel se je za voz in kakor nesvesten strmel v pisanje. Berač Matijček pa je bil zavihtel malho in pasel zlorade oči na gospodarjevi stiski; zakaj bil je takoj uganil, kaj pomeni list. Zaničljivi smeh prosjakov je še huje pod-kuril Brdarjevo jezo.
"Poberi se mi, nesramni berač," zakričal je nad njim in stisnil krepkeje podajač.
"Berač," ponovil je Matijček in skremžil še zaničljiveje obraz in skomizgnil z rameni: "pred Bogom smo vsi berači; pred ljudmi šo pa nekateri že, drugi pa se bodo."
Kakor siv,a strela je švignilo iz Brdarjevih oči.
"Poberi se mi! Proč od mojega hleva!" vpil je in vzdignil podajač, da je Matijček nehote stopil nazaj; a samo za jeden korak. Potehtal je gorjačo v zaraščeni desnici in nastavil jo proti podajaču.
"Kaj meniš, da se te bojim?" je dejal in zlobno se zagrohtal. "Saj ni to tvoj hlev; Vr-banov je. in Bog ve katerega upnika še. Kmalu bova hodila skupaj. Če boš prijazen, povedal ti bom vse boljše hiše v treh farah. — Pusti podiajač, saj snopja ne boš podajal tod več, in pomeniva se pametno!"
Prijel je Brdarja in šiloma ga vlekel pod vrt in govoril mu zaupno in skrivnostno: "Bodi pameten, Brdar, in poslušaj me! Jaz te
wWOT'i- 1 ; it	.' ....
imam rad, ker zmeraj toj dobom pri tvoji hiši ; zato povem samo tebi: V nedeljo teden bodo izpustili v Ljubljani lepega tička iz kletke, Prelaznika, tistega, ki je delal bankovce take, da jih dolgo še na Dunaji niso mogli spoznati."
Svitlo je pogledal M.atijček Brdarja in čakal, kaj da poreče.
"Kaj to meni mar!" dejal je Brdar nekako osupel.
"Vraga, če tebi nič mar ni, komu naj pa bode. Po vsi Dobravi se govori, da ti bo vse prodano, ker te goni stari skopuh Vrban; vrag ga vzemi tudi v mojem imeni! Ali boš res rajši vzel babo in otroka, da bomo romali skupaj ? Le pomisli, Brdar! Jaz grem pa v vežo pogledat, če je kaj kosila."
Brdar je ostal eam in burne misli so ga ob-sule. Najprej se mu je vsililo v spomin Lišče-vo modrovanje, da denar ponarejati ni nič
posebno hudega, nič greh, ker se ne škoduje nikomur nič; a varovati se treba, da te ne zasačijo. On bi se pač varoval in lehko; kajti hiša stoji na samem, na griči, da se od daleč že vidi, kdo prihaja, kraj gozda, kamor bi se vedno lehko umaknilo. In bankovce bi spe-čav.al v daljnih krajih, kjer ga ne pozna nih. če. Pričel bi kupčevati z živino, da bi se nikdo ne čudil ,če bogati. V nekoliko mesecih bi se nabralo premoženja, da bi ne bilo treba skrbeti za bodočnost.
"Ata, ata!" pritekel je Janezek preplašen, "hudi Matijček je v veži ;jaz se ga bojim. Zapodi ga s palico!"
''Nič se ga ne boj!" tolažil je oče in vzel dečka za roko, ki je še vedno držala sodnij-ski odlok. Jezen'je vrgel list na tla in pohodil ga.
"Kakšno je vreme, Brdar?" klical je od ve-žinega praga Matijček, brisal si usta in pomaknil malho na hrbet. Brdar je poslal dečka k materi, pridružil se beraču in menil, da treba premisleka.
"Kakor se ti zdi," dejal je berač, dobro vedoč, pri čem da je. "Tebi sem povedal prvemu, ker se mi smiliš. Če si pa nočeš sam pomagati, pomagam jaz komu drugemu."
Tako sta stopala počasi z griča navzdol, ustavljala se in razgovarjala se živahno in oprezno.
"Ti naredi tako," dejal je naposled Matijček. "Tvoja starka naj speče hleb kruha iz pšenične moke in noter naj zapeče tri goldinarje za Prelaznika. Pojutrišnjem pridem jaz tod nazaj in vzamem hleb s seboj v Ljubljano. Vse drugo opravim jaz in v nedeljo teden Dopoldne ob dveh se dobimo v Ljubljano za Šempetersko cerkvijo."
Brdar je omenil boječe svoje denarne stiske in dražbe.
"Kaj dražba!" zavrnil ga je berač nejevoljen. "Prva dražba pa prvi oklic, to samo razdraži ljudi in jezike omaje. Ti ustavi dražbo! Obljubi Vrbanu, če treba, po petdeset od sto, da te pusti pri miru. Iz hleva prodaj junca; kajti od začetko boš potreboval denarja. S Prelaznikom boš moral ravnati lepo; krompirja ne bo jedel in vode ne pil. Meni boš posodil pojutrišnjem za Ljubljano suknjo. Imaš kaj tobaka pri sebi?"
Molče mu je ponudil Brdar mehur in Matijček je pretresel vsebino.
Radost je sijala Brdarju iz oči, ko je pripovedoval ženi svojo srečo. "V ti-le izbi bo stanoval," je dejal, "ker se vidi na obe strani, po dolu in na cesto, in okno stoji vjsoko, da se od zunaj ne vidi noter. Ti mu boš dobro kuhala? da bo zadovoljen, jaz bom pa barantal. V jednem letu, Loj za, sva na trd-■ nem. Domačijo bova popravila, dolgove poplačala in prijetno živela in Janezek bo preskrbljen."
"A če te dobe?" dostavila je žena, katere se je takoj lotila huda skrb.
PRIPOROČAM SE
rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni.
FR. PENGAL,
R. PAVLOSKI
Slovenski fotografist 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL. Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost!
Vendar enkrat.
Pik: Ti, sedaj te pa posled-njič tirjam za tistih pet dolarjev, katere mi dolguješ, to je že preneumno.
Pok: O, hvala Bogu, vendar enkrat, sedaj bom imel vsaj mir.
Ni lagal.
Mornarjeva ljubica: Ti, ali je res, da imajo mornarji v vsakem pristanišču svoje ljubice?
Mornar: Kaj še, to ni mogoče, saj se ne ustavijo v vsakem pristanišču.
Pomagajte bratom v Primorju!
KUPITE KNJIGE GORIŠKE MOHORJE VE DRUŽBE.
iiHiiiiiiiMuiiHiuiiiiiiimnnuiiiiuimiminiiinHiunuimiuiinniiim T
nn»iiii:inmTTmirniiiniiiiuiuuiiiiiiiiiiiiii!mn
4 KNJIGE $1.00
iinuiiuimiHiiiuiiiumn
[mnnifriniiiiiuiiniuiiuiiiiiiiiuuiiiiiiiiiniinuuiuiiniiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiaiiiiiiitnii
1.	Kri mučenikov, zanimiva povest iz 3. s toletja po Kristusu.
2."	Socialna čitanka vsebuje poučno beri lo za naše slovenske delavce. Vsakdo bi jo moral citati.
3.	Nevesta s Korinja, zanimiva kmečka povest.
4.	Veliki koledar Goriške Mohorjeve Dr užbe, poln koristnih nasvetov in drugih zanimivosti.
Še nekoliko iztisov imamo v zalogi. Naši rojaki pridno segajo po njih in prodali smo jih že nepričakovano lepo število. To je znamenje, da so Slovenci v prvi vrsti dobrega srca in so takoj pripravljeni pomagati, kjer treba; to pa tudi kaže, da so knjige v resnici vredne petkrat toliko in da je vsak vesel, ki jih dobi in jih potem priporoči tudi drugim.
Kdor jih še želi dobiti in pomagati z atiranim primorskim Slovencem, naj nam takoj piše po knjige, dokler zaloga ne poide.
"Knjigarna Amerikanski Slovenec"
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
msK
le kupujte drugje!
dokler niste videli naše preproge, linoleum, congoleum in vsakovrstne karpete za kuhinjo in druge sobe.	g
Ceneje kakor v mestu dobite pri
F. NOVIČKI 1738 W. 18th St., Chicago, III.
VELIKA LETNA RAZPRODAJA
Www »»»»»»»»»WIT«'« ovwwww	wmwwmmm
HLAČ

Več sto moških in dečjih hlač po čudovito znižanih cenah. Različne vrste, v vseh barvah in vzorcih, navadne velikosti, pa tudi za prav debele.
CENA SAMO
$2.50 do $8.00
mi
Lahko prihranite od 25% do 33% na oblekah z dvojnimi hlačami, vsaki kos oblačila v naši trgovini za znižano ceno.
KRASNE OBLEKE PO
$23.50; $28.50; $33.50; $38:50
M. H. JELINEK, lastnik COR. BLUE ISLAND AVE. & 18th ST., CHICAGO
Za one, ki živijo zunaj mesta je prav pripravno, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne.
Established 1857
PRISTOPITE
k našemu 1927
VACATION CLUB
ki se baš sedaj ustanovlja.
First National Bank
Največja in najstarejša banka v Joliet-u.
Premoženje te banka snaia $13,000,00000
nujaaanj

............................................................................i..................,.„............................„■„.,..........i,..........
^PISANO POLJE J
J. M. Trunk.



Vsega bo v izobilju.
Proletarec je nekaj podvomil o originalnosti razprav povodom nameravane ustanovitve slovenske svobodomiselne organizacije, katero propagira novi urednik Glasu Svobode. Morda se je' glede dopisa nekega Gaishka motil in Mr. Zvonko Novak ga hudo ošteje. Glede dopisov v št. 52. Gl. Sv., kjer sta podpisana milwauski svobo-domiselc in čikaška metla, pa se je težko zmotil, fn o originalnosti podvomim tudi jaz ne zmeneč se za to, da tudi mene obrca. Sicer je pa to stranska stvar.
Iz Milwaukeeja prihaja glas, da si morajo svoje razmere izboljšati delavci sami, kar bo precej pravilno. Pa poprašuje: Kako? In da bi kak delavec ne prišel na kako drugo misel, su-gerira izboljšavanje z vso ve-hemenco. "Pred vsem," tlači v glavo, "se moramo otresti vseh tistih zastarelih idej, ki so nam jih vcepili v starem kraju v srce. I11 te se sučejo okoli cerkve in črnih vran, ki frfotajo med nami ter nas božajo, dokler jim nosimo denar. Ali bržko pa to preneha, nas obsojajo in pošiljajo 11a dno pekla." Ker pravi "nas," je moral tudi on biti poslan na dno, pa se je moral 0-tresti "idej" in se je rešil, dasi velja prislovica: "Ex inferno nulla redemtio — iz pekla nihče ne pride."
Njemu se je "otrešenje" celo iz pekla posrečilo. Drugim tudi. "Posamični napredni elementi," pravi, "so se jih že otresli. Veliko število Slovencev je že v Ameriki, ki ne dajo prav nič na vero in cerkev, še manj pa na duhovna." On bo "otresel" vse.
Čikaška metla udari na praktično plat: "Spojiti umsko dobro z materielno koristjo (pri prostozidarjih namreč) je načrt, ki obeta dober uspeh." Prej je bilo čitati, da bodo uspehov deležni šele "zanamci," in se je moralo idealno stremljenje nekam poizgubiti. Sicer so pa besede po ceni.
* * *
Še nekaj veselja in — inteligence.
Prosveta je poročala, da je v Mundeleinu ob procesiji "lilo, da je bilo veselje.", To je bilo pravo veselje. Drugo veselje je gospoda doživela, ko je v gneči baje bilo izgubljenih mnogo čevljev, in "je polno čevljev in ženskih klobukov ležalo ob cesti, pogaženih in blatnih (zelo važno) in je kraj izgledal kakor bojišče." Tretje veselje pri pol milijona znorelih je učakal neznoreli poročevalec in pisec, ko je nesreča zadela tudi veliko monštranco. Nočem ga imenovati lažnika, a vse kaže, da je stvar golo izmišljena, in bo pač tudi veselje izmišljeno, ko drugega ni bilo dosti.
Razni sirovi in prostaški izrazi pa kažejo 11a zelo visoko inteligenco, da je namreč prav nič ni, ako se pisač ne zadosti
morda s to vrsto inteligence. * * *
Temelj, ki ga ni.
Vsaka dežela ima svoj kriminalni zakon. Glede smrtne kazni je moralno vprašanje indife-rentno. Posamezni slučaji se morajo tudi posamezno presoditi. Ako so na Angleškem obsodili na smrt žensko s tremi otroci, bo morda nekaj opravič-be, ako g. Molek malo pozabav-lja čez "krščansko Anglijo." Nikakor pa to ne zadene krščanske morale, čisto na napačnem pa je, ko trdi: "Na temelju krščanske morale gre zob za zob." Tak temelj je samole Molekov. V evangeliju je temelj krščanske morale. Tam pa stoji: "Slišali ste, da je bilo starim rečeno ... zob za zob . . ., jaz pa vam rečem. . ." Kar ni, se pa naredi.
......................II.».M.M..........................................ft!..".
Presneta ploha.
Ploha v Mundeleinu, ki jo je baje poslal, kakor izgleda, Bog prav namenoma, da ustreže gotovim krogom, je tem krogom tako pri srcu, da bodo radi te plohe gotovo prišli še do vere na Boga, katerega drugače tajijo na vse kriplje. Morda je tudi to ona naravna pot, katero g. Molek nekaj noče prav u-meti.
I Pa je poleg plohe tudi še grmada. K vsi sreči je bila samole procesija v Mundeleinu, a ker brez grmade vendar ne more biti, namreč Zarkometar, je poklical v spomin grmado, na kameri so pred 500 leti sežgali češkega reformatorja Jana Husa, 'in če bi že bili v Mundeleinu [poskusili s kako grmado, bi jo bila pogasila tako srečna ploha s točo vred, ker to je poslal Bog, ki ga drugače na Lawn-dalu ni nikjer. Radi grmade je ,vsaka nevarnost izključena, a kaka ploha pa še utegne priti, da postanejo na Lawndalu verni, ali pa da jih s točo vred malo oklesti, ko mu bo že preveč "tiste neumnosti," da govorijo o Bogu samole tedaj, ko ga ravno potrebujejo.
* * *
t
Potrata časa in prostora.
V Prosveti pride od časa do časa McCabe do besede. V št. 150. je članek "Kaj je osebnost?" iz McCabovega spisa "The myth of immortality." Celo precej izobražen človek bo za golo informacijo iz te zmesi težko kaj izvedel, priprost delavec še manj. Brez vsake logične vezi je stavek poleg stavka. Kar v enem stavku trdi, to v drugem zopet podere.
Baje sta že pred štirimi ali petimi tisočletji v Aziji Buda in Konfucij prišla do zaključka, da je špekulacija glede vere potrata časa, kar so sprejeli potem tudi grški misleci, in stoji zadeva menda še dandanes na isti stopinji. To seve po McCa-bovi trditvi. Ako Buda in Konfucij in njima enaki "misleci" z McCabom vred niso znali bolj sistematično misliti in logično sklepati, potem je res vse skupaj s Prosvetino prestavo vred samole potrata časa in papirja. Pravo "podganje mleko," s katerim McCabe razpravo prične. Značilni so med drugim stavki, n. pr.: "Kar znanost danes še ne more pojasniti, bo pojasnila jutri," kar je šmentano slaba tolažba za one, ki prisegajo na vso znanost. Ali stavek: "Zagovori protirevolucijonistov napravijo deset agnostikov, dočim nauki vede napravijo enega," in ker agnostik pravi: Ne vem ništa, so "misleci" McCabovega kalibra ravno tam, kjer sta bila baje Buda in Konfucij, v resnici v pravi "konfuziji."
* * *
V Krayn, Pa., naj se pokuka.
Tam samouke in pismouke, ki so obsodili vse kruke na peklenske muke, nekdo po Prosveti čuka. Morda ga luna ru-ka? Tako sodi lesena kljuka.


NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem našim naročnikom, prijateljem in dobrotnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po državi Illinois, Kansas in Coloradi naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in prodajati knjige naše knjigarne.
Mr. Kurnik je pooblaščen pobirati naročnino za liste "Amerikanski Slovenec" in "Ave Maria."
Vsem ga najtopleje priporočamo in obenem prosimo vse rojake in naročnike, da mu grejo na roko pri njegovem težavnem delovanju za katoliški tisk.
Uprava Amer. Slovenca.