Leto V., štev. 233 Ljubljana, petek, 3. oktobra 1924 Poštnina travSaflrana. Cena 2 Din Izhaja ob * zjutraj. i-i ' Stane mesečno 20-— Din B inozemstvo 30*— t neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta it- 16,1 Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstva prosveto ln politiko Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernov« uL št 54. Telet. it. 36 Podružnici* Maribor, Barvarska uL L Cel|e, Aleksandrova e. Račun pri poštn. žekoT-uvoda štev. 11.842, Ljubljana, 2. oktobra- Glasilo klerikalne stranke je včeraj zsopet oačeio tisto debato, ki je zanj najbolj kočljiva, a tudi najbolj sramotna. On piše namreč »poglavje o kultom. »Slovenec* trdi, da napredni krogi, odkar so se ločili od klerikalnih, »sploh niso ničesar več pomembnega storili na polju slovenske duhovne, politične in gospodarske kulture, razen, da so uvedli v razne narodne kulturne organizacij »plitvi antikleri-fe!alizeim», pač pa da so katoliški krogi nadaljevali kulturno delo prvih preporod iieljev slovenskega rodu. Res je, da so bili »katoliški krogi*, kakor jih imenuje »Slovenec*, v prvi vrsti poklicani nadaljevati delo narodnih preporoditeljev. V njihove roke je prešla moč števila, organizacije, sredstev in politike. Z divjo politično gonjo je politika teh »krogov* skušala postavljati barij ere med širokimi plastmi ljudstva in njega naprednejšim kulturno bogatejšim delom. Klerikalizem je sebi arogiral pravo, da je naroda tudi prosvetni voditelj. A kaj je storil in dosegel? Ustvaril je res veliko vrsto prosvetnih organizacij, preko katerih je med ljudstvo, ki je po izvrstni osnovni izobrazbi (delu preganjanega naprednega učiteljstva!) bilo željno nadaljnih kulturnih dobrin res pro-niklo marsikatero dobro zrno, toda dopuščal je in dopušča kulturno delo v teh organizacijah le v kolikor služi klerikalnim političnim ciljem. Za intenzivno kulturno delo pa naš klerikalizem ni 18 bil nesposoben, temveč je tudi od nekdaj sproti in neprestano uničeval vse to, kar je peščica nacijonahiih in naprednih kulturnih delavcev s trudom in požrtvovalnostjo storila, ali storiti hotela. Na tem mestu smo žp enkrat pove-teli, da so bili vsi oni slovenski možje Po odhodu Radicevcev ZAMOTANA POLITIČNA SITUACIJA- - VLADA O&TA SVOJE NEUSPEHE — KRONI! — AVDIJENCE NA DVORU IN KONFERENCE MINISTROV. - SKUPŠČINA SE SESTANE 1!- OKTODRA. Beograd, 2. oktobra, p. Politično živ- j fikacija trgovinske pogodbe z Italijo, ljenje je bilo danes dopoldne zelo živo,; Po izčrpljenju lega programa nrj bi se z posebno številne konference so se vršile 20. oktobrom pričela budžetska razprava. Mirovni protokoli soglasno sprejeti ZGODOVINSKA PLENARNA SEJA ZVEZE NARODOV. — NOBENA DRŽAVA NI UGOVARJALA. — ZASEDANJ£ JE ZAKLJUČENO. v vladinem predsedništvu, kjer so bili skoraj vsi ministri. Že ob pol 9. je prišel v kabinet g. Ljube Davidoviča minister notranjih zadev g. Nastas Petrovič, za njim pa ministri dr. Korošec, dr. Spaho proti vladi. Uradniški zakon ni na dnevnem redu. Vladne skupine so zelo vznemirjene, kako stališče bodo zavzeli radicevci v parirmentu. Bo^e se, da ne bi nastopili in dr. Marinkovič, kjer so imeli daljšo konferenco, ki so ji prisostvovali pozneje tudi ministri dr. Šumenkovič, Pera Mar-kovič, Dragutin Pečič, dr. Hrasnica i" Beograd, 2. oktobra, p. Nocoj je bila v predsedništvu vlade konferenca ministrov, na kateri so razpravljali o položaju. Ministri, ki so bili na dvoru, so po dr. Behmen. Člani ministrskega komiteta j ročali tovarišem o svojih avdiiencah pri za razvrstitev uradništva so imeli istočasno v stranski sobi sejo in so razprav- kralju. Od te konference je šel ob 1830 državni podtajnik Cemovič ponovno na Ijali novo uredbo o klasifikaciji urad- dvor in je ostal pri kralju v avdijenci pol ništva. Seja ukaznega komiteta se ni vrši- ure. la. Ob 12. uri se je podal ministrski predsednik v predsedništvo narodne skupščine, kjer je z g. Ljubo Jovanovičem pol ure razpravljal o sklicanju narodne skupščine. Dopoldne je bil v avdijenci državni podtajnik v notranjem ministrstvu Cemovič. Ta avdijenca se spravlja v zvezo s težkim položajem, v katerem se sedaj nahaja vlada. V vladnih krogih se trdi, da je šel g. Cemovič k kralju, da bi poskušal s svojim osebnim vplivom izboljšati situacijo kabineta, ker je bil svojčas ličil vladarja ruščino. Po povratku REŽIMOVCI SO PRIČELI NAPADATI KRONO. L<-ograd, 2. oktobra, r. Današnje režimske cNovosti> prinašajo dva članka o vstopu radičevcev v vlado in pravijo, da izgleda, da radicevci ne bodo vstopili v kabinet, ne zaradi svojih pretiranih pogojev, ampak ker prihajajo ovire za vstop od krone same. Krona želi namreč, naj bi s- glavne smernice sporazuma določile že pred vstopom radičevcev v vlado. Ako je temi res tako, pravijo , potem se je krona po nepotrebnem eks-ponirala v tako delikatnem vprašanju. V Ženeva, 2. oktobra, s. Na današnji plenarni seji Zveze narodov se je nadaljevala splošna debata o ženevskih protokolih. Kot prvi govornik je naglašal francoski zastopnik Paul Boncourt. da značijo protokoli dalekosežno, toda precizno zvezno pogodbo in alijanso, ki prinaša obveznosti. Pogodba se ne obrača proti kakemu določenemu nasprotniku, tem-i več proti vsakemu sovražniku, ki skuša i kaliti svetovni mir in si tako osovra-: žiti celokupno človeštvo. Protokol je logično in obvezno zvezan z razorožitvijo, i ki bo pa sad protokola. »Če se bomo se-j stali v Ženevi na razorožitveno konferenco, potem bo mirovna *mašinerija» delovala. Če se nam to posreči, potem ne bodo zvonili zvonovi samo v Ženevi in Švici, ki so naznanjali med vojno usmiljenje nesrečnikom vseh strank, temveč zvonovi vseh narodov in ver. Tudi mi da je bil sklep glede protokolov soglasno sprejet. Zborovanje je bik) do 13.10 prekinjeno. Ob 15.40 je otvorit predsednik Motta zadnjo sejo petega zasedanja Zveze narodov. Dvorana in tribune so bile nabito polne. Pred pričetkom seje so bile izvršene priprav« za volitev šestih nestalnih članov sveta Zveze narodov k;SJ je tvorilo edino točko dnevnega redaw Še pred volitvami je bilo sklenjeno obvestilo Leona Rourgeoisa o sprejetju resolucij k protokolom in mu pri tej priliki izroče zahvalo za službo, ki jo je storil stvari Zveze narodov. Nato so se v največji .tišini pričele volitve* Na poimenične klice oddajajo zboroval-ci glasovnice. Od 47 glasujočih držav so prejele obsolutno večino Uruguav 33, Brazilija 40, Češkoslovaška 40, Španija 36. Belgija 34 in Sveči s.kj> 27 glasov. Dalje so inie'e Nizozemska. 15, Kitajska 14 in razne druge države posamezne glasove. dvora je g. Cemovič odklonil novinar-1 razvoju današnjega položaja so gotove jem vsako obvestilo. Za njim so bili pri! nelogičnosti. Najbolj naravno je, da vsi kralju ter mu predložili v podpis razne • člani vlade nosijo odgovornost za današ-ukaze trgovinski minister dr. Šumenko- ! njo situaicjo. Kroni se ne bi bilo treba vič, minister gradjevin Pečič ter prometni minister Sušnik. Njihove avdijence so trajale le po nekaj minut. Radičeve izjave v «Slobodnem domu*, ki preti kabinetu, so izzvala veliko nezadovoljstvo v vladnih vrstah, posebno pri davidovičevcih. Vladni krogi zvračajo se prednjih dob, ki v slovenski literaturi daj vso odgovornost na krono (!) in pra- saj pomenijo, izpostavljeni najostud-Mj&i pers-ekuciji klerikalnega zelotiz-ma. Trubar, Vodnik. Prešern, Stritar, Gregorčič. Jurčič. Levstik, Kersnik, Tavčar, Kette, Cankar in nešteti dragi, so na lastni koži občutili protikul-turni bič slovenskega klerikalca. Pa tudi v najnovejši naši preteklosti je skoraj ni neklerikalne kulturne organizacije, ki bi jo klcrikalci ne bili skušali ubiti. Od najbolj ponižnih čitalnic in podeželskih pevskih društev pa gori do »Ciril Metodove družbe*, »Slovenske* in »Glasbene Matice* in »Narodnega gledališča*, vse je bilo izleženo besnim klerikalnim atakain. Povsod so klerikalci zastopaj stališče, da mora biti vsaka taka organizacija klerikalna, ali pa je sploh ne sme biti. Če jim je količkaj kazalo, da v njej zagospodujejo, so še sodelovali, sicer so ji napovedali boj na smrt. Viš-?k svojega »kulturnega* dela so pač dosegli takrat, ko so slovensko gledališče izoremenili v svoj privatni kino. Bolj ko so bili klerikalci pri politični moči, bolj jasno so z dejanji dokazovali, da je vse njihovo govorjenje o kulturi, svobodi in demokraciji laž in varanje javnosti. Kaj vse je počel ljubljanski škof Jeglič s Prešernovo muzo! Pokupil in zažgal je celo naklade Cankarjeve Erotike. Ko so akademiki začeli ustanavljati ljudske knjižnice tn prirejati poljudna predavanja, zakadil se je škof v »Prosveto* in v »Akademijo* z vso veheinenco svoje zelotske ozkosrčnosti, nestrpnosti in omejenosti. Boj klerikalcev proti So-kolstvu je od njegovega rojstva naprej v perman-enci. Kar so počeli klerikalci s slovenskim šolstvom, se sploh ne da kvalificirati. Učitelje so hoteli zopet degradirati na stališče cerkovnika in organista, paralelno pa so iz-trebljevali moške učiteljske moči s tem, da so dajali učSteljstvu najsra-motnejše plače v Evropi Ob ciničnem posmehu klerikalcev smo takrat doživljali pretresliive tragedije učiteljskih samomorov. Sistematično so klerikalci delovali na feminizaciio učiteljskega stanu, misleč, da se na ta način po deželi čim bolj iznebiio glavnega borite-Ija za nravi kulturni nanredek ljudstva. Izobrazbo so oni vedno smatrali le za sredstvo, ki je dovoH°no le, če služi njihovim temnim političnim ciljem. Znano je pasivno stališče, ki so ga klerikalci zavzemali napram slovenskemu vseučilišču, dokler smo bili še v Avstriji. Bali so se najvišjega torišča svobodne znanosti in ogrevali so se za »katoliško univerzo* v Solno-gTadu. Tudi znanost je klerikalcem le sredstvo. Dokler je vsaj kompromisna Se že ne naravnost usmerjena po predpisih klerikalizma, jo tolerirajo in celo hvalilo. Kadar pa zadene v njihove »svetinje* — takrat srorie. Škofovski pnathema je takoj nad njo. L Res ie. da ie klerikalizem no voini vijo, da je ona kriva, da radičevci ne morejo vstopiti v kabinet. V tem smislu pišejo tudi nocojšnje k; si jih stavili op* iucije: j timisti. Ni misli, ki bi načeloma ali ciljem ! Prva resolucija: Zborovanje vzame na 2 veze narod0v bolj odgovarjala, kot ta, : znanje poročila prve in tretje komisije o i da se ono državo, ki odklanja sodstvo, j vprašanjih ki so jima bila izročena z re- prcz\r!l_ „Ali smo res tako prokleti, da I solucijo t ena zborovanja z dne 6. septem. nam |-,0 vojna ostala kot usodepolna ded* bra 1924. Z živahnim zadovoljstvom odo- j jčina ;n da kljub razumu in ljubezni ne brava osnutek protokolov o mirni uredit- bomo nikdar ugledali konca vojnih gro* vi mednarodnih diferenc, kakor sta jih zot? \r parlamentih in vladah, kjer se predlagali cbc komisiji in čijih tekst je j bodo v prihodnjih mesecih bavili z raz* priložen v dodatku. Zborovanje sklene : Sodiščnimi protokoli, ne bo prevladovala priporočiti imenovane osnutke protokolov ženevska atmosfera, protokoli sami no 'bodo zadostovali, da pridobe zaupanje narodov in zato jim moramo mi, ki smo jih ustvarili, dati dušo*. Ko je predsednik Motta proti konca svojega govora izrazil željo po pobotanja med Nemčijo in Francijo, so mu franco* ski zastopniki demonstrativno ploskalL Predsednik je nato s kratko zahvalo za* vsem včlanjenim državam in zaprositi Svet. da skliče mednarodno razorožitveno konferenco v Ženevo. Druga resolucija: Zborovanje jemlje na znanje poročilo prve komisije o določitvi statutov cednarodnega stalnega razsodišča. Prepričano je, da je za napredek mediarodne justice veJike važnosti in , x lvu»uul. ,----------— ________ da odgovarja pričakovanju javnega mne- I kij učil zborovanje. Zbornica je priredila nja. če čim večje število držav v čim svojemu predsedniku burne ovacije. De* .... • • II- ____1. ____1. ____: _ 1: in mu Tudi ravnatelj Borko žrtev režima Beograd, 2. oktobra, p. Podpisan je ukaz, s katerim je dosedanji ravnatelj ljubljanske železniške direkcije dr. J. Borko razrešen te dolžnosti ter imenovan za direktorja — rečne plovitbe v Beogradu. Za ravnatelja ljubljanske di- Pred ostrimi ukrepi v j » • r i ••• Južni brbiji Beograd, 2. oktobra, p. Nocoj je bila v predsedništvu vlade konferenca med ministri Davidovičem, dr. Marinkovičcm, Hadžičem in Petrovičem ter poveljnikom orožništva generalom Tomitem, načelnikom oddelka za javno varnost Lazičem večji meri prizna obligatorno kompeten-co razsodišča. Glasovanje je bilo poimensko. Z glasnim odobrava- legati so vstajali iz sedežev in mu čestk tali. Pred odhodom iz Ženeve bodo delegat cije Francije, Italije, Estonije, Grške, njem so zborovalci pozdravili dejstvo, da Letske. Poljske, Češkoslovaške, Jugosla* ni nikdo odgovoril negativno. Od 47 de- vije in Portugala protokole že sedaj pod« legacij se tudi ni nobena vzdržala glasovanja. Na predlog avstrijskega delega- pisale. Nobena delegacija si ni pridržala ugovorov in vse so se obvezale, da bodo rekcije je imenovan bivši južnoželezniški in poveljnikom III. armije v Skoplju ge-- ravnatelj Vrečko z Dunaja. Istočasno so izvršene tudi druge številne osebne spremembe v železniški službi. Marinkovič ia Mussolini neralom Terzičem. Na konferenci so raz* pravljali o razmerah v Južni Srbiji in o korakih, ki jih je treba storiti proti ka* čakom v teh krajih. Sklenjeni so bili ukrepi v smislu poročila generala Terzi* „ , „ , . . . ... i ča. Po konferenci je odšel vojni minb ceograa, omoora, r. Danes je poselil ster Hadžič na dvor in je poročal kralju. italijanski poslanik general Bodrero ministra zunanjih del dr. Marinkoviča in je ostal z njim v dveurnem razgovoru. Tej konferenci se pripisuje velik pomen, ker se je general Bodrero ravnokar vrnil iz Rima in kakor se misli, prinesel dr. Ma-rinkoviču važna sporočila Mussolinija. PLEMENIT DAR INVALIDSKEMU j UDRUŽENJU. Beograd, 2. oktobra, r. O. Fran Pe-trinovič, naš rojak iz Južne Amerike, ki poseduje tam velike tovarne in brodovja, je naklonil invalidskemu udruženju 200 tisoč Din. j NUŠICEV JUBILEJ. Beograd. 2. oktobra, r. Dne 6. oktobra se praznuje v Beogradu 60Ietnica znanega pisatelja in književnika Brani- j slava Nušiča. Predsednik odbora za proslavo je dr. Jovan Cvijič, predsednik akademije znanosti. V Skoplju se praznu- ' je Nušičeva 601etnica 11. oktobra, v Novem Sadu 13., v Sarajevu 15., v Osijeku 17„ v Zagrebu 19., v Ljubljani 20., v Mariboru 21. in v Splitu 27. t m. Odbor za proslavo je izdal Nušičevo avtobio-grafiko ki je pisana humoristično. »UVUIlJd. '-»rt piC^l^«! j -t>~ ta Mensdorffa je bilo nato sklenjeno, da svojim vladam in parlamentom p n poro« se vsem v Zvezi narodov zastopanim dr- j čile protokole v nespremenjeno ratihka* žavam odpošlje brzojavka z obvestilom, I cijo. Castiglioni zaupnik Mussolinija VEDNO ŠIRŠI OBSEG DUNA.ISKEGAFINANCNEGAŠKAN^AL^ -SENZACIJONALNE TRDITVE MILANSKEGA LISTA. Dunaj, 2 oktobra, s. Castiglioni bi se j la v osebi Castiglionija najvrednejšega moral danes popoldne vrniti na Dunaj, Italijana izmed 40 milijonov ki naj bi kar pa se ni zgodilo. Kakor poroča «Die izvedel tako važno nalogo. Vemo, praVi Borse*. je najbolj verjetno, da je odšel list, da ima Italija v Avstriji veliko inte* v Rim, da poroča italijanski vladi o svo* resa. Če pa bi morali biti ti interesi od* ji aferi Generalni pooblaščenec Banke visni od Castiglionija, potem imajo oni Commerciale Italiana Rossi je bil spre« milijoni Italijanov, čijih srca so od leta jet pri zveznem kancelarju dr. Seiplu in 1915. krvavela za domovino, pravico de* podkancclarju dr. Franku, katerima je iz* j lati rimsko vlado odgovorno za tako zar tudi pri nas Ivoj obraz nekoliko izpre-menil. V kolikor to ni bila zasluga po-edkice-v v vrstah SLS, ki so se med vojno in po. vojni nekoliko širje razgledali po svetu, je bilo to le taktična zvijača. Hvalijo se. da so ustanovitelji naše univerze. Res pa je, da je ideja slovenskega vseučilišča bila pripravljena od naprednih generacij, ki so jih oni pregn";n'i in izvršena v glavnem od naprednih ljudi. Vnemi slovenskih nanrednjakov v Beogradu se je zahvaliti, da je bilo slovensko vseučiliško vprašanje razmeroma tako gladko in dobro rešeno. Klerikalci so se zalagali za slovensko univerzo ne v želji, da dobi naš del naroda najvišji prosvetni inštitut, preko katerega more vložiti svoje sile in sposobnosti k velikemu skunnemu delu nove ju goslovenske nacijonalne kulture, temveč v stremljenju, da se v Ljubljani osnuje nekai, kar bo delo za kulturno edinstvo oviralo. Prevarili so se. Danes šo kažeio vseučilišču oriiazen obraz in se nazivajo protektorja znano sti in vede, a kakor gotovo nima veda s klerikalizmom ničesar opraviti, tako gotovo bomo doživeli še najsramotnej-še juriše klerikalizma proti trdnjavi visoka učenosti. Sedaj še .delajo komplimente učenjakom, zato pa so, komaj na vladi, pričeli preganjati učiteljstvo in razbijati osnove našega narednega šolstva. Protikulturni boj klerikalizma je zopet v razmahu... Kamor koli pogledamo, povsod vidimo, kako služi klerikalcu kultura v najbolj- javil, da Banca Commerciale ne bo vr» šila nadaljnih izplačil za Castiglionija, dokler ne izve, koliko zahtevata od nje= ga Depozitna banka in sodišče. Samo tc* daj, če se da o zahtevanih zneskih raz* pravljati, bo privedla sanacijska akcija, ki so jo seda j oblasti prekinile, do uspeš; nega zaključka. litev prelite krvi. Umori brez konca v Bolgariji Sofija, 2. oktobra, s. Včeraj zvečer J« ;ga zaicijucKa. bil zopet izvršen političen umor. Macedo* Iz Milana se doznava: Dunajski poro; nec Vasiljcv je bil na javni cesti ustre* čeva'.ec «Giustizie», ki jc o odnošajih Ijen. Atentator je pobegnil. Njegovo ime med hišo Castiglionija in italijansko vla» ni znano. Istočasno je bil usmrčen tudi do dobro poučen, je poslal svojemu listu čavljev pristaš Stuparev. Storilec je ušeL poročilo, da je ime! svoječasno razgovor V bližini Melnika je bil usmrčen komu* s Castiglionijem, v katerem ic slednji go= nistični poslanec dr. Maksimov. voril tudi o Matteottiju. Castiglioni je pri tej priliki pripovedoval o svoji pre* teklosti in poročevalec je dobil vtis, ka* kor da je imel žalni govor o svojem mi* ZBLI2AN.TE MED POLJSKO IN RUSIJO- VaršaTa. 2. oktobra, j. V najbližji bo- Kor ua je unči lanu yuvui u s»ujvih v aimiq. uaivuiu, j. . — j--—j- — riu'cm ug'cdu ter poznejšem padcu. Te* dočnosti bo prišlo do zbližanja med sokom govora mu je izjavil, da je imel ne* vjetsko Rusijo in Poljsko, ker se je na koč priliko govoriti z Mussolinijem, ki obeh straneh pojavila želja za medseboj-mu je dejal: «S!išal sem, da zastopate in* ne gospodarske odnošaje. Govori se že teresc Italije. Želel bi, da mi enkrat do* celo o tem, da bo čičerin v kratkem po-kažetc, da je temu res tako*. Da zadovo* toval v Varšavo, da uresniči načrt gospo- šem slučaju le kot figovo pero. Po vseh | državah in povsod aliirajo napredni ele- j menti, da skupaj nastopijo proti hidri, ki. ni opasnost od danes, marveč stalna j nevarnost in nesreča za kulturo in napre- j dek sploh. Žalostno je in za Slovence skrajno sramotno, da se nam sosedje in ves kulturni svet smeje in nas pomiluje, da smo docela zamreženi v klerikalne . spone. Po procesijah in po številu Mari- .' iinih družb ter orlovskih odsekov se ne j meri kultura. lji Mussolinija, se je Castiglioni nato vr* nil na Dunaj, atakiral 12 bank in ustano* vil sporazumno z rimsko vlado -stal sosed Iraku in Transjordaniji. Vrh tega je Šamar stepni predel, kamor prihajajo z živino prezimovat nomadska plemena Iraka, Sirije in Trans j or-danije. L. 1918. pa jo Ibn Seud pričel napadati obmejne —-rdele Hedžasa v bližini Meke in Medine, osvojil si nekaj mest ter oviral romanje v sveti mesti. Vrh toga se je med nekaterimi plemeni v Hedžasu pričel kazati vpliv puritan-ske verske propagande fanatičnih Vahabitov. Tedaj je kralj Husejin izobčil Ibn Seuda, prebivalci Nedžda pa so nehali prihajati v Meko. dočim je Ibn Seud sam izjavil, da je on sam neodvisni in pravoverni sultan, zaičitnik vere in bodoči osvoboditvi - Arabije. Postal je nasprotnik angleških varovancev Husejina, Abdulaha in Fejsala, vladarjev Hedžasa, Transiordanije in Traka, pričel širiti svoj vpliv do" Rdečega in Perzijskega morja, tu z orožjem, tam s prijateljskimi zvezami. Danes je nedvomno najmočnejši med precej številnimi vladarji Arabije in nasprotnik angleškim načrtom, katerih cilj je, osnovati arabsko federacijo pod angleškim protektoratom. Njegova moč pa še neprestano raste in vsi angleški poskusi, da bi ga zoret pridobili na svojo stran, so končali brezuspešno. Letošnje poletje te postal Ibn Seud celo prav močno agresiven. danijo ter se kot huda ura pojavili pred Amanom. glavnim mestom dežele. V paničnem begu je izginilo prebivalstvo iz mesta, položaj pa so rešili AngleS. ki so z aeroplani in oklop-nimi avtomobili nastopili, da so Vahabiti kot vihra izginili zopet na jug. Sedaj pa so se Vahabiti pojavili prav tako nenadoma v bližini Meke. prestolice Husejinove in povzročili v njej si-i"n strah! Prvotno poročilo, da so že zavzeli sveto mesto, se je pokazalo kot netočno, toda po zadnjih vesteh jo položaj vendarle tako kočljiv, da je Husejin s svojo vlado že zapustil prestolico in z njim vred mnogo prebivalstva. Bojeviti in podjetni Ibn Seud še ne bo miroval tako kmalu: premočan .je s svojimi utrjenimi, fanatičnimi bojevniki in svojimi velikimi načrti. Arabski šejki sami ga bržkone ne bodo mogli urnati: morala bo poskusiti Anglija, "li s silo ali s svojo preizkušeno diplomatsko metodo. Ako ne, bo Ibn Seud združil Plilni red izpremenil tako, da bi se uvedel zepet rasti proporc*. cCisti proporo je seveda le najnovejši terminus technicus za iskreno željo nadaljnje odložitve volitev. -r Dr- Kralt in dr. Korošec. Načelnik nemškega kluba dr. Kraft, ki je zad- I nje čase prav često gost v dr. Korošče-vem kabinetu, jc končno dosegel, da dr. Korošec odpošlje posebnega ministrskega delegata, ki bo proučil »neprilike na nemških ljudskih in posebno še srednjih šolah*. K temu obvestilu dodaje novo-sadski »Deutsches Voiksblatt* sledečo tisto, ki je še »bodenstandig*, — ne pa za domače slovensko prebivalstvo, ki so ga prejšni nemškutarski mogotci z na siljetn, krivičnim volilnim redom in znanimi mahinacijami pritiskali k tlom. + O Radiču in Korošcu prinaša beograjska »Samouprava* zanimiva opazovanja, ki v ostalem postajajo jasnejša od dne do dne. Ko so se pojavile prve konture tzv. opozicijskega bloka — pravi list — je novinstvo ugotovilo, da dr. Korošec pristopa k Radiču rz strahu. Mnogi tega strahu niso razumeli. Toda kolikor tudi je dr. Korošec močan v Sloveniji, zadnje čase se je tam začel utrjevati Radič. Dr. Korošec Je mislil, da bo Radičev demagoški vpad v Slovenijo zadržal samo tako, da z njim sklene politično prijateljstvo. Toda tokrat se je vre-zal. Radiča v njegovih naklepih in dema-goških ambicijah ne more vezati niti osebno niti politično prijateljstvo. Koro-ščeve in Radičeve pozicije danes niso enake. V ostalem ima Radič srečo, da je vsem svojim političnim zaveznikom napram sebi zvezal roke, svoje pa drži proste. Zato se dogaja, da Radič pobira vo-lilce i Spahu i Korošcu, pa celo Davido-viču. Toda ravno z ozirom na dr. Korošca je to najvažnejše, kakor to dokazujejo zadnji pojavi. 2e v par svojih govorih in člankih se je Radič kot Koroščev zaveznik zagnal z vso srditostjo v cerkev, v duhovnike in v politiko klerikalne stranke. Toda klerikalne novine doslej niti enkrat še niso smele reagirati Dr. Korošec ima vezane roke in ne more odgovarjati, kajti s tem, bi le sebe udaril po glavi in sebe demantiral. Tragika dr. Korošca kot politika je v tem, da je iz male opasnosti napravil veliko in ustvaril fatalne činjenice, ki jim ni več kos. S tem se je torej uresničilo, kar so novine davno ugotovile: da se je dr. Korošec približal Radiču iz strahu, toda kakor govori stvarnost, se je v svojem zavezniku bridko razočaral. Posledice ne izostanejo in dr. Korošca utegne njegova zabloda stati vso politično popularnost. + Radič hoče spraviti naša notranja vprašanja pred Zvezo narodov! Gospodu Radiču je krvaveča Macedoni-ja tako prirastla k srcu, da jo smatra kot dobrodošel objekt za evropejske špekulacije. Kot patriotičen podpornik sedanjega režima opozarja na to težko notranjo zadevo — Zvezo narodov. V svojem »Slobodnem Domu* namreč objavlja beležke o »strahovitih pokoljih», dolži pa zanje seveda »radikalske in batinaške zlikovce*, ker zaenkrat še ne mara naprtiti vse krivde nesposobnim upravnikom današnjega režima.. Vendar končno pravi: »Sedanja vlada je v skupščini nastopila z izjavo Nastasa Petroviča, da se pod njeno upravo v Maccdoniji ne bo Širjenje mržnje proti jugoslovenskemu patriotizmu, so začela pod širokogrudno protekcijo prosvetnega ministra dr. Ko-rošča in policajministra Nastasa zopet zajemati nadušljivo sapo. Zagrebška Ha-nao, ki ima na vesti smrt policijskega uradnika in nebroj surovih pretepov ter protidržavnih ekscesov, je nedavno imela v prostorih ljudske šole v Samostanski ulici svoj zopetnl ustanovni občni zbor. Istotako je te dni po intervenciji radičevca dr. Horvata začela ponovno funkcionirati klepetuljasta »Hrvatska žena«, ki druži frankovske, radičevske in zajedničarske dame v protidržavnih čebljanjih pri čajankah ter v človekoljubnih simpatijah za škartirane bivše c. kr. oficirje. Dvomimo, da bo rehabilitacija skra-hiranih separatističnih organizacij količkaj pripomogla k »sporazumu*. Iz demokratske stranke Danes, v petek, se vrši sestanek v Ra-dohl ob 17. Predava dr. Rape iz Ljubljane. Jutri, v soboto, se vrH plenarna seja K. O. JDS ob 20. v Novem mestu. Ko« delegat iz centrale se je udeleži gospod Fran Majcen. le V nedeljo se vrši plenarna seja K. Ol JDS ob pol 9. dop. v Novi vasi pri Rakeka. Kot delegat iz centrale se je udeleži g. dr. Rape. — Istega dne se vrši plenarna seja še ob 5. pop. v Starem trgu pri Rakeku. Udeleži se je dr. Rape. — V Toplicah pri Novem mestu se vrši plenarna se.ia ob 7. zjutraj. Udeleži se je gospod Fran Majcen. — V Straži pri Toplicah se vrši seja ob 13. Udeleži se je Fran Majcen. — Na Javorniku — Koroški Beli se vrši plenarna seja ob 9. zjutraj. Udeleži se delegat iz centrale. — Ob 1L se vrši plenarna seja na Jesenicah, ob 5. uri popoldne pa v Radovljici. Obeh sej se udeleži istotako deleeat iz centrale. * Iz Zveze kulturnih društev. Predavanja v Železnikih in v Stražl-Toplicah, določena za nedeljo, dne 5. t. m. se radi nastalih tehničnih ovir preložita na eno pri. hodnjih nedelj. vrlo interesantno instrukcijo: »Nemško prebivalstvo v Vojvodini in oni krogi, ki klalo in ubijalo. Zdaj je čas, da vlada polagajo poseben interes na nemško šol- 1 izpolni svojo besedo! Med vsemi vpra-štvo v državi, naj pač s primernim pred-! šanji je Macedonija najvažnejše. To ni oienjem vseh tieprilik podajo ministeri-jalncmu organu podlago za skorajšnjo ureditev tega vprašanja.:* Nič strahu, mi-nistcrijalni organ bo žc dobil tako podlago, da bo njegov šef lahko zadovoljno ustregel svojim nemškim simpatizerjem. V Slovenijo pa gospoda organa menda ne bo in ni treba: tu klerikalni prosvetni samo srbsko vprašanje, posebno pa ne radikalsko in batinaško, temveč vprašanje nas vseh, da, vprašanje cele Evrope in v prvi vrsti Zveze narodov!»... -r Agrarni minister Vesenjak pred Radičevim katccrom- Zagrebški kap-tol poseduje ogromne komplekse, ki spadajo pod agrarno reiorrno. 2e prejšnje možje sami uredijo vse, da se ravno Nem ! vlade so napram cerkvenim in zlasti ško-ci nimajo v čem pritoževati. I fovskim veleposetnikom zatiskale oko, -r Nekrolog nemškutariji na Slo-' toda zagrebškim in drugim velikim ccrk-veiiskem prinaša novosadski <.Deutschcs Volksblatt* v obliki posebnega dopisa, ki venim gospodom, ki jim je ljubezen do siromašnih seljakov deveta briga, je bi- so mu ga vposlali celjski žalujoči preostali. Vzrok smrti je bil nagel, krut in Po svetu — Nemško osemstomilijonsko posojilo v Ameriki in Angliji, ki je predvideno v Dawesovem načrtu, stoji tik pred podpi som. Pogodbo bosta v imenu nemške vlade podpisala finančni minister dr. Luther in predsednik Državne banke dr. Pchaeht. ki sta v ta namen v sredo odpotovala v London. — Rekonstrukcija nemške vlade tvori zopet promet živahnih razprav v evrop skem časopis:u. Gre v prvi vrsti za pritegnitev nemških nacionalcev. ki so £•< vsaj navidezno vživeli v položaj, ki jt nastal po londonskem sporazumu. — Odstop madžarskega finančnega mi nistra. Madžarski fiaančni minister Koran vi je podal demisijo. Imenovan bo vnovič za poslanika v Parizu, kjer je svoj čas že bil. Finančno ministrstvo ie prevzel dosedanji minister brez portfelja Josip Bud. — Rumunski ministrski predsednik r.a Dunaju. V začetku prihodnjega tedna prispe na Dunaj predsednik rumunske vlado Bratianu, da vrne kancelarju Peiplu svo-ječasni obisk. Bratianu se bo mudil na Dunaju dva dni. _ Metrični sistem na Japonskem. Po intenzivni propagandi :e sklenila japonska vlada uvesti metrični sistem. V resici stopi noc-a odredba v veljavo šele v lo vse za malo, iti so z neštetimi pred- ^^ letih> ker ^ treba preniagati razne birokratske težkoče. — Rumunski kralj protektor »svetega groba-.;. Jeruzalemski patrijarh Damianos je v pondeljek prispel v Bukarešto, da podeli kralju Ferdinandu imenovanje za protektorja svetega groba. 2. oktobra: ČUKIH: Beograd 7.15. New-York 524, London 23.39, Pariz 27.75, Milan 22.95, stavkami zahtevali, da se škofovska in temeljit: dr. Žerjavov volilni red. Nad i kapiteljska veleposestva kratkomalo iz-njim tožijo najhuje. Ne prikrivajo tudi vlečejo izpod peze zakona. Pod sedanjo nekaterih drugih komplikacij in s prese-! vlado se jim je končno zasmejala ugod-netljivo odkritosrčnostjo izpovedujejo, i na zvezda in klerikalni agrarni minister da ;e nemškutariji v Sloveniji začelo od- j Vesenjak je zastavil prve sile, da ustre-klenkavati, čim je novi veter po osvobo- J žc škofovskim in kapiteljskim magnatom jenju odpihnil nemške parasite iz uradov,: v Zagrebu in drugod. Toda naenkrat je šol in podjetij. Toda ena zavest staTe Radič, ki se zadnje čase hudo vžiga pro-predrznosti jih še tolaži češ: »Nacijonal- ' ti škofom in »popom*, tudi iu vtaknil no prekvašenje (Umschichtung) pa ne! svoje prste vmes in poklical ministra j sme nikogar motiti, kajti staroselskc j Vesen.aka ad audiendum verbum. Kakor j (»bodonstandig^) prebivalstvo v Kočevju,; poroča »Hrvat*, se je g. Vesenjak res-Mariboru in Celju jc še vedno po večini. nično vt nemško!... V Kočevju pred prevratom ! dne prisostvoval sej. ^.^u^uoi.a | - . ___j. skoro ni bilo Slovenca, v Mariboru jedva se izvijal in požiral bridke Radičeve lek- j ^LVr^H <*Ym sedmina, v Celju petina. Tudi sedaj je cije. Kakor navaja »Hrvat*, se je tc dni, Borim 16£M do 16.940 hišna posest v vseh treh mestih še pre- • pri Radiču oglasil kot kaptolski parla- do VSO, Bukarešto alute: dinar , 9/0 do 976, dolarji 70.460 do 70.860, lire 3000 kaptol v svoji predstavki, stavljajoč »pod kozje noge* siromaštvo seljakov v zagrebški okolici in njihov pofilep po škofovski zemlji. Radič vztra-p na stališču, da se do novega zakona p agrarni re-iormi ne sme izpreminjati sedanji odno-šaj seljakov, odvzeti se jim ne sme niti gruda zemlje, ki so jo že dobili. Kajti Radič — tako končuje »Hrvatova* noia — dobro razlikuje cerkveno in državno posest od posesti privatnikov, ki intenzivno gospodarijo! Posredovanje g. ministra med škofom in Radičem se je tc-rej slabo obneslo. do 3110. PRAGA: Beograd 46.50, Rim 149.25, Pariz 180.375, London 151.30, Ne\v-York 33.95. Curih 647.50. BERLIN: Beograd 5.72. Milan 18.1365, Praga 12.495. London 18.705. Curih .'9 98. LONDON': Beograd 323, Berlin 18.872, Pariz 84.75, Rim 101.90, Curih 23.29, New-York 445.62. Dunaj 317.000. \EW-VORK: Beograd 136, Berlin 23.85, London 446.37, Pariz 529, Curih 19.13, Rim 438, Dunaj 0.1412, Praga 298.75. Pravo Schichtovo milo z znamko »Jelen" je bilo, je in bo vedno ostalo najboljše. Pri nakupu pazite na ime „Schicht" in na znamko „Jelen" 1 Schicht rima O i ' ' ) ti Gospod Korošec kot gledališki nadintcndant Tudi ljubljansko gledališče jc sedaj postalo žrtev klerikalnega centralizma. V zadnjem času je minister Korošec, brez vednost; ljubljanske uprave, angažiral tri igralce ter jih poslal v Ljubljano na službovanje, sedaj pa se je, kakor nam poročajo, spravil nad celokupno vodstvo narodnega gledališča, ki ga namerava popolnoma spremeniti. Odstavljeni bodo intendant gospod Hubad, oba direktorja in gospodarski referent ter imenovani za in-tendanta prof. dr. Robida, za gospodarskega referenta pa mesto gosp. Mahkote bivši ljubljanski občinski svetnik g. Pire. Glede direktorskih mest odločitev baje še ni padla. Za opero sta kandidata ggr. B e t e 11 o in Adamič, za dramo pa gg. N u č i č in K obler. Sedaj na začetku sezone prevreči celokupno upravo našega gledališča, sa to Je treba uprav — klerikalne kulturne korajže. Dr. Turner jeva ustanova Dr. Pavel Turner je v svoji oporoki določil vse svoje razpoložljivo premoženje za ustanovo -roščeve prosvetne politike oster članek, v katerem se med drugim naglasa: «Ni dvoma, da preživlja naša notranja politika usodepolne dneve. Težko .je predvideti, kako se bo reši! problem notranjega ustrojstva naše domovine in kakšne rezultate bodo rodila pogajanja, ki se vodijo s hrvatskimi federalisti in narodnimi manjšinami. Le en rezultat je že dosežen. Vsi merc-dajni politiki so lahko uvideli, da se naše velike države ne more upravljati tako euostavno. kot je to bil pri mali in homogeni predvojni Srbiji. Z lepimi frazami se ne da ničesar doseči. Enakost, ravnopravnest in svoboda so lepa načela, katera vse propagiramo, a ta načela so obenem tudi nož. ki ima dve ostrini, od katerih more ena težko raniti tudi onega, ki z njim ne zna oprezno in previdno ravnati. S tem uvodom skuša «Vreme* opozoriti celokupno jugoslovensko javnost na sledeče dejstvo: Prosvetni minister dr. Korošec je te dni odredil, da se otvori v Somboru madžarska gimnazija. Storil je ta ukrep tako lahkomiseln«- in hladnokrvno, kot da bi šlo za otvoritev srbske gimnazije v Kragujevcu ali v Smederevu. Gospod Korošec, nadaljuje * Vreme*, je gotovo mislil: Vsi smo enakopravni in zakaj bi poleg že obstoječe srbske gimnazije v Somboru in noleg že obstoječih madžarskih gimna zij v Subotici. Senti in Bečlcereku ne otvoril še nove v Somboru?! Ta naredba dr. Korošca je seveda pri Madžarih imela svoj odmev, ki je jasno izražen v subotiškem madžarskem glasilu, ki piše pod naslovom: »Od madžarskega edinstva do sombor-ske gimnazije* sledeče: «Za vse madžarske sta riše, ki stanujejo v Somboru ali v okolici, je naj-primitivnejša dolžnost, da vpišejo svo- jje otroke v somborsko madžarsko ; gimnazijo. V interesu razvoja madžarske kulture je, da dobi somborska ma-idžarska gimnazija zadostno število di-ijakov. ker le na ta način nam bo mogoče dokazati da potrebujemo svojo gimnazijo v Somboru. Madžarski živ-ijenski interesi bi bili oškodovani, ako bi se radi nezadostnega števila dijakov moralo zatvoriti nekaj razredov. Ideja madžarskega edinstva zahteva od j madžarskih roditeljev, da vpišejo svo-| jo deco v to šolo » K iredentistični ideologiji tega se-|stavka nam gotovo ui treba pristavljati posebnega komentarja. Jasno je lc to, da razumejo naši Madžari pod svojim edinstvom le or:o edinstvo, Id je , v zvezi s Pešfo in da celo sami niso nrepričani, da jim ie gimnazija v Somboru nujno potrebna Gosp. Korošcc naj se le igra z ognjem, posledice bo . pač moral prinisati sam sebi. ker na-ji-od bo nad n;im gotovo izrekel svojo sodbo, ki bo sicer ostra, a pravična. Naš? v Awerki Zadnje čase je v Ameriki umrla cela vrsta s'ovenskih rojakov. Navajamo nekatere imenoma iu, v kolikor smo mogli dobili tudi dru~e podatke, njihovo bivališče in rojstni kraj. V Brookivnu, N. Y. je preminula Van-da Hurle. žena 'nravitelja ne\v-yorSke?a družinskega ilustrovanega lista . V CHcagu. II! ie podlegla bolezni 541etna Marta Morey. Živela je v Ameriki celih 24 let in je bila rodom iz Goreči© vasi pri Ribnici na Dolenjskem. V Jolli^tu, 111. je umrl 61 letni John Jaklič iz Brezove rebri pri Semiču. Pokojnik zapušča ženo in osem otrok, v domo-I vini pa številne sorodnike. V Sugerite. ! N. Mex je umrl leta 1861. rojeni Jožef šušfaršič iz Gorenje Brezovice Ti Ljub-| Ijani. Bolehal je šest mesecev n« raku v želodcu. Zapušča ženo in osem otrok. V Herminie, Pa, je preminul 43 letni Josip Božič. Istotam je zatisnil oči 16 letni Jdm Kovačič iz Zagrada pri škocManu na Do-' Ienjskem. Bi v' je v Ameriki 23 let. V East Palestin". O, je umrl Frank Hotak. Bil je komaj 22 let star. V New-Yorku je umrla v bolnišnici Roza Videmšek. ki je v Ameriki bivala 15 let. Bila je skrbna mati troje otrok in zvesta družica svojemu možu, ki bo izgubo občutil tembolj, ker trpi d-i silnem revmatizmu, radi katerega je m •'Ion'* ohromel. V Sheboygan, Wis, je umrl 4" letni Frank Kovačič iz Debenc pri Mirni. Na farmi blizu Breezy Hill, Kans. je preminula Julija Miklavc, stara 51 let. V Gary, Ind, je umrl 50-letni John Kastelic doma iz Brežic na Štajerskem. V Gardener, N. Mex, je preminul v bolnišnici 43 leta" Jakob Brton-celj iz Selc na Gorenjskem. Istotam se je poslovil od sveta 63 letni Josip šuštaršič V opoziciji in na vladi «Davke bomo znižali!' iz Preserja .>ri Vrhniki. Živel Je v Ameriki 35 let. Smrt kosi med našimi Amerikan-ci prav obilno. Poročili so se: v Ely, Minn, Matija Ba-novec z Josipino Grahek v Warren, O, pa Jernej Banožič in Francka Žug. Razne novice. Rojak Gombač, doslej kaplan pri fari sv. Lovrenca v Clevelan-du, O, je premeščen. Na njegovo mesto je prišel Slovak John Weber. V Ely. Minn je avtomobil zadel v avto rojaka Ant. Jeriča, ki je odletel s tako silo v stran, da si je razbil lobanjo. V Ana-conda. Mont, je strela treščila v rojaka Božiča ter ga ubila. Pokojniku je bilo komaj 23 let V Irontonu, Minn, se je pred meseci pripetila težka rudniška nesreča. V premogokop je vdrla voda iz , maLega jezera, ki se nahaja ondu v bližini. Pri tem je izgubilo življenje 41 rudarjev, med njimi tudi 16 Slovencev in Hrvatov. Reševalna dela še sedaj niso končana, vendar se je posrečilo izvleči iz rudnika naslednje rojake: Jurija Ho-čevarja, Miho Eižalja, Janeza Hlačarja, Miho Tomca, Ivana Majnariča, Franceta Zajca, Franca Hrvatina, Martina Valen-čiča. Janeza Jakliča, Ivana Mavriča. Josip Šnajder, Marko Toljan, Andrej Slak in Peter Magdič leže še vedno v rovih. V Clevelandu, O, jc utonil v neki 280 čevijev globoki jami rojak John Vidič iz l Bistrice pri Vipavi. Par dni pozneje je zadela našo kolonijo v i^ti naselbini še druga nesreča. Trije mladi rojaki. Fran Knific, Fran Kunstelj, John Mihelčič in Mara Šmalc so se peljali z avtomobilom po ulici. Nesreča je hotela, da je avtomobil zavozil v voz ccstne železnice. Pri tem je eksplodiral gasolin in vozilo je bilo namah v plamenu. Ogenj je ožgal vse štiri rojake. Najresnejše poškodbe sta zadobila Mara Šmalc in Fran Kunstelj, ki sta tudi težko ranjena na glavi. V Vest Park, O, je cestna železnica povozila rojaka Andreja Mavca iz Cleve-landa. Pokojnik je bil rodom doma iz tržaške okolice. V Jollietu 111, je policija preiskala stanovanje rojaka Bekida in našla pri njem steklenico žganja Ker je bila najdba v opreki z zakonom, je bil Bakič obsojen na 300 dolarjev globe. V Willard, Wis, sta praznovala zakonska Petkovšek v navzočnosti svojih otrok, 6 sinov in 4 hčera, srebrno poroko, v Leadville, Co!o. pa je društvo cZarja svoboden razvilo svojo zastavo. Tamost sobe št. 48 Približno pred mesecem dni smo po* ročali v cu terase še »steklena vrata, skozi katera se pride v hc>telsko čitalnico. Čitalnica je sedaj preur« jena v spalnico, pred cnii^ letom pa je lilila prazna in ker je bila vedno odprta, ni izključeno, da se je zlo» činec lahko uk;radel skozi njo v svobodo. Dr. Martina c na vsak način vztraja na tem, da je Car Jier nedolžen in da je umor Issellija delo neke tretje osebe. Tudi ob« dolžitve, da je Carlier stopnjema zastrup I Ijal svojo ž rte F, skuša ovreči. Ta pasus pa je v njegovi obrambi najbolj ranljivo ! mesto ter leži rad njim koprena mistika. ( Carlier sam ol>eta na usta svojega br.-u • nitelja, da bo na ponovni razpravi izpo> vedal in navedel dejstva, ki bodo zanj ze!o razbremei )i!na. Beograjska javnost čaka z nestrpnostjo, kaj se bo izcimilo iz te zadeve, ltatere tendenca gre samo za tem, da bi bil Carlier oproščen dva« najsfetne ječe,, obsodba. katero mu je prinesla Dopisi KRANJ. Odl»or »Akademskega k rož« ka v Kranju« jsrvlja vsem svojim članom, da se vrši v nedeljo dne 5. oktobra 1924. ob 10. uri dopoldne III. redni občni zbor v dvorani Nartjdne čitalnice v Kranju, Udeležba za vse- člane strogo obvezna! ŽALEC. UčiteUjstvo iz Žalca in bližnje okolice se je zhralo dne 29. septembra pri poslovilnem večeru tovariša gospoda Frana Pri^ovška, ki je imenovan za šob skega upr^iteljai v Ljubljani, kamor se preseli te dni. Imenovani je razen stanov« skih dolžnosti tudi pridno deloval v raz« nih narodnih drujitvih. ki ga bodo težko pogrešala. V krajci novega kulturnega to« rišča mu želimo :ainogo uspehov in obilo sreče! ROGATEC. Včeraj je bil pri tukajš« njem sodišču obsojen rudar Herman iz Straže na Hrvatskem na 3 dni zapora, ker je ponoči napadel in udaril davčne« ga asistenta. Da j|ii svoj čas napadel dru« gi delavec iz Striže sodnika Ustarja ia mu prizadjal več ran, smo že poročali Oba napada sta bila izvršena iz mržnje do Slovencev in se domneva, da imajo tu vmes svoje prste Rogatčani. Vlada »reda in pravice® ali ne boš ščitila svo« jega slabo plačanega uradništva? Ali tu* di lastnik tovarne, na Straži inženjer Kom bitz ne bo napra?vil reda med svojim uradništvom in delavstvom? Če se bodo napadi ponavljali, bo treba ukreniti dru* ge korake. SV. TROJICA 'PRI ROGAŠKI SLA* TINL Napredna 1'onečka zmaga. K Sv« Križu pri Rog. Slati.ni smo dobili lani ml« dega kaplančka, kji je pravi petelinček rimske šole. Za vsi; se bolj briga kot za« to, čemur ga je Bog namenil. Najrajo vtika svoj nos tam, kjer ga nič ne srbL Ampak fant je še qilad in jo zato povsod polomi, kamor se 5 svojo odbijajočo vsi* ljivostjo prištuli. Pri zadnjih občinskih volitvah je revše hotelo vseh 11 občin kriške fare na glavo postaviti. Dečko v svoji klerikalni zaslepljenosti tekom eno« letnega bivanja mod nami ni uvidel, da imamo tukaj kmetjje svoje možgane in ne obrajtamo takih mladih, domišljavih kuratorjev. Najbolj, se je vrgel kaplan na Sv. Trojico, ker je ravno tu najmočnejša, kmečka napredna trdnjava z županom Janezom Žurmanoto. Ampak burjo Ijud« ske nevolje je možiič slutil že naprej. Za* to je na svojih neumnih plakatih pisal: »Da bo več korajže gremo skupno volit Zberemo se takoj po rani maši in odtam skupno k Sv. Trojici Živela slov. kršč. stranka. Petar Kovačič, tajnik SLS». Ko« rajže pa je svojim bojevnikom tako ma* lo vlil, da smo dobili napredni kmetje z Janezom Žurmanam 5 odbornikov, bo« jeviti tajnik SLS p asamo 2, a še od teh dveh je eden naprednega mišljenja. Mi smo mu ga samo posodili za kandidatno listo in ga srečno apotegnili*. — Sploh je večina občin kriške fare v trdnih naprednih rokah. Dolgi gosposki manšeti ka« plana Petra pač nam kmetom ne impo* nirajo! Kulturni pregled Gledališki repertoarji ljubljanska drama. Petek, 3.: »Moč teme*. B. Nedelja, 5.: «Cyrano de Bergerac*. Izv. Pondeljek, 6.: »Paglavka*. C. Ljubljanska opera. Sobota, 4.: »Majska noč*. Izv. Celjsko gledališče- Sobota, 4.: »Rokovnjači*. Ab. Nedelja, 5.: ^Rokovnjači*. Izv. Mariborsko gledališče- Petek, 3.: Zaprto. Sobota, 4.: »Nikolaj Subic Zrinjski*. A. Pismo iz Pariza Koncem septembra. , ^Vznemirjajte me>, , itd. Comčdio Francaise daje Raynalovo tragedijo , v soboto v abonmanu, v nedeljo izven. Vse glavne vloge so zasedene I s prvovrstnimi igralci. Režijo vodi g. Rafko Salmič. Spored klavirskega koncerta pianista Borovskega, ki se vrši danes zvečer ob 8. v Ljubljani v Unionski dvorani ima prav za prav tri dele: v prvem delu je zastopana nemška klasična klavirska skladba po Bachu in Schumanu. Drugi del tvori romanska glasba, in sicer angleška in francoska, v tretjem delu pa nam pokaže umetnik z vsem svojim talentom 4 zastopnike ruske modeme mu-zike. Ravno ta del izvaja umetnik z največjo popolnostjo in zadnje zagrebške kritike zaznamujejo višek večera v izvajanju ruskega karnevala. Za koncert je še dovolj vstopnic na razpolago in se dobivajo ves dan v Matični knjigarni, zvečer pa pred koncertno dvorano. 2126 Dfariborska drama. Letošnja dramska sezona se je nameravala otvoriti z dramo , izvirno slovensko noviteto Franca Bevka. Ker pa je ga. Bukšekova. ki ima eno glavnih vlog, nenadoma težko zbolela, pride kot prva na vrsto Cankarjeva farsa »Pohujšanje v dolini šen'flor-janski» v režiji g. Vala Bratine, in sicer v torek. 7. t. m. Naslednja premijera bo Nušičeva komedija »Narodni poslaneo v režiji g. Koviča. Repertoar beograjskega gledališ?a. V beograjskem gledališču se sedaj uprizarjajo sledeči komadi: Nušičev , Smetanova »Prodana nevesta*, s tenoristom Šimencem iz Zagreba, Čajkovskega , Pecije Petroviča komedija <Čvor», Rossinijev »Seviljski briveo in Shakespearjev cOthello». Državne subvencije našim gledališčem. Ravnokar v Beogradu se mudeči upravitelj zagrebškega gledališča g. Julij Benešič, ki je prišel intervenirat radi gledališke subvencije za svoja gledališča, je izjavil dopisnikom zagrebškega tiska, da bo vprašanje subvencije treh glavnih gledališč v državi, to je beograjskega, zagrebškega in ljubljanskega gledališča rešeno v najkrajšem času, nakar bo kone« skrbi in letanja po ministrstvih v Beogradu. Gledališčem se obeta vsaj tolika podpora, da bodo lahko izhajala brez re-dukcij. Operetni tenorist Ljubiša Iličič r Pra« ! gi. Hrvatski rojak Lj. Iličič je pravkar j dovršil svoje operetno gostovanje v praškem nemškem gledališču. Nastopil je v ' raznih operetah ter imel velikanske uspehe. Sreča, ki ga je spremljala na njegovem gostovanju po Berlinu, Dunaju, Hamburgu in drugih mestih, se mu ni izneverila niti v Pragi Njegovi nastopi so bili baje fenomenalni in kritika piše o njih z največjim priznanjem. prTa uprizoritev gtraussovega balete »Srhlatobers* v Nemčiji. Prva uprizoritev Rihard Straussovega baleta »Schlag-obers> v Nemčiii bo 9. oktobra v Vrati-slavi «JUTRO» št. 233 4 Petek 3. X. 1924 TEH? Marcfue spadale vesti * Nova poslanika v Beogradu. Včeraj I * Odprte planinske koče. Slovensko dopoldne sta v svečani avdijenci izročila! Planinsko društvo naznanja, da so odprte na dvoru svoja akreditiva novi grški po- i sledeče koče, oziroma postojanke: 1. Ho-slanik g. Hamados in novi španski po3la- J tel Zlatorog ob Bohinjskem jezeru, 2. Ho-nik don Fernando Afis Serra y Bonastra. tel Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. * Iz državne službe. Dr. Matej Suhač, Valvazorjeva koča pod Stolom. 4. Koča nadkomisar pri oddelku za socijalno po- na Veliki Planini, 5. Koča v Kamniški Bistrici. 6. Piskernikovo zavetišče v Lo- litiko v Ljubljani, je trajno upokojen. Za višjega poštnega kontrolorja v ministrstvu pošte in brzojava je imenovan dr. Fran Rapotec, doslej pri poštni direkciji v Skoplju, za tehničnega uradnika v splošni bolnici v Ljubljani pa Karel Verbič. * Rezultati lova na Beljn. Za časa svojega bivanja na velikem državnem posestvu v Belju je kralj Aleksander ustrelil na lovu 10 jelenov, kraljica Marija 3, maršal dvora, general Damjanovič. vojni garski dolini. — Osrednji odbor SPD. * Za naše poplavljence. Županstvo občine Trbovlje je nabralo v svoji občini za poplavljence v ljubljanskem in kranjskem srezu lep znesek 4907 Din 7 par ter ga izročilo velikemu županu ljubljanske oblasti, da ga porazdeli med ponesrečence. Naj bi ta velikodušni čin trboveljskega županstva služil v zgled in iz-podbudo našim ostalim županstvom. * Poziv! Vljudno naprošam vse gospo- * Dve tatvini čebel in panjev. Na vrt predstavah se cenj. gostom servirajo po* posestnika Antona Bolta v Šmartnem ob Savi so se pred nekaj dnevi prikradli neznani uzmoviči in odnesli iz čebelnjaka tri panje, vredne 750 Din. Dalje so obiskali tatovi čebelnjak Terezije Majdiče-ve na Beričevem, kjer so izpraznili dva panja ter pokradli šs od šestih Zniderši-čevih panjev okvirje. Lastnica ima 800j dinarjev škode. mam minister, general Hadžič in groi Draško- j dc umetnike, avtorje, glasbenike in kriti-vič pa vsak po enega. Kralju Aleksandru ke, ki sem jim bil doposlnl vprašalne poje bila letos lovska sreča zelo mila. le cAssociation^francaise d' Espansion et * Preiskava v Beljn. Bivši minister in i d' Echnnges artistique9i, da se blagovo-uarodni poslanec Anton Kristan je pri j lijo čimpreje pismeno odzvati povabilu, spel te dni v Belje. Domneva se, da je I ker moram izpolnjene pole vzeti koncem g. Kristanu od strani finančnega mini- i tegr, meseca v Pariz. Komur vprašanja strstva poverjena posebna misija, ker je eventuelno niso popolnoma jasna, naj se se je vrnil in zcpot redao ordi-nira od 9. do H. ure dopoldne in od S. do 4. ure popoldne na Aleksandrovi centi 7 (vhod 7, Beethovnove ulice 9). '9/bu dobilo finančno ministrstvo nebroj pritožb o neredih in zlorabah, ki so bile izvršene na državnem posestvu v Belju. Minister dr. Spaho je sedaj imenoval posebno komisijo, ki ima nalogo, da pregleda delo uprave in stanje, v katerem se nahaja posestvo v Belju. * Propagator «suhega ražima» v Jugoslaviji. Eden najpopularnejših in najzaslužnejših propagatorjev tsuhegs režima> v Zedinjenih državah severne Amerike, ugledni socijalni reformator W. E. Johnson, član izvršilnega odbora cSvetovne lige proti alkoholu*, je prispe! te dni v Beograd, da se pouči o razmerah v naši državi. V Beogradu bo v angleškem jeziku predaval o prepovedi alkohola v Ameriki. * Odkup Južne železnice. Ministrski svet je na eni svojih zadnjih sej odobril predlog prometnega ministrstva da država za 850.000 zlatih frankov odkupi vso imovino bivše Južne železnice z vsemi zemljišči vred. * Himen. Včeraj sta se v Ljubljani poročila g. Vladimir Janušič, uradnik Trgovske banke, z gdč. Zoro Dolničarjevo, hčerko g. Matije Dolničarja, posestnika in restavraterja na glavnem kolodvoru. 4 Smrtna kosa. V Pondorju pri Vranskem je umrl v sredo po dolgi bolezni blagovoli oglasiti pri dr. Pavlu Karlinu, Ljubljana. Gorupova ulica 3. * Zamenjava imen. Za ča*a ljubljanskih porotnih razprav smo zabeležili, da je bila obravnava proti Iv. Srebotnjaku odložena. Enakost imena in pn pomota, ki se je vrinila glede krstnega imena, je dala, kakor nam naknadno poročajo, povod za razne govorice. Zato ugotavljamo, da se je dotična notica tikala Antona Srebotninka, ne pa morda g. Ivana Sre-botnjaka, lesnega trgovca v Št. Petru v Savinjski dolini. * Obrtnikom radovljiškega okraja sporočamo, da se vrši v nedeljo 5. t. m. ob 14. na Jesenicah pri «Mesarju> veliko obrtniško zborovanje. Na dnevnem redu je razprava o novem obrtnem redu in drugih aktualnih zadevah. Kolektivna zadruga na Bledu. * Direktni železniški vozovi za Rogaško Slatino, ki so vozili v kopališki sezoni iz Beograda, Maribora in Ljubljane, so bili s 1. t. m. ukinjeni. * Nov plovitbeni red ^Jadranske plo vidbe». Izšel je novi plovidbeni red ka Jova Čaruge. Preiskava v tej zadevi se bo vršil dne 25. t. m. v Zagrebu terse nadaljuje, a podrobnosti se drže v bo vezan s svečano jubilejno proslavo za-1 strogi tajnosti. grebških vseučil. prof. dr. Janečeka in' * Klub homoseksualcev v Sarajevu. — dr. Domea. Dnevni red kongresa je, kakor Sarajevska policija je te dni razkrila bo- stop strogo zabranjen. Pazniki hodijo po | Učno knjigo si bodo člani sami izbrali v dnevu in ponoči v velikem številu po j sredo dne 8. t. m. Prijave za vse tečaje dvorišču in pregledujejo vso okolico. I sprejema še nadalje šolski sluga g. Schott na I. drž. gimn., Tomanova ul. vsak ve* čer pred IS. uro, razen ob sobotah. Me* sečna članarina znaša le 10 Din. objavljajo zagrebški listi, sledeči: 1.) Konstituiranje kongresa, 2.) otvoritev, 3.) razprava o skupnem zakonu za celo kraljevino 4.) eksekutiva zakona o zdravništvu, 5.) ugotovitev delokroga lekarn, drogerij, trgovin z zdravniškim materijalom, nadalje kemičnih, farmacevtskih in galenskih tvornic in laboratorijev, 6.) enotna farmakopeja za celo kraljevino, 7.) razprava o zdravilnih specijalitetah, 8.) zadeva farmacevtskih študijev, 9.) stanovska organizacija, 10.) odnošaji zdravnikov in njihovih asistentov, 11.) osiguranje lokalov za javne lekarne, 12.) državni monopol in zdravila, 13.) eventualije. Prijave za kongres in za banket kakor tudi za razstavo je treba čim prej priporočeno vposlati ^Hrvatskemu lekarniškemu zboruj v Zagrebu, Marovska ulica. * Velik zber invalidov. Udruženje invalidov v naši državi je sklenilo, da se moseksualno družbo bolehnih abnormal-nežev, ki so v neki znani sarajevski ulici najeli privatno stanovanje in se dnevno sestajali. Hišnici je bilo sumljivo zbiranje tolikih mladih in starejših ljudi in je začela nanje paziti. Seznam njihovih imen je končno na podlagi svojih opazovanj izročila policijskemu ravnateljstvu, ki je uvedla aretacije nekaterih uglednih osebnosti * Najdena utopljenka. Nad Brodom pri Št. Vidu so predvčerajšnjim potegnil} iz Save približno dvajset let staro utopljenko, Čedno oblečeno. Najbrže je ponesrečila, ker na truplu ni opaziti nikakih znakov nasilja. Neznan utopljenec. Dne 27. septem- zu pri celjskih obč. volitvah. Menil je: «A \vas Boykott, die \Vindischen sind nicht emstlich zu nehinen. Nach 8 Ta* j gen wird schon alles wiederurn gut sein». Iz teh besed je lahko posneti, kako sla* bo mislijo naši nasprotniki o n irodni za* vednosti Slovencev. Zato to pot ne sme ostati samo pri grožnjih, temveč vsi cel j* ski narodni krogi so moralično prisiljeni, da se pri vsaki priliki in povsod izogiblje* jo tistih, kateri so jih dne 28. septembra hoteli pogaziti. e— Obrtno nadaljevalna šola v Celju vpisuje vajence v soboto dne 4. oktobra od 10. do 12. in od 14. do 17. ure ter v nedeljo dne 5. t. m. od 8. do 12. ure. Ta dan se morejo javiti vsi vajenci, da sc oddelijo v razrede. e— Strokovno obrtna nadaljevalna šo* Ia za vajence gostilniške, hotelirske in kavarniške obrti v Celju. Vpisovanje se vrši v pondeljek dne 6. oktobra od 14. do 17. ure v pisarni ravnatelja deške me* ščanske šole. Priglasiti se morajo vsi va* jenci imenovane obrti mesta Celja in bližnje okolice. Nadaljna pojasnila dobi* jo pri vpisovanju. u— Demokratski kegljaški klub «Sres da» je zbral 1000 Din za zgradbo Sokol* skega doma na Taboru. u— Policijske prijave. Od srede na če* trtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 prestopek tatvine, 15 prestop* kov cestnega policijskega reda, 1 popad od psa, 1 prestopek obrtnega reda, 1 iz* gred in 1 prestopek nedostojnega vede* nja. Aretacija se je izvršila samo ena in sicer radi prestopka razgrajanja. u— Kazensko postopanje proti Joško* . tu Guzelju radi suma tatvine se jc na e— Uradnik Prve hrvatske štedionice predlog deželnega sodišča v Ljubljani j VVusser jc volil v nedeljo z Nemci, nad ustavilo, ker se jc dognalo, da je sum čemer vlada med slovenskim prebival* popolnoma neutemeljen. : stvom veliko ogorčenje. Predstavljajmo u- Nepreviden voznik. V pondeljek si' k»i" " bilo zgodilo uradniku kake* zvečer, okrog pol 19. jc pripodil po Ce* §a celjskega nemškega denamega_ zavo* Iz Primorja * Kako spoštujejo italijanska šolska vodstva zakon o podučevanju v materinščini. Tržaška »Edinost« poroča, da so razna vodstva ljudskih šol v okolici Trsta potom svojih predstojnikov zavrnila prijave staršev, s katerimi so roditelji zahtevali poduk otrok v slovenskem jeziku kot dodaten predmet, katerega predpisuje zakon. Tendenca tega početja s strani italijanskih šolskih voditeljev je očitna. Na vsak način hočejo Italijani doseči, da se poduk v slovenskem jeziku popolnoma odpravi. Starši, ki so bili že enkrat zavrnjeni, bodo morali sedaj svoje vloge, s katerimi se zavzemajo za slovenski poduk, obnoviti, če ne bodo noteli da se jim otroci potujčijo. ' Križev pot našega učiteljstva v Julijski Krajini. Dne 30. septembra so bili odpuščeni vsi provizorično nameščeni ju-ioslovenski učitelji na Primorskem. Italijanska vlada je s tem vrgla na cesto tretjino slovenskih in hrvatskih učiteljev, ki so sedaj brez službe in tudi brez plače, Mnogo je med njimi takih, ki so bili že 15 let v službi. Število odpuščenih znaša 250. Našemu šolstvu pod Italijo torej resno preti pogin. * Zaključek tečaja za drugorodne učitelje v Vidmu. V torek, 30. septembra je bil zaključen videmski tečaj italijanščine za slovanske učitelje. Ob tej priliki je imel na udeležence tečaja nagovor voditelj kurza komendator Reina, ki je dejal, da Italija nima namena drugorodce potu jčiti, temveč samo doseči, da bodo tudi slovanski otroci govorili italijanski jezik. Dejanja bodo pokazala, če je mož govoril odkrito in če se njegovi gospodarji strinjajo z njegovimi izvajanji Zloglasni odvetnik Pisenti, ki je imel otvoritveni nagovor pred poldrugim mesecem, jc namreč dejal drugače. * Opozicijsko gibanje v goriški deželi. V videmski pokrajini se je zadnje čas o začelo močno opozicijsko gibanje proti fašistom. Pred dnevi so se v Vidmu zbrali zastopniki sedmerih političnih strank in skupin, ki so razpravljali o političnem položaju. Na sestanku je bila sprejeta resolucija, v kateri združeni zastopniki opo zicijonalnih grup ostro grajajo iašiste ter obenem napovedujejo boj vladi faši-stovskega režima. Kino lovški cesti z enovprežnim vozom okoli* ški mesar in gostilničar Ivan D. in zavo* zil poleg gostilne Keršič v Šiški v skupi* no žensk. Pri tem je voz podrl na tla ši* viljo Angelo Dolen, ki je prišla pod voz bra ^ so domačini potegnili iz Mure na J jn se pri padcu precej poškodovala. Ne* Moti pri Ljutomeru truplo okrog 50 let previdni voznik se bo moral zagovarjati starega neznanca. Truplo je moralo ležati že nekaj dni v vodi. Mrtvec je bil okrog vrši dne 17. oktobra v Beogradu veliko i180 cm visok in je hO oblečen v pisan fcborovanje naših invalidov. Na zborovanje bodo prišli invalidi iz vseh krajev naše države in nekateri tudi s svojimi rodbinami. Na tem zborovanju nameravajo invalidi glasno protestirati proti ukrepom vlade, ki je baje sklenila da naj stopi novi invalidski zakon v veljavo šele dne 3. aprila prihodnjega leta. Invalidi so že 6iti neprestanega varanja od strani sedanje vlade. * Dražba sv. Cirila in Metoda je prejela od podružnice št. Vid-Grobelno znesek 2500 Din kot čisti dobiček prirejene tombole v korist CMD, od moške podružnice v Krškem pa vsoto 2285 Din, ki se je nabrala kot dohodek keglanja na dobitke. iVrlima podružnicama, ld tako krepko podpirata glavno družbo, iskrena hvala! Želimo, da bi tudi druge CM. podružnice porabile pri raznih igrah in zabavah priliko, da se vsaj del dobička nakloni naši pbrambeni družbi. G. dr. Franc Hrašo-vec tajnik ministrstva za vnanje zadeve y Beogradu je nakazal CM. družbi znesek !15C0 Din, katerega je nabral med tamoš-njimi Slovenci mesto venca na grob umrlega Srečka Brezigarja. tajnika v ministrstvu. Gdč. Tilka Leckerjeva. učiteljica št. Vidu pri Grobelnem je poslala £215 Din, katere je nabrala na odhodnici srajco, črne,hlače in enak telovnik. Brke, že malo osivele, je nosil kratko prisrri-žene. Truplo, ki ni imelo na sebi nikakih znakov nasilstva, je bilo po:opn.o 29. septembra na pokopališču v Ljutomeru. Zlat poročni prstan, ki ga je nosil utopljenec, je shranjen v občinskem uradu na Cvenu. * Poskus samomora v kavarni. Te dni je dospela v kavarno ° srbske Proslav* iskal, od tam pa je bil prepeljan z rešil* j ne ccrkve v Cc!Ju*-nim vozom v bolnico. ; C— Umrli so v Celiu meseca septem* u— Nevarna dvojica. Po mestu se kla* bra v mestu: Marija Bec, zasebnica, 28 tita že nekaj tednov moški in ženska, ki let. — Ivana Semlitsch, zasebnica, 79 let pridno iščeta prilike, kje bi se mogla po* — Neža Grifič, zasebnica, 79 let. — Jo* lastiti tujih predmetov. Varnostne obla* sipina Grašič, mestna reva, 63 let — V sti so na oba opozorjene, vendar se zna* javni bolnici: Anton Emeržič, kurjač iz ta spretno skrivati in ju ni mogoče do* Studenc, 26 let — Anton Šesko, zidar iz ; seči. Nevarna dvojica se specijalizira po* Dobja, 47 let. — Ana Brusinjak, hči tr* sebno na vlome v razne samotne barake, govca iz Zgornje Hudinje, 6 let. — Ma* trafike itd. rija Uršič, delavka iz Teharij, 18 let. — , u— Zadruga sobo * črkoslikarjev In Martin Kračun, veleposestnik iz Zreč, 54 j let — Ana Močnik, občinska Otrok iz cirkusa. Tak je naslov enCr mu izmed novejših in tudi najboljših ft! mov, v katerem nastopa Jackie Coogan. Snov je predelana po romanu ameriškega pisatelja Jamesa Otisa. Zgodba jc zelo ljubka: mali Bob — to ie seveda Jackie — pobegne z doma, da ubeži svojemu zlobnemu stricu Coibyju, in vstopi kot boy v cirkus. Nekega dne nastopi v točki, ki bi jo morala igrati mala Babet-ta, in njegova neizvežbanost v jahanju povzroči v publiki celc salve smeha. Ravnatelj spozna Bobove zmožnosti in nagradi s tem, da mu zviša plačo na 75 dolarjev tedensko. Bob si s prihranki kmalu kupi Forda in pohiti na njem domov, da iztrga svojo mamico samopaš-nosti zlobnega strica. — Scenerija filma je zelo slikovita in zabavna. V cirkusu se predvajajo same csenzacijonalne* atrakcije, a najprivlačnejša med vsemi jc naravna in ljubka igra zdaj nesrečnega in žalostnega, zdaj zopet veselega Jacki-eja Cocgana, ki je pač najčudovitejši filmski umetnik. Podmorski film. V Ameriki so pred kratkim izdelali film. ki ima naslov *Thc Navigator». Komični film, ki je stal ogromno vsoto nad pol milijona dolarjev. Pretežni del tega filma se odigra v morski globini. V ta namen ie režiser moral poseči po najnovejših znanstvenih pridobitvah: uporabljajo se novi skafandri, podmornice, izredno močna razsvetljava, reflektorji itd. Razen tega je bi! za ta iilm najet mal prekomorski parnik za dobo več mesecev. Razumljivo je, da vse to stane denarja... «Kid* in stara dama. Kinematograi-ske zvezde in zvezdinci ne dovolijo radi šal na svoj račun, zlasti ne, če spadajo med mlajše umetnike. To je spoznala tudi neka starejša gospa, ki je nekoč obiskala učilnico kinoigralcev v Hollywoo-du. Stopila je k nekemu fantku — ki ni bil nihče drugi kakor Jackie Coogan — ga prijela za podbradek in ga vprašala: cAli nisi prestar, da bi te objela?« <-Kid^> pa se je vzpel na nege kakor petelin in odvrnil: »Jaz ne, gospa, pač pa vi!» Opozorilo . . pleskarjev sporoča, da se vrše vajeniške let — Ana Močnik, občinska reva iz * Defravdant Pap pobegnil. Dne 27.; preizkušnje v tekočem mesecu. Nekolko« Vojnika. 56 let. — Ana Seliko, žena kro* septembra je naš generalni konzul v Bu-; vane prijave ie poslati načelniku g. Ste* jača iz Gabcrij, 38 let. — Milivoj Petrov, dunpešti interveniral pri tamkajšnji poli- fan Speletiču "do 15. t. m. 2129 usnjarski pomočnik iz Velikega Bečke* ciji da aretira bivšega davčnega blagaj- j u— Kavarna, restavracija in klet reka, 27 let. — Franc Tomažin, sprevod* nika Štefana Papa. ki je — knkor smo' «Zvezda». V kavarni «Zvezda» s vira nik drž. žel. iz Most. 42 let. — Ignacij poročali — v Subotici poneveril 300.000, dnevno od 5. popoldne do 1. ponoči pr* Gobec, viničar iz Tepanj, 59 let. — dinarjev. Pap, ki je živel v Budimpešti I vovrstna elitna damska kapela. V kleti Alojzija Kunstek, žena steklarja iz Hu» zelo razkošno, pa je pravočasno izvedel.! prvovrsten salonski orkester od 5. po* ma ob Sotli, 42 let. — Norbert Schunko, Vsem interesentom za kinorekla« rr> o javljamo, da jc za zbiranje in spre< jemanje naročil za aaš kino upravičena edino Ie tukajšnia reklamna družba ALOMA COMFANY. Kongresni trg 3. V izogib cvent. iz-a'jlni,cru s strani nepoklicanih, naj se od akviziterjev ved* no zahteva tozadevna legitimacija, ELITNI KINO MATICA 2642 v Ljubljani Iz;ava marljivega in delavnega odbornika tamoš- da Sa namerava policija aretirati in je 1 poldne do 12. ponoči. V kleti in restav* sin slikarskega mojstra iz Gaberi,\ 5 let. j srečno odnesel pete. V njegovem stan« i vanju so našli znesek 44.000 dinarjev. je CM. podružnice g. Vinko Narata. Vsem j srečno odnesel pete. V njegovem stano- j raciji je na razpolago izborno vino, sve* — V invalidskem domu: M'hael Lorcn ..... - - 1—-------"Annn —'ia mrzla in cork* Jedila. Po gledaliških ' Sč. 28 let, ' darocalmm iskrena hvala 1 Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jib napravil moj sin Anton na moje ime. Ivan Sever 2128 Vič št 104 Dri Ljubljani. Zdravniki v Rusiji V Berlin je nedavno prišel ruski učen, Jak prof. E. London. Odzval se je pova, bilu nemškega zdravniškega društva, kjer je predaval o angiostomiji, to je o metodi, ki ima izreden pomen za prou, Sevanje medstaničnega zamenjavanja isto, kar je že bil v Nemčiji Stinnes. Na-gomilii si je različen materijal, plačeval zanj najvišje cene in čez par mesecev ga je prodal z dva- in trikratnim dobičkom. Z denarjem je delal zelo lahkomiselno. Krog njegove industrije se je bolj in bolj širil. V tem ga je dobro podprlo tudi italijansko državljanstvo, katerega je snovi, ker omogoča izločitev in proučen ; dobil po določilih senžermenske mirov-vanje vsakega organa posebej. London ne pogodbe. Takoj je prevzel še zastop- je ob tej priliki dal berlinskim listom sledečo izjavo o položaju zdravnikov v Rusiji: stvb in vodstvo italijanske avtomobilske tvrdke Fiat na Dunaju. Naposled je razširil svoje kapitalistično področje na raz Sovjeti so sicer zopet dovolili že uki, I lična podjetja, angažiral se je pri Ško-njeno zasebno zdravniško prakso, a jo ! dovi tovarni, pri papirni in drugi indu-smatrajo za trgovino. Vsak zdravnik mo, ' striji ter je sčasoma postal najmočnejši ra imeti uradno dovoljenje in plačati j finančnik v Avstriji. Kmalu je njegova ekspanzija prekoračila avstrijske meje ter se razširila na Italijo, Jugoslavijo, Češkoslovaško, Ru-munijo in Madžarsko. Mož je kupoval in ustanavljal tvornice, trgovine, posestva, nepremičnine, gozdove in podobno. Nadvse spretno je delal z valutami, jih preti-hotapljal, trgoval ž njimi in se skušal okoristiti, kar se mu je skoro vedno posrečilo. Naposled je postal več ali manj gospodar Depozitne banke, iz katere pa so ga pozneje nasprotniki izrinili. In tako je prišlo do bančnega poloma in do Castiglioniovega pobega ter do finančne davke. Zdravniki za bolezni nosa, ušes > in grla so obdavčeni posebej. Ti zdrav, niki plačajo trikrat večjo dohodnino ka, kor ostali njihovi tovariši, ki zdravijo kar nanese slučaj. Zdravniki , državni uslužbenci dobivajo zeio majhno plačo: profesor in ravnatelj klinike ima 6 do 7 červoncev mesečno, asistenti pa 7 do 9 červoncev (1 červonec okoli 400 Din). To ne zadostuje niti za obleko, da ne govorimo o drugih potrebščinah. Radi tega si iščejo vsi zdravniki, zasebni in državni, še postranski zaslužek v števil, nih uradih komisariata narodnega zdrav. ia. Vsi pa nimajo sreče, ker je zdaj v , senzacije, nad katero se oškodovani Du-Moskvi do dva in pol tisoč brezposelnih ! naj zgraža, v inozemstvu mudeči se Ca-medicincev. Dobro zaslužijo samo neka, ! stiglioni pa veseli in raduje. Njegove žrt-tere starejše moči. Občinstvo ne zauna ve so zelo številne, on sam pa je svoje novim zdravnikom, ki so dovršili študije i premoženje prenesel na varno ter tako med vojno in revolucijo. Sedanji ^prole, rešil sebe, druge pa ostavil v pcmanjka- tarski medicinci so zelo pridni, to^a sla, bo uspevajo, ker je njih naobrazba ne, popolna. «čiščenje» visokih šol, ki je od, stranilo z zavodov vse «nepro!etarske di, jake», je vzelo profesorjem najboljše učence. Čez deset let bo Rusija malone brez znanstvenega naraščaja. Doba nalezljivih bolezni je minula. Me sta skrbijo za klinike in bolnice sama in ponekod vlada vzoren red. Večinoma pa niso bolnice v stanju popraviti š.:ode iz let meščanske vojne. Plina ni. Zdrav, niki so se našli, moštvo tudi in tako petrolejke ali špirit. Ruski zdravniki r.. nc zanimajo za politiko kakor poprej. Med njimi je zeio malo komunisto". Znanstveno delovanje ruskih učenjakov ne zaostaja za mirnim časom kljub tež, kim razmeram. To priznavajo tudi za, padne evropske avtoritete. Sovjetska vlada se ;e pričela brigati za ljudsko zdravje bolj nego prejšnje vlade. Spolno ziorabljenje nedole.nih se ipaznuje z dolgoletno ječo. Sifilitični bol, liki, ki okužijo druge osebe, deks tri !e= a samotnega zapora. Odpravljanje plo, !a ni prepovedano, potreben pa je pri--,tanek uradnega zdravnika. Let i 1923. ni presegalo število teh operacij 100 do 150, Jeta 1922. pa ie narastlo na 7992. Zdravnik, ki je zakrivi! smrt operiranke, se kaznuje s petimi leti ječe. Razlike med zakonskimi in nezakon, skimi otroci ni več. Vzpostavljen je tu, di svet za pobijanje prostitucije. Zape, Ijevanje je kaznivo, policijska kontrola pa jc odpravljena. nju, bedi in nesreči. onar m ©M Dunajski milijonar Kamil Castiglioni, katerega bančna atera je zadnje dni dvignila toliko prahu, .ie bil rojen v Trstu. Njegov oče je bil rabinec. Pred vojno in med vojno se je pečal s špekulacijami v manjšem obsegu. Ko je izbruhnil prevrat, je bil skromen agent z avtomobilskimi izdelki. predvsem z obroči iz gumija. Ko je prišla konjunktura v poin pamah, je na počila za Castiglionija zlata doba. Osamosvojil se je, kupil tovarno za gumijaste izdelke, ustanovil tvornico za avtomobile ter začel izdelovati avtomobile in motocikle. Produciral je kar na debelo. Delal je hitro ter se je oziral na kvaliteto manj, kakor na kvantiteto izdelkov. Kmalu se je pokazalo, da je mož izvrstno uganil psihološki proces razvrednotenja denarja. Za to je kmalu postal v Avstriji Franc Jožef in njegova mati (Iz tajnega habsburškega arhiva) Prodno je Franc Jožef I. in Zadnji postal cesar, je bal pod vodstvom svoje energične matere nadvejvodinje Sofije. Ko smo pisali o vzgoji mladega cosarjeviča, smo poudarili, da so bili cesarjevi vzgojitelji Bombelles, Coro-nini in drugi pravzaprav samo uradniki njegova matere. Nadvojvodinjo. Sofija je vodila vzgojo svojega sinu sama in ga ni rada zaupala drugim rokam. Imela pa je tudi sama jako težavno stališče med Ha-bsfcuržani tiste dobe. Po smrti cesarja Franca so vladali na habsburškem prestolu sami senilni starci. Cesar Franc je izročil vlado svojemu sinu Ferdinandu in svojemu najmlajšemu moškemu potomcu nadvojvodi Ludviku. Poleg teh dveh sla se mešala v vladarske posle še prestolonaslednik Franc Karel in diplomat Mettemich. Franc Karel je bil ši bak in nepomemben mož. Že se je zdelo, da bo barko Habsburžanov odnesla nesposobnost in starostna onemoglost, ko je posegla vmes nadvojvodinja Sofija, energična in mlada žena, ki je bila že v letih pred revolucijo priznana kot naj energične jša članica vseh tedaj živečih članov habsburške dinastije. Ta ženska se je terej pečala s politiko in je politiki na lju-ob celo opustila priložnost, da bi sama postala cesarica. Pri tein ie seveda hotela v pni vrsti odriniti od prestola svojega očeta Franca Karla. Nadvojvodinja je bila čuvstveno močno razgibana ženska z močnimi strastmi. Dostikrat je radi tega zagrešila napake, teda vse napake so samo posledica njene strastne na ture. kateri ni mogla nikoli odoleti ter so ji je iz tega vzroka dosledno vklanjala. Ta žena je torej bila mati cesarja Franca Jožefa. Poznejši cesar ja imel pred njo nepopisen respekt. Vselej, ka dar govori o svoji materi, govori na poseben način. cTako ukazuje moja mati», ali pa «tako se glasi moje matere ukaz», — s temi besedami se Franc Jožef vedno sklicuje na nadvojvodinjo Sofijo. V takih pismih se zdi. da iz njih ne govori cesar, temveč mo- kra cunja, katero je nadvojvodinja Sofija popolnoma ovila okolu svojega prsta. Nadvse intoresantno je pismo, katerega je pisala nadvojvodinja Sofija maršalu Radeckemu. ko je poslala svojega sina na bojišče proti Italiji Franc Jožef se jo pojavil med vrstami avstro-ogrslce armade v činu polkovnika in jo prine6el s seboj sledeče pismo: »Spoštovani gospod feldmaršal! Svoja najdražje, moio srčno kri. izročam Vašim zvestim rokam! Vodite mojega jfoj^ 0£aja jn ženske dobro znan. Napadalec in njegov tovariš sta v baru in pozneje doma damo opila z nekim posebnim strupom ter jo nato okradla in da je ni našla lastnica penzije. pa sta odšla ne da bi komu povedala kam. Ker sta odprla hišna VTata s silo, se je lastnica penzije zbudila in ko je hitela v sobo, katero sta moška pravkar zapustila, je našla v njej v nezave- bi jo bila tudi pripravila ob življenje, sti ležečo damo, katere ni poznala. Lcža-la ie na divanu napol slečena. Nakit in drago kožuhovino sta moška odnesla Dogodek ie bil naznanjen policijskim oblastem in te so začele poizvedovati za baronom von Reinecke. Kmalu so prišle na sled, da se je pod tem imenom pojavil krojač Rosskopf, ki je policiji prav X Prenos Jauresovih smrtnih ostan kov v Psnthecn. Glasom poročil pariških listov se prenesejo kosti znamenitega francoskega socijalističnega voditelja Jeana Jauresa letos na dan 23. novembra v pariški Pantheon, kjer bodo položene k večnemu počitku. Ženski svet Če hočemo radi oblek in kar spada šo poleg, sklepati na časovni karakter, po» Nihče ne more oporekati, da sc jc tip tem so prinesla tudi očala svoj delež v otroka na Vašem polju koliko- mogo če dobro in častno. Bodite mu dober j oče, on je tega vreden, saj se je že - žene, posebno v poslednjih 10 letih zelo i novi ženski svet. v svojih mladih letih z velikim navdu- spremenil. Duševni kakor telesni tip! Kar j šenjem posvetil vojaškemu poklicu. • se tiče duševne spremembe, je to bolj j Vendarlo naj Vas ne ovira njegov i prcdmet psihologičnega, morda tudi psi, j sedanji položaj. Postopajte ž njim, ka- j hopato!ogičnega razmotrivanja, zunanja kor se Vam zdi potrebno in koristno j ;Zpremcmba pa je kulturnohistoričnega pomena. Ženske z očali so bile ves čas Ic ob. ter ga po možnosti izročit •• tudi feld-tnaršallajtnantu grofu Wrateslavu. [ Moj sin Vam bo sam povedal, kako j jekt za karikature. Hudobno taščo ter sem ponosna na Va«. na Vašo oseb- ! strogo nadzorovalno damo v penzijona, nost in na dejanja Vaših Pet. Štejem tu so vedno slikali z velikimi očali, sko, si v čast. da sto naši. Te besedo niso ' zi katere je sijal strogi, karajoči pogled, nobene prazne fraze. Bog z Vami. gc- j Tudi učene ženske so dobile vedno šči, spo-1 feldmaršal, Bog blagoslovi Vaš . palnik ali očala. Toda katera mlada da. ma je hotela nositi očala, čeprav bi bile za oči še tako potrebne? Tu je enkrat pomagala' — moda ter s tem mnogo koristila. Lornjoni so iz, ginili, bili so sicer elegantni in so se jih posluževale lahko tudi lepe ženske bili pa so le za kratkovidne, ki rabijo pove, Sevalno steklo za daljavo, nc pa tudi za čitanje Tudi držanje lornjona je bilo za marsikatero preutrudljivo. Tu je zmagala potreba, k zmagi pa je pripomogla — moda, ki je uvedla — okrogla očala z roženim robom. Ženske Pred berlinskim sodiščem jc bil te dni so se jih že privadile in jih nosijo brez pogum in vztrajnost Vaših čet. To je moja srčna želja im moja molitev. — Sofija, nadvojvodinja avstrijska.* Ko jo Sofija umrla, je Franc Jožef nelahko prebolel ta udarec. Čutil je nač, da je zgubil najmočnejšo oporo, ki mu je pomagala na novršje. na prestol avstrijskega cesarstva. Taktika napadalcev 2 0 rimu obsojen na pet let težke ječe bivši krojač Rosskopf, ki je že ponovno sedel v zaporu. Zagovarjati sc je moral radi napada na neko damo, kateri je ukradel različne vrednostne predmete, v skupni vrednosti 20.000 zlatih mark. Rosskopf se je seznanil s svojo žrtvijo v neki trgovini, kjer je dama naku- Politične pravice žei»-stva v Ameriki in Evropi Prevrati in revolucije po svetovni voj, ni so prinesli mnogo izprememb v gospo, darsko, socialno in politično življenje. Dasi si je ženstvo priborilo po svetovni vojni mnogo svoboščin zlasti političnih, je vendar res, da so baš najkulturnejšo države bile v tem pogledu najbolj na, zadnjaške. Pogled v preteklost nam nudi jasno sliko o borbah in zmagah ženstva na političnem in socialnem polju v Ame< riki in v Evropi. 4 Nova Zelandija je prva dežela, ki je že leta 1893. priznala ženskam aktivno, 1. 1919. pa tudi pasivno volilno pravico. Tudi uživajo matere in deca v tej da, želi tako izvrstno zaščito zakonov, da je umrljivost otrok v Novi Zelandiji mini, malna. Ženstvo je tudi sprejelo zakon, ki določa 2,letno ječo za one matere, ki bi pripustile ali navajale devojke k nc, moralnemu življenju. V Zedinjenih državah imajo ženske splošno volilno pravico od leta 1920. da, lje, a mnoge države so že poprej prizna, le ženstvu vse politične pravice. Glede izbiranja poklicov pa ima nedvomno naj, več svoboščine ameriško ženstvo. Po sta, tističnih podatkih iz leta 1920. živi v Ameriki 7219 zdravnic, 1738 odvetnic in sodnic, 1117 arhitektinj, 47 ženskih inže, njerjev in 1787 svečenic. Kanada je leta 1918. dovolili svojim ženskam sicer nekoliko omejeno volilno pravico, a zakon 1. 1920. jim je priznal splošno volilno pravico. Žene v Kanadi so dosegle tudi najvišja politična mesta. V vladi imajo dva ženska ministra, ene, ajv, jvaivv/i ■ « ——j> j ~ £ Nero opazoval gladiatorske igre : ga s portfeljem in enega brez porttelja. Vsekakor so Ta je dolžna zastopati pri vladi interese prikritega strahu, da bi utegni!e izgleda-| ti karikativne. Tip ženske se ie v tem | tc!iko izpremenil, da jim očala ravno • tako pristojajo kot moškim. Duševno de» : lo, ki daje obrazu inteligenten izraz, je i ustvarilo žensko lice, da tudi z očali nc izgleda neharmonično, še manj grdo ali smešno. Pri tem ne smemo pozabiti, da povala hišne potrebščine. Ponudil se ji jc. kažejo ljudje s slabim vidom napet, bo, za spremljevalca ter se ji je predstavil za j jazljiv, nesigurcn izraz na obrazu, kar pa barona von Reinecke. Hotel jo je na vsak ! preprečijo očala, ki regulirajo in zbolj, način spremljati ter ji je ponujal razno- : šajo vid. vrstne usluge. Dama ga je sprva odkla- i Intercsantno je, da ne vemo, kdaj, kje njala, naposled pa jc pustolovec vendar- ; in kako so iznašli očala. Italija si lasti to Ie doznal po ovinkih za njeno ime in za ! čast zase. Kakor pripoveduje Plinij, je številko njenega telefona. To mu je zadoščalo, da je damo kmalu ! skozi konkaven smaragd. - . srečal. Drugič je že znal stvar spretno bila očala v 13. stoletju v Italiji zc zna, ee^kupnega zenstva^ napeliati na pravi tir. Dama je postala na. Nekateri pr.pisujejo njihov izum tu, V Evropi so ,cns"oke-ca dne smo videli prizor, ki nas je silno razburil. Stotnikova gospa je bila tisti hip v pisarni in je pes prosto teka! pred pisarniško barako, ki je stala blizu kuhinjo. Bebec je pravkar brskal med kostmi, kamor je bilo padlo iz kuhinje nekaj svežih. Videli smo, da ga je morilo silno poželenje po jedi. Čez nekaj minut je pricanljal tudi pes in se bolj i« navade kot iz potrebe zakadil v kosti. Tedaj se je človek vzravnal in j-' divje premeril' psa. Oči so mu vzpla*.!'-tele v nebrzdanem ogorčenju. Pesti so se stisnile. Čakali smo, da udarijo. V človeku je vzvalovala vsa kri. Kdo ve. kaj so tisti čas asociirali njegovi zaostali možgani. V kako poosebljen.,^ se je pretvoril oficirski pes! Meoiii smo. da bo človekov pojrled preplaši, žival. Toda nes je bil močan in razvajen. Zarezal se je nad človekom in skočil proti njemu. Še en hip sta si stala na-proti. Atavistični pračlovek z močnimi udi in živalsko pcžrešnostjo in Klicni gosposki pes, ki je mokri! Donesek k avtonomiji davčnih komisij V članku, ki smo ga objavili s tem naslovom v številki z. dne 28. septembra tega leta, smo trdili, da se je finančna uprava «poslužila v najizdatnejši meri Eredstva, ki ga ji dajo na razpolago pravica, imenovati polovico članova. Iz ofi-cijelnih podatkov, ki nam jih je priobčil fin. delegat! g. dr. Šavnik, izhaja, da je v 22 cenilnih komisijah, ki poslujejo v Sloveniji, od 81 imenovanih članov samo iS državnih uradnikov, dočim je število imenovanih članov-namcsinikov razmeroma še manjše in znaša samo 13 od 81, kar lojalno ugotavljamo. Naša industrija in reparacije n. Trgovska in industrijska zbornica v Beogradu je v svrho pravične rešitve odškodninskega vprašanja zahtevala od vlade, da določi gotov kontingent za leto 1924. za industrijo, da bi mogla le ta vsaj za to leto vedeti, s čim ima računati. Ministrski svet ie bil določil znesek 12 milijonov zlatih mark za industrijo. Toda vmes je prišla odgoditev dobav iz Nemčije, vsled česar tudi industrija ni imela nobenega dobička cd vladinega dovoljenja. Sedaj jc nastopil trenotek, ko se pogre-!skfi lahko popravijo. Vsaj sedaj je treba določiti program in dovoliti, da se na račun reparacij vrše najprej nabavke oškodovanih zasebnikov in da se nabavljajo prvovrstno stroji in orodje za proizvajanje. Ostale potrebščine naj bi se krile ?ele potem, ko bosta industrija in obrt pokriti. Država ne sme narooevati celih mostov in železnih konstrukcij do zadnjega vijaka samo v Nemčiji, ker ima tudi naša kraljevina tvomiee za železne konstrukcije in ladjedelnice. Vse ladje se vendar ne smejo naročiti v Nemčiji. Namesto takega programa, ki bi dovolil gospodarsko povzdigo države, izgleda, da pripravlja vlada nekaj drugega. Uprava vojne škods namerava zahtevati od industrijcev, ki so izvršili nabavke v celoti dovoljenega jim kontingenta, da povrnejo polovico v gotovini. Absurdno jc, zahtevati od Ijndi, ki imajo pravico, rla se odškodujejo v celoti, naj vračajo v gotovini sedaj, v hudi krizi. Obstoja tudi sklep ministrskega sveta od 8. julija leta 1923., ki dovoljuje trgovcem in indu-fctrijcem. da naročajo na račun reparacij v celotnem znesku svojih razsodb. Ta sklep velja še vedno in je zelo umesten, ker dovoljuje vsaj do gotove mere domači industriji, da se popravi. Nikakor ne gre, da se ta sklep krši. Drugo nič manj važno vprašanje, ki se sedaj rešava, ni vprašanje razmerja zlate marke do dinarja, v kolikor se tiče poravnave nabavk na račun vojne odškodnine. To razmerje je znašalo doslej 1 : 9. Stavljeni so predlogi, naj bi se to razmerje povišalo na škodo dinarja, posebno za osebe, ki so nabavile malerijal v celoti. Drugi predlog je, da se razmerje 1 : 9 proglasi za začasno in da se kasneje poveča. Tudi to se ne bi smelo dovoliti. Povsod sedanjo krizo v- industriji. Povračilo polovice nabavk v gotovini in povišanje razmerja tečaja roarke do dinarja za izplačilo naročil nikakor ne služita, za dokaz, da je v repera-cijski politiki krenilo na boljše. Soja ali amerikanski fižol Letos spomladi se je pisalo v - Jutru« o važnosti fižola ssoje«. Zastopnik anonč-ne pisarne »Aloma Companv« g. Toman je dobil originalno seme iz Amerike in ga priporočal za poizkusno saditev. Tudi državna kmetijska šola. na Grmu jo je dobila in jo nasadila na vrtu na prostoru 20 kvadratnih metrov. Seme je lepo izkalilo, napravilo listje in bujno rastlo. Ko so bile rastline pol metra visoke, smo pričakovali, kdaj za/-čno cvesti. Čakali smo, da ie vse vzrastlo meter visoko Navzlic temu pa ni nastavila rastlina nobenih cvetov. To je znamenje, da mora ta vrsta imeti večjo toploto in da naši kraji, posebno pa letošnje hladno poletje ni za to vrsto prikladno. Ta vrsta pa bi bila izborna krmska ra-st lina, ker naredi veliko listnate in sočnate, na beljakovinah bogate krme in jo živina rada je. Tudi za ensilažo in zeleno gnojenje bi bila zelo prikladna. Iz lastne prakse poznam sojo že dolgo in jo na češkem močno sejejo, poglavitno za zeleno krmo; pustijo jo tudi dozoreti in naredi dovolj semena. Ravno v zadnji številki =Venkova« agrarnega dnevnika v Pragi, sem bral članek, kjer se priporoča delati nadalme poizkuse z sojo, ki ima v živinoreji in tudi v prehranjevalni politiki veliko bodočnost. Bilo bi dobro, da tudi drugi gospodarji sporočijo svoje izkušnje. Fr. Malaše'-, Grm. strstvo^ nt j bi se v novi finančni zakon vnesla določba, po kateri bi bili oproščeni izredno visoke poštnine, kar bi bilo za razmere teh zbornic in v interesu splošnega gospodarstva zelo važno. = Sladkorni karte! na vidiku. Kakor poročajo iz Osijeka, delajo vodstva sladkornih tvornic živahno na tem. da se obnovi sladkorni karte! s centralo v Beogradu. Vse tovarne so pripravljene stopiti v kartel, edino osiješka tvornica noče te/\M/\ fl A »s O O f — „ ~ 1. ^ t___T.! slovaške krone 0 do 218, francoski franki 0 do 385, madžarske krone 0.085 do 0; r/ekti: bančni: Litorale 0 do 75, Trgo 29 do 30, Eskomptna 110 do 112, Poljo 19 do 20, Kreditna Zagreb 112 do 114, Hipo 57 do 58, Jugo 105 do 106, Ljubljanska Vreditna 225 do 235, Praštediona 915 do 917, Etno 112 do 113, Slavenska 100 do 102, Srpska 137 do 139; industrijski: Eksploatacija 98 do 100, Dubrovačka 500 razpolagata z nekatermi izvrstnimi močno 600, šečerana 830 do 840, Narodna mi- Predvsem imata obe družini izborni šumska 57.50 do 60.50, Nihag 84 do 85, j vratarici. Atena ima sicer velik plus v Gutmann 0 do 850, Slavonija 68 do 70, Strojne 150 do 0, Vagon 95 do 100; državni: Posojilo 62.50 do 63.50. Vojna ško-' da 113 do 115. BEOGRAD. Današnja borza je začela s čvrsto tendenco, ki pa je proti koncu sestanka oslabela. Blaga je bilo na trgu dovolj in povpraševanje je bilo pokrito brez intervencije Narodne banke. Tečaji vseh tujih deviz so popustili tekom sestanka za nekaj točk. Po borzi je bila tem, da so njene hazenašice večinoma izkušene, rutinirane igralke, od katerih se odlikuje srednja napadalka, zlasti pa desna krilka gdč. Zupančičeva, ki je danes brezdvomno najboljša hazenašica v Sloveniji, vendar bo naletela na trd oreh v Rermesu, čigar družina je sestavljena izključno iz samih mladih igralk začetnic, ki pa so pokazale v kratki dobi svojega obstoja razveseljiv in presenetljiv napre-__ dek, ki je prišel do izraza posebno v tendenca slaba. - Notirale w devize: Du-i zadn-' tekmi BI0ti I!iriii' in naPeti bo mo" naj 0.1029 do 0.1031. Budimpešta 0 094o!raIa vsekakor skrajne sUe, da si zasigu-do 0.0960, Bukarešta 37.25 do 37.75 Ita- ra zmaK0- LLAP -ie uvažu)oč velik P°' lija 319 55 ((povprečno), London 324 do ! men ,teh Prvenstvenih tekem, določil za 324.50, New-York 72 do 72 25 Pariz 383 to lekrao izredno nlzke cene- tako da 3° do 384, Švica 1387 do 1390. vozijo vedno manj sena v Maribor in le kristalne glaubereve soli ter sprejema do 20. oktobra predmetne ponudbe. — Dne ka 4. Žito: pšenica 350 — 390, rž 325 do mora biti stabilnost. Industrija mora, pred- 350, ječmen 300 — 400, oves 300 — 340; taki ga pripeljejo, ki potrebujejo nujno denar in ki ga morajo prodajati ceneje. Dne 1. oktobra so pripeljali samo 3 vo= zove sena v Maribor in so ga še težko prodali, čeravno so ga prodajali po 50 do 55 Din za 100 kg. Celjski trg dne 1. oktobra. Govedina 24 — 25, na trgu 23 — 25; teletina I. 25 do 30, II. 25; svinjina, prašičje meso 33 do 35, slanina I. 37 — 38, II. 34, mast do» mača 41, amerikanska 34, prekajeno me= so 40 — 45. Mleko 3.50 — 4; maslo sirovo 56, čajno 72 — 88; jajca 2; kruh (za kg), beli 7.20, črni 6.20. Sadie: liruške 5 — 8, kostanj 3 — 4, orehi 10. Specerij-s sko blago: kava, Portorico 76, Santos 52 do 56, Rio 48; sladkor, kristal 16, v koc= kah 18; riž I. 12 — 15, II. 9.50 — 10; na* mizno olje 28, bučno 32; testenina I. 12 do 18, II. 11; milo 18 — 22; moka «00» in «0» 6.40, «2» 6, «4» 5.60, koruzna mo= no naroči v Nemčiji velike stroje, vedeti, koliko ga bodo stali v dinarjih. Ako bo izpostavljen kasnejšim povišanjem, se bo pač težko odločil, da se nabavi blaga na račun reparacij v Nemčiji. Nekaj več pažnje je treba torej posvečati zasebnim oškodovancem, največ pa domači industriji. V naši kraljevini je danes žal nad 200.000 brezposelnih delavcev. Vzrok tiči v pomanjkanju zdrave industrijske politike pri nas. Tudi slaba re-paracijska politika je mnogo vplivala na nad kostmi, katere si je lastil človek. Trenutek nato je človek prijel psa in ga vrgel na tla, pokleknil nanj ter ga zadavil z veščimi kretnjami, ki so kazale, da je ta človek hotel daviti človeka. Obraz se mu je zarezal v mirni slasti dovršenega maščevanja. In kakor da ni bilo ničesar, so jc mož od-zibal v baJtiiko. Tedaj je prišia gospa s stotnikom in je nastal velik hrup. Korporali so hoteli zvezati človeka, ker je stotnik ukazal, naj spravijo psa v zapor. Totla ta pes se je zvijal v božjasti. Videli smo ga v baraki: ležal je na slamnja-či in se premetaval po gnili slami. Telo, ki bi lahko podpiralo liišni ogel, je nemočno drgetalo v krčih. Bele pene so silile človeku skozi poželjivo raztegnjena usta. Stotnik je jezno odšel iz barake in še enkrat zaukazal, naj zapro psa, ko ga mine božjast. In človeka so res zaprli v posebno barako. Bogsigavedi, čemu je mora! rejeni oficirski pes postati usoda njegovega življenja. Zakaj drugo jutro so našli" človeka obešenega v zasilnem zaporu. Tako so tudi tega prenesli v črno barako generala Gladu. Odležal je predpisan čas in v predpisani pozi: roke križem, oči zaprte, usta negibna. Potlej so ga položili v usmiljeno zemljo, človekovo mater. Na dvorišča .pred barakami je ostala nekaka praznina. Poletno solnce jo vsevdilj žgalo rumeni pesek in barake so se parile od •jnfira do večera. Poveljeval ie beli general Glad. fižol 500 — 700; krompir 1.50. Kurivo: premog, črni 48, rujavi 25. Kub. meter trdih drv 160, mehkih 120. S HMELJSKEGA TRŽIŠČA. Žatec, 30. septembra. Cene rastejo od 2500 do 2900 Kč za 50 kg. Zelo čvrsto. Žatec, 1. oktobra. Tri dni silno dviga--nje. Danes so cene od 2800 do 3050 Kč za 50 kg. 17. oktobra se bo vršila pri interdanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ponovna ofertalna licitacija clede dobave 1000 ton ovsa in 20. oktobra glede 850 ton moke (tipa 80od?t.). — Predmetna oglasa, z natančnimi podatki sta v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. = Zmanjšan izvoz pšenice. Izvoz pšenice v inozemstvo so je zelo poslabšal zaradi visokega teča-'a dinarja. V prejšnjih letih se je izvažalo dnevno v inozemstvo približno 200 vagonov pšenice, letos pa komaj 20. = Slaba trgatev v Barariji. V vinogra- j dih v Baranji je bila trgatev letos zelo slaba. Letina bo znašala komaj petino lanske. Novo vino notira po Din 7.50 do 8 za liter. Sicer pa tudi drugod ni mnogo bolje. . — Pogajanja za luzijo dunajskih bank. Po vesteh z Dunaja se nadaljujejo koncentracijo avstrijskih bank. Tako je v kratkem pričakovati fuzije med Angleško-avstrijsko in Splošno industrijsko banko. V kratkem se vpostavi tudi interesna skupnost med nižjeavstrijsko Bauerbanko in Obrtno in Trgovsko banko. = Gospodarsko posvetovanje. Na poziv kmetijskega ministra priredi Kmetijska družba za Slovenijo v soboto 4. oktobra v dvorani ljubljanske univerze gospodarsko posvetovanje na katerem se bo razpravljalo o najnujnejših kmetijskih vprašanjih. Na to zborovanje so povab-leni razni kmetiski strokovnjaki in za^ stopniki kmetovalce »r iz cele Slovenije. Obravnavale se bodo predvsem sledečo lunetijske panoge, o katerih bodo najprej poročali strokovnjaki: Živinoreja, in sicer vprašanje plemensko živine, (pot. učitelj za živinorejo Martin Zupane) in organizacija pospeševanja živinoreje (strokovni uradnik A. Krištof); mlekarstvo (mlekarski inštruktor A. Pevc). konjereja (vet. nadzornik F. Černe):gnoienje in umetna gnojila (inž. R. Lah); semenogojstvo in rastliuogojstvo (inž. F. Mikuž); travništvo ni pridelovanje krme (ravnatelj kem. pre-izkuševališča inž. J. Turk); rastlinski | škodljivci (kmetijski svetnik F. Trampuž); kmetijski pouk (kmet. svetnik V. Rohr-man). = Povišanje ažija. Finančni minister je odredil da se danes z 2. oktobrom poviša ažijo še za 100 odstotkov. Tako znaša sedaj ažijo lOOOodst., tako da bo osnovna carina povišana 11 krat, in znaša Eedaj razmerje 1 : 11, (doslej 1 : 10). — Oprostitev trgovskih zbornic od poštnine. Po prejšnjih zakonih so oproščene trgovske zbornice v prečanskih krajih plačevanja poštnine. Beograjska in skopljanska zbornica sta se v tej stvari obrnili na poštno ministrstvo in prosili, da se tudi oprostita vseh stroškov. Ministrstvo jima pa je odgovorilo, da za to ni zakonite podlage. Ti dve zbornici sta sedaj sklenili skupaj prositi finančno mini- 2. oktobra: LJUBLJANA. Vrednote. Vojna škoda 0 do 116.50. Celjska posojilnica 210 do 0, Ljubljanska kreditna 225 do 235, Mer-kantilna 123 do 130, Praštediona 915 do 918, Slavenska 0 do 98. Strojne 135 do 154, Trboveljska 0 do 395, Vevče 110 do 115, zadolžnice Kranjske dež. banke 0 do 90. Blago. Deske, I., II., 20. 25 mm. frank n meja 0 do 700. trami 3-3 do 8-10. monte, 4 do 10 m dciž. franko meja 400 do 0; hrastovi plohi, obrobljeni, 44 do 17-30, 2.90 m dolž., 54 do 17-30 do 2.90, 54 do 22-32 do 2.80, 54 do 15-30 do 2.60, franko meja 1250 do 0; jesenovi plohi, stihi, 20 do 100 mm, franko Domžale 0 do 1400; drva, suha. bukova. 1 m doli, franko nakl. post. (5 vag.) 26.50 do 27; oglje Ia, vilano, franko meja 114 do 0; j pšenica domača, franko Ljubljana 380 do 0, bačka, par. Ljubljana 0 do 420; koruza bačka, par. Ljubljana 0 do 340; oves bački, par. Ljubljana 0 do 320. stari," par. Ljubljana 340 do 0; pšenična moka bačka, par. Ljubljana, <0> 0 do 615. <2> 0 do 565, c5> 0 do 515, <6> 0 do 465. suhe gobe, srednje, franko Ljubljana 60 do 0; laneao seme, par. Ljubljana 6.85 do 0; konoplja mandžurska, b-n. franko Ljubljana 0 do 880; repica, divja, franko slavonska post. 0 do 255; fižol, ribničan 525 do 0, prepeličar 450 do 0, mandolon 350 do O, (vse orig., franko Ljubljana); orehi, franko Ljubljana 400 do 0; maraske lanske, franko Ljubljana 0 do 100; Ia garant, banat. čista svinjska mast 0 do 35, Ia soljena samo hrbtna slanina 0 do 34, Ia prekajena slanina 0 do 36 (vse za kg franko skl. Ljubljana). ZAGREB. V efektih je tendenca neiz-premenjena. Od bančnih papirjev je danes zabeležila večji porast Jugoslavenska. Sokol I. Vprašujete, kdo tekmuje v nedeljo v nogometu. Odgovarjamo: Stane Derganc, Zupan, Petelin. Žabjek, Verov-šek, Klemen, Rak, Godler, Lozej, Vad-nal ,Lassbacher. Podgornik, A. Turk. — Začetek ob 15. (3. pop.). Cena vstopnicam: 3, 7, 10 in 15 dinarjev. Predprodaja: A. Turk. Prešernova ulica 48 in tvrdka Goreč, Kreditna banka. Leo Štukelj na Sušaku. Iz Susaškega »Novega lista« posnemamo: Olimpijski zmagovalec br. Leon Štukelj se je te dni mudi! na Sušaku in v drugih krajih na hrvatskem Primorju. Čim se je doznalo za njegov prihod, se je zbralo lepo število Sokolov in Sokolic, ki so brata Štuk-Ija povabili v svojo sredo iD preživeli ž nHm nekaj prijetnih uric. Sokoli so na-glašali, da jim je žal, da niso vedeli za njegov prihod, ker bi mu sicer priredili svečan sprejem. Sušaški Sokoli so povabili br. Stokija. naj pride v kratkem zopet na Sušak. da jim pokaže svoje redke gimnastične in sokolske sposobnosti. Šport SLUŽBENE OBJAVE LNP- (Iz seje kaz. in poslov, odbora 1. t m.) G. Burgeriu se ukine zabrana igre. Verificirajo se prvenstvene tekme Hermes : Jadran 1 : 2, rezervi 5 : 0. Slovan: Slavija 13 : 0. Prvenstvena tekina Slavi-ja : Svoboda se vrši 5. t. ni. na prostoru S. K. Primorja. Vsak klub po 3 reditelje, blagajno vodi Slavija, cene 3, 5, 10 Din, službujoči odbornik g. Lukežič. Popoldne prvenstveni tekmi Jadran : Pri-morje in Hermes : Celje, službujoči odbornik g. Kump. Citajo se s pravom nastopa od 8. t. m. za S. K, Primorje: Kos M., Franc Per-dan, Plšek M., Berčič Fr. s pravom nastopa od 1. IV. 1925. Za S. K. Slavijo s pravom nastopa od 8. t m. Keršič Fr., Kunei. Za S. K. Hermes s pravom nastopa od 8. t. m. Curhalek. Za S. K. Svobodo Lj. s pravom nastopa od 8. t. m. Ga- i Lastnik in izdajatelj Konzorcij . beršček M. iu Kunstler J. Za Lask s pra- i Odgovorni urednik Fr. Broiavi«. vom nastopa od 8. t. m. Barterjev D. Za I Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. more posetiti vsakdo, posebno pa naša ženska mladina. Cene: Mladinska stojišča do 14. leta 3 Din, dijaška in vojaška stojišča 5 Din, navadna stojišča 7 Din, sedeži 10 Din. Prvenstvena tekma Jadran : Primorje. S. K. Jadran igra v nedeljo 5. t. m. prvenstveno tekmo proti S. K. Primorju. Tekma bo napeta in zanimiva, ker se nahaja Jadran v najboljši formi, kar pričajo zadnji zmagoviti rezultati, ki jih j« dosegel v tekmah proti S. K. Celju 5 : J in proti S. K. Hermesu 2 : 1. Proti Ilirij. kot najjačjemu klubu Slovenije je šele v zadnjih minutah podlegel z 0 : 2, kar znači jako časten rezultat. Ravno tako bo tudi S. K. Primorje nastopilo v naj-močne.ši postavi in skušalo doseči zmago. Oba kluba gojita lepo kombinacijsko igro, tako da bo tekma gotovo nudila lep športni užitek. Začetek tekme je ob 16. uri, predtekma rezerv ob 14.30 oboje na igrišču S. K. Primorja. Hazena. — Viktorija (Zagreb) : Ilirija. V nedeljo, 5. t. m. ob 14. uri se vrši na igrišču Ilirije rokometna tekma ženskih družin zagrebške Viktorije in ljubljanske Ilirije. Prireditev obeta zanimiv šport; za našo hazeno bo nastop proti izvrstni zagrebški družini najtežja letošnja preizkušnja. Viktorija velja za eno prvih hazenskih družin Zagreba; v jesenskih prvenstvenih tekmah ni izgubila niti ene igre, pretečeno nedeljo je zmagala nad Vesno z 1 : 0. Hazena Ilirije ima prvenstvo Slovenije. S. K. Hermes : S. K. Celje. Prvenst-vena nogometna tekma se vrši v nedeljo 5. t. m. ob pol 11. uri dopoldne na igrišču Ilirije. Tekma obeta biti zelo zanimiva, ker sta oba kluba, posebno Hermes, zopet v dobri formi. Poleg tega nastopi »Hermes« v povsem izpremenjeni postavi in nastopi mali Pleš prvič v vlogi branilca. Nemški nogometaši v Pariza. V soboto 11. t. m. nastopi v Parizu, prvič po vojni, neko delavsko nogometno moštvo iz Nemčije proti enakemu iz Francije. Hajduk v Franciji. Kakor javlja »Šport TagblatU, bo splitski Hajduk za Božič in Novo leto gostoval v Franciji Obnovite pravočasno naročnino za „jutro"! bremensko Ljubljaca. 2 oktobra 1924 Ljubljana ?06 nad morjem Kraj ob Zračoi Zračna Veter Oblačno Padavine opazovama tlak temperatura 0—10 mm Ljubiiaua . 7. 768 6 10.4 eever dež 0.2 Ljubiiana . 14. 7570 116 brezvetra oblačno — Ljubljana . 21. 757 7 11-4 M — 1 /.agreb . . 7. 758 0 11-0 vzbod več. jasno 7-0 Beograd . 7. 7584 12 0 brez vetra pol. obl. 60 Dunaj . . 7. Praga . . 7. 7581 10 0 vzhod jisno 0.3 inemost . 7. — V Ljubljani baroneter cest. temper. nizka Solnce vzhaja ob 61 zaha;a ob 17 37 Dunajsko vremensko poročilo: Včeraj • stopinj. V zapadni Evropi se je pojavil se je dvignila samo v zapadni Avstriji | severozapadni tok, ki bo najbrže pri nas temperatura nad 15 stopinj. Davi je bilo j povzroči! poslabšanje. — Napoved za mestoma oblačno mestoma megleno in po- petek: Spremenljivo, bolj oblačno, me. Od industrijskih pajjiriev ie čadla Slavo-1 krito. Temperatura ie nihala med 5 in 10: gtoma nadavine. Hlad. «JUTRO* št. 233 Avtomobilska dirka V pariškem «Matinu» čitamo na-slednjo zanimivo in napeto sliko o avtomobilski dirki v slovitem ameriškem filmskem mestu Hollywood: V avtodromu Beverly Hill, v bližini Hol!wooda, predmestja Los Angelosa. V ozračju vlada mir. Nebo je bledo, na obzorju pa se odražajo nejasne konture gora, pokritih s prosojno megleno tančico. V ravnini ob oceanu, ki ie bila še včeraj pustinja, je neodoljiva razteznost rnesta pognala tisoče malih caz — skupine raznobarvnih hiš, ki jih obdajajo zelene palme, poprovo grmičevje in ciprese; na jugu pa kipe v zrak nalik zakajenim vešalom ogromni stolpi petro-lejskih vrelcev. Neprestane plovijo v zraku aeroplani "n merijo svoje akrobatske zmožnosti; in glej, baš zdaj se je med njimi pojavilo padalo, na katerem že iz dalje opaziš velikansko zastavo, posejano z zvezdami. Dirkališče je prirejeno v velikem loku Jn meri dva kilometra; ob njem je zgrajeno ogromno ogrod'^ masivnih tramov, ki so na zunaj goli in pusti, na notranji sirani pa tvorijo labirint, ki ti jemlje vid. Nedavno so ga skušali zločinci zanetiti; od takrat so po njem razpostavljene straže z velikimi revolverji. Ovinki dirkališča so silno vzpeti; po-rekod meri vzpetina do deset metrov. 2e trikrat sc je pripetilo, da je dirkače, ki niso pazili, v na.hujšem diru — 180 kilometrov na uro! — zaneslo v ograjo, ki se je zrušila in propustila avtomobilom prosto pot v globino; a čudo! vozilo je v paraboličnem loku priletelo lepo na kolesa in nikomur se ni zgodilo nič hudega. Taka čudesa se gode pač le v Novem svetu... Ura je dve popoldne. Že od jutra brne po vseh cestah, ki vodijo v avtodrom, nešteti avtomobili, ter dovažajo množice radovednih gledalcev, in tribune, ki zmorejo 60.000 ljudi, se vedno bolj polnijo. Nihče v Evropi si ne more predstavljati ogromnih množic, ki so danes zbra- ne, da prisostvujejo najbolj napetim dirkam, kar jih premore moderni šport. Se manj pa si je mogoče s misliti, da bi se kjerkoli drugod moglo zbrati toliko tiso-čev in tisočev avtomobilov in motociklov. Treba je pač pomisliti, da ima Amerika 18 milijonov motornih vozil, in od teh iih je v Kaliforniji v razmerju s številom njenega prebivalstva največ. Občudovati pa moramo mi Evropejci red in mir, ki vlada tu: brez nezgod, brez vpitja se pomikajo mase avtomobilov po asfaltiranih cestah, po katerih patruljirajo varnostni organi na motornih kolesih. Na križiščih pa sede na svojih stolcih redarji in s kretnjami dovoljujejo ali pa zabra-njujeio prehod ter regulirajo promet. Na desni in levi, kakor daleč sega oko, se razteza park za brezbroine množice avtomobilov. Publika je mirna in ne kaže nikakega razburjenja. Še vedno prihaja dolga vrsta zamudnikov, ki v redu čakajo pred blagajno, da pridejo na vrsto. Ropot motorjev in brnenje množic motijo le vsiljivi glasovi kolporterjev. «Kupite program, dokler je še čas». kriče na vse grlo. V sredini dirkališča je trata, vsa črna od nepreglednih množin ljudstva, vmes pa se opažajo tupatam šotori prodajalcev, in tam-le glej oder za časomerce in izklicevatelje in kinooperaterje. Na progi, nasproti tribunam so razpostavljene stojnice z okrepčili in živili. Vozovi se postavljajo v vrste; med njimi opaziš najrazličnejše barve, kakor bele, kostanjevorujave, rumene itd. Posebno občudujejo ljudje voz tipa Duesen-berg, ki je ves ponikljan; last je milijonarja Joe Boyerja, ki ga bo tudi sam vodil v dirko. Vsi vozovi so enosedežni, pri vsakem stoji njegov voznik. Med njimi so znana imena, kakor Murphy, nazvan «Dcmon», ki uživa nai-eč simpatij med publiko, dalje Hearn, De Palma, oba avtomobilska veterana, Milton, Cooper in drugih nebroi. Oblečeni so v bele volnene srajce, na glavi imajo usnjene kape, ki so jim prevezane s platnenimi trakovi okoli vratu. Na prvi pogled bi jih smatral za bolnikc-rekonvalescente, ki jih spremlja- jo strežniki — spremljevalci, k! se sklanjajo k njim in jim tajlnstveno šepečejo na uho. Vedejo se nekam v zadregi, nji-hpv korak je obotavljajoč in nesiguren, ker čutijo, da so oči neštetih množic uprte vanje. Obraz jim ie bled ln resen in gledalci čutijo, da jih prevzema pomembnost trenutka. Kako tudi ne? Saj znači njim vsaka sekunda skrk petdesetih metrov in malenkostno ^revelik ali premajhen obrat krmila jih lahko pahne v smrt. Niti letalci ne tvegajo tolikih nevarnosti, kakor jih morajo prestati avtomobilski dirkači. Duh po ricinovem olju sc jame širiti v zraku. Motorji brne. Na sodnikov mig se avtomobili uvrste, po dva ln dva. Fotografi nervozno skačejo od juryje do tekmovalcev, se sklanjajo pod kolesa, k motorju, neumorno vrte kinooperaterji ročice svojih aparatov in snimajo poslednje priprave za boi. Poterr namerijo svoje leče proti tribunam: tam je. v sredini, prostorna loža, j ^ in i- njej «plemstvo» Holly%vooda, zastopano po odličnikili kakor so Mary Pick-fordova, Douglas Fairbanks, Ciiarlie Ciiaplin in Cčcil de Mille. med njimi pa Mac Adoo zet predsednika VVilsona in bodoči kandidat za predsedstvo Zedinje-nili držav. . Šofer enega izmed prvih avtomobilov — številka 3 — se pomenkuje s star-terjem. ki da nato znak: voz odbrzi na desno. Cez deset sekund se vidi v dalji le še rumena točka, ki hiti po dirkališču kakor živosrebrna kapljica v sivem žlebu, lil tlei, že se obrača na levo, vedno večja '"e, nato zavije okoli ovinka in se vrača proti stojnicam. Njena hitrost se ne zmanjšuje, in vsi nakrat začutijo, da nekaj ni v redu. Ljudje pridržujejo sapo, ker slutijo katastrofo; kajti na progi, ki je v svojem spodnjem delu natrpana z vozili, pripravljajočimi se na pot, še mrgolijo ljudje in hite v vse smeri. Treba se je odločiti. Avtomobil se izogne vozovom in se skuša preriniti med pešci, ki so sprva presenečeni, potem pa. volj hitro. Eden izmed njih pride pod avtomobil, ki ga z vso silo trešči v tribune, šofer obrne v nasprotno smer, pri tem pa zadene v nekega fotografa, ki zleti v zrak ter pade nato na tla, aparat pa se razleti na kosce. Takoj nato se avto ustavi. Krik se izvijc iz tisočerih ust. Ženske omedlevajo. Okoli obeh žrtev se hipoma zgrne množica ljudi. Anibolančni avtomobil prihiti na kraj nesreče. Med tem se šofer izmota iz svojega voza. Trenutek obstoji kakor priliovan, pogled njegov visi srepo v zraku. Očividno sc ne zaveda, kaj se je zgodilo. V tem sta že pri njem dva tovariša, ki ga primeta za ramena in prikličeta T življenje. Trenutek kesneje sc oglasi megafon. •Umirajoči zahteva spovednika, Ce je duhovnik v bližini, naj pride sem.» Tribune se zganejo, in pojavi se majhen mož z okroglim ovratnikom in črno pentljo. ki hiti brzih korakov na kraj nesreče. Ljudje se mu umikajo na široko. Nato sc začuje znamenje za pričetek. Dirka se začne. Milton iu Cooper prevzameta vodstvo ter se skušata odtrgati drug od drugega; kakih petsko korakov za njima vozi Hill, potem Murphy in Hearn. Ko pridrve avtomobili inimo nas, se ne čuje drugega kakor težko sopenje in hro-penje do skrajnosti napetih motorjev; razdalje med posameznimi vozili se kar r.eeejo izpremeniti, kakor da iih ogromen magnet drži j oblasti. In čeprav bi se komu zdelo, da utegne ta neprestani beg v krogu postati enoličen in dolgočasen, se vendar ob vsakem obhodu pojavljajo peripetije, sleherni ovinek je drama za- Le za trenutek, a to je zanj usodno; oa naslednjem ovinku mu avto zdrsne iz rok, in čeprav se mu takoj posreči zmanj šati hitrost, zadene v neko stojnico in jo zruši na tla, kar povzroči novo paniko. Opustiti mora nadaljno tekmovanje in njegov avto se pridruži rumenemu vozii, ki je poprej povzročil nesrečo. Kmalu zatem poplavijo tribune kolpor-terji; in v listih jc z veiikimi črkami objavljeno: «Strašna nesreča v avtodromu v Beverly Hill. Dva mrtva...» Eden izmed teh je bogati lastnik petrolejskib vrelcev, G. Wade, navdušen športnik in lastnik enega izmed tekmujočih avtomobilov; drugi, po imenu Th. Hughes (star ga nalahno tolčeta po hrbtu, da ga 22 let), je novinar-fotograf iz Los Angel- iesa. Pri slednjem so našli — moč usode! — še nepokvarjen magazin med razbitimi kosci aparata; in ko bodo jutri tovariši ponesrečenca razvili plošče, bodo našli med njim kot poslednjo, ki jo je posnel nesrečni dečko, sliko avtomobila 3, tistega avtomobila, ki .ie povzročil pre-rano njegovo smrt... Motorji brne dalje. Uho se je že privadilo na njihov ropot. Dve tretjini določene poti sta že za Hillom, ki sedaj vodi. Drugi je Cooper, ki hoče Hilla za vsako ceno dohiteti. Tempo postaja uprav peklenski. A Cooper, ki je svoj motor v borbi z Miltonom že preveč izčrpal, začne popuščati; za njegovim avtomobilom se pojavi bel, dušljiv dim. Motor deluje vedno počasneje in se končno popolnoma ustavi. Dirka je odločena. Le kaka nezgoda bi mogla še iztrgati zmago Hil-lu, ki vodi daleko pred ostalimi. Dirka pa v ostalem ni donesla nikakega rekorda. Števec beleži 120 km povprečne hitrosti na uro, lani pa je Murphy dose- se, in kadar opazuješ prva dva avtomo- j gel 123 km. bila, ki se borita za vodstvo in napenjata j Dan se nagiblje k zatonu, megle, ki ob-vse sile, se ne moreš ubraniti blaznega - dajajo gore, se zgoščujejo in solnce izgi-razburjenja. ne za obzorjem. Velika zastava zavihra Murphy se vidno trudi, da bi pridobi!; v znak Hillu, naj se ustavi. On pa vozi na terenu; razdalja med njim in Milto-! še vedno, bodisi, da hoče biti povsem nom, ki še vedno vodi, se pomalem po- ' siguren zmage, bodisi iz tistega čudnega časi zmanjšuje. Murphy pritiska še ved- . duševnega stanja, ki nas včasih sili, da no; za hip se zazdi, kakor da se njego- j brez potrebe vztrajamo v fizičnem na-a prednja kolesa dotikajo Miltonovega 1 poru, ki nam je prešel v meso in kri ia ko začutijo neposredno bližino nevarno-, a^oWja> vs]ed £esar se Milton zmede. | ga prekinemo le s silno muko sti, se razbegnejo na vse strani. A ne E* Steklenice rac b.«d. 58 pur. Ba JDoplaevanJo- t. .Sen«*.- » ratan« vsak. bM.da 1 Din. - Prlobčnjejo m 1. mali oglasi, M » oaeras ptaAa trn lahke tndl v inambah Na »praSanJa odgovarja uprava U. Se J. vprašanju prllo««aa *aam«a M migorar tar manipulacijama pristojbina 0 Din). Ivam pa v nedeljo? "fsi na vinsko trgatev, ti jo riredi gasilno društvo ,rRa-ek" v gostilni š e v a r. — ie. zabavo v vsakem ozlru preskrbljeno. 20857 Pouk v klavirju ee daje. Natančnejša izjasnila se dobijo med 11. in 12. uro v Ljubljani, Zrinj-fkega cesta št. 10. 20592 1 Važno Važno ga krojače in krojačice Noben krojač, nobena Šivilja, nobena dama naj ne zamudi obiskovati krojni tečaj v Židovski ulici št. 5, ki se prična dne 5. oktobra 1924. Najugodnejša prilika za Iz-popolnjenje svojega znanja. Na razpolago vedno najmodernejši kroji svetovnih modelov. Vsaka dama ima priliko pod strokovnim nadzorstvom izvršiti Bvoio toaleto. Na željo dajem učne are na lastnem domu. 20S78 (dobe) Dobra šivilja 6a dom, največ za prenav- j ijanje, se išče. Na plačo se ne gleda — samo na dobre ! moč. Ponudbe in naslov na [ upravo ..Jutra'' pod značko ;• >,M. 1000". 20678 i Praktikant ali priktikantinja z dovršeno nižjo srednjo šolo ali meščansko šolo, se sprejme v knjigarno. — Ponudbe pod šifro ..Knjigarna" na upr. ..Jutra" do 10. okt. 1924. 20559 Prvi tehnik asist. za zobotebnišld atelje z veliko prakso, v Ljubljani, se išče. — Pod „A. F. 10551" na upravo „Jutra". 20817 Stolna služkinja ki zna kuhati, se išče k dobri rodbini. Predstavi se na1 : Zupančič, Dalmatinova ulica št. 1. 20811 Kuharica samostojna in poštena, z dobrimi spričevali, najraje z dežele, se sprejme. — Ponudbe na naslov : Povšnar Kokra nad Kranjem. .20707 Mesarskega učenca poštenega in močnega sprejme takoj Josip Kozlevčar, mesar v Šoštanju. 20848 Uradnik star 28 let, oženjen, z enim otrokom, vešč vseh pisarniških del, z daljšo prakso v špediciji in lesni industriji, z dobrimi spričevali, želi premeniti službo. — Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..November". Moško kolo lahko, v lzbornem stanju, se prod" r.a Poljanski cesti št. 6, pritličje, desno. 20851 vinske ln šampanjske, se kupijo v vsaki množini v kavarni ..Jadran", Turjaški trs št. 6. 20845 Kot sostanovalka z lastno posteljo, se sprejme gospodična. Poizve se: Šinkovec, Pred Prulami št. 23. ! Opremljeno sobo Išče gospod za takoj. Ponudbe na upravo pod ..Soliden 10513' ..Jutra" 20723 Za 15 000 kron r« proda še skoro nova sa- 20699 i Ionska garnitura z zraven spadajočiml zastorl ln prtl-čl ln starinskim velikim brušenim ogledalom ter dvema Bilkama. — Naslov pove uprava ..Jutra". 20820 Pisarniška moč s šestmesečno prakso, išče službe. Naslov pove uprava ..Jutra". 20834 —- j Nova salonska obleka Pletilka išče dela ' poceni naprodaj. Istotam se na dom. Ponudbe pod šifro proda tudi Brockhaus Lexi-..Pletllka 10577" oa upravo kon. — Naslov pove uprava ..Jutra". 20839 „Jutra". 20801 Jabolka Ia Izbrana namizna !n za prešanje, se kupujejo v vsaki množini. Ozira ee samo na ponudbe s navedbo cene in vrste. Ponudbe pod značko ..Jabolka 10444" na upravo ..Jutra" v Celju. 20583 Črkcslikar samostojen delavec, se takoj sprejme v trajno zunanje delo. —Ponudbe na naslov: Franc Pust. Ljubljana. Stre liška ulica 33. ---- Guvernanta Gospodična, ki govori perfektno slovenski in italijanski, deloma tudi nemški in ss dobro razume v gospo-. dinjstvu, išče službo kot guvernanta pri boljši druži-Dl- Plača po dogovoru. — Aoresponaent i Ponudbe na upravo ..Jutra" rsrfekten in samostojen, ki ; pod ..Guvernanta". 20879 obvlada razei slovenskega in }_____ _____ Gospodinja Samostojna boljša gospodična srednje starosti, spretna v domačinstvu, perfektna v gospodinjstvu, želi mesta pri samostojnem gospodu — vdovcu ali samskem goBpodu Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Judita". 20849 ---«---- Spretna strojepiska vešča pisarniškega dela ln marljive. Išče primerne službe. Naslov pove uprava „Jutra". 20771 Službo Išče t'ekle vajeno vsakega dela, kot ____ , pomoč, ker bi se rada lz- 20884 I učila v kuhi. Zna najfinejša ročna dela. Gre brezplačno. Dopise pod značko ..Pridna 10541" na upravo ..Jutra". 20794 Družin, brek in kočija se po zelo ugodni ceni pro-dasta. Naslov pove uprava ..Jutra". 20853 Detelja-iucerna se kupi v večji množini. — Ponudbe na Ljubljansko gradbeno družbo, Rimska c. št. 13/1. 20773 Modistka Horvat LJubljana. Stari trg. prodaja bele klobuke od 150 do 200 Din, dvobarvni 170, enobarvni 140 Din, različne baržunaete in druge novosti po najnižjih cenah .— 2alnl klobuki v zalogi. 1903 Slamcreznica se proda pri Slovenski trg. I delniški družbi v Ljubljani, Resljeva cesta 22. 20855 Izdelujem kostume • plašč« ln vse vrste obleke najelegantnejšc In po nizki ■ ceni. — Cenjene ponudbe na ! upravo ..Jutra" pod ..Lepo delo 10560". 20807 Moški šivalni stroj tvrdke ..Pfaf", dobro ohranjen. skoro nov, se proda. Naslov pove uprava ..Jutra" I se dH v 20877 Žaga gozdnem kraju, 20 hrvatskega tudi nemški in i italijanski jezik, se sprejme. Sedlarskega pomočnika Prednost imajo ponudniki, ki so že bili v kožarski in- sprejme Ivan Lenarčič, sed-dustriji. Ponudbe in pogoje >n, tapetnik, Stari trg na naslov -. And. Jakil. Kr- j Prl Rakeku. 20782 melj, Dolenjsko. 20638 !------------ Pekovski poslovodja ki je zmožen vložiti kavci- Absolvent trg. šele želi mesta v trgovskem (industrijskem) podjetju.— Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Odličnjak". 20795 Šivalni stroj in telefonski stenski aparat v Jako dobrem stanju, se po ugodni ceni proda. Vp:-aša se v trgovini na Dvornem trgu št. 3. 20778 Zimski olašček za 12!etnega dečka, se proda. Naslov v upr. ,,Jutra". 20751 Učenca ie išče za pekarsko obrt na tloželi. Krana in stanovanj: v hiši, za obleko, če je priden, lahko zasluži sam. — Naslov pove uprava ,,Jutra" 20631 Trgovski pomočnik Cianufakturist, mlajša moč. Inteligenten in dober proda-jalec,' zmožen pisarniških Poslov, se takoj sprejme. — Ponudbe na poštni preaai št. 110. 20780 jo, se sprejme. — Event. se proda hiša. Naslov v upravi ..Jutra". 20784 Kuharico srednjih let j Išče orožnlška postaja Do-: bova pri Brežicah. Na3top 15. oktobrom. 207S2 (iščejo) Privatni uradnik zavzemajoč vodilna mesta, z najboljšimi referencami} dober organizator, z /naojem Parcela in mreže za ribice se prodajo. Naslov v upravi ..Jutra" 2027S Fotografični atelje Jšče za Italijo prvovrstnega retušerja za povečane slike.______________ _ ______ Ponudbe na upravo „Jutra" ! vei jezikov (kakor sloven pod „Italla". 20737 : ščiue. nemščine, srbohrvaše. --------------j in nepopolno Italijanščine. češč I ne ter ruščine), knjigovodstva. Korespon.ience i.o-venske ia nemške stenografije išče primernega mes*a. Ponudbe na upravo .. !mr:< 1 pod ,.Organizator In zmožnost 10330". 20330 Perje kokošje, gosje lo gosji pub ter račje, oddaja vsako množino po zmernih cenah tvrdka E. V aj d a, Cakovec. 1883 Lepa svilena obleka se proda za 250 Din. — Sever, Kolizej, vrata št. 2. 20715 GOBE in FIŽOL kupuje Sever & Komp. Ljubljana \V'olfova ul. 12 Telegrafične drogove kostanjeve, jelove, bukova kupuje Fructus, LJubljano. Tabor 2. 20193 Storže jelove, borove ter želod In iir, kupuje Fructus, Ljubljana, Tabor 2. 19510 minut od železniške postaje, tik deželne ceste, v najem. Naslov pove uprava ..Jutra ' 20414 Resnim kupcem Tli, stanovanjskih, trgovBklh. gostilniških ln obrtnih hiš In posestev, kmetsklb po-i sestev, graščin, mlinov, žag i ali stavbnih parcel, nudi največjo Izbero Realltetna pisarna II 1887 «Posest», d. z o. z. v Ljubljani, St. Petra c. 24. Hiša s trgovino na prometni točki, 10 min. od LJubljane, se event. tudi z inventarjem takoj proda. Naslov pove uprava ..Jutra" 20S52 Srednje posestvo v okolici mesta, se vzame v nalera. Naslov pove upr. ..Jutra". 20791 Trgovina z raznim Magom v ljubljanski okolici, ceno prodam. — Naslov pove uprava ,,Jutra" 20683 Sobo oddam takoj 'olidnemu gospodu. — Resljeva cesta 12. I. nadstr.. levo. 20S35 Snažno sobico z zajtrkom. Išče gospodična. _ Ponudbe pod ..Uradnica 10583" na upravo „Jutra". 20850 Dve sobi za poelovne lokale, Iščem v sredini mesta. Ponudbe na upr. „Jutra" pod ,.Dve sobi". 20873 Na hrano ln stanovanje se sprejme gospod. Naslov pove uprava ..Jutra". 20860 Stanovanje z 2 sobama, se odda v novi hiši proti prodplačilu najemnine (8000 Din) za eno leto. — Naslov pove uprava „ Jutra". 20859 » X X 111 XI rTTTTTTTrTXXX2XIIXTTTTri MODNE LISTE najnovejše, za jesen in zimo 1924-1925 ima v veliki izberi v zalogi knjigarna TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani, Prešernova ulica št. 54 (nasproti glavne pošte) 3cr IIJITIIIlIJlJLIJLltJJ-TTIITIIII.TIf Na hrano in stanovanje se sprejmeta dva gospoda. Naslov povo uprava „Jutra" 20S58 Krasno stanovanje obsežno ln mirno, 30 minut Iščem stanovanje 2 sob, kuhinje in po mogočnosti kopalnice in pritiklin, proti dobri nagradi ali na-Jemniri. Ponudbe z navedbo zahtev pod ..Takoj 10533" na upravo ..Jutra". 20778 Opremljeno sobo v bližini glavnega kolodvora, iščem s 15. oktobrom. Elektr. razsvetljava, posebni vhod. Ponudbe pod šifro ..Inženjer 10536" na uoravo ..Jutra". 20753 S 30.00—100.000 Din pristopim ket družbenik k solidnemu podjetju, pri katerem bi bil tudi zaposlen. Oferte na upravo ..Jutra" pod ..Dobra moč 10537". 20763 M Seznanil bi se rad od mesta, odstopim vslcd ; kmetskl fant iz Primorskega preselitve takoj onemu, ki ' * " odkupi rroblllje. Naslov v upravi ,,Jutra". 20735 Stanovanje 2 sob, kabineta in pritiklin, se za me n j a z večjim. — Ponudbe na upravo „Jutra ' pod ..Zamenjava 10564". 20827 Do 10-000 Din posodim onemu, ki mi da suho prazno sobo in en prostor za shrambo drobnarije. — Ponudbo pod ..Soba 10" na upravo „Jutra". 20818 Postransko službo 'i"bi izurjen korespondent v laščini. po možnosti tudi v frr-nccščini. ki bi opravljal enkrat ali dvakrat na teden, na ta način, da bi se peljal s popoldanskim vlakom na deželo ln bi se z večernim vlakom vračal v Ljubljano. Lahko bi tudi ob nedeljah popoldne to opravljal. — Ponudbe na upravo .»Jutra" pod ..Samostojen". 20SS2 Daljnogled krasen, nov, Zeisov, s po- j večavo 12 X 20 X 40. na- j prodaj. Zaloga gramofonov i Ira0 gever, Velenje. A. Rasberger, Sodna ulloa 5 » 20765 Kupim suhe gobe po najvišji ceni ln vsako množino. — Ponudbe z navedbo cene x vzorcem na: 19374 Opremljena soba boljša, se tako) odda. Istotam se proda dnmskl kostum in 3 otročje zimske jopico. Naslov pove uprava „Jutra" 20S16 Zakonski par brez otrok, išče majhno sta-rjovanje v irestu ail v bližini mesta. Event. prevzame tudi mesto hišnika v mestu. Ponudbe na upravo ...Juira" pod ..Brez otrok 10555". 20S08 Dve gospodični ali dijaka, se sprejmeta. — Naslov pove uprava ,,Jutra" 20805 ki je srednje posta', c, lepe zunanjosti, star 23 let, z večjim premoženjem — s kmetskim dekletom, starim 3 8—23 let, tudi vdove brez otrok niso i/vzete, najraje ako imajo kako obrt ali posestvo. Tajnost zajamčena. Ponudbe, ako mogočo s sliko, na upravo ..Jutra" pod šifro ..Miad fant". 20743 Klavir se proda Naslov pove uprava ..Jutra" 20SS1 Izgubil se je mlad rjav lovski pes. Oddati ga je: J. Weinberger, Hranilnična c. 12. 20806 Krovec ki bi prevzel prekrivan;« približno 1000 m- z opel-.-j krite Btrehc. naj se zg!asi. Naslov pove uprava „Jutra" 20S02 Perica prevzame perilo na dom. — Naslov pove uprava „Jutra" 200S9 Lilihip Turški med, pravi Fortuna šumeči bomboni — v zalogi samo pri Josipu Viteku v LJubljani. Krekov trg št. 8. Pozor Ce poaeUla Marltor. oglasu? se v Narodnem domu pri n.i-vem gostilničarju O s e ' u. 19315 Lojzika in Mirni poSIJita naslov nn Opral ..Jutra" pod „Lcpe kunmi-ške planine". 20786 Dopisovati želi mlad. inteligeutea gospod z gospodično. Pod ..Pctelin-ček" na upravo „Jutra" v Celju. 20781 Mesto konteristinje aH Haeajnlčarke sprejme gospodična s prakso. Cenj. ponudbe na upravo ,,Jutra" pod .Nastopim taka! 10514'. £07 IS Radi odpotovanja v inozemstvo ugodno naprodaj sedem fotografičnih aparatov prvovrstne optike (Zeiss. Dagor. Hekla) — v formatih 4 In pol X 6 do 13X18. Poizve se: Stane Pavšek. Selo 63, Moste pri Ljubljani. 20832 Mcška suknja obleka in perilo, že rabljeno, se poceni proda. Naslov pov« upr. .-Jutra", 2D826 Pozor! Plačujem po visokih cenah stare obleke, čevlje in pohištvo. Dopisnica zadostuje, da pridem no dom. Drame M?.rtin. Ljubljana. Sv. Jakoba nabrežje 29. 20836 Orehov letošnjega pridelka, belo sušenih, kupim vsako množino. — Ponudbo s ceno pod „0rehl 10578" na upravo »Jutra", 20810 Sobo b popolnoma separlranim vhodom v Trnovskem, Ja-kobskem okraju ali v kraju Rimske. Hlišcrjeve ali Blel-vveisove ceste, Išče samec takoj za dobo enega meseca. Tudi neopremljeno. Komfort postranska stvar. Plača 800 do 1000 Din. Ponudbe pod „Dobra plača" na upravo »Jutra". 20644 Elegantna soba z . električno razsvetljavo v sredini mesta, se odda gospodu. Pripravna je tudi za pisarno. Naslov pove uprava „Jutr*'\ S073S Stanovanje 2—3 sob. Išče mirna stranka. — Ponudbe na upravo .Jutra" pod ..Stanovanje 10579". 20842 Majhno opremij--sobo s separatnim vbodom ln električno razsvetljavo. Išče za tpioj šivilja, ki je pripravljena poleg najemnine tudi šivati za stranko brezplačno. Ponudbe, na upravo „Jutra" pod šifro ..Vdova". 20S74 Klavir dobro ohranjeu, se proda z:: 4000 Din. Kje, pove uprave ..Jutra". 20708 Dober pifmino (rlasovir) vzame zasebna Ftranka za 1 leto v najem. Ponudbe na upravo ..Jutra' pod šifro ..Pianlno 10596". 20S2S I Klavir dobro obrenjen. se proda za 6500 Din na ..Strelišču" pod Rožnikom. 20S46 Vino I motno, zavreto, kakor tudi i druge vinske bolezni I ozdravi. Vzorec jc prinr-. : i s seboj ali ga poslati. — Naslov pove uprava ..Jutra ' 20ž-!> Drva, trbovelj- prem.;*; dobavlja Ii ana Treo, Ljubljana, Cesta na goreijskl kolodvor 6. 20S47 Vsakovrstne vožnje preselitve, kurivo in dr -t prevzame In oskrbi najhitreje in po solidnih cce. -Komur Lojze, Krakovcku u!. št. 13. 20SJJ Zamenjava starih gramofon, piošc za rabljene ali nove, do konca t. m. Zaloga grari*;-fonov A. Rasberger, ^'gnH ulica št. 5. 20770 Naročajte, citelte in rasšlršaj-te Kot sostanovaiec se sprejme gospod na stano vanje in hrano v \Volfovi i ulici 1/1. desno, 20876M n vm nudi v vsaki množini po najnižjih cenah Rud. So-v©r» speci j al na zaloga tapet, izdelkov in potrebščin oOJOa Ljubljana, Gosposvctska c. 6. ■asBi Peridicus Roman po ustnih, pisanih in tiskanih pirifi ss^ss«* Navadno se gospa opira na Minkino roko, jaz pa korakam ob nji. Grčar stopa s svojo ženko pred nami. Oba se trudita, da bi spravila gospo na druge, veselejše misli. Cesto se jima to tudi posreči. Grčar mi pripoveduje o očetu, ki je zdrav, dasi še slabot-oejši, o bratu Jožefu, ki radosten pričakuje novega potomca, o Janezku, ki je prav marljiv učenec, o bratu Tonetu, ki ima še lastno obrt in dobiva vedno večji ugled. In Minka mi pripoveduje o novicah v Zalesju: Bralno društvo cvete, prireja javne veselice s koncerti in gledališkimi predstavami, Ramovš je predsednik in njegova žena Manica je v društvu ne le vrla pevka, nego poleg Prekove gospe tudi najboljša diletantka. Župnik Zdražba je postal častni kanonik in živi, odkar je poslanec, s svojo sestrično vedno v Ljubljani. Bogat je, po katoliških podjetjih se uveljavlja njegov praktični duh, trde klobuke in elegantne suknje nosi ter je baje neugnan ponočnjak ... Tako kramljamo, jaz stopam ob Minki in sem srečen. Dnevi mi niso več enolični in samotni. In kadar se vračam v celo, ne najdem besed, da se Bogu dovolj zahvalim za vse, kar doživljam ... Potem pa se spomnim naenkrat Minkinega pogleda, v katerem je toliko brezupne žalosti, in srce mi poka... Ah, da... vse naše veselje je prisiljeno. Pod radostno površino kljuje in grize črv zavesti: cNemožno — nikoli! Zaman — zaman!»-- Zato: konec! Nikoli več ne pojdem tja. Blede cvetke na mojem grobu so dorasle... ne bom jih zalivaL Ne smem! Ne emem! * * * X. <lc!or,c stole pod njim. Toda i nikogar ni bilo na vri;:. I Samo cd daieč videti njo, sem želel, videti njene kretnje, I čeprav ne razločiti njenega obraza. A ni je bilo nikjer. Hudo mi je bilo. Posloviti sem se hotel od nje v duhu j in potem pisati Grčarju, da ne smem in ne morem priti nikoli I več. Dolžnosti ne smem zanemarjati in svojega miru si ne dam kaliti. Redovnik sem in nočom se izpostavljati očitanju, da se j posvetnostim še vedno nisein odtrgal... Sestavil sem si že celo vrsto razlogov, ki mi branijo, da bi še nadalje prihajal v njegovo družbo. Celo uro sem strmel navzdol na vilo — čakal, a nikogar nisem dočakal. In končno sem odšel po bližnjici proti domu. Umiril sern se in prav všeč mi je bilo, da se vračam, ne da bi jo videl. Kam sem vendar zašel? Mar res nimam več svobodne volje? Ali ni sramota, da sem odhajal proti severu, a se zdaj vračam vendarle cd juga? Smešno, zeleno, deško! — Bodi konec! Mora biti konec! Mora — čeprav mi poči srce! Hitel sem po cesti proti samostanu. Naenkrat je zalajal velik pes... pritekel je k meni — se mi dobrikajoč vzpel s prednjima nogama prav do ramen: spoznal sem Kastorja, krasno dogo gospe Glowacke. cOdkod, Kastor?^ sem ga vprašal in gladil po sivi dlaki. A že sem zagledal damo, ki je nedaleč proč sedela sama na zloženih brunih tik ob cesti. In srce mi je radostno zadrh-telo: bila je Minka! Hitel sem k nji. Vihar čuvstev je zadivjal po meni, ko mi je ponudila roko in me pogledala vsa zardela, a očividno prav tako srečna. cTako sami?* sem vprašaL cKastor mi je dober varuh. Grčarjeva sta se odpeljala z vozom v T., kjer se hoče menda gospa K. zavarovati za visoko vsoto. Gospa Glowacka je nekaj bolehna. Tako sem šla sama na izprehod.> Počasi se je že mračilo. Večerni vetrec je mršil njene lase, da so ji krožili v kodrih po čelu in okoli ušes. V logu nad cesto je prepeval kos in po travnikih so čvrčali črički. Ozrl sem se na desno in levo: nikjer žive duše. Sama sva. Kaj vem, kako se je zgodilo? Hipoma sem sedel tik nje, jo zgrabil za roko in se ji zazrl globoko v oči. In potem sem govoril. Ne, moje ustnice so govorile same. Kaj? Ne vem. Vem le to, da sem ji povedal, da moram misliti neprestano nanjo, da sem nesrečen, ako je ne vidim vsak dan, da sem pač blazen, ker se zavedam, kaj sem, a si vendar ne morem pomagati. Povedal sem ji, da sem sklenil, da ne pridem nikoli več v njeno bližino, da se zakopljem v samostan in zatrem šiloma svoja čuvstva, da pa me je srce prignalo na begu pred samim seboj vendarle prav v njeno bližino. je šepetala. «Gospod Janko!> še enkrat in I zajokala. In zajokala je znova. clgrača usode sem,> je nato pripovedovala. Pritisnil sem jo k sebi in ječal še sam: ma srečna!> Hipoma je vstala, me prijela za desnico in jo stisnila: c X poleg vojaško bolnloe > nudi svoja zajamčeno ©f pristna ljutomerška vina l»IIIIIHIHIfTM1IIHIirTHmilHI,||l!ff|M,„fT po ugodnih cenah In pod solidnimi plačilnimi pogoji. VINO |liitllM)llli|iiiiiiiiiiiiii'ii|iiiiiMiiiiiiiiiii'nii'iii'nii'iiiiii"iiiiiiiinillllllllllMin-. najboljših tovarn BSsendorfer, Czipiu Ehrbar, Schwelghofer, Original Sf*gi itd. Jerica Hobad, roj. Dclsnt a LJUBLJANA, Hilšerjeva ulica št. 5 llilll!lllllllllilllliaiiilliuiiliiiiaiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiii:i!miiii::i!'t I KAMNOSEŠKA INDUSTRIJSKA DRUŽBA --i C£2IiJ£2 ■ - Nagrobni spomeniki, nagrobne plošče ln okvirji, plošče za umivalnike, nočne omare zadružna hranilnica registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z. v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 19 sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in zastavitvi