Kamniški ObČAN Št. 14 Kamfest dobro obiskan v Kamniku nam že osmo leto zapored avgusta vsekakor ni bilo f^f dolgčas! Že tradicionalni poletni ; kulturni festival Kamfest, letos je i potekal od 7. do 20. avgusta, je s pestrim dogajanjem za dva tedna oživel kamniško mestno središče. Festival je v organizaciji KD Priden možic potekal na treh prizoriščih po mestu, številni obiskovalci od blizu in daleč pa so si v dveh tednih ogledali preko 43 odrskih dogodkov in še dvakrat toliko Dogodkov z Dodano Vrednostjo, kar je bila novost letošnjega festivala. Otroške oči so vsak dan festivala navdušeno zrle v zanimive izvajalce in predstave. Obiskovalce, ki so vselej napolnili ulice našega mesta, je še posebej nasmejala tudi ulična predstava Leta 2012 v izvedbi KD Priden možic, ki je na festivalu Pato-soffiranje 2011 v srbskem Sme- i-' derevu pred dobrim mesecem prejela nagrado Grand prix za najboljšo predstavo na festivalu. Kamničana Anja Pibernik in Goran Završnik sta zabavala z »izvirnim« načinom ukvarjanja s perutnino. Reportaža s Kamfesta na 8. in 9. strani. Uspešno zaključno leto za kamniške maturante Z objavo rezultatov splošne in poklicne mature se je šolsko leto 2010/2011 končalo tudi za četrtošolce Šolskega centra Rudolfa Maistra v Kamniku. Center zapušča 199 dijakov, ki so se šolali na Gimnaziji in Srednji ekonomski šoli v programih splošna gimnazija, maturitetni tečaj, ekonomska gimnazija in ekonomski tehnik. Splošno maturo je opravljalo 165 dijakov, uspešnih je bilo 158 dijakov, kar je 95,76%. Več kot trideset točk in naziv ZLATI MATURANT je prejelo kar osem dijakov in dijakinj: Karin Kregar, Neža Kregar, Spela Ozimek, Jan Kovačič, Žiga Skok, Klemen Mihelčič, Rok Valenčič in Uroš Kokotec. Tudi rezultati na poklicni maturi so razveseljujoči, saj je bilo od 34 dijakov, ki so pristopili k opravljanju mature, uspešnih kar 33 dijakov, kar je 97,1%. Z uspešno opravljeno maturo so dijaki potrdili svojo nadarjenost in prizadevnost pri učenju ter pripravljenost na nove življenjske in študijske izzive, profesorjem in vodstvu obeh šol pa je nadvse uspešno zaključeno štiriletno šolanje dijakov nagrada in motivacija za dobro delo tudi vnaprej. 50. leto Kamnik, 26. avgust 2011 D U D E CENTER ZA SVETOVNE JEZIKE Breznikova 15 1230 Domžale VPISI V JEZIKOVNE TEČAJE ZA OTROKE IN ODRASLE tel: 01 / 721-69-13, 01 / 729 24 86, 041 / 317-444 dude@dude.si www.dude.si Del zlatih maturantov ©CRM: Jan Kovačič, Žiga Skok, ©pela Ozimek, Neža Kregar in Karin Kregar z direktorjem zavoda mag. ©emsom Mujanovičem. ommerce- iapt^ ^im^ in p^mtad Huht NOVA KOLEKCIJA JESEN-ZIMA Rekorden avgustovski obisk Velike planine Obisk in razpoloženje na Veliki planini, naši idilični planini z enim najbolje ohranjenih pastirskih naselij v Evropi, v veliki meri kroji vreme. Dež in nizke temperature v prvih poletnih mesecih sta botrovala slabšemu obisku planine. Z vseh strani se ob vikendih vijejo kolone obiskovalcev, ki prihajajo na planino zaradi rekreacije, sprostitve v neokrnjeni naravi ali zanimivega pastirskega naselja in kislega mleka pri pastirjih. Sončni vikend in največji Marijin praznik sta pritegnila več tisoč obiskovalcev z vseh strani. Na predpraznični dan v nedeljo, 14. avgusta, je planina doživela rekorden obisk - preko 3000 obiskovalcev. Nihalka je na planino pripeljala več kot 1300 obiskovalcev. Številni so se udeležili maše v kapelici Marije Snežne. Velikoplaninci pravijo, da so veseli vsakega gosta, med katerimi so tudi številni tuji obiskovalci, predvsem Francozi, Italijani, Belgijci, Čehi, Hrvati, slišati pa je tudi nemško govoreče turiste. Živahen poletni utrip Velike planine pa je moč začutiti še do 23. septembra, ko se bo zaradi letnega remonta sanacije elektro motorja nihalka ustavila. Po remontu, ki naj bi bil končan sredi decembra, bo vozila hitreje, pot iz doline na planino bo trajala le slabih pet minut. Reportažo o poletju na Veliki planini, vtisih obiskovalcev z vseh koncev Slovenije in Evrope objavljamo na 3. in 4. strani. Dragi bralci, naslednja številka Kamniškega občana, ki bo pospremila tradicionalne Dneve narodnih noš, izide 8. septembra. Rok za oddajo člankov in fotografij je v petek, 2. septembra; zahvale in oglase pa lahko oddate še v sredo, 7. septembra, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net. Aktualno številko Kamniškega občana lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si ali tam pobrskate po arhivskih številkah. **** HOTEL oo irao MALOGRAJSKI DVOR KAMNIK Maistrova cesta 13, Kamnik Tel.: 01 / 830 31 00 e-mail: info@hotelkamnik.si www.hotelkamnik.si Spirit of the ocean SAMO V ^ ¿oM^^H WWW.KOMPAS-SHOP.SI itam ezikovna šola ANGLEŠČINA NEMŠČINA FRANCOŠČINA ITALIJANŠČINA RUŠČINA ŠPANŠČINA Jezikovna v Centra Kamnika na JapIJevl 4 poleg kavarne Veronika TEL - 831 73 60, GSM - 041 553 711 vpis: od 8. septembra 14.00-19.00 www.ita-jezikovnasola.coni Znai^e jezikov odpira vrata v svet -pripravimo vas na različne mednarodne izpite S sanacijo obrežnega zidu ob Kamniški Bistrici se začenja izvajanje projekta Mestni šoli Perspektivne podjetniške ideje odpirajo vrata v Silicijevo dolino 10. avgusta so delavci Žurbi team d.o.o. Kamnik začeli z izvedbo sanacije obrežnega zidu. S tem se uradno začenja izvedba projekta Mestni soli. Po pridobljenem vodnem soglasju v juniju so strokovne službe Občine Kamnik pripravile izvleček iz projektne dokumentacije, pridobljene so bile vse potrebne ponudbe za izvedbo del, varnostni načrt, koordinacija, nadzor pri izvedbi del ter soglasja za izlov rib. Kot so povedali na Občini Kamnik, predvidevajo, da bodo dela na obrežnem zidu končana do začetka septembra, kar pomeni, da občinska uprava izpolnjuje svojo obljubo in pričenja z deli se v letu 2011, kot je bilo tudi sklenjeno na izredni seji Občinskega sveta Občine Kamnik meseca marca. ©e zadnja dela izgradnje lokalne ceste Tunjice - Zadnji vrh Na lokalni cesti Tunjice - Zadnji vrh intenzivno potekajo se zadnja gradbena dela izgradnje 200 metrov dolgega odseka ceste. Rekonstrukcija ceste zajema zamenjavo ustroja vozišča, izgradnjo meteorne kanalizacije, jaškov itd. Vrednost investicije znaša približno 50.000 evrov, zaključek del je predviden konec meseca avgusta. Ob nadzoru gradbišča je bilo ugotovljeno, da izvajalec - podjetje Zurbi Team d.o.o. dela izvaja v skladu s terminskim planom. Končno bližje rešitvi problema poplavljanja v »rni v sredo, 10. avgusta, je v zvezi s problematiko poplavljanja ceste in dvorišča stanovanjske hiše v Črni (Črna 12) inšpektor za državne ceste skupaj s pristojnimi službami (DRSC, ARSO, Občina Kamnik, CPL d.d. in KPK d.d.) opravil terenski ogled in ustno obravnavo, na kateri so bili prisotni tudi predstavniki stanovalcev Črna 12. Po opravi enem ogledu in podanih možnih rešitvah je inšpektor odredil pristojnim službam, da morajo nemudoma pričeti z ustreznimi postopki za izvedbo sanacije, ter problematiko sanirati do 15. oktobra letos. Občina Kamnik zato skupaj z ARSO, DRSC in projektanti že išče optimalno rešitev, ki bo dokončno odpravila neurejeno odvodnjavanje hudournika in ceste. Zagoreli zabojniki za smeti V avgustu je večkrat zagorelo v zabojnikih za smeti. Kot je sporočil poveljnik Civilne zaščite Kamnik Matjaž Srša, e v noči na 5. avgust zagorel zabojnik za papir na Zikovi ulici. Goreči zabojnik so pogasili, zadevo pa obravnava policija. Tri dni pozneje pa so gasilci PGD Kamnik posredovali na dveh intervencijah. Na Ljubljanski cesti je malo pred polnočjo zagorel kovinski zabojnik za smeti, dve uri pozneje pa zabojnik za papir na Perkovi ulici. Nastala je večja materialna škoda. Ogled kraja je opravila policija, ki nadaljuje s preiskovanjem požarov. Sestanek Tise d.o.o. z Ekološkim društvom EkO KaM v prostorih urada kamniškega župana so se 11. avgusta, prvič po desetih letih, sestali predstavniki podjetja Tisa d.o.o. in predstavniki Ekološkega društva EkO KaM. Glavna tema pogovora je bila onesnaževanje iz sežigalnice podjetja Tisa d.o.o. in iskanja ustreznih rešitev za zmanjšanje ekološke obremenitve okolja z emisijami. Zato sta župan Marjan Šareč in v.d. direktorja občinske uprave mag. Ivan Kenda na skupni pogovor povabila predstavnike obeh strani. Dogovorili so se za redna skupna srečanja v podjetju Tisa. Predstavniki Ekološkega društva EkO KaM so bili seznanjeni s postopki pridobivanja toplotne in električne energije, skladiščenje energenta in s tem povezanimi težavami. Konstruktivni pogovor je pokazal, da se je s sprejetjem LEK-a (Lokalni energetski načrt) in posluhom nove občinske uprave za reševanje tovrstne problematike začelo z iskanjem rešitev za odpravo okoljskih težav. Kamniški OfiiM - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 16.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9. do 15. ure, sreda od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 25. 8. 2011. Sliši se krasno, ampak ali je to tudi mogoče? Iz izkušenj mladih podjetnikov, ki so prve podjetniške korake napravili prav v podpornem okolju v Savinjski regiji, zagotovo. Pot podjetnika začetnika je nepredvidljiva, mnogokrat zavita in polna manjših odcepov, ki vas lahko speljejo z začrtane poti. Prav zato je pomembno, da ima vsak podjetnik že na začetku jasno začrtane cilje, vizijo in strategijo svojega podjetja. Zagotovo je na začetku poslovne poti vsakemu posamezniku pomembno tudi to, da ima v ozadju institucijo, na katero se lahko obrne v pomoč, bodisi v obliki svetovalnih storitev, osnovnih administrativnih, računovodskih, davčnih in pravnih storitev ali v obliki pridobitve ugodnih poslovnih prostorov. Omenjene storitve v Savinjski regiji mladim podjetnikom nudita podjetniški inkubator (Mrežni podjetniški inkubator Savinjske regije) in univerzitetni inkubator (Mrežni spin-off inkubator Univerze v Mariboru). Skupaj s tehnološkimi parki sodita v skupino tako imenovanih subjektov inovativne-ga okolja, katerih evidenco vodi Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI). Podjetniški in univerzitetni inkubator predstavljata ekonomsko orodje, ki se uporablja v povezavi z drugimi podpornimi ukrepi za pospeševanje podjetništva in razvoja novih inovativnih podjetij. Pomen inkubatorjev pri razvoju malega gospodarstva potrjuje tudi porast inkubatorjev v svetu, v zadnjih letih pa tudi v Sloveniji. Savinjska regija, s Celjem na čelu, ima dolgoročno vizijo razvoja tega območja. Odgovorni v inkubatorju se za- vedajo, da v regiji in širše v Sloveniji, niso dovolj zgolj sodobna gradnja in navidezno ustanavljanje delovnih mest. Potrebuje se visokokvalificirana delovna sila, z znanjem in željo po učinkovitem fleksibilnem delu ter konkretna podjetja, ki bodo tem ljudem omogočala varno in stimulativno delovno okolje, polno velikih izzivov, podjetja z dodano vrednostjo. Cilji celovite promocije za razvoj podjetništva in podjetniške kulture so ustvarjanje zavesti o pomenu podjetništva za razvoj in uresničenje ustvarjalnih potencialov državljanov, pospeševanje izkoriščanja podjetniških in inovacijskih potencialov. Svoje aktivnosti usmerjamo k oblikovanju in predlaganju ukrepov za odpravljanje administrativnih ovir pri nastajanju in delovanju podjetij, izvajamo pa tudi ukrepe na področju izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo. Med dejavnosti sodijo še razvoj in izvajanje celovitih podpornih storitev za podjetja in potencialne podjetnike ter koordinacija aktivnosti in spremljanje izvajanja nalog, ki jih v skladu z Zakonom o podpornem okolju za podjetništvo izvajajo subjekti podjetniškega okolja na lokalni in pokrajinski ravni. Dobre prakse podjetniškega inkubatorja in univerzitetnega inkubatorja V sklopu programa podjetniškega inkubatorja smo v zadnjih petih letih pomagali 143 podjetniškim idejam, od katerih jih je bilo oz. jih je 41 prejemnikov subvencije SPS P2. 2 podjetji sta bila prejemnika subvencije P4 - nakup tehnološke opreme. OBČINA KAMNIK objavlja JAVNE RAZPISE za: • Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo • Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah • Naložbe v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij • Šolanje v srednješolskih kmetijskih programih Razpisna dokumentacija bo objavljena na občinski spletni strani www. kamnik.si od 26.8.2011 dalje. Vloge je potrebno oddati najkasneje do petka, 30. septembra 2011. Dodatne informacije: Mira Crnkovič tel: 8318-107 ali po e-pošti: mira.cmkovic@kamnik.si MARJAN ŠAREC, ŽUPAN Več podjetij je bilo vključenih v mednarodne projekte, to so 7. Okvirni programi. V sklopu univerzitetnega inkubatorja pa smo pomagali 53 podjetniškim idejam, katerih nosilci so bili študentje in profesorji. R3 d.o.o. Podjetje sodi v skupino tistih slovenskih podjetij, ki za tri mesece odhajajo v Silicijevo dolino. Upravljavci inkubatorja Y Combi-nator, ki jih vodi investitor Paul Graham, izmed približno dva tisoč prijav iz vsega sveta najprej izbrali 200 podjetij, ki so jih povabili na razgovor, med njimi tudi podjetje R3 d.o.o., Podjetje je sicer prvo slovensko podjetje, ki je uspelo priti v Y Combinator, ostali infotehnološki start-upi so bili doslej uspešni v Londonu na Seed campu, med njimi Zemanta, vox.io, Visionect in Unika. Med najbolj znanimi projekti iz Y Combinatorja pa so Reddit, Cloudkick in Air bed and breakfast. EKO-TCE d.o.o. EKO-TCE Tehnološki center za aplikativno ekologijo d.o.o. je specializirano podjetje za prepoznavanje problemov na področju ravnanja z odpadki ter iskanja in razvoja ustreznih rešitev na okoljskem področju. S programom Centra ponovne uporabe ponujajo novo in inovativno storitev ravnanja s kosovnimi odpadki na območju Slovenije, ki upošteva tako zakonodajne vidike, zahteve EU, zahteve potrošnikov, načela družbene odgovornosti ter se zaveda vse večjega števila socialno ogroženih prebivalcev Slovenije. V Centru za ponovno uporabo prevzemajo še uporabne kosovne odpadke direktno pri uporabnikih, jih na primeren način popravijo, uredijo in pripravijo za prodajo ter nadaljnjo uporabo. Podjetje je sodelovalo pri pripravi zakonodaje s področja socialnega podjetništva. Spletna stran: http://www.eko-tce.eu EKO Ideja d.o.o. Za ustanovitev podjetja so se odločili, ker so zaznali odlično tržno priložnost na področju javne razsvetljave. V podjetju so razvili in kasneje začeli s proizvodnjo solarne ulične razsvetljave, ki za svoje delovanje ne bo potrebovala električne energije, ampak si jo bo proizvajala sama iz energije sonca, ki je obnovljivi vir energije. Solarna ulična svetilka, ki so jo v podjetju razvili bo imela pred obstoječo javno razsvetljavo veliko prednost. Spletna stran: http://www. ekoideja.si/ V NAVTIK, napredne navticne tehnologije d.o.o. Podjetje razvija visoko tehnološki projekt W-FOIL. Podjetnik razvija svojstven koncept postavitve hydro foilov ali podvodnih krilc. Ta koncept v primerjavi z že znanimi hydro foil projekti omogoča manjšo hitrost, ko se trup ali trupi plovila ločijo od vode. Omogoča doseganje večjih maksimalnih hitrosti. Omogoča nam tudi izredno okretnost ter stabilnost pri plovbi s pomočjo hydro foilov. Spletna stran: http:// www.wfoilsail.com/. Pripravili: doc. dr. Zdravko Praunseis, Tina Naglic in Eva Rožanc Uspešno sanacijo plazov sofinancira država Ministrstvo za okolje in prostor ter Občina Kamnik sta podpisali pogodbo o sofinanciranju sanacije plazov Gabrovnica - Krasnja in Mali Ra-kitovec. Pogoj za pridobitev finančnih sredstev je uspešna sanacija in predložitev ustrezne dokumentacije v mesecu oktobru. Kot obljubljajo na Občini Kamnik, bodo zagotavljali nadzor nad sanacijami z namenom pravočasne in kvalitetne sanacije, saj je le-to pogoj za pridobitev sredstev s strani MOP-a. Izredno zahtevno sanacijo, ki naj bi bila zaključena do konca septembra, izvaja podjetje PUH. Kot so nam sporočili z oddelka za gospodarske javne službe, je bila Občina Kamnik s strani ZRMK obveščena, da je zadnji letošnji projekt sanacije plazu pod cerkvijo na Selah ocenjen s pozitivno recenzijo, kar pomeni tudi podpis pogodbe za sofinanciranje tega plazu. Poletje je čas za infrastrukturne investicije Kar nekaj infrastrukturnih investicij je realizacijo dočakalo to poletje. Vozniki so prav gotovo veseli zaključka del na rekonstrukciji ceste v Sp. Stranjah (ukrep za umirjanje, cesta, pločnik, most, javna razsvetljava, ureditev zelenic), promet nemoteno potekav obeh smereh. Zaključena je ureditev Habjanove ulice v Šmarci, kjer so v sklopu investicije, vredne 11.500 evrov, uredili odvodnjavanje, zamenjali tampon in asfaltirali cesto v dolžini 53 metrov. Na nevarnih odsekih občinskih cest je bilo nameščenih 650 metrov novih varovalnih ograj. Po pojasnilu občinske uprave, so prioritete postavitve ograj šolske poti, kjer potekajo šolski prevozi otrok, ter večji vzponi oziroma nakloni cest. Vrednost investicije znaša 24.000 evrov. Na otroškem igrišču med Klavčičevo ulico in Ulico Vilka Rožiča je bila odstranjena stara dotrajana lesena ograja. Zgrajena je nova, dva metra visoka ograja, sestavljena iz panelnih elementov, ki so jekleni, vroče cin-kani in plastificirani s poliestrom. S tem je na otroškem igrišču, ki je bilo leta 2008 temeljito obnovljeno, še bolje poskrbljeno za varnost številnih otrok, ki se tam igrajo. Kljub temu, da je že več let igrišče ponoči zaklenjeno, so nepridipravi plezali čez leseno ograjo, se ponoči zadrževali na igrišču, za seboj pa pustili nesnago. Spomladi se je vandalizem stopnjeval, uničenih je bilo nekaj skoraj novih igral, policija pa kljub prijavam ni učinkovito ukrepala. Za gradnjo nove ograje ter popravilo oziroma zamenjavo uničenih igral je bilo porabljenih preko 13.000 evrov proračunskih sredstev. Za potrebe izvajanja socialno varstvene dejavnosti najamemo hišo v Kamniku ali bližnji okolici v mirnem okolju, z možnostjo uporabe vrta. Center za socialno delo Kamnik, kontaktna oseba: Maja Gradišek 01/830 32 95, 01/830 32 80 Kamniški ObČAN POLETJE NA VELIKI PLANIN 26. avgust 2011 Rekorden avgustovski obisk planine Vreme kroji usodo in razpoloženje na planini. V prvem delu poletne sezone vreme ni bilo naklonjeno prebivalcem in obiskovalcem planine. Po deževnem obdobju pa je tudi na Veliko planino posijalo sonce. Sončni vikend ter najstarejši in največji Marijin praznik sta pritegnila več tisoč obiskovalcev z vseh strani. Na predpraznični dan v nedeljo, 14. avgusta, je planina doživela rekorden obisk, več kot 3000 obiskovalcev. Pred blagajno na spodnji postaji nihalke se je do poznega popoldneva vila kolona turistov, ki so želeli začutiti utrip Velike planine. Nihalka je na planino pripeljala več kot 1300 obiskovalcev. Številni so se udeležili mase v kapelici Marije Snežne, ki je tako kot vsako nedeljo potekala ob 14. uri. Za veselo in plesno vzdušje na Zelenem robu pa so s harmonikami poskrbeli Trio domačini. Množičen obisk gostov ob sobotah in nedeljah je presegel razpoložljive kapacitete. Ogromno obiskovalcev je prvi avgustovski vikend privabil pastirski praznik s pastirsko veselico. Tradicionalna prireditev je privabila številne sprehajalce in ljubitelje narodno zabavne glasbe. Letošnji avgust je bil vsekakor rekorden mesec, kar pa žal ne moremo reči za predhodnih sedem mesecev. Dež in hladno vreme v začetnih poletnih mesecih sta tudi razlog za slabši obisk domačih gostov, predvsem organiziranih izletov šolskih skupin in društev. Veliko-planinci smo veseli vsakega gosta, med katerimi so tudi številni tuji obiskovalci, predvsem Francozi, Italijani, Belgijci, Čehi, Hrvati, slišati pa je tudi nemško govoreče turiste. Dogajanje na planini popestrijo tradicionalne prireditve, med njimi srečanje harmonikarjev Zadnjo julijsko soboto je po planini odmeval zvok harmonike. V meglenem jutru se je na spodnji postaji nihalke v Kamniški Bistrici vila gruča čakajočih obiskovalcev, med njimi so bili številni harmonikarji - udeleženci 15. velikega tekmovanja harmonikarjev na Veliki planini. Ob 10.30 je nastopajoče nagovoril župan Marjan Šarec in naznanil zače- tek tekmovanja. Župan je povedal, da v Sloveniji živita dve veji harmonik, prva je kvintetovska zasedba s klavirsko harmoniko, katere začetnik je bil Slavko Avsenik. Druga veja pa je dia-tonična harmonika z večglasnim petjem, katere širitelj je Lojze Slak. Diatonična harmonika je prisotna na slovenskem območ- Nihalka na Veliko planino se bo zaradi remonta ustavila 23. septembra Pot iz doline na planino bo trajala le slabih pet minut Oskrbnik Preskatjeve bajte Marko obiskovalcem z veseljem razkaže muzej in jim predstavi zanimivosti o življenju pastirjev nekoč in danes. Družba Velika planina se aktivno pripravlja na letni remont elektro pogona. Konec julija je planino obiskal župan, ki je z zanimanjem pre- vodil direktor družbe Velika planina d.o.o. Dušan Bombač, udeležili pa so se ga vodilni partner in izvajalec Elcon d.o.o. (Miran Kosmač) valec Tadej Petek s.p. Sestanka se je udeležil tudi predstavnik občine Jože Tomelj. Preverili so tehnično dokumentacijo, uskladili terminske plane, opravili se zadnje meritve ipd. Sestanek so zaključili z ugotovitvijo, da so vsa pripravljalna dela opravljena in izvedena skladno z zakonodajo ter usklajeni vsi pogoji, ki bodo omogočili ponovni zagon nihalke skladno s predvidenim datumom 15. 12. 2011. Do predvidenega začetka remonta pa lahko ljubitelji narave in svežega zraka preživijo se zadnje poletne dneve na Veliki planini. Nihalka vozi vsak dan od 8.00 do gledal razmere v podjetju, direktor Dušan Bombač pa mu je razkazal prostore in ga seznanil s sodelavci. Najdalj časa se je zadržal v strojnici, kjer si je ogledal obstoječo opremo in se pozanimal o načrtu letnega remonta. Remont se bo pričel 23. septembra, ko bo tudi ustavljeno delovanje nihalke. Zamenjan bo celotni pogon nihalke (elektro motor, reduktor, zavore in pogonsko kolo). Nihalka bo po remontu vozila hitreje, kar bo skrajšalo čas vožnje od Spodnje do Zgornje postaje. Pot iz doline na planino bo trajala le slabih 5 minut. V prostorih družbe Velika planina d.o.o. je 17. avgusta potekal prvi operativni sestanek glede sanacije strojnice nihalke. Sestanek je in podizvajalci Steurer Seilbahnen AG (Martin Wetzel in Thomas Rentsch), Saning International d.o.o. (Rudj Velkavrh in Edo Velka-vrh), Boris Zlender s.p. in Costa s.p. (Darko Derling) in elektrovzdrze- 18.00, od petka do nedelje pa do 20.00. Vsak dan od 8.30 do 17.15, oz. za vikende do 18.15, obratuje tudi dvosedežnica, ki zapelje obiskovalce na vrh planine. POLONA GRAHEK ju že dalj časa, ni pa ga dogodka, ki ga le ta ne bi spremljala. Diatonična harmonika je postala pravi ljudski inštrument, ki ohranja tradicijo slovenske glasbe. Včasih je spremljala fante, ki so odhajali k vojakom, med drugo svetovno vojno pa je bodrila ljudi. Danes je postala čedalje bolj popularna, sploh med mladimi. Le ta je prisotna na številnih prireditvah in tekmovanjih. Nobeno tekmovanje v Sloveniji pa ne poteka tako visoko, na taki nadmorski višini, kot tekmovanje na Veliki planini. Tekmovanje je potekalo v štirih kategorijah, pomerilo se je 38 harmonikarjev. Najmlajši tekmovalec Tadej Lipovšek iz Mengša je štel 9 let, najstarejši pa je bil Albin Škrjanec iz Komende s 73 leti. Tekmovanje je povezovala simpatična Dada, ki je tekmovalce spodbujala, da so bile njihove harmonike čim bolj glasne. Nastopajoče je spodbujal ansambel »Trio domačini«, fantje pa so še dodatno poskrbeli za zabavno vzdušje in plesno razpoloženje. Na planino so prihajali številni ljubitelji veselih zvokov, ki so se prijetno zabavali. Tri-članska komisija (Tomaž Jemec, Jaka Kastelic in Milan Kokalj) je imela težko nalogo izbrati najboljšega, kajti vsi harmonikarji so bili odlični. Ocenjevali so muzikalnost, tehnično izvedbo, melodijo, harmonijo ter prisotnost duše oz. ljubezni do zaigrane viže. Absolutni zmagovalec je postal Matjaž Trobec, ki je ob koncu prireditve prejel veliki pokal in potovanje za dve osebi. Vsi tekmovalci so dobili priznanje za udeležbo na tekmovanju ter spominsko majico. Po posameznih kategorijah pa so bili najboljši: - do 15 let: Teja Komar (Mengeš), Simon Vr-bec (Trzin), Ti-len Ržen (Škofja Loka) - od 16 let do 25 let: Erik Šav-ron (Gračišče), Matjaž Trobec (Ljubljana), Matic Kaker (Kamnik ) - od 26 let do 50 let: Iztok Pan-čur (Kamnik), Alojz Murgelj (Otočec), Vera Brajnik (Šentjaž pri Dravogradu) - nad 50 let: Danilo Poljanšek ( Kamnik), Albin Škrjanec (Komenda), Marijan Rozman (Komenda) Dogodek so organizirali Rekreacijsko društvo Rigelj ob podpori Občine Kamnik in družbe Velika planina d.o.o. Ob zaključku prireditve je v imenu organizatorjev RD Rigelj Tadej Pojbič nastopajočim in zmagovalcem izrekel čestitke in izročil pokale in nagrade. Družba Velika planina d.o.o. je za vse nastopajoče zagotovila brezplačni prevoz z nihalko in sedežnico, pripravila pa jim je tudi brezplačno planinsko malico. Veselo v Kamnik in urno naprej,... pa so bili zvoki, ki so še dolgo prihajali iz harmonik in odmevali po planini, vzdušja pa ni in ni bilo konca! Anketo med obiskovalci o tem, kako doživljajo našo lepo planino, objavljamo na 4. strani. Najboljši harmonikarji v kategoriji nad 50 let: Kamnican Danilo Poljanšek ter Komendcana Albin Škrjanec in Marijan Rozman. Enotne označevalne table za večjo urejenost planine Ob rob srečanja harmonikarjev pa je v soboto, 30. julija, na Zelenem robu potekala uradna otvoritev novih označevalnih tabel na Veliki planini. V okviru projekta Listen to the voice of villages, ki ga izvaja Center za razvoj Litija, je bilo v letošnjem letu na 61 lokacijah na območju Velike planine postavljenih več kot 300 enotnih usmerjevalnih tabel. Izdelane so iz macesnovega lesa, v naravni barvi in nelakirane, z rdečimi napisi. Pritrjene so na viharnike ali drogove. Na vsakem stojišču je pripeta tablica s številko, ki omogoča lociranje oseb, ki bi se izgubile na planini. Poleg osnovne usmerjevalne funkcije imajo table tudi vlogo ozaveščanja obiskovalcev, zato so ponekod na njih tudi piktogrami, ki opozarjajo na pravila obnašanja v naravnem okolju. Kamniški župan Marjan Šarec je ob tem dogodku poudaril pomen nove enotne podobe, ki tako prispeva tudi k večji urejenosti planine. Povedal je še, da ljudje prihajamo na planino, ker si želimo v naravo, zato jo moramo ohranjati in jo le bogatiti z novimi vsebinami. Pri zasnovi nove označitve so sodelovali: Agrarne skupnosti Velika planina, Mala planina in Gojška planina, družba Velika planina d.o.o., Občina Kamnik, Agencija za razvoj turizma in podjetništva Kamnik, PD Domžale, PD Bajtar, predstavniki gostincev, regijski park KSA v ustanavljanju, Zavod za varstvo narave OE Kranj, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Kranj in zainteresirani posamezniki. Kako obiskovalci doživljajo našo lepo planino? Medtem, ko so obiskovalci čakali na vstop v iiihalko, sem jih povprašal o tem, od kod prihajajo, kaj delajo na planini, tuje obiskovalce pa tudi po tem, kje so izvedeU za Veliko planino... Večina jih je bila enotnih, da se za obisk odločijo z željo preživeti dan v planinskem svetu, sredi neokrnjene narave, pritegne jih obisk pastirskega naselja, žvenket kravjih zvoncev. Številni poskusijo planšarski sir, skuto in kislo mleko. V Preskarjevem muzeju, ki je odprt vsak dan med 10. in 16. uro, prisluhnejo zanimivostim o življenju pastirjev nekoč in danes. Družina iz Slovenskih Konjic je planino obiskala prvič. Gospa in mlajša hči sta na ta dan praznovali rojstni dan, ob tem pa jim je vsem skupaj oče privoščil izlet na Veliko planino. Gospod je planino zadnjič obiskal v osnovni šoli, ženski del ekipe pa se je k nam odpravil prvič. Povedali so, da jim je bilo všeč in da bodo na planino še prišli, vendar si bodo vzeli več časa, kajti štiri ure je premalo za ogled tega bisera. 5-letna Aja z Brezovice se je v družbi starih staršev na planino odpravila že drugo leto zapored. Zaupala nam je, da ji bo v spominu ostal ričet na Zelenem robu in Preskarjev muzej, kjer je povohala trnič in prvič videla posteljo, prekrito s slamo. Dedek jo je fotografiral s planšarjem Andrejem. Naslednje leto bo planino ponovno obiskala in s seboj pripeljala tudi oba mlajša bratca. Njena babica pravi, da je Velika planina res pravljična in bi se sem gor kar preselila. Družina iz Belgije se je po planini sprehajala z Lonely planetom, ob tem pa poudarila, da v njem ne piše, da si po planini pot lahko skrajšamo z dvosedežnico, kar so ugotovili šele na planini. Bili so veseli, da so vozovnice lahko kupili na Zgornji postaji. Pri kmetu so poskusili mleko in povedali, da je drugačno kot pri njih. Snežnih jam niso obiskali, saj nanje sploh niso bili pozorni. Matic in Domen iz Kamnika sta na planini dvakrat tedensko. S seboj vedno pripeljeta gorski kolesi, saj jima down hill spust od Zelenega roba do Spodnje postaje nihalke predstavlja neverjeten adrenalinski užitek. 26-letni Simon iz Kamnika se ukvarja z jogo, hojo po vrvi in osebnim trenerstvom. Na planino se je odpravil peš čez Dol, saj, kot pravi, skrbi za svoje telo in vzdrževanje kondicije. Od Spodnje postaje ni-halke do vrha planine je potreboval uro in dvajset minut, ob tem pa je poudaril, da je šlo za hitro hojo. Na pla- Arboretum Volčji Potok bo v nedeljo preplavil otroški vrišč čarobni dan, največja družabno-humanitarna prireditev v naših krajih, bo 28. avgusta sredi prečudovite narave v Arboretumu Volčji Potok praznoval že svoj drugi rojstni dan. Dan in program bosta namenjena družinam, kot velja za vse Čarobne dneve, ki se štirikrat na leto zvrstijo na najlepših kotičkih Slovenije in so v prvi vrsti namenjeni družinam, ki želijo aktivno preživeti svoj prosti čas, otroci pa lahko spoznavajo etnološke posebnosti krajev, se srečujejo s pomenom okoljevarstva, razvijajo svojo kreativnost ter se zabavajo ob plesu, glasbi in športu. Tudi tokrat bo rdeča nit dogodka humanitarnost, saj bo organizator s pomočjo Zveze prijateljev mladine ter pokroviteljev in partnerjev 100 otrokom iz socialno šibkejšega okolja omogočil brezplačne obšolske dejavnosti skozi šolsko leto 2011/12. Na glavnem odru bodo v pestrem čarobnem programu čez dan nastopile dive slovenske glasbene scene Bilbi, Nusa Derenda, Brigita Šuler, Alenka Gotar in Martina Šraj, spremljali bomo »spopad« dveh odličnih harmonikarjev Mihe Debevca in Tomaža Rožanca. Imenitna predstava čarovnica Hillary gre v opero v izvedbi ansambla SNG Maribor bo tokrat zagotovo navdušila vse ljubitelje gledališča, za vrhunec dneva pa bodo z glasbeno-plesnim spektaklom poskrbeli se čuki in Ribič Pepe, ki so ta Čarobni dan izbrali za promocijo svoje nove plošče za otroke. V Arboretumu bo na zelenicah in skrivnih kotičkih neokrnjene narave se posebej dobro poskrbljeno za otroke, ki radi ustvarjajo, se zabavajo in športno udejstvujejo. V pravljičnih deželah bodo na več prizoriščih zanje pripravljene raznolike delavnice, kjer bodo lahko risali in barvali, kiparili, izdelovali lutke in druge predmete, se zabavali na napihljivih igralih, bolj živahni pa se bodo lahko celo vzpenjali po zahtevni plezalni steni. families. Veliko planino so opisali z angleškima besedama amazing oz. unbelievable, kar v prevodu pomeni osupljivo oz. neverjetno. Do najvišje točke planine so se odpravili peš, od tam so občudovali planšar-sko naselje, sosednje vršace in dolino. Ko so otroci zagledali planšar-ja Andreja in zaslišali glas iz njegovega roga so se ga ustrašili, saj so mislili, da je to strašni gozdni mož. Razložila sem jim, da je to prijazen gospod v tradicionalni planšarski noši, oni pa so prosili, če se lahko postavijo poleg in potipajo njegov plašč - »pvajš«. nino se odpravi enkrat mesečno, naužije se svežega zraka in preveri fizično pripravljenost. Množici čakajočih obiskovalcev je na vrvi pokazal nekaj vaj, ti pa so mu z navdušenjem zaploskali. Družina iz Izraela se je v Slovenijo odpravila za 18 dni, njihov stalni spremljevalec po Sloveniji pa je turistični vodnik Slovenija for žičničarje, njihovo ustrežljivost naj smeti odnašajo s seboj v skrbi za čisto okolje. Jakob iz Kamnika je planino obiskal drugič, v družbi očeta, s kolesom in v kolesarski opremi. Kolesi sta s sedežnico peljala do vrha planine, od tam pa ju je čakal spust mimo Kranjskega raka nazaj v Kamnik. Pravita, da jima je vožnja v užitek in se po planini ne ustavljata. Simpatični Jakob je poudaril, da bo naslednji dan spet na planini, bo pa pripeljal še mamico in prijatelje, kot šoloobvezni otrok iz občine Kamnik pa je vesel brezplačne vozovnice za nihalko in sedežnico. Z obiskovalci se je pogovarjala POLONA GRAHEK Upokojenki Vera in Zlata iz Ljubljane na planini preživljata počitnice. Ena je prišla za 5 dni, druga za 3 tedne, družbo pa jima dela mali kosmatinec. Pravita, da sta nastanjeni v koči v neposredni bližini Šim-novca, saj jima je pešpot do planšarskega naselja predolga. Planina se jima zdi prelepa, pohvalili sta in pomoč. Obiskovalcem pa sporočata, dolino, več pozornosti naj namenijo Oživeli plesni večeri v kavarni Veronika Poletne večere v Kamniku so popestrili plesni družabni večeri v kavarni Veronika. Ob koncu tedna so se v večernih urah ljubitelji plesa zavrteli na vrtu, ob slabem pa v notranjih prostorih kavarne. Plesali so tako v umirjenih, kot tudi bolj živahnih ritmih in marsikdo se je pohvalil, da je osvežil in celo izboljšal svoje plesne korake. Še posebej so bili veseli plesnega para Uroš Andič in Mateja Juvan. Priznana plesalca argentinskega tanga sta se predstavila in plesno znanje tudi delila z vsemi željnimi na prvem plesnem večeru v petek, 15. julija, ki ga je z domiselnim pozdravnim nagovorom odprl direktor Term Snovik Matjaž Konda. Za prijetno plesno glasbo je vse večere, zadnji je bil minulo soboto, skrbel DJ Aleš, ki z živahnimi ritmi že dolga leta razveseljuje v Festivalni dvorani in na plesnih večerih na Viru. Predvajal je glasbo iz različnih obdobij, zato so se plesni pari vrteli v ritmih standardnih in latinsko ameriških plesov, valčka, foxtrota, sambe, rumbe in tudi novejših, živahnih; salsa, bachiata, merenge. O Otroški pevski zbor J) Vrabčki - cicibani & DKD Solidarnost Kamnik Vabimo v svoje pevske vrste nove pevce in pevke, ki imajo veselje do prepevanja, druženja, nastopanja. OPZ Cicibani od 3 do 6 let se dobivamo ob torkih ob 17. uri, od 13. septembra, v glasbeni sobi BKB Solidarnost (nad kavarno Veronika), Japljeva 2, Kamnik. Velika planina se je predstavila na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA Velika planina je v očeh obiskovalcev oziroma ljubiteljev aktivnega preživljanja prostega časa ter ljubiteljev kulturnih in socialnih zanimivosti po-zicionirana kot idilična visokogorska planota z enim najbolje ohranjenih pastirskih naselij v Evropi. Podjetje Velika planina d.o.o. stremi k načrtom za poletno sezono in povečanju števila turistov, predvsem med tednom. V poletnih mesecih so pomembne predvsem zabavne prireditve in tekmovanja. Zavedamo se pomena trženja planine kot turistične destinacije in ker so sejmi ena od najpogostejših orodij pospeševanja prodaje v turizmu smo se v nedeljo, 21. avgusta, v okviru Srca Slovenije predstavili na 49. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni. Gre za največji sejem kmetijstva in živilstva v Sloveniji in v sosedski regiji štirih držav. Pod geslom »Naravnost na mizo«, ki poteka od 20. do 25. avgusta, se predstavlja preko 1700 razstavljavcev iz 25 držav, od tistih z najsodobnejšo mehanizacijo, z vrhunsko opremo in sredstvi za okolju in človeku prijazno poljedelstvo, do rejcev živali, gozdarjev ter številni pridelovalci in predelavo hrane. Sejem je informativne, družabne in zabavne narave. Velika planina se je predstavila kot ponudnik naravnih in kulturnih znamenitosti na območju Srca Slovenije. Predstavili smo planino, neokrnjeno naravo, pastirske stanove, bogato pastirsko dediščino, enodnevne izlete. Obiskovalcem smo ponudili velikoplaninski sir, ki velja za lokalni izdelek. Všeč jim je bil njegov močan vonj in hkrati blag okus. Številne obiskovalce je ob pogledu na trnič zanimala tudi izdelava in običaji, povezani z njim. Družinam smo ponudili ugodne cene družinskih vozovnic, prav tako pa smo z ugodnimi cenami seznanili tudi upokojence. Med številnimi obiskovalci je stojnico obiskal tudi minister za kmetijstvo mag. Dejan Židan s svojo ekipo. Zanimalo ga je predvsem planšarjevo oblačilo, pvajš, narejeno iz dolgih in ozkih pasov lipovega lubja. Naše obiskovalce je najbolj zanimalo, kje pravzaprav leži Velika planina, kako pridejo do nas iz Štajerske smeri in katere so tradicionalne prireditve na planini. Obiskali so nas tudi tujci, predvsem iz Madžarske, Avstrije in Hrvaške. Ob 75-letnici PGD Sela obnovljen gasilski dom Za gasilce in gasilke PGD Sela je bil 6. avgust slovesen dan. Društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1936, je gasilski dom na sedanji lokaciji dobilo leta 1984, ob letošnji 75-letnici pa so slovesno odprli prizidan in obnovljen gasilski dom. Večino potrebnih sredstev za investicijo, vredno 80.000 evrov, so gasi Ici zbrali sami s pomočjo krajanov, ob tem pa so vsi skupaj prispevali preko tri tisoč ur prostovoljnega dela. Svečanost ob odprtju lepšega in večjega gasilskega doma Sela se je pričela z zborom gasilcev v zgornjem delu vasi Sela, povorka se je vila do prenovljenega gasilskega doma, kjer je župan Marjan Šarec skupaj s predsednikom PGD Sela Francem Sušnikom simbolično prerezal trak. Pozdravil in čestital je gasilcem za njihov uspeh ter pohvalil medsebojno sodelovanje med gasilci, krajani in krajevno skupnostjo. Po podelitvi priznanj najbolj zaslužnim za novo podobo gasilskega doma PGD Sela je sledila veselica z ansamblom Okrogli muzikanti. KULTURA 26. avgust 2011 Sebastjan Vrhovnik, zadnja leta najbolj priznan in uspešen kamniški dirigent, niza uspeh za uspehom tako v domovini kot po svetu. (Foto: Jana Jocif) »Nagrade mi ne pomenijo veliko« Zagotovo najbolj priznan in uspešen kamniški dirigent zadnjih nekaj let Sebastjan Vrhovnik niza uspeh za uspehom, čeprav ne več v svojem rodnem mestu. Sebastjan Vrhovnik, dolgoletni dirigent več zborovskih zasedb v kamniški občini, s katerimi je dosegal vidna priznanja tako doma kot v tujini, se je pred dvema letoma preselil v Ljubljano, kjer je prevzel vodenje Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Zbor, ki bo letos praznoval svojo 85-letnico obstoja, združuje študentke in študente vseh fakultet Univerze v Ljubljani, ki jim je skupna velika ljubezen do petja in nenehna želja po vrhunskem umetniškem ustvarjanju. Zbor APZ Tone Tomšič so vedno vodili priznani slovenski zborovodje, zadnji dve leti ga kot prvi Kamničan vodi Sebastjan Vrhovnik. APZ sodi med najpomembnejše usmerjevalce slovenskega zborovskega petja, ne samo po izvajalsko-tehnično plati, temveč tudi po svoji programski usmerjenosti. Repertoar zbora sestavljajo skladbe vseh glasbeno-zgodovinskih stilnih obdobij, posebno pozornost pa zbor posveča sodobni zborovski literaturi. APZ z naročili in natečaji spodbuja nastanek novih skladb tako mladih kot tudi že uveljavljenih slovenskih skladateljev in z njihovimi prvimi izvedbami skrbi za prepoznavnost slovenske zborovske ustvarjalnosti v domovini in po svetu. Zbor koncertira po vsej Slove- niji, sodeluje pri izvedbah vo-kalno-inštrumentalnih projektov, snema za arhiv RTV Slovenija... Zbor potrjuje svojo kakovost z odmevnimi nastopi na mnogih festivalih in tekmovanjih doma in v tujini. Je eden izmed dveh evropskih zborov, kateremu je uspelo dvakrat osvojiti prvo nagrado za Grand Prix Evrope, kar je največje priznanje, ki ga lahko doseže pevski zbor. Zlato pot zbor nadaljuje tudi pod vodstvom Sebastjana Vr-hovnika. Zadnji veliki uspeh je zbor dosegel v začetku maja na 57. internacionalnem zborovskem festivalu v irskem Corku, kjer so osvojili dve nagradi. Na festivalu, ki se ga je udeležilo 4000 pevcev in je zabeležil 85 glasbenih dogodkov, je APZ Toneta Tomšiča z odlično izvedbo tekmovalnega programa osvojil prvo mesto festivala ter posebno nagrado za izvedbo skladbe Heinricha Schütza Die mit Tränen säen. Mednarodna žirija je bila odkrito navdušena nad tekmovalnimi nastopi APZ Matična knjižnica Kamnik OBISK^i POTUJOČE K^NJIŽNICE september 2011 - junij 2012 ponedeljek SELA: pri gasilskem domu 15.00 do 16.30 SREDNJA VAS: pri gasilskem domu 16.45 do 17.15 HRUŠEVKA: pri Korošcu 17.30 do 18.15 BUČ: parkirišče pri Vrankarju 18.30 do 19.00 LAZE: pred trgovino 19.15 do 20.00 5. in 19. september, 3. in 17. oktober, 14. in 28. november, 12. december, 9. in 23. januar, 6. in 20. februar, 5. in 19. marec, 2.,16 in 30. april, 14. in 28. maj torek ČESNJICE: na igrišču SPITALIČ: pri gasilskem domu MOTNIK: pri gasilskem domu ZG. TUHINJ: pri Kavsarju 15.00 do 16.00 16.30 do 17.00 17.15 do 18.30 18.45 do 19.30 6. in 20. september, 4. in 18. oktober, 15. in 29. november, 13. in 27. december, 10. in 24. januar, 7. in 21. februar, 6. in 20. marec, 3. in 17. april, 15. in 29. maj četrtek . . VRANJA PEČ: pred OS GODIČ: pri Hribarju STAHOVICA: parkirišče Calcit BISTRIČICA: pri znamenju OKROGLO: pri mostu TUNJICE: pred OS 12.15 do 13.00 13.30 do 14.00 14.15do 15.15 15.30 do 17.00 17.15 do 17.45 18.00 do 19.30 8. in 22. september, 6. in 20. oktober, 3. in 17. november, 1.,15. in 29. december, 12. in 26. januar, 9. in 23. februar, 8. in 22. marec, 5. in 19. april, 3., 17. in 31. maj petek ČRNA: med bloki 15.00 do 16.00 ŽAGA: nekdanja trgovina pri Petku 16.15 do 16.45 KRIVČEVO: pri Jurčku 17.00 do 18.30 GOZD: pri gasilskem domu 18.45 do 19.15 9. in 23. september, 7. in 21. oktober, 4. in 18. november, 2., 16. in 30. december, 13. in 27. januar, 10. in 24. februar, 9. in 23. marec, 6. in 20. april, 4. in 18. maj, 1. junij Kulturno društvo dr. Franceta Steleta vabi na hudomušno igro FRANCA JUVANA VESELITE SE Predstave bodo 26., 27., in 28., avgusta ob 20. uri v letnem gledališču pod cerkvijo sv. Ane v Tunjicah. V igri nastopajo znani Slovenci: gorniski pisatelj Janko Mlakar, Primskovski čudodelnik Jurij Humar, pesnik in dramatik Anton Medved in drugi. Vstopnina: odrasli 10 evrov, otroci 5 evrov. Tone Tomšič. Zelo jih je navdušila izvrstna izbira programa ter močna energija pri izvedbi skladb. Vsake zmage se pevci in pevke veselijo, saj v petje vložijo veliko truda in prostega časa, ki jim ga ob študijskih obveznosti velikokrat primanjkuje. Pevci APZ Tone Tomšič skupaj s Sebastjanom v drugi polovici julija odhajajo na veliko koncertno turnejo na Filipine, Taj-van in Kitajsko, kjer bodo tri tedne prepevali slovenske pesmi. V Manili na Filipinih jih bo gostil priznani prijateljski zbor z Univerze Santo Tomas, ki je že navduševal ljubitelje zborovskega petja v Sloveniji. Sebastjan poudarja, da vsa gostovanja in tekmovanja zahtevajo veliko energije in truda, vendar dobra volja, nepozabni trenutki in spomini ter nova poznanstva ves vloženi čas krepko poplačajo. Sebastjan v zadnjih letih poleg vodenja APZ asistira pri predmetu zborovsko dirigiranje na Akademiji za glasbo in je tik pred zaključkom magisterija na priznanem Konzervatoriju za glasbo v Grazu. Založba RTV Slovenija je letos izdala tri zgoščenke zborovske glasbe Komornega zbora RTV Slovenija pod vodstvom Sebastjana, Ženska vokalna skupina »arniCe, zmagovalke zborovskega tekmovanja Naša pesem 2010, pa so ravno tako pod vodstvom Sebastjana izdale zgoščenko Jagodni izbor za ženski zbor. Sebastjan še vedno vodi tudi MePZ Obala Koper, s katerimi se ravnokar pripravlja na tekmovanje. »eprav v zadnjih letih ni tekmovanja, s katerega se zbor pod vodstvom Sebastjana ne bi vrnil brez najboljšega priznanja, Sebastjan zatrjuje, da mu nagrade pomenijo vedno manj. Izzive išče drugje. Po njegovem mnenju so vsi uspehi viden dokaz trdega dela in povezanosti pevk in pevcev. Poudaril je, da ne bodo zaspali na lovorikah, saj jih čaka še veliko glasbenih projektov. BOJANA KLEMENC Člani Foto kluba Kamnik razstavljajo Zgodbe na Glavnem trgu, v občinski hiši pa »brez naslova« »lani Foto kluba Kamnik so že šesto poletje postavili fotografsko razstavo na prostem iz serije Oko Kamnika. Z letošnjo razstavo z naslovom Zgodbe se avtorji prvič posvečajo serijam fotografij, urejenih v kolaže. Kot vselej, so tudi tokrat motivi razstave fotografirani po kamniški občini, izbira tematike pa je bila prepuščena posameznemu avtorju. 12 avtorjev je tako imelo Ekspozicija mladih kamniških umetnikov Razstava mladih kamniških umetnikov, ki so jo pod naslovom EKSPOZICIJA, v Galeriji Veronika odprli 2. avgusta, je bila vpeta v sklop DDV programa Kamfesta. Zbirni naslov razstave vpenja dinamiko ustvarjalne skupine, ki ima skupen kamniški prostor odraščanja, izobraževanja in domovanja. Ustvarjalci: Nina Kočar, Nina Koželj, Patricija, Nuša Bernot, Špela Outrata, Jan Outrata, Jernej Vavpetič, Jure Volgemut, Matevž Sterle in Matic Sterle so izhodišče za skupinsko razstavo našli v eksperimentu, ko so se izpostavili neposrednemu nagovoru vizualnosti trgovinske ponudbe. Izbrali so trgovino kot prostor iluzije, kjer se lahko dobi vse. Izbrani predmet jih nagovori k ustvarjanju nove forme, da bi se sodobno konzumiranje obrnilo k neposrednim življenjskim procesom in k ustvarjanju nove umetniške pripovedi. Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si Kamni KOLEDAR PRIREDITEV Matična knjižnica Kamnik www.kam.sik.si, 01 320 55 86 Torek. 6. september, ob 19. uri v Kamniku Predstavitev in pogovor o knjigi Po svoji sledi avtorja Toneta Škarje. Knjiga predstavlja avtorjeve spomine na pol stoletja življenja v gorah: »Po sledi je bil naslov opisa mojih prvih korakov v alpinizem, po sledi predhodnikov. Brez prvih korakov ne bi bilo tudi korakov v Himalajo Turistično društvo Kamn'k Nedelja. 4. september. ob 17. uri. Budnarjeva muzejska hiša Ustanovitev sekcije: KAMNIŠKE NARODNE NOŠE v okviru Turističnega društva Kamn'k Društvo sv. Jakoba 30. avgusta, ob 20. uri na vrtu Frančiškanskega samostana v Kamniku Janez brez glave Gregor Čušin vas bo ob koncu počitnic nasmejal in spodbudil k razmišljanju. Vstopnine ne bo, pač pa prostovoljni prispevki. Vljudno vabljeni. priložnost predstaviti svojo zgodbo na temo, ki so si jo sami izbrali, kar je privedlo do 12 zgodb, ki obravnavajo zelo različne vidike življenja v Kamniku in njegovi okolici. Razstava je na Glavnem trgu na ogled do začetka septembra. Članica Foto kluba Kamnik Klara Galičič pa je v preddverju občine Kamnik postavila samostojno raz- stavo »brez naslova«, ki je na ogled do konca avgusta. Kot je povedala avtorica fotografij, ima rada detajle in abstraktnost: »Fotografiram tiste motive, ki jih drugi ne opazijo - sem skrita opazovalka. Veliko rajši ujamem v objektiv arhitekturo ter naravo kot pa ljudi in to skušam čimbolj poudariti z različnimi barvnimj kombinacijami«. SAŠA MEJA» ^ Vpis abonmajev Doma kulture Kamnik 2011/12 Maistrov abonma jTcf abonma za gledališke sladokusce Abonma Kam'nček abonma za najmlajše gledalce Abonma Veronika abonma za mladino in mlade po^rcu vpis starih abonei vpis novih abone (tembra ; ia do 15. mbra 2011 oktobra 2011 VeC informacij: 031 775 700 info@domkulture.org www.domkulture.org informacijska pisarna DKK, Fužine 10, Kamnik Organizator abonmajev Doma kulture Kamnik je Kulturno društvo Priden možic, V _Podlimbarskega pot 4, 1241 Kamnik_ / Ljudska Univerza ŠkofjaLoka Fodlubnikla 4220 âkoQa Loka tel.: 04/50613 00 fax: 04/ 512 08 88 www.lu-skoQaloka.si \Á MANAGEMENT UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER razpisuje v Škofji Loki: Študijski program 1. stopnje: MANAGEMENT - redni in izredni študij Redni študij bo potekal večinoma dopoldne inje zato namenjen zgolj nezaposlenim, izredni študij pa bo potekal popoldne; vpisje možen v vse tri letnike. Študijska programa 2. stopnje (strokovna magisterija): MANAGEMENT - redni in izredni študij EKONOMIJA IN FINANCE - redni in izredni študij Redni študij bo potekal v popoldanskem času in bo za študente brezplačen; v 1. letnik se lahko vpišejo vsi (tudi redno zaposleni), k^ izpolnjujejo vpisni pogoj in še niso pridobili sedme ravni izobrazbe. Tisti, ki pa že imajo sedmo raven, se lahko vpišejo kot izredni študenti direktno v 2. letnik. INFORMATIVNI DAN bo v sredo, 31. 8., ob 17. uri v prostorih Ljudske univerze Škofja Loka, Partizanska 1 (bivša vojašnica). Informacije: 506-13-70 ali www.fm-kp.si ali www.lu-skofialoka.si 26. avgust 2011 POGLEDI Iz posianske pisarne Poleti so v Občini Kamnik potekale številne zanimive prireditve. Množice gledalcev je v čudoviti stari del mesta pritegnil Kamfest. Tudi v posameznih krajevnih skupnostih ni manjkalo dobrih prireditev. Letos zame razen čudovitih večerov na Kamfestu, v Motniku in na drugih prireditvah ni bilo običajnih parlamentarnih počitnic. Preveč je bilo poslanskih, občinskih in drugih opravil ter priprav na jesenske seje parlamenta. Koalicijski vladni partnerji so se drug za drugim zapletli v korupcijske in druge afere ter oslabili vlado. Opozicija postaja vse bolj brezl M ZARES KAMNIK Z NOVIM VODSTVOM Med poletnimi počitnicami je kamniški Zares izvedel postopke za izvolitev novega vodstva občinskega odbora. Na 6. rednem zboru članstva so bili potrjeni nov predsednik, podpredsednika in člani kolegija. Po izteku triletnega mandata se je od aktivnejšega udejstvovanja v kamniški politiki poslovil Sandi Uršič, vodenje odbora pa je članstvo zaupalo podjetniku in občinskemu svetniku Janezu Balantiču. Podpredsednika sta postala pomočnica evropskega poslanca Nina Stanko-vič in upokojeni pravnik Janez Rozman, za člane kolegija predsednika so bili izvoljeni Ljubica Kleindienst, Maks Lavrinc, Matic Romšak in Saša Zobovnik. Novoizvoljeni predsednik Janez Balantič se je dosedanji ekipi zahvalil za preteklo delo, pozitivno energijo in dobro vodenje odbora. Povedal je, da se bo zavzemal za sodelovanje stranke z vsemi občani in v njihovo dobro, saj je razvoj možen zgolj z medsebojnim sodelovanjem! Verjame, da ima Kamnik vse nik in predsednik odbora za Z leve: Novi predsednik Janez Balantič, podpredsednika Nina kovič in Janez Rozman. potrebno za uspeh, zato se bo tudi kot svet-turizem in podjetništvo še naprej zavzemal za vzpostavitev bolj prijaznega odnosa občine do podjetništva, ne le z besedami, ampak s konkretno pomočjo obstoječim in novonastalim obrtnikom in podjetnikom. Kot stranka si želimo sodelovanja pri razvijanju kamniških turističnih atributov, saj turizem, kljub naravnim danostim, žal, v Kamniku nikoli ni prinašal koristi ljudem v mestu in okolici, razen redkim izjemam. Glede vodenja odbora je Balantič povedal, da želi k sodelovanju povabiti čim širši krog Kamničank in Kam-ničanov, ki želijo aktivno delovati v kamniškem javnem življenju. »Za nas je pomembno, kaj si o prihodnosti Kamnika mislite vi. Občina si zasluži Strategijo trajnostnega razvoja in vi si zaslužite, da ste njeni soustvarjalci,« ]e povedal Balantič. BON MA •i» 11/12 W t Stan- Občinski odbor Zares Kamnik Vpisovanje abonmajev:"^, od 15. do 27. septembra www.kd-domzale.si (01) 722 50 50 Kult^ni dom Fra^g^rnika Kamniški ObČAN NASA ZGODOVINA IN DEDIŠČINA 26. avgust 2011 KAMNIK IN POTRES 1511 Letos je minilo 500 let od enega najhujših potresov na Slovenskem ozemlju. Ob jubileju tega dogodka sem raziskala povezavo med potresom in razvojem Kamnika po njem. Ugotovitve sem predstavila na predavanju v sklopu Srednjeveških dni. Za bralce Kamniškega občana pa sem ga povzela v spodnjih vrsticah. Ob koncu 15. in v začetku 16. stoletja so ozemlje današnje Slovenije ogrožali Turki, 1508 se je začela vojna med Benečani in Habsburžani. Posledično sta izbruhnili lakota in kuga. To je bil tudi čas uvajanja ma-nufakturne proizvodnje, ki je spremenila socialne odnose. Nič čudnega, da so se mali ljudje, kmetje, začeli upirati. Vsemu temu je sledil potres ... riba Faronika je spustila svoj rep. Riba po morju plava, riba Faronika ... Kamnik in Slovenija se nahajata na potresno zelo aktivnem območju, na stiku Evrazijske in Afriške tektonske plošče. Potresi so bili v zgodovini stalno prisotni, skozi čas so se spreminjale razlage le teh. Naši predniki so verjeli, da potrese povzroča riba Faronika, ki nastopa v eni od legend o nastanku sveta. Ali takrat, ko slišite zvonove su-tenske cerkve, pomislite na to, da je bila tu ena večjih gotskih cerkva in da so njeni ostanki vidni se danes. Riba Faronika je pol ženska, pol riba z dvojnim repom, ki prebiva na dnu morja. Če spusti katerega od repov, nastane potres, ko pa se v vodi obrne, povzroči vesoljni potop. Izročilo o ribi Faroniki se je ohranilo tudi v Kamniku v podobi Veronike, pol ženske pol kače, ki je taka postala zaradi svoje skopu-škosti. Potres Potres so tresljaji na Zemeljskem površju, nastali zaradi nenadnih premikov v Zemljini skorji ali njenem plašču. Žarišče potresa v notranjosti Zemlje imenujemo hipocenter, na površju pa epicenter. Poznamo različne vrste potresov: udorne, vulkanske, umetne in tektonske, ki so tudi najbolj pogosti in nastajajo na stikih tektonskih plošč. Veda, ki preučuje potrese, se imenuje seizmografija. Seizmograf je naprava, s katero merimo tresljaje, seizmogram pa zapis tresljajev. V poročilih o potresih zasledimo podatke o magnitudi in intenziteti potresa. Magnituda (M) je mera za sproščeno energijo v žarišču potresa. Ljudje čutimo potrese z magnitudo 3 in več, škodo pa povzročijo potresi z magnitudo 5 in več. Z lestvico intenzitete potresa pa se ugotavljajo učinki le tega na predmete, ljudi, zgradbe in naravo. Meri se po 12-stopenjski Evropski potresni lestivici (EMS); pri potresih z intenziteto VI nastajajo manjše poškodbe na zgradbah. Potresi v Sloveniji Slovenija leži na potresno aktivnem območju, kjer so največje intenzitete ocenjene od VI (Goričko, okolica Dravograda) do IX (Idrija, skrajni zahod Slovenije). Ocenjena intenziteta za Kamnik je VII-VIII. Ljudje so v preteklosti verjeli, da če o potresih ne pišejo in ne govorijo, se le ti ne bodo zgodili. Za območje današnje Slovenije je malo podatkov o potresih v preteklosti. Prvi zapis je iz leta 792. O potresu leta 1348, imenovanem tudi koroški potres, je več podatkov. Središče potresa je bilo pri Beljaku, čutilo pa se ga je v oddaljenosti 750 km od središča. Dobro raziskan je veliki ljubljanski potres 1895 leta, ki so ga čutili prebivalci v oddaljenosti 350 km od središča. Zadnja močnejša potresa sta bila leta 1976 v sosednji Italiji, v Furlaniji, in leta 1998 v Posočju. Potresi so pogost (vsakodnevni) naravni pojav in mnogih v našem življenju niti ne občutimo. Idrijski potres 26. marca je minilo 500 let, odkar je območje današnje Slovenije in sosednjih držav stresel eden najmočnejših potresov v zgodovini. Prvi potresni sunek je tla stresel 26. marca 1511 med 15. in 16. uro na Kranjskem in v Furlaniji. 28. marca je sledil drugi močnejši potresni sunek, popotresni sunki pa so trajali več mesecev. Magnituda prvega sunka je ocenjena na 6.8, intenziteta pa na X ems. Potres so čutili vse do severa Nemčije in Češke, poškodovana je bila, na primer, cerkev sv. Štefana na Dunaju, katedrala sv. Marka v Benetkah, hiše v Zagrebu. O žarišču potresa si strokovnjaki niso enotni, verjetno pa je bilo na idrijski prelomnici ali v Furlaniji. Potres je največ škode povzročil v mestih severne Italije in današnje Slovenije, na zidanih objektih, kot so gradovi, samostani, cerkve, hiše v mestih, mestna obzidja. V Italiji so bile najhuje poškovdovana mesta Osovk, Humin in Čedad. Na slovenskem je bilo poškodovanih ali porušenih več gradov, med njimi najhuje gradovi v Tolminu, Polhovem Gradcu, Škofji Loki, na Turjaku. Viri poročajo, da je bil porušen Bovec, na Predelu pa sta se gori zrušili ena proti drugi. Število žrtev potresa je ocenjeno na 12.000. O potresu v letu 1511 poroča kranjski deželni vicedom Jurij pl. Egkh ter kranjski deželni stanovi, ki so se v aprilu sestali v Ljublja- ni. Kasneje o njem poročajo tudi Schönleben, Valvasor in Dolničar. Kamnik in leto 1511 Kamnik je bil v srednjem veku pomembno mesto z lego ob trgovski poti, ki je povezovala italijanska in štajerska mesta. Svoj vzpon je mesto doživelo v času vladavine Andeških, ki so imeli na Malem gradu tudi svojo kovnico denarja že ob koncu 12. stoletja. V začetku 13. stoletja se omenjata že oba gradova, 1229 so prvič omenjeni meščani Kamnika. Določeno obdobje je bil tudi glavno mesto Kranjske, vedno pa poleg Ljubljane zelo vplivno deželno mesto. Da je bil Kamnik pomemben tudi v širšem slovenskem oziroma kranjskem okviru, priča tudi prisotnost pomembnih vladarskih hiš v mestu: Auersperg, Hohenwart, Paradeiser, Lamberg, Thurn. Zaradi povečane turške nevarnosti je mesto 1451 dobilo kamnito obzidje. Na prehodu iz 15. v 16. stoletje je bila verjetno večina hiš v mestu lesenih. Seznam hiš iz leta 1516 navaja 177 hiš, v katerih je živelo med 1500 in 1700 ljudi (96 v mestu, 12 na Grabnu, 15 v Podgori in Novem trgu, 29 na Šutni, 6 pod Žalam ter 19 plemiških in cerkvenih hiš po različnih lokacijah). Zidani objekti v Kamniku so bili: frančiškanski samostan, ki so ga začeli graditi 1493, mestno obzidje in stražni stolpi, izven obzidja pa je bil zidan Stari grad in cerkev na Šutni. Graščina na Malem gradu je v tem času že v razvalinah, saj ga po požaru ob koncu 13. stoletja niso več obnovili. Tako kot druga mesta tudi Kamniku ni bilo prizanešeno pri nesrečah: 1471, 1491, 1528 so do mesta prišli Turki, a mesta niso nikoli oplenili, 1510 in 1563 je v mestu žrtve jemala kuga. Potres leta 1511 je kljub temu, da mesta ni »zravnal z zemljo«, naredil nekaj škode in spremenil podobo mesta. Kasneje v letu 1511 je v Kamniku pustošil tudi požar. Glede na objekte, ki so bili zidani, lahko sklepamo o posledicah potresa v Kamniku. Že prej omenjeni Jurij pl. Egkh je 28. marca 1511 poročal o škodi na Kranjskem in ob tem omenjal tudi Kamnik. Egkh piše, da je bil med drugimi močno poškodovan tudi grad zgornji Kamnik. Stari grad, ki je bil sedež deželnokne-žjega gospostva in deželnega sodišča, je Vid Thurn deloma obnovil, dokončno pa so grad nad mestom opustili 1576, ko je strela ubila gra-ščakovo hči. Egkh ne omenja nobenega drugega objekta v Kamniku in okolici, ki bi bil poškodovan v potresu. Skoraj zagotovo je bil poškodovan stražni stolp na Malem gradu ter deli obzidja. Poškodovana je bila tudi Malograjska kapela, ki so jo meščani Kamnika obnovili. Ruševine Malograjskega gradu je potres še bolj poškodoval, meščani so iz njegovih ostankov popravljali kamniško obzidje in gradili objekte v mestu. Virov, ki bi poročali o škodi na cerkvi sv. Jakoba in Frančiškanskem samostanu, ni. Glede na to, da je bila zgradba samostana dokaj nova, lahko domnevamo, da je bila dovolj trdna, da je prestala potres. Cerkev sv. Jakoba Hiša Pivnice pri podkvi, na današnjem Trgu svobode, je ena starejših zidanih hiš v Kamniku. Na to spominjajo ostanki gotskega vhodnega portala, vogleni šiv hiše in vogelni kamen. Tudi lokacija trga je verjetno ena najstarejših naselitvenih lokacij v Kamniku. Na Kendovi hiši, kjer je tudi uredništvo Kamniškega obča^, so ob prenovi odkrli ostanke gotskih oken. Hiša se je shajala ob severnem delu obzidja. je bila obnovljena 1476, o čemer piše Valvasor, virov o škodi na njej ni. Poročila, ki bi govorila o škodi na ostalih objektih ni. Tako so verjetno nepoškodovani ostali tudi objekti v okolici Kamnika: Mekinj-ski samostan, sv. Primož nad Kamnikom, Motniški grad. So pa po potresu v Kamniku nastale nove, zidane hiše in nekaj teh ostankov iz obdobja gotike (ki je v Sloveniji prevladovala še v 16. stoletju) je vidnih še danes. Iz obdobja po potresu je Seydlova hiša, ki naj bi bila zgrajena okoli leta 1544, hiše na Trgu svobode, hiši z gotskim vhodnim portalom v Maistrovi uici, Šumijeva hiša na Glavnem trgu, notranjost nekdanjega gostišča Planinka, Kendova hiša, kjer je sedež uredništva Kamniškega občana. Izven obzidja mesta pa so še danes vidni ostanki gotskih oken na zvoniku Šutenske cerkve in zazidan vhodni portal na severnem delu cerkvenega dvorišča. Tudi če ne vemo zagotovo, kolikšno škodo je povzročil eden najmočnejših potresov na Slovenskem, lahko zatrdimo, da je spomin na ribo Faroniko in njen rep v tistem trenutku oživela tudi v Kamniku. Kamnik je po potresu dobil novo podobo in ostanki tistega časa so še danes prisotni v tem srednjeveškem mestu. Tekst in foto: NINA KLISARIČ Po ogledu Glavnega trga v prejšnjih dveh številkah se danes SPREHODIMO po Maistrovi ulici, ki se je nekoč imenovala Velika ulica, domačinom bolj poznana kot Vel'ka gasa. Mestni del ulice ima ohranjeno podobo izpred sto let, hiše so stare, le gasilni dom je zamenjala novozgrajena tržnica s ponovljeno zunanjo podobo. V 80. letih prejšnjega stoletjaje Mestno jedro Kamnika doživelo eno večjih urbanističnih sprememb. Vse gostejši promet, dotlej speljan po Šutni, z avtobusno postajo na Glavnem trgu, kjer so avtobusi obračali okoli vodnjaka, je narekoval izgradnjo obvoznice in nove avtobusne postaje. Del hiš ob Maistrovi ulici se je moral umakniti^ Razstavo so pripravili: Zavod za varstvo kulturne dediščine, območna enota Kranj, Agencija za turizem in podjetništvo KamnikinDC Studio (oblikovanje), fotografije sodobnegačasa so delno iz arhiva Zavoda, delno jihje posnelBojan Težak. Objavo v Kamniškem občanu je omogočil LESTOR d.o.o., Kamnik. 1907 ^ 2010 | Maistrova ulica, nekoč imenovana Velika ulica. •i Q ^ Q ^ 2010 | Star gasilski dom, na mestu katerega danes 1909 stoji po njegovi podobi zgrajena tržnica. 1980 ^ 2010 | Pogled na Kamnik s pobočja Starega gradu v času gradnje obvoznice. 2010 Aktualni pogled na Kamnik s pobočja Starega gradu. Kam pa kam? Na Kamfest! V Kamniku nam že osmo leto zapored avgusta vsekakor ni bilo dolgčas! Že tradicionalni poletni kulturni festival Kamfest, letos je potekal od 7. do 20. avgusta, je s pestrim dogajanjem za dva tedna oživel kamniško idilično mestno središče. Festival je v organizaciji KD Priden možic potekal na treh prizoriščih po mestu, trume obiskovalcev od blizu in daleč pa so si lahko v dveh tednih ogledale preko 43 odrskih dogodkov in še dvakrat toliko Dogodkov z Dodano Vrednostjo, kar je bila novost letošnjega festivala. Kamfest ponudil za vsak okus nekaj Vsak dan so imeli obiskovalci Kamfesta možnost ogleda otroške predstave na Etinem otroškem odru ob 18. uri, za večerne predstave za glasbene poznavalce ter Ijubitelje stand up-a na Večernem odru, ki je bil letos postavljen ob stari knjižnici sredi mesta, so se prižgale luči ob 22. uri, Glavni oder na Malem gradu pa je za glasbene sladokusce gostil zanimiva imena iz domačega in tujega glasbenega sveta. Festival Kamfest je letos odprl Edo Maajka s svojo ekipo, ki ni pozabil omeniti, da je istih let kot nas kamniški župan. Na Glavnem odru se je zvrstil res pester izbor glasbenih skupin, od Hog Hoggidy Hog iz Južnoafriške republike ter Sedmine, ki sta se neuspešno upirali močnemu nalivu, do skupine Cinkuš iz Hrvaške, Res Nullius ter Ane Pupedan v prvem tednu. Vrhunec in vrelišče festivala je bil zagotovo prvi koncert Siddharte v Kamniku v soboto, 13. avgusta, ki je fantastično uspel. Edini plačljivi dogodek na festivalu so s pametno potezo prireditelji omejili s številom obiskovalcev, tako člani skupine Siddharta kot obiskovalci pa so zatrdili, da je bil koncert tudi zaradi lokacije izjemen. Odlično vreme je vsak dan privabljalo veliko število obiskovalcev tudi v drugem tednu festivala, ko so na Glavnem odru stali med drugim Beneški fantje in Mlada beltinš-ka banda, festival pa je zaključila znana srbska skupina S.ARS., ko Vrhunec Kamfesta je bil nedvomno koncert Siddharte, ki je prvič nastopila v Kamniku. Navdušeno ni bilo le občinstvo, temveč tudi člani skupine, tako ^id prizoriščem, kije bil res nekaj posebnega, kot tudi nad odzivom poslušalcev. V Samčevem predoru so brejkerji The rock crew z vratolomnimi figurami presenečali gledalce. se je na prizorišču zbralo čez tisoč obiskovalcev. Na Večernem odru so obiskovalci lahko spremljali tako glasbene koncerte kot večerne predstave. Na Etinem odru so otroške oči vsak dan navdušeno zrle v zanimive izvajalce. Otroci so lahko videli karambol sredi mesta, ki se je spreobrnil v zanimiv zvočni in slikarski performans. Anže Žurbi, Martin Janežič - Buco, Žiga Kožar in učenci Glasbene šole Kamnik so na dveh odsluženih avtomobilih svoje odbobnali, na koncu pa so avtomobila otroci še porisali. V otroški predstavi Kar hočete so najmlajši obiskovalci avtorjem pomagali sestaviti zgodbo, spoznavali in plesali so na orkester zanimivih inštrumentov, šli z Rokcem na drugi konec sveta... Kamniški izvajalci na Kamfestu Organizatorji festivala vsekakor spodbujajo lokalne kamniške umetnike s predstavitvijo na Kamfestu. Goran Završnik razlaga: »Letos smo želeli festival še bolj približati Kamničanom! K sodelovanju smo povabili veliko Kamničanov, skupin, ki delujejo v našem mestu, kateri so oblikovali večji del dogodkov z dodano vrednostjo. Kamničanom želimo s festivalom približati tudi mesto in različne prostore v mestu.« Sreda in četrtek v drugem tednu sta bila zagotovo kamniška večera. V sredo sta se v Samčevem predoru domači publiki predstavila nadarjena elektro-postrockerja Spöck studios, na zidovih pa so se izrisovale projekcije sv. Pi-xla, po zaključku pa je zažarel še zid Stražnega stolpa, kjer sta Slavko TrivkoviÊ in Manca Uršič navdušila občinstvo z gibanjem po steni in zgodbi o reševanju nekega planinca ter ljubeznijo, ki se splete med njim in reševalko. Leteča viseča situacija je nedvomno polepšala večer vsem navzočim. Na osmi festivalski dan so bili nastopajoči povsem iz domačih logov. Na Glavnem odru je nastopila mlada kamniška skupina Krik!, ki je zaigrala pred največjo skupino oboževalcev do sedaj, saj so dobro napolnili prireditveni prostor. Navdušenje gledalcev se je nadaljevalo na Večernem odru, ko je Mestna godba Kamnik s filmsko glasbo očarala do zadnjega kotička zapolnjen trg poslušalcev. Na Etinem otroškem odru je velika množica spremljala tudi ulično predstavo Leta 2012 v izvedbi KD Priden možic, ki je na festivalu Patosoffiranje 2011 v srbskem Smederevu pred dobrim mesecem prejela nagrado Grand prix za najboljšo predstavo na festivalu. Kam-ničana Anja Pibernik in Goran Završnik sta staro in mlado zabavala z njunim »izvirnim« načinom ukvarjanja s perutnino. Na Etinem otroškem odru so nastopili tudi otroci iz OŠ Frana Albrehta, podružnica Vranja Peč in zaigrali predstavo Pst, tišina!, hecno zgodbo, ki se dogaja v knjižnici, kjer vztrajna bralka ne more in ne more dobiti miru, ki je potreben za branje knjig. DDV program ali Dogodki z Dodano vrednostjo Kamnik s Kamfestom še zdaleč ni živel in dihal le v večernih urah, obiskovalci so lahko čez dan napasli oči in ušesa, lahko pa so seveda tudi sodelovali, v raznovrstnih spremljajočih dogodkih, ki so po besedah organizatorjev Kamfe-stu dodali dodano vrednost. V okviru DDV programa se je zvrstilo neverjetno število raznoraznih delavnic, od otroških do gledaliških, športnih prireditev in tekmovanj, razstav, bralnih kotičkov... Ze drugi dan festivala je kljub deževnemu vremenu gledalce navduševal GT BIKE ELIMINATOR, atraktivno tekmovanje v kolesarskem šprintu po sistemu izločanja. Prava paša za oči je bila vožnja 50 tekmovalcev po spolzkem poligonu na relaciji Samčev predor-Sut-na, kjer so kolesarji zares prikazali pravo mero spretnosti in znanja. Skupina mednarodnih prostovoljcev, ki jo je festival gostil od 2. do 14. avgusta, je v okviru projekta Kje je moj park? olepšala zidove Parka Evrope. Tako si bodo oči spočile od dolgočasne sivine in se napasle barv, ki poživljajo park, obenem pa ga delajo multi-funkcionalnega, saj sta z barvami nastali tudi dve točki za druženje, šah miza in igralna površina za twister. V kavarni Veronika so bili organizirani plesni večeri, na parkirišču pri kavarni se je plezalo in streljalo z lokom, v Majolki se je zabavalo na Kamfest after partyjih. V drugem tednu festivala je Park Evropa zasedla skupina Slo-sart oz. Čarostrelci, ki je varila impresivne jeklene skulpture, s svojim četrtkovim uličnim spek-taklom pa niso le navdušili obiskovalce, temveč tudi priklicali nevihto. V Samčevem predoru so brej-kerji The rock crew s svojimi plesnimi figurami lomili vratove, skaterji tekmovali za pokal Debele Veronike 2, na istem prizorišču so si lahko obiskovalci ogledovali razstavo Primoža Hienga Kamnik iz zraka 5, na Glavnem trgu pa je Foto klub Kamnik razkril razstavo Oko Kamnika. Organizatorji Kamfesta KD Priden možic zadovoljni »Obiskovalci so prišli z vseh koncev Slovenije, spoznali so festival Kamfest in bili prijetno presenečeni, kako veliko dogajanja je in kako kvaliteten program ima festival. Tudi zanimanje slovenskih medijev za kamniški festival me je izredno presenetilo. Mesto je vsak dan obiskalo do 2.000 ljudi, odvisno od vremenskih razmer,« nam je povedal Juš Milčinski, na festivalu zadolžen za stike z javnostjo. Programski vodja Kamfesta Goran Završnik zatrjuje:»Leto-šnji Kamfest je bil fajn, izveden s super ubrano ekipo. Zagotovo je festival uspel, čeprav ni bil nič posebnega, brez presežkov. Upam si povedati, da bo naslednje leto nova stopnička v okviru festivala, več prizorišč, zagotovo tudi gledališki oder. Vsekakor ni cilj Karambol sredi mesta se je spreobrnil v zanimiv^ zvočni in slikarski performans. Anže Žurbi, Martin Janežič - Buco, Žiga Kožar in učenci Glasbene šole Kamnik so na dveh odsluženih avtomobilih svoje od-bobnali, nato pa so otroci namesto na slikarsko platno barve nanašali kar na avto - in to z nepopisnim veseljem! Ekipa Kamfesta, zadovoljna z uspešno izvedbo Kamfesta 2011, je v nedeljo že pridno pospravljala prizorišča. Na sliki z leve: Goran Završnik, Filip Najdoski, Matic Kozina, Blaž Flerin, Juš Milčinski, Matjaž Jug, Rok Capuder, manjkajo Saša Smidovnik, Anja Pibernik, Helena Sterle, Rok Kosec, Katarina Mihelič, Primož Jeras. festivala, da nastopajo sama znana imena, čeprav smo jih tudi letos gostili kar nekaj. Jasno je, da imajo ljudje radi Kamfest in vidi se, da počasi mesto raste s Kamfestom. Prireditev, kot je Kamfest, lahko pokaže, kaj se da narediti v centru mesta. Za prihodnja leta imamo že kup preizkušenih prizorišč, kamor lahko postavimo oder in program. Zelim si, da bi bilo več ljudi, ki bi začutili, kaj kaže Kamfest, kaj se lahko v mestu zgodi. Kot denimo lanskoletna prometna ureditev. Tudi za Sutno imamo ogromno idej, kako jo oživiti, saj za takšno, kot je danes, je boljše, da se odpre za promet. Sam sem sicer proti temu. Vendar so zares nujne spremembe. Prireditev je lahko le smetana na torti, torto je potrebno speči prej. Zares je nujno urediti vso potrebno infrastrukturo. Tudi turistov bi lahko bilo več, a to ni delo organizatorjev Kamfesta, temveč bi morali tukaj zagotovo biti bolj aktivni v kamniški Agenciji za turizem.« Matjaž Jug, finančni vodja festivala, dodaja, da bo tudi letos festival v finančnem minusu, čeprav ne v tako velikem kot prejšnja leta, ravno zaradi financ pa tudi ni bilo toliko bleščečih dogodkov. Organizatorji festivala poudarjajo, da je bilo letos navkljub vsemu izvedenih največ dogodkov do sedaj, zagotovo tudi najbolj pisanih. Priznam, da sem se med festivalom Kamfest ponovno zaljubila v naše mesto. Zagotovo nisem edina. Sprehod po mestu, ko srečuješ nasmejane ljudi, vidiš, kako se ljudje med seboj družijo, kako otroci in odrasli uživajo na raznovrstnih dogodkih, ko preko malenkosti, pa naj bo to razstave, spontanega koncerta na vogalu hiše ali samo opazovanje trenutka, zares začutiš, v kako lepem mestu živimo. Se kislo poletno vreme je obupalo in festivalu namenilo veliko sončnih dni. Vedno se v Kamniku najdejo nergači, a dejstva govorijo zase. Ekipi Kamfesta je tudi letos uspelo organizirati odličen poletni festival z raznolikim, kvalitetnim in aktualnim programom. Zato se ponovno vidimo in družimo v kamniškem mestnem jedru pri- ,, , ^ ■ , ^ ■ , , , • hodnje leto prvem tednu festivala Kamfest je mednarodna skupina prostovolj- BOJANA KLEMENC ^ otroki spremenila barvno podobo Parka Evropa. Sivina se je spremenila v mavrico. Za druženje se je v parku našel tudi prostor za šahiranje, twister... Na Večernem odru, ki daje poseben pečat festivalu z razgledom, so nastopale različne glasbene zasedbe, med drugim tudi novonastala etno skupina Damar. Pevec in priznani igralec Saša Tabakovic je na kamniškem odru z znanimi tradicionalnimi balkanskimi pesmi zazibal poslušalce v »kafansko« vzdušje. Mali grad so zavzele čudne pošasti... impresivne jeklene skulpture je v Parku Evropa varila skupina ©losart oz. Čarostrelci, ena izmed njih se je naselila na Mali grad. Kamniški ObČAN KAMFEST - ZANIMIVOSTI - ANKETA 26. avgust 2011 9 Obiskovalci Kamfesta so povedali: Veronika: Festival Kamfest mi je zelo všeč. Pomembno se mi zdi, da je poleti v mestu bogato dogajanje, da se ljudje srečujejo, saj je drugače čez leto Kamnik prazen. Tudi v času Kamfesta sem bila že razočarana, lahko povem, da sem pričakovala na koncertu Mlade beltinške bande občutno več ljudi. Organizatorjem bi predlagala, da podobno prireditev organizirajo večkrat v letu, zavedam pa se, da je vedno težava z denarjem. Na Kamfest prihajam vsako leto, obisk prireditev pa je seveda odvisen od dopusta. Festival je pomemben tudi za turiste, tudi oni lahko kaj vidijo. HISA ARHITEKTURE Z IDEJAMI PREOBLIKUJE KAMNIK Tea in Taja: Festival je super, navdušeni sva seveda nad otroškimi predstavami vsak dan, uživali pa smo tudi na Siddhartinem koncertu. Petra, Maks in Aleks: Na Kamfe-stu se redno udeležujemo otroških Priznam, da sem že od začetka marca v stresu. Takrat so namreč v naši hiši zapele vrtaJke, ki so še vedno dejavne. Popolna prenova hiše se je izkazala za večji mačji kašelj, kot smo predvidevali sprva. Ob delu seje razkrilo še nekaj dodatnih posegov, nekajkrat smo zmajevali z glavo in si ob zaključku želeli drugačne rešitve, potrebno je bilo veliko pregovarjanja o različnih zamislih v naših glavah in o tem, kako jih prenesti iz besed, revij, katalogov v domače prostore, skratka, zagotovo nam že nekaj mesecev ni dolgčas. Priznam, da sem si potihem marsikdaj zaželela strokovni nasvet, česar seveda na glas domačim ne povem. So morda komu ravno ta trenutek moje besede zelo znane? Zanimivo rešitev na temo arhitekture, gradnje ter oblikovanja prostora ponuja vedno bolj priznana kamniška skupina Stajn, ki je v začetku julija na Šutni odprla pravo pravcato Hišo arhitekture, v kateri delijo občanom brezplačne nasvete s področja oblikovanja prostora. arhitekturne rešitve tako pri bodočih študentih kot občanih. Raumštajn in Stajnolom na Kamfestu Skupina Stajn že nekaj let sodeluje s svojimi idejami tudi na kamniškem festivalu Kamfest. Letos so začeli z novim, pravim urbanim eksperimentom. Skupina Stajn seveda ima svoj pogled na Kamnik, tudi svoje predloge, kako prostorsko izboljšati nase mesto, na Kamfestu pa jih je v okviru jim obnašanjem pritegnil veliko otrok, po razlagi pa so starši rade volje izpolnili listič z idejami. Predlogi so bili zelo raznoliki, najboljši pa so bili objavljeni tudi v okviru Kamfesta v četrtek, 18. avgusta, ko se je odvil Stajnolom. Strokovna komisija Stajnovcev je ocenjevala zbrane predloge, impro-vizatorji skupine Blage veze pa so nekaj od naključno izbranih idej prikazali skozi improvizacijo. Vsi zbrani predlogi so bili pregledani in podani na ogled pristojnim na Občino Kamnik dva dni pred dogodkom, na koncu pa je župan Marjan Sarec razglasil zmagovalna projekta, ki naj bi se uresničila v prihodnjih mesecih. Upamo lahko, predstav, kasnejših koncertov žal ne, saj gredo otroci že spat. Festival se nam zdi iz leta v leto bolj zanimiv, všeč nam je, da je otrokom na voljo toliko različnih delavnic. ZeHmo si več dogajanja v mestu, saj mrtvila mesto res ne potrebuje. Gregor in Aja: Absolutno podpiram Kamfest. Všeč mi je Kamfestovsko dogajanje v mestu, čeprav ga letos doživljam drugače kot prejšnja leta, saj sem postal oče. Se leto dni nazaj sem bil reden gost večernih dogodkov, letos pa uspem priti le do otro-skega odra. Vseeno je super. Kamfest vedno pokaže, da se staro mestno jedro da obuditi, vem pa, da zagotovo Kamfest v taki obliki ni možen celo leto. Želim si, da bi Kamfest obstajal tudi prihodnja leta v taki obliki in zasedbi. Marko in Sebastjan: Kamfest je zanimiv kulturni dogodek, ki privablja v središče mesta tako občane kot ^ turiste. Festival je odlična ideja kako poživiti poletno dogajanje, ko je veliko ljudi na dopustu. Živim blizu centra, zato vsak večer poslušam koncerte na terasi, zelo rad pa se z družino sprehodim po mestu, da vidimo, kaj se dogaja in še bolj začutimo festivalski utrip. Džafer: Kamfest je super. Dobro organiziran festival, kamor pride veliko obiskovalcev. Otroci so zelo veseli vsake predstave. Mestno jedro se poleti oživlja, kar me osrečuje. Brez Kamfesta je Kamnik mrtev. Festival obišče vsako let več ljudi. Že med tednom je veliko ljudi, za vikend je center poln. Ko ni festivala, se po Šutni sprehaja vedno ista peščica ljudi. Šutna ne umira, Šutna je že mrtva Letos je bilo tu ogromno turistov, pa se jim nič ne ponudi. Poslikajo mene in šutenski zvonik. To ni dovolj. Andrej: Nad festivalom sem navdušen, a imava z ženo, žal, pre- malo časa, da bi se udeležila vseh dogodkov. Organizatorju vsa hvala, da lahko v sedanjih časih organizira tak festival s tremi ali več dogodki dnevno. Z vsem sem zadovoljen, saj pred leti ni bilo v primerjavi z danes na voljo nič. Anja, Fantazija ekspres: Festival od tu samo slišim, a vidim množice ljudi, ki prihajajo na festival Najbolj živahno je pozno zvečer, ko se obiskovalci vračajo s koncertov. Čez dan se ustavljajo otroci s starši, ki radi kaj preberejo svojemu malčku. Sama prihajam iz Ljubljane in sem sedaj prvič začutila in spoznala Kamnik. Festival se zagotovo dogaja v prekrasnem okolju, to bi rada poudarila in slišim pogosto to tudi od obiskovalcev. Z obiskovalci Kamfesta seje družila BOJANA KLEMENC Člani skupine Štajn so na otvoritveni slovesnosti 2. julija predstavili pregled dejavnosti njihove skupine v preteklih letih in v slikovnem prikazu pojasnili namen odprtja Hiše arhitekture. Sinan Mihelčič, vodja skupine Stajn, je pojasnil, da so si Stajnovci vedno želeli dobiti možnost svetovanja na temo arhitekture občanom Kamnika. V svoji praksi opažajo, da ljudje največkrat obiščejo arhitekta predvsem za potrditev kakšnega dovoljenja, redkeje se odločajo le za nasvet. Sinan Mihelčič zatrjuje, da se to zagotovo odraža v oblikovanju prostora, v katerem živimo, in nakaže na problematiko barvitosti fasad, ki so zadnja leta popularne v naši deželi. Občina je Štajnovcem zagotovila sredstva za trenutno šestmesečni projekt, ki postaja počasi mala uspešnica med občani, saj Stajnov-ci iz dneva v dan zaznavajo več obiska, predvsem v času festivala Kamfest. Občani se obračajo nanje s konkretnimi arhitekturnimi težavami, na spletni strani pa se že pojavljajo vprašanja obiskovalcev izven kamniške občine. Sinan Mihelčič poudarja, da interes očitno obstaja, kot tudi zavedanje o problematiki urejanja prostora ter potreba po strokovnem urejanju urbanega okolja. V Hiši arhitekture se rešujejo vse problematike povezane s prostorom, od notranjega in zmanjega urejanja hiše ali stanovanja do urejanja gradbenega dovoljenja, oblikovanja vrta in podobno. V slabih dveh mesecih so iskali že razne rešitve, razlaga Nadja Hribar, vodja Hiše arhitekture. Podali so nasvet za notranjo opremo vikend hiše na morju ter v Prekmurju, saj so obiskovalci želeli vplesti v svojo nepremičnino arhitekturni vpliv, ki bi bil skladen s pokrajino, z veseljem svetujejo tudi s področja energetskih obnov objektov ter ekoloških nizkoenergetskih arhitektur, v prihodnosti pa si želijo ponuditi tudi neke vrste tipsko hišo, ki bi bHa primerna za okolico Kanmika Želja je, da pomagajo ljudem graditi dobre hiše ter posvetiti pozornost dobri arhitekturi. Vsa svetovanja v Hiši arhitekture so brezplačna, vkolikor pa stranka želi izris in izpis nasveta aH projekta, dodatno delo plača Štajnovci so za svetovanja na voljo prvo in tretjo soboto v mesecu ter vedno, ko imajo odprta vrata v Hiši arhitekture na Sutni, seveda pa si želijo in prizadevajo, da bi svoj_ delovni čas razširili. Velika želja Stajnovcev je, da postane Hiša arhitekture stalnica v kamniškem dogajanju, ne le v brezplačnem svetovanju Kamničanom, temveč tudi v približevanju arhitekture in urbanističnega planiranja oz. prostora na splošno uporabnikom. Kako se lahko urejanje prostora poveže z meščani, se sprašujejo Stajnovci, zato želijo z različnimi predavanji, okroglimi mizami in razstavami vzbuditi zanimanje za Štajnovcem nikoli ni dolgčas, tudi postavitev kulise za projekt Raumštajn pred Hišo arhitekture na Šutni lahko postane zabaven dogodek. Foto: Ana Kreč. projekta Raumštajn zanimalo, kaj točno bi meščani Kamnika radi naredili s svojim mestom. Pred Hišo arhitekture na Sutni so postavili ogromen nabiralnik, kjer so s pomočjo letakov zbirali ideje, želje in prostorske vizije meščanov za ureditev ožjega središča mesta. Dogodek, ki se je odvijal v petek, 12. avgusta, so popestrili s kamniško skupino improvizatorjev Blage veze, ki so na svojevrsten in zabaven način spodbujali mimoidoče, da so oddali svoj predlog, kako bi oni uredili mestno središče. Predvsem robot Stajn je s svo- »Našemu prostoru primanjkuje urbanistična urejenost, saj se vsak lahko odloči za tisto, kar mu je trenutno najbolj všeč. Ustvarjalci iz skupine Stajn, ki se poklicno ukvarjamo z ustvarjanjem prostora, pa želimo z brezplačnimi nasveti občanom lepše preoblikovati naše mesto,« poudarja Sinan Mihelčič, vodja skupine Stajn, ki združuje študente in diplomante arhitekture, krajinske arhitekture, notranjega oblikovanja. da bomo kmalu videli več smetnjakov v ožjem središču mesta ter izposojevalnico koles za vožnjo po mestu. V okviru razglasitve so si obiskovalci lahko ogledali tudi izviren kratek film Sutna 2021, kakšna pa bo v resnici Sutna čez deset let, pa se pustimo presenetiti. Skupina Stajn občasno sodeluje s skupino punc Prostorož iz Ljubljane, ki so njihove mentorice, in s podobnimi projekti poznane že širom po Evropi, zahvaljujejo pa se tudi Stojanu Hergouthu, ki je Stajnovcem priskočil na pomoč z ugodno najemnino prostorov v času projekta. Skupina Štajn vabi vse zainteresirane na predavanje v Hišo arhitekture v soboto, 3. septembra, ob 19. uri, ko bodo zbranim predstavili predavanje Potovanje skozi oči arhitekta. BOJANA KLEMENC Druščina odličnih slovenskih kolesarjev se je pomerila v šprintu po ulicah Kamnika Izvedba atraktivnega kolesarskega sprinta (po sistemu izločanja) pod imenom GT BIKE Eliminator po starem mestnem jedru Kamnika v ponedeljek, 8. avgusta, je bila zagotovo prava pasa za oči in odlična popestritev sicer dobro obiskanega in prepoznavnega festivala Kamfest 2011, kar so organizatorji, kamniški Calcit Bike Team, upali napovedovati že pred dogodkom. Preko 50 tekmovalcev se je pognalo s štartne črte na poligon po ulicah Kamnika, kjer pa so morali pokazati veliko spretnosti, znanja in moči na kolesu. Pogoje na progi so jim nekoliko oteževale dežne kaplje. Gledalci so bili priča zanimivim obračunom, v katerih so se pomerili tekmovalci iz vrst MTB, BMX in ekipe cestnega kolesarstva Adria Mobil. Disciplina, ki je po besedah poznavalcev tudi sicer primerna za kolesarje vseh disciplin, se v svetu šele prebuja, kamniški organizatorji pa so prvi v Sloveniji, ki vidijo njen potencial in ji napovedujejo svetlo prihodnost pod okriljem mednarodne kolesarske zveze, ki »eliminator« tekmovanja z letom 2012 že vpeljuje v svetovni pokal. Napet finalni obračun je zmago, na veselje domačih navijačev, prinesel Boštjanu Hribovšku (Calcit Bike Team), sicer uspešnemu povratniku med elito v disciplini kros. Hribovs- Najhitrejši in najspretnejši fantje (v veselje domačih navijačev na najvišji stopnički Calcitovec Boštjan Hribovšek) so se ob uspešnem zaključku atraktivnega kolesarskega tekmovanja veselili z organizatorji in podžupanjo Občine Kamnik. ek je v ciljnem šprintu uspel ugnati trikratnega državnega prvaka v spustu Trboveljčana Jana Cestnika (MTB Trbovlje Specialized), kot tretji pa je ciljno črto prečkal še eden izmed najhitrejših Slovencev v tej disciplini - Boštjan Volf (ŠD Supersnurf Giant). Četrto mesto je pripadlo še enemu Calcitovcu Nej-cu Valentinčiču. »Na progi je bilo potrebno kar precej previdnosti in tistim, ki so šli na vse ali nič, se velikokrat ni najbolje izteklo. Tudi sam sem bil v jinalni vožnji ravno zaradi večje previdnosti skoraj ob prvo mesto, vendar sem uspel v ciljnem finišu nadoknaditi izgubljeno. Sem pa vesel, da so se na tekmovanje odzvali tudi tekmovalci iz drugih disciplin in da smo se lahko pomerili med seboj. Odlično je bilo tudi vzdušje ob progi, veliko gledalcev in pravo navijanje, ki doda res veliko na takšnih dogodkih«, je po tekmi povedal Boštjan Hribovšek. ^ V ženski konkurenci je Zarja Černilogar (Črn Trn), ki se je sicer z odličnim dvanajstim mestom vr- nila s svetovnega pokala v Franciji, ugnala domači tekmovalki Tino Pe-rše in mlado Tamaro Sitar, ki se je v finalnem obračunu borila skoraj tako suvereno kot njena starejša klubska kolegica. Organizatorji so z izvedbo prvega Eliminatorja zadovoljni v vseh pogledih, zato gre zagotovo kmalu pričakovati nadaljevanje tega nadvse atraktivnega kolesarskega tekmovanja. Kot se dodajajo, jih veseli, da dogodek podpira tudi Občina Kamnik. Že prvi julijski sprint po ulicah Kamnika si je ogledal župan Marjan Sarec, tokratni dogodek pa je spremljala podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar in ob tem povedala: »Občina podpira takšne dogodke in veseli smo, da se je atraktivno kolesarsko tekmovanje letos v Kamniku zgodilo ze drugič. Zagotovo je tudi naša zelja, da prireditev v prihodnosti postane stalnica, saj je med drugim lepa popestritev za naše mestno jedro«. NIKA VRHOVNIK Foto: Grega Stopar Najboljša knjiga Toneta Škarje PO SVOJI SLEDI Nedavno je pri Planinski zvezi Slovenije izšla nova knjiga Toneta Škarje s pomenljivim naslovom Po svoji skdi. Gre za najobsežnejše delo našega uglednega alpinističnega in od-pravarskega veljaka, kije bil pri vseh dogajanjih ves čas zraven, pa vendar je vedno hodil po svoji poti. Po rodu Mengšan, po pripadnosti pa ves čas Kamničan, še posebno v našem Planinskem društvu in Gorski reševalni službi, ki jo je vodil dolga leta. Prvotna pobuda za izid alpinističnih in odpravarskih spominov ob njegovi 70-letnici je dozorela v praznovanje 55-letnice njegove alpinistične dejavnosti in v veliko veselje ob letošnjem državnem Bloudkovem priznanju. Nikakor ne gre za kakšno običajno dolž-nostno ali protokolarno publikaci- Naveza Metod Humar in Tone ©karja, 1959. Direktna smer v Štruci s Pavletom Šimencem, 1962. jo, ampak za knjigo, ki je odlična, tako po vsebini kot po obliki, predvsem pa drugačna od naših dosedanjih knjig o odpravah. Pisal jo je pravzaprav vseh 55 let, najprej na kratko v svoj dnevnik in samo zase, sedaj pa odkritosrčno in temeljito tudi za vse nas, ki smo dolga leta spremljali neverjeten razvoj in podvige slovenskega alpinizma in himalajizma. Knjigo posveča svojima najboljšima prijateljema, Pavletu Šimencu in Metodu Humarju, s katerima je začel plezati in dosegal številne uspehe, doma in na tujem; vsi trije so tudi prvi Kam-ničani v Himalaji. Pred nami je tako naša himalajska zgodovina, v kateri nastopajo stevilni, skoraj vsi naši alpinisti in odpravarji s svojimi veselimi, resnimi in žalostnimi zgodbami. Pravzaprav skoraj o vsakem pove svoje ali vsaj tisto, kar ga najbolj neposredno označuje in predstavlja, od mladostne razigranosti do preudarnosti v poznejših letih. Vsakdo bo v knjigi našel svoje prijatelje in vzornike, ki so mu že dolga leta zgled, ali pa se bo ob nesrečah otožno spominjal tistih, ki jih ni več, in se potem pri svojih dejanjih v gorah laže odločil tako, da bo prav. Ni samo lep spomin na nekdanje dni, ampak tudi resen nasvet in opozorilo planinski organizaciji, kaj storiti, da bi se naprej ostajali pri bistvu našega planinstva in se ne bi na hitro lotevali spreminjanja tistega, kar je bilo dobro organizirano in uspešno izpeljano z veliko truda in odrekanja. Na 414 straneh je polno ste-vilnih zanimivih zgodb in iskrivih misli, vsebino pa krasi 250 črno belih in kar 461 barvnih fotografij. Na koncu so dodani seznami avtorjevih vzponov, odprav (kar 17!), knjig in člankov (pri katerih številu nima para, vendar ne samo to - prav vsi njegovi idejni ffI, ■ ^ — ^ Ob 30-letnici odprave na Everest, 2009 na Gorakšepu, v ozadju Pumori in Lingtren; z leve: Muhamed Šišič - Hamo, Stipe Božič, Viki Grošelj,^ Bojan Pollak, Tone ©karja, Tomaž Jamnik, Ivč Kotnik, Dušan Podbevšek in Andrej Štremfelj. Vršni greben Lonzahornerjev, Švica 1984. Metod Humar na izstopu iz Glave Planjave, 1961. r. Tone Škarja na Plemenicah, v ozadju Triglav, 2010. planinski članki ostajajo se vedno upoštevanja vredni), manj znanih izrazov in osebno kazalo, v katerem bo vsakdo zlahka našel, kje je kdo omenjen. Med tistimi, ki so avtorju vsak na svoj način dolga leta pomagali, ga spodbujali in navdihovali, izstopajo tudi kamniški alpinisti Bojan Pollak, Marko Prezelj in Tomaž Humar. Uvršča jih med tiste, ki so pomembno vplivali na dosežke našega alpinizma. Na koncu knjige je pomenljiv odlomek iz pisma Tomaža Humarja o Škarjevem življenju viharnika, ki je ves čas kljuboval vetrovom in so mu zato gore povedale več. Naj vabilo h knjigi izzveni kot nase veselje ob avtorjevem se enem uspehu. Brez njegovega deleža bi bila nas alpinizem in odpra-varstvo neprepoznavno skromna, prav tako pa tudi naša alpinistična literatura brez njegove nove knjige. Taksni knjigi se bosta vrednost in pomen samo se stopnjevala. Naj v pričakovanju skorajšnje predstavitve knjige tudi v našem mestu avtorju čestitamo - se enkrat za Bloudkovo priznanje in se posebej za imenitno knjigo. FRANCE MALEŠIČ Mekinjčan Klemen Hančič uspešno izpeljal projekt 8800+ ^Hoditi v gore, potem pa poleteti v dolino z jadralnim padalom - to je čista svoboda, v kateri si vedno zmagovalec.« Klemena srečaš na gorskih poteh, otovorjenega z jadralnim padalom, s katerim potem jadra in uživa v višavah. Ljubitelj jadralnega letenja, kolesarjenja, vsestranski športnik z dušo in telesom. Kot alpinist je osvajal najvišje vrhove in tekel gorske teke (na Grintovec s časom 1:38). Tudi na cestnem kolesu je dosegal odlične rezultate kot član klubov Perutnina Ptuj, Radenska Rog in italijanskega kluba Monfalcone. Potem pa se je rodila ljubezen do jadralnega letenja, kjer uresničuje svoje sanje (polet preko 100 km, dvanajst poletov z Grintovca, polet s Triglava in Mont Blanca). Leta 2010 je prejel tudi klubski prehodni pokal za najboljšega kamniškega jadralnega padalca pod okriljem DJP.Polet Kamnik. Porodila se mu je ideja za Projekt 88-00+, v katerem bi v enem dnevu naredil 8844 m višinske razlike - toliko je visok Everest, najvišja gora na svetu. Proučeval je možnosti izvedbe, mikal ga je priljubljeni Grintovec (pot od Konca do vrha Grintovca bi moral opraviti štirikrat), vendar ideje zaradi vremenskih razmer ni mogel uresničiti. Odločil se je za Veliko planino. »Zamislil sem si, da štejejo samo vzponi, spuste pa opravim po liniji najmanjšega napora. Ker sem jadralni padalec, sem se odločil, da spuste opravim s padalom, če ne bo ugodnega vetra, pa z avtom nazaj na izhodišče,« opisuje Klemen. Priprave na podvig so se začele že pozimi. Vsak torek, četrtek in nedeljo je nabiral kondicijo po trasi lanskega svetovnega prvenstva v gorskem teku, od Stahovice mimo Sv. Primoža čez Pasje peči do Jarškega doma na Mali planini. »Tu sem srečal tudi skupino pohodnikov, ki po tej poti hodi že deset let in imajo povprečno 150-170 obiskov na Mali planini. Med njimi tudi Miro in Dušana Papeža, ki kljub težavam z nogo prihaja od doma preko Vovarja do Jarškega doma, tudi v dežju in snegu. Prav oni so mi dali motivacijo, da treniram in da projekt tudi uspešno zaključim.« V sredo, 27. julija, je bila vremenska napoved ugodna. Izhodišče je bilo pri Calcitu, ekipa mu je vso padalsko opremo pripravila na vzletišču Poljanski rob. Tudi pri hoji je imel spremstvo, največkrat se mu je pridružil jadralni padalec Kamničan Damjan Čibej. Vremenske razmere za letenje so se spreminjale, za spust do izhodišča je moral uporabiti tudi osebni avtomobil, kar en cikel podaljša za 20 minut. Povprečni čas hoje je 1 uro in 28 minut. V 16 urah in 22 minutah je opravil 8 vzponov in tako P° napravi prehodil 8922 m višinske j razlike. M ^ Klemen zadovoljen zaključi pogovor: »Projekt posvečam vsem bolnim, ki bi radi hodili v gore, a tega zaradi zdravstvenih težav ne morejo. Hvala vsem, ki ste mi pri tem kakorkoli pomagali. Pogovarjala se je Mira Papež Franci Teraž na 10 najvišjih vrhov v Julijskih Alpah v rekordnih 39 urah Franci Teraž, legenda gorskega teka, alpinist, gorski reševalec iz Mojstrane, o izzivu (pred uresničitvijo):»Skoraj deset let mi je rojilo po glavi, kako bi pretekel deset najvišjih vrhov v Julijskih Alpah v Sloveniji v čim krajšem času. Idejo mi je dala žena Anica. Sam se tega podviga nisem upal lotiti, zato sem k izpeljavi zastavljenega cilja povabil tekača KGT Papež in prijatelja Mirka Janjatoviča iz Radovljice«. Klemen Hančič pri poletu z Velike planine. Tekača, polna adrenalina in pričakovanja, sta se odpravila velikemu izzivu naproti 2. julija v zgodnjih jutranjih urah iz Poldo-vega Rovta v Vratih (941m ). Pridružila sta se jima Boštjan Hro-vat in Goran Kuhar. Začnejo z vzponom na Dovški križ (2531m) in Oltar (2621m) do Visokega rokava (2646m). Alpinistični vzpon za izkušene alpiniste in gorske sladokusce, ki se zaradi snega in poledenitve sprevrže v pravo kalvarijo. Krušljive in poledenele stene, Mirko Janjatovič se zaplete z derezami, z izvinom noge nadaljuje pot. Okrog poldneva sledi vzpon na lepotico Škrlatico (27-40m) - čas za okrepčilo (pomoč GRS Mojstrana). Na sosednjem Razorju (2601m), kjer so ju pričakali gorski reševalci iz Kranjske Gore, jih je zajela snežna nevihta Iz Razorja sta skozi okno priplezala na Prisojnik, sledil je spust do Tičarjevega doma na Vršiču. Mirko zaradi otekle in izvite noge po zdravnikovem navodilu Franci Teraž, gorski tekač KGT Papež, (drugi z leve) na Triglavu. odneha, Franci in Goran pa nadaljujeta do zavetišča pod Špičko. Po dobrih treh urah spanja, se v nočnih urah, sledi zahtevni vzpon na megleni Jalovec (2645 m), se poln snega. Po ozebniku se spustita do Kotovega sedla, kjer so jima na pomoč priskočili gorski reševalci iz Rateč. Nadaljujeta z vzponom na Mangart (2679 m), kjer so ju počakali gorski reševalci iz Bovca. Spust do Mangart-skega sedla, od koder se s kolesi spustita v Trento in pripeljeta do Zadnjice. Pa spet pot pod noge in po gorskih stezah do Doliča. Po kratkem postanku se vzpon na Kanjavec (2568 m), ki se je spre-vrgel v pravi alpinistični vzpon. Nevaren spust na Dolič, potem pa vzpon na Triglav (2568 m), s severne strani poln snega in ledu. Borba s časom ju prisili, da se kar po ledeniku spustita do Kredarice. Pa se pot pod utrujene noge in čez Prag v dolino Vrat, na izhodišče izziva. Adrenalinski gorskotekaški, alpinistični in kolesarski izziv je bil dolg več kot 85 km z 12.000 metri višinske razlike. Vodil ju je po markiranih in tudi nemarkira-nih poteh, je pravi alpinistični podvig, popestren s sneženo nevihto in pravimi zimskimi razmerami sredi julija. Na poti so ju spremljali prijatelji gorskega teka, alpinisti, gorski reševalci. Pristno veselje in radost je družilo druščino v Mojstra- ni, kamor sta pritekla izzivalca. Srečna, zadovoljna, polna evforije in zanosa. Točno v 39 urah in 50 sekundah sta osvojila 10 najvišjih vrhov v Julijcih. Proti pričakovanjem, mogoče kot izziv se komu.... Po izzivu je Franci povedal: »Srečen sem in zadovoljen, da mi je uspelo. Nisem računal na take zimske razmere, čeprav sem kot alpinist vsega vajen. Vzpon na Kanjavec je bil zaradi pole-denitve in snega tehnično najbolj zahteven, nevaren. Bolje bi se bilo spustiti na Hribarice, a začela se je bitka s časom... Tudi spust s Triglava je bil rekorden. Seveda pa izziva ne bi srečno končal brez pomoči enkratnih gorskih reševalcev, reševalcev v pravem pomenu besede, prijateljev tekačev, ki so me spremljali. Rad bi se zahvalil tudi Dušanu Papežu in ženi, ki sta mi pomagala sponzorsko in z nasveti v zvezi z vzponom na Kanjavec, pa novinarjem in seveda moji ženi Anici, ki je sokriva za današnjo zmago. Vsem se enkrat hvala, vi ste pomagali, jaz pa sem tekel, plezal, tekel ... zase in za vas. MIRA PAPEŽ ŠOLSKI CENTER RUDOLFA MAISTRA Novi TRG 41A, 1241 Kamnik Po NOVO znanje iN IZOBRAZBO NA ŠCRM -IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vpisujemo v programe: - PREDŠOLSKA VZGOJA - EKONOMSKI TEHNIK - MATURITETNI TEČAJ - GIMNAZIJA iN EKONOMSKA GIMNAZIJA - TEČAJI TUJIH JEZIKOV iN RAČUNALNIŠTVA -NPK(nacionalnafokl.kvalifikacija)- KNJIGOVODJA -Opravljate lahko tudi posamezne splošne ali strokovne izpite, ki jih potrebujete za šolanje na drugih šolah. VPIS iN INFORMACIJE med 5. iN 28. septembrom, ob ponedeljkih, sredah iN petkih med 11. iN 15. uro, V torek iN četrtek med 12.00 iN 17.30. Tel.: 01-830-32-28 iN 01-830-32-12 WWW.SCRM.Si Kamniški ObČAN MED MLAD 26. avgust 2011 11 Počitnikarjem ni dolgčas! Mladi počitnikarji so obiskali tudi kamniške gasilce! Odlično drugo mesto NK Kamnik na močnem turnirju Copa Catalunya 2011 Selekcija U12 nogometnega kluba Calcit Kamnik se je konec junija odpravila na turnir Copa Catalunya v okolici Barcelone. Na turnirju so sodelovale ekipe iz 23 držav, kamniški fantje pa so se kot edini predstavniki slovenskih barv odlično odrezali. Tekmovanje so začeli v četrti skupini in se s tremi trdo izbor-jenimi zmagami uvrstili v osmino finala, kjer so šele po deseti seriji enajstmetrovk premagali špansko ekipo Albacete, za katero je v svojih mladih letih igral sloviti Andres Iniesta. V četrt-finalu je premoč Kamničanom morala priznati Italijanska ekipa iz Cagliarija. Tudi polfinale je bilo italijansko slovensko obarvano, saj je bil nasprotnik FC Padova, ki so ga Kamničani s fantastično predstavo premagali z 2:0 in se uvrstili v veliki finale, kjer je bil nasprotnik letošnji prvak lige Europa FC Porto. Po končanem rednem delu je bil izid 0:0, kar je pomenilo, da so o zmagovalcu odločale enajstmetrovke. Na loteriji pa so bili uspešnejši Portugalci in tako so mladi Kamničani osvojili končno drugo mesto, kar je fantastičen uspeh. Nastop na turnirju, kot je Copa Catalunya, je povezan tudi s stroški, zato velja zahvala vsem, ki so pomagali uresničiti sanje naših otrok. Ob tem sanjskem uspehu si igralci trenerja Roka Švajgerja in pomočnika trenerja Matjaža Klanška zaslužijo vse čestitke in ves Kamnik je lahko ponosen na odlične uspehe selekcije letnika 1998! Tudi letos počitnikarjem v Kamniku ne more biti dolgčas, še posebej živahno pa je poletje za vse, ki so se vključili v poletno počitniško varstvo. Gre za projekt Mladinskega centra Kotlovnica, ki je namenjen učencem prve triade osnovnih šol. Kot že vrsto zadnjih let, so v MC Kotlovnica tudi letos od prvega do zadnjega dne počitnic poskrbeli za organizirano varstvo - ob pestrem programu športnih in ustvarjalnih aktivnosti je to mnogo več kot le varstvo! Gre za aktivno in kreativno preživljanje prostega časa, medtem pa mladi počitnikarji tkejo nove prijateljske vezi. Projekt finančno podpira Občina Kamnik, Zavod RS Slovenije za zaposlovanje, pri izvedbi sodelujeta prostovoljki v okviru Evropske prostovoljne službe. Kot nam je povedala Gordana Kotnik, vodja projekta poletno počitniško varstvo, je v več kot polovici terminov v skupinah od 20 do 30 otrok, kar pomeni, da je dobro sprejeto in otroci radi prihajajo zjutraj v OŠ Toma Brejca, ki jim je prijazno odstopila prostore. Mentorice izvajajo likovne delavnice, športne igre v telovadnici, rolanje na šolskem igrišču, razne šta- fete, prirejajo tudi posebne dneve, kot so gusarski, viteški in čarovniški dan. Posebno dobro se je odvil dan imenovan »Varstvo ima talent«, kjer so otroci pokazali talente na pevskem, glasbenem ali igralskem področju. »Najbolj zabaven del varstva za otroke je obiskovanje kamniškega bazena, kjer se otroci učijo plavati ali se samo zabavajo v hladni vodi. Športne mentorje, ki spodbujajo otroke k plavanju, k športnim igram v bazenu, e priskrbelo Plavalno društvo Kamnik. Vsakodnevno prehrano za otroke je omogočil Srednješolski center Rudolfa Maistra, kjer se prilagajajo otroškim željam in jim skuhajo zdrav obrok«, zadovoljno pove Gordana. V sklopu izletov, kjer otroci spoznavajo Kamnik, so obiskali Matično knjižnico Kamnik, Občino Kamnik, kjer je župan. Marjan Šarec predstavil sejno dvorano Občinskega sveta in poročno dvorano. Ogledali so si maketo mesta Kamnika izpred 50 let in maketo če-zoceanske ladje »Kamnik«. Obiskali so tudi Medobčinski muzej na Zapricah, TIC, Mali grad (Veroniko) in kamniške gasilce. Ob pestri dejavnosti pa se otroci še vedno najraje razvedrijo s skupnim igranjem. Še vedno je popularen gum-nitvist, sestavljanje kock in risanje. Posebno priljubljen je t.i. bejblade, vrtenje bladov v areni. Z veseljem pa vzamejo v roke knjigo ali prisluhnejo pravljicam. Kot povedo otroci in tudi njihovi starši, ki imajo ob skrbno organiziranem počitniškem varstvu eno skrb za svojega nadebudneža manj, se otroci v varstvu dobro počutijo in se veselijo slehernega počitniškega dne, polnega novih spoznanj, druženj in doživetij. SAŠA MEJAČ Med počitnicami po nove plezalne izkušnje Letošnja sezona treningov seje za Mladinsko šolo plezanja, ki deluje pod okriljem Športno plezalnega odseka Kamnik, končala s taborom v plezališču Kotečnik blizu Žalca. Treningi Mladinske šole sicer potekajo na umetni steni na podstrešju Kulturnega doma Kamnik in za obisk naravnih plezališč ni veliko priložnosti, zato je bil namen tabora predvsem spoznavanje skalnega plezanja, vrvne tehnike in podobnih veščin, ki jih je potrebno obvladati za varno plezanje v naravi. Tabora, ki je potekal zadnjih pet junijskih dni, se je udeležilo 12 otrok in trenerji plezanja Rok Hribar, Luka Pod-brežnik in Aleks Sedušak. Taborili smo pod plezališčem Kotečnik, na kmetiji Tratnik, kjer so z dobro hrano in gostoljubnostjo res lepo poskrbeli za nas. Plezali smo štiri dni, en dan ga je bil namenjen aktivnemu počitku s pohodom na sosednji hrib Smohor, kjer smo poležavali v senci, kartali in igrali nogomet. S poudarkom na plezanju čim večjega števila smeri smo preplezali več kot štiri kilometre in pol višinskih metrov, večino smeri v plezališču Golf klub Arboretum ohranja primat v slovenskem prostoru Na državnem mladinskem prvenstvu na Bledu so mladi golfisti GK Arboretum odigrali vodilno vlogo. Med mlajšimi mladinkami je Zala Kopčavar osvojila 3. mesto. Med 18-letniki sta tretje mesto osvojila Brigita Brumec in Domen Slabe. Odlično drugo mesto je osvojil 16-letni Luka Braz. Državna prvaka pa sta postala Urša Orehek in Matic Zalokar. Klubske državne prvakinje so Urša Orehek, Brigita Brumec in Anja Kirn. Članice GK Arboretum so se s tem uvrstile na Evropsko klubsko prvenstvo, ki bo na otoku Krfu. V mesecu septembru pa pričakujemo nove uspehe na državnem prvenstvu mladih golfistov do deset let. Mladi golfisti Golf kluba Arboretum so se na državnem mladinskem prvenstvu odlično odrezali. Domžalcan Matic Zalokar je državni mla- ^^. dinski prvak. s težavnostjo do 6a. Mladinci iz tekmovalne skupine so med drugim plezali tudi težje smeri do 7a+ na pogled in 7b+/c na flash. Vsi otroci so pridobili ogromno novih plezalnih izkušenj, ki jih bodo s pridom izkoristili jeseni, ko se spet začnejo treningi na umetni steni. Bolj kot sami rezultati pa je pomembno enkratno vzdušje, ki se je ustvarilo na taboru. LUKA PODBREŽNIK PLESNO DOGAJANJE S PLESNO ŠOLO že v mesecu ljubezni, 26. maja, smo svojo veliko prireditev Piškotkov piknik dočakalipredšolskiplesalci. Celo popoldne smo uživaliv delavnicah, plesu in pravem družinskem druženju ob piškotkih. Zapela nam je Romana, z namiso bilimnogipokrovitelji. Z Domžalskim plesnim dnevom smo plesno sezono pompozno zaključili16. junija v HaliKomunalnega centra v Domžalah. Z namiso plesali in se zabavali predšolskiplesalci, kiplešejo v Plesalnici in CIRIUS-u,šolskiplesalci, kiplešejo v okoliških osnovnih šolah, in tisti, kiuživajo v razkošju pravih plesnih dvoran v Plesalnici. Ljubezen do plesa so pokazalitudiodrasli, kiplešejo z nami, ter plesalciPlesnega klubaMiki. Poletje je minilo v sproščenem počitniškem vzdušju. Ob koncu šolskega leta je v Piranu potekal že tradicionalnitabor. Veliko plesa, smeha, iger in novih prijateljstev. Lotilismo se prave gledališke igre, nismo pozabilina kopanje, velike količine sladoleda in zabavo. Med 4. in 8. julijem smo v Plesalnicigostiliprve počitnikarje. V sproščenem vzdušju smo uživaliv delavnicah, obiskalidomžalsko knjižnico, gostiliv McDonaldsu, se hladilina bazenu,svojo ustvarjalno energijo vneslitudiv ples, se zabavaliob igrah in veliko prijateljevali. Vsem staršem, ki ste verjeli svojim otrokom, da si res želijo plesati, hvala. S tem ste jim dali krila za njihovo ustvarjalnost in boljšo gibljivost ter motorično napredovanje. Hvalastaršem, ki ste izbrali Plesno šolo Miki. Počaščeni in veseli smo, davas imamo. Zavedamo se svoje odgovornosti in dobro smo se pripravili nanjo. Med dekleti pa je naslov državne prvakinje osvojila Urša Orehek, prav tako Domžalčanka (v sredini). Vabimo vas, da ponovno zaplešete z nami. V Kamniku se bomo vsak teden spet srečevali in pridno plesali predšolski in šolski plesalci. Poglejte na www.mikiples.com in našli boste vse informacije o plesnih zgodbah v CIRIUS-u, osnovnih šolah in ostalih lokacijah. Veseli bomo vašega zaupanja! wwwjnlklpíc^CNin 01/724 2^65 Miting Veronil