SLOVENSKI GOSPODAR Izhaja vsako sredo. Kane: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. PoštnO-čekovni rač. 10.303. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5. Telefon 2113 Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, Vs strani Din 250.—, '/« strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20. te mactii na rep stopiš! V svoji številki 4. maja smo pisali o koroških Slovencih in občinskih volitvah na Koroškem. V članku smo navedli sama dejstva na osnovi poročil, došlih s Koroškega. Ugotovili smo, kako je volilna oblast razveljavila slovenske kandidatne liste, dočim je nemške, ki so imele iste in še večje napake, potrdila. V nekaterih krajih je oblast bila popolnoma pod komando Heimatschutza. Njegove kandidatne liste so bile potrjene kljub vsem formalnim napakam, in si-čer v popolnoma slovenskih občinah, slovenske pa odklonjene. V teh občinah je bilo slovenskim volilcem sploh onemogočeno, da bi volili po svojem prepričanju in svoji vesti. Kjer pa so Slovenci mogli vložiti svoje kandidatne liste, so nemški nacionalisti in proti Slovencem g njimi složno nastopajoči socialni de-mokratje porabili vsa sredstva laži in strahovanja, da so kolikor največ slo-venskih-volilcev odvrnili od slovenskih kandidatov. Kljub temu so se koroški Slovenci dobro držali, kar smo podkrepili s poročilom »Koroškega Slovenca«, ki smo ga na drugem mestu objavili. In oglasila se je celjska »Deutsche Zeitung«. V svoji številki z dne 8. maja ¡se bavi z našim člankom, ki ga navaja v kratkem posnetku, deloma tudi v obširni doslovni navedbi. Celjska nemška tetka se niti ne potrudi, da bi stvarno izpodbila naše podatke o pritisku in strahovanju, ki se je vršilo pri občinskih volitvah nad koroškimi Slovenci. Tudi ne more zanikati dejstva, da koroški Slovenci nimajo niti ene slovenske šole, da imajo Nemci na Koroškem ¿amo eno iskreno željo, da bi namreč ¡vsi koroški Slovenci bili čimprej po-nemčeni, da se slovenska zemlja trga iz slovenskih rok ter se izroča nemškim protestantovskim priseljencem iz Nemčije. Tega celjski nemški list ne zanika, ker dejstev ni mogoče zanikati. Rajši se skrije za »Koroškega Slovenca«, ki je po končanih volitvah ugotovil, da so se koroški Slovenci pri volitvah častno držali, da so od zadnjih volitev napredovali za 200 glasov in da je to dokaz zdravega političnega življenja in narodne rasti Slovencev. Ta ugotovitev naj po želji celjske nemške tetke naša stvarna izvajanja razvredi. V resnici pa ni tukaj nobenega protislovja, kakor si ga želi celjski list. Kar smo pisali mi in kar so pisali tudi drugi listi povodom občinskih volitev na Koroškem, drži, ker je resnica. In da je istina, dokazuje sama celjska tetka, ker ne more teh trditev kot nestvarnih ovreči. Kljub vsem težkim razmeram, v katerih so Slovenci na Koroškem prisiljeni živeti, kljub vsemu ponemčevalne-mu furorju. kateremu so izpostavljeni, kljub vsemu pritisku in terorju je vendar preko 7000 Slovencev glasovalo za slovenske kandidate, kar je dokaz, da še vsi niso ponemčeni, da se tisti, ki so najboljši, ponemčiti ne dajo. To je gotovo za koroške Slovence nad vse častno, to je dokaz njihovega zdravega političnega življenja in njihove narodne rasti. Kje je tukaj protislovje, draga nemška tetka?! Dejansko ga ni, ustvarila ga je samo želja celjskega lista. »Deutsche Zeitung« nekam z viška — menda je to spomin na stare čase, ko je ta višina bila še bolj vzvišena — poudarja, tla naš list predpostavlja pri svojih čltateljih »čudno miselno sposobnost«. No, celjska teta, mi znamo lepo in logično misliti. In ravno naša logič-nost našemu nemštvu, ki ga zastopa celjski list kot glasilo nemške manjšine v dravski banovini, ni po godu. Naša logika je ta: če Nemci na Koroškem ne dajo Slovencem niti ene slovenske šole, če jih hočejo kulturno usmrtiti in ponemčiti. ali imajo Nemci v dravski banovini in vobče v Jugoslaviji pravico do nemških šol in do nemške kulturne avtonomije? Odgovori, celjska tetka, ali ni ta logično? In ravno ta logičnost je glasilo za nemško narodno manjšino zbodla, da se je obregnilo ob naš list. Da je naša zahteva po popolni vzporednosti med Nemci v naši državi in Slovenci na Koroškem popolnoma logična in utemeljena, to so pred leti priznali sami spodnještajerski Nemci, ko so vplivali na Nemce v Avstriji, osobito na Koroškem, naj postopajo s koroškimi Slovenci kot z narodno manjšino, naj jim dajo tiste pravice, ki so jih po mednarodnih pogodbah dati dolžni, slovenske šole in vobče slovensko kulturno avtonomijo. Teh želja in zahtev pa ko- roški Nemci v svoji nacionalni zagrizenosti in ponemčevalni strastnosti niso hoteli izpolniti. Ponujali so sicer Slovencem neko kulturno avtonomijo, ki pa bi ne bila nič drugega nego sredstvo za pospešeno ponemčevanje, kar so kajpada morali Slovenci odkloniti. Ker to^ rej koroški Nemci niso hoteli tukajšnjim Nemcem na ljubo popustiti od nemško-nacionalne zagrizenosti napram tamošnjim Slovencem, so spodnještajerski Nemci začeli zanikati to povse naravno in logično vzporednost med koroškimi Slovenci in Nemci v naši državi. Mi pa srno jim to zanikanje olajšali ter ga olajšujemo naprej, ker te vzporednosti ne paudarjamo dovolj ne v besedah, še manj pa v dejanjih. Kako pa je to potrebno, izpoveduje neki celovški Nemec s svojim pismom, ki ga je objavil »Slovenec« 2. maja in kojega original z lastnoročnim podpisom je shranjen v njegovem arhivu. V tem pismu nasvetuje celovški Nemec med drugim to-le: »Z dobrohotnostjo ne bo jugoslovanska država, predvsem slovensko ljud stvo nič opravilo. Ako hočete kaj doseči, potem to lahko storite edino z repre* salijami (z odpornimi sredstvi). Zaprite vse nemške šole v Sloveniji in kmalu boste videli uspeh. Le na tej podlagi se bodo nemški šovinisti pogajali. Ker sami priznavajo edino silo (sila ima pred-' nost pred pravico!), zato reagirajo edino na silo. Vam bodo dali na južnem Koroškem šole, bodite prepričani, toda le v pomočjo sile. Edino to imponira nem-ško-fašističnim nasilnežem. Ključ do boljše bodočnosti vaših rojakov v Avstriji imate sami v rokah: Imenuje se povračilo ali represalija. Potem in le potem se bo vzhodno nemški^ posebno koroški fašizem ponižal. Sram me je,' d?, moram kot Nemec tako pisati, toda dru gače ne morem.« Avstrijska vladna kriza. Dosedanji avstrijski kancler dr. Buresch (na sredi); štajerski deželni glavar dr. Rintelen (levo), kmetijski minister Dollfus, ki je prejel od predsednika Miklasa nalog, da sestavi novo vlado. " 'i " 1 —-t DltŽAV V NAŠI DRŽAVI. Konferenca zunanjih ministrov Male antante je pričela v petek, dne 13. maja v svečani dvorani zunanjega ministrstva v Beogradu. Glavni razgovori so se vršili glede razorožitve o vojnih odškodninah in o podonavskem načrtu. V DRUGIH DRŽAVAH. Iz političnega delovanja v Nemčiji. Dne 12. maja je dobila dr. Briiningova vlada v zbornici zaupnico z 287 proti 2C0. Izglasovan je bil zakon, s katerim se poblašča vlada glede kreditov. Hitlerjevi fašisti so pripravljali padec vlade, a jim je nakana spodletela. Po zaupnici 30 glasov je bil odgoden državni zbor do sredi junija. — Odstopil je kot vojni minister general Groner. Ne bo dobil naslednika, ampak bosta šefa vojnega in mornariškega ministrstva naravnost .podrejena predsedniku republike in vršila posle vojnega ministra. . Novi predsednik na Francoskem. Pri predsediliškiJi volitvah 10. maja jc bil izvoljen že pri prvi volilvi ia predsed- _ niga francoske republike s 633 glasovi od 826 oddanih glasov predsednik senata Albert Lebrun. Novi predsednik je rojen 29. avgusta 1871 v Mercy-le-Haut pri Metzu in je po poklicu rudarski in-ženjer. Bil je že v raznih vladah minister in je postal senator leta 1920. Lebrun je desničarski politik ter je včlanjen v republikanski uniji. Umorjenega francoskega predsednika Doumerja so pokopali z vsemi slovesnostmi dne 13. maja. Pogreb je trajal celih osem ur. Udeležili so se ga kot zastopniki inozemskih držav: angleški waleški princ, belgijski kralj, vojvoda Aosta in naš princ Pavle. Glede morilca Gorgulova se vedno bolj utrjuje mnenje, da je bil v službi sovjetske Čeke. Živel je pustolovsko življenje in je bil poročen štirikrat. Vojnoodškodninska posvetovanja bodo pričela 16. junija v Lausanni v Švici. Ob tej priliki pridejo na dnevni red nemške vojne odškodnine in tudi odškodnine drugih držav. KATOLIŠKEM Slovenske šolske sestre v Ameriki. Vrhovna predstojnica šolskih sester v. f. mati M. Angelina Križanič je pretekli mesec nadzorovala zavode šolskih sester v Severni Ameriki, kjer deluje 128 sester v 15 podružnicah. Pri tej priliki je objavil »Amerikanski Slovenec« 16. aprila članek, v katerem se zelo pri-znalno izraža o delovanju slovenskih šolskih sester. Zapustile so svojo slovensko domovino ter šle pogumno za našimi izseljenci, da rešijo njih mladino. Njihovo delo v šolah ne stremi samo za tem, da bi otrokom vteple v glavo veliko znanja, prva skrb jim je, da jih versko vzgoje. Da jih vzgoje v dobre, praktične katoličane. Dobro vzgojeni otroci so misijonarji y domačih hi- DOERO TOALETNO MILO ne sme samo prijetno dišati, temveč tudi po svojih sestavinah v medicinskem smislu delovati očiščuj«ee na koža Samo tako lahko koristi pri negovanju telesa. Ravno zato so Fellerjeva Elsa-mila zdravja in lepote tako cenjena. Paket s 5 vrstami mila za 52 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska banovina. šah. V katoliški šoli je rešitev verskega problema. Če bi kdo sedaj ustanavljal faro, tako poudarja pisec Članka g. Ivan Černe, bi mu svetoval: Najprvo pozidaj šolo in potem cerkev. V ŠQlo pokliči sestre, ki razumejo slovensko srce tvojega otroka. Izlikale ti bodo otroka v katoličana in Slovenca. Velike so tudi zasluge sester za rešitev slovenskega jezika otrokom, za gojitev slovenske pesmi, za katero so slovenski otroci veliko bolj navdušeni nego za angleško. Zato so slovenske šolske sestre v čislih ne samo pri otrokih, marveč tudi pri odraslih, ki jim je obstoj Slovencev v Ameriki pri srcu. Nadškof me je vprašal, tako pravi g. Černe, kako smo mogli Slovence organizirati. Moj odgovor je bil: Naše častite sestre in šolski otroci! Stalinova mati moli. Boljševiki preganjajo V Rusiji krščanstvo in sploh vsako vero. 6d časa, ko so krščanstvo strupeno, divje in krvavo preganjali ,Y rimski državi, ni svet doživel tako hudobno zasnovanega in obsežno izvrše-vanega preganjanja krščanske vere, kakor se vrši v boljševiški Rusiji. Državna oblast z vsemi sredstvi deluje ha to, da se iztrebi iz srca ruskega ljudstva vsaka kal vere. Na čelu boljševiških mogotcev stoji Stalin. Kakšnega mnenja je Stalin o veri, se da sklepati iz proti-verskih ukrepov boljševiške vlade, za katere je v prvi vrsti odgovoren on kot prvi boljševiški oblastnik. Vzrastel pa je Stalin v krščanski družini ter bil versko vzgojen. Nekaj časa je bil celo v pravoslavnem bogoslovju, iz katerega je bil izključen. Stalinova mati pa je še vedno globoko verna žena. O njej poroča neka ameriška časnikarica, da še vedno veruje v Boga ter pobožno moli. Ta časnikarica je namreč potovala po Rusiji. Njeno zanimanje je bilo zlasti posvečeno družinskim in zasebnim razmeram boljševiških voditeljev. Spraševala je tudi po Stalinovi materi. Po dolgem spraševanju je doznala za njeno prebivališče. Potovala je tja ter jo našla, živečo v siromašnih vaških razmerah, kakor je bila vajena živeti od nekdaj. Sttira žena ni rada sprejela časnikarice ter je v razgovoru ž njo jako skoparila z besedami. Časnikarica se je razgledala po borni sobici. V kotu je zapazila podobo Matere božje, pred katero so gorele sveče. Časnikarica se je začudila, da so v rojstni hiši najmogočnejšega boljševiškega poglavarja znamenja, ki kažejo na Boga in vero. Vprašala je Stalinovo mater, čemu služi ta sveta podoba. Stara žena mirno odgovori: »Tukaj živim za svojega sina! On sam želi, da molim za njega.« Velesanimiv pojav! Stalin želi, da njegova mati pred Marijino podobo moli za njega. Boljševiška oblast pa je iz Šole vrgla vsako sveto znamenje, prepovedala versko vzgojo ter upeljala brezbožno vzgojo, da- celo staršem je zabranila, da ne smejo otrok versko vzgojevati ter z njimi in za nje moliti. Letalski oficir — duhovnik. Emil Pierre je 1. 1915 vstopil v francosko armado kot letalec. Udeležil se je svetovne vojne ter bil kot letalski oficir 1. 1918 odlikovan z visokim odlikovanjem častne legije. Zapustil je svojo vojaško službo, kjer se mu je obetala prav lepa bodočnost. Posvetil se je bogoslovnim študijam ter bil meseca marca 1932 v Parizu posvečen za duhovnika. 6503 orožnikov pri svetem obhajilu. V Newyorku se je v stolni cerkvi sv. Patrika udeležilo 6500 orožnikov svete maši, mecji katero so vsi prejeli sveto obhajilo iz rok kardinala Hayesa. Po sveti maši je imel kardinal na nje lep nagovor. Birmovanje v lavantinski škofiji sc bo vršilo letos v sledečem redu: V deka-niji Rogatec: Sv. Križ na Slatini 16. maja, Rogatec 17. maja, Stoprce 18. maja, Sv. Florijan cb Boču 19. maja, Sv. Rok ob Sotli 21. maja, Žetale 22. maja, Sv. Ema 23. maja, Sv. Peter na Medvedovem selu 24. maja in 'Kostrivnica 25. maja. — V dekaniji Jarenina: Sv. Jakob v Slov. goricah 28» maja, Jarenina 29. maja, Št. IIj v Slov. goricah 30. maja in Svečina 31. maja. — V dekaniji Kozje: Podsreda 5. junija, Sv. Peter pod Sv. orami 6. junija, Polje 7. junija, Podče-rtek 8. junija, Olimje 9. junija, Buče 11. junija, Kozje 12. Junija, Pilštanj 13. junija, Zagorje 14. junija, Št. Vid pri Pl^ nini 15. junija in Dobje 16. junija. — V dekaniji Videm: Zabukovje 25. junija, Videm 26. junija, Zdole 27. junija, Arti-če 28. junija, Sromlje 29. junija, Pišece 30. junija, Bizeljsko 2. julija, Brežice 3. julija, Kapele 4. julija, Dobova 5. julija, Koprivnica 6. julija, Rajhenburg 7. julija in Sevnica 9. julija. — V Konjicah (izredno) dne 3. julija, — V Trbovljah je na praznik Vnebohoda Gospodovega prejelo zakrament svete birme 1608 bir-mancev. Veržej pri Ljutomeru. Praznik Marije Pomočnice bodo obhajali v Salezijanskem zavodu Ma-rijanišče v nedeljo, dne 22. maja. Od 19. do 21. maja slovesna tridnevnica. Na praznik prva sveta maša s pridigo ob 5. uri. Nato slede še druge svete maše. Ob pol desetih pridiga in pontifikalna sveta maša. Po slovesni sv. maši shod sotrudništva. Popoldne ob 3. uri pridiga, nato procesija s kipom Marije Pomočnice in slovesni blagoslov z Najsvetejšim. Z Murskega polja, Slovenskih goric in Prekmurja pridite častilci Marijini! Tekma m hitrost. Hitrost, večja hitrost in še večja hitrost! To je stremljenje današnjega sveta. Več hitrosti na železnicah, več hitrosti pri avtomobilih, več hitrosti pri zrakoplovih in tudi pri parnikili se zahteva več in več hitrosti. Spomnimo se nazaj v prva leta ameriškega priseljevanja, okrog 1. 1900. Tedaj so veljali za najhitrejše parnike oni, ki so rabili od 10 do 11 dni iz Francije do Newyorka. Okoli leta 1905 so že vozili parniki na teh črtah, ki so skrajšali vožnjo na 7 do 8 dni, a leta 1910 je imela angleška Cunard linija v prometu svoj »flajer« Maurctania, ki jc skrajšala Nobenega sledu več o zobnem kamnu! Za vedno bodo 7obje osvobojeni od nevarnega zobnega kamna, ako jemljete za negovanje redno Sargov Kalodont Samo Sargov Kalodont vsebuje proti zobnemu kamnu učinkoviti sulforicinoleat po Dr.Braun» lichu. Neškodljiv za zobe in usta razkroji organske substance, ki tvorijo zobni kamen. Tako zobni kamen izgubi polagoma «voje oporišče, se zdrobi in odstrani s trdo zobno ščetko. vožnjo čez atlantsko morje na pet do šest dni. V desetih letih — od 1900 do 1910 — se je zvišala hitrost prekooceanskih parnikov za 100 odstotkov, od 10 do 11 dni na 5 do 6 dni. V prvi vrsti so tedaj tekmovali za hitrost Angleži in Nemci, in Nemci so hoteli ne samo doseči Angleže, temveč so imeli resen namen jih tudi prekositi. Vedeli so namreč, da pomenja prvenstvo v hitrosti parnikov tudi prvenstvo v številu potnikov, zlasti onih za prvi in drugi razred. Nemci so hitro gradili osebne parni-lce. Ni skoro bilo leta, da bi ne spustili v morje novega orjaka. Eden je bil večji od drugega, eden hitrejši od drugega. Po velikosti parnikov niso samo dosegli Angležev, temveč so jih tudi prekosili. Slo je samo za hitrost, večjo kakor jo je imela Mauretanija, in prvenstvo na Atlantiku bi prešlo od Angležev na Nemce. Razume se, da so Angleži, katerim je zavest o prvenstvu na morju že prešla v meso in kri, gledali na svoje nevarne tekmece z jezo. Sledila je svetovna vojna, katera je imela precej svojih korenin ravno v angleško-nemški tekmi na Atlantiku. Zmagovalci so Nemčiji vzeli vse par-nike, ki so imeli kako večjo vrednost in največ od teh je prišlo pod angleško zastavo. Toda Nemci so sicer zgubili svoje parnike, toda zgubili niso svojega tekmovalnega duha niti v drugih stremljenjih niti za tekmo za Atlantik. V prvih desetih letih po vojni so zopet Angleži imeli nesporno prvenstvo na Atlantiku; njihova Mauretania je bila kraljica celih 23 let, dokler niso Nemci dogradili »Bremen« in »Europe«. Česar Nemci niso mogli doseči pred vojno, so dosegli nekako deset let po vojni — iztrgali so Angležem prvenstvo hitrosti. To so bile zelo grenke kapljice za Angleže, tocla preostajalo jim ni drugega kakor iti na delo ter zgraditi parnik, ki bo večji kakor vsak drug parnik. In kar Anglež sklene, to navadno tudi doseže. To velja tudi za ta slučaj, kajti že lansko leto so pričeli graditi, to se pravi, Cunarcl linija je pričela graditi parnik-velikan, kojega tonaža ima znašati okoli 75.000 ton, kar je približno 20.000 ton več kakor sedanji največji osebni parnik. Ta parnik pa ne bo samo največji, temveč bo tudi znatno hitrejši kakor sta Europa in Bremen. Ta parnik ima priti v promet leta 1934. Ako se bo ta parnik obnesel tudi v praksi kakor pričakujejo njegovi graditelji, je pa drugo vprašanje. Duhovniške spremembe. Kot župnika sta bila umeščena: Jožef Rehar pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji in Franc Rampre v Zabukovju pri Sevnici. Pro-vizorjem je imenovan Stanko Lah v Ribnici na Pohorju po umrlem tamoš-njem župniku Fišerju. Iz Ruš v Pišece je prestavljen kapi- i Fran? Modrinjak. Gradnja pohorske železnice, o kateri Se je že toliko pisalo zadnja leta, je preložena, ker je doslej vplačanih le za 300.000 Din deležev. Poskusen samomor. V restavraciji Wilson v Mariboru si je pognal iz samomorilnega namena kroglo v glavo 84 letni uradnik avstrijskih železnic Mihael Horvat iz Beljaka. Nesrečnež si je težko poškodoval obe oči in so ga prepeljali v bolnico. Elektrika je ubila 10. maja dopoldne v elektrarni na Fali 20 letnega delavca Karla Dindeka iz Skakovcev pri Murski Soboti. Znan grešnik obsojen. 24 letni Martin Pukšič je lansko jesen kradel po okolici Ključarovcev in Gerlave. Izmikal je vse, kar mu je prišlo pod prste. Pukšič je bil že radi tatvine predkaznovan in ga je mariborsko sodišče 10. maja obsodilo radi tatinske strasti na dve leti strogega zapora, triletni pridržek po prestani kazni in petletno izgubo častnih pravic. Pet let ječe, ker mu je zdrobil glavo. Posetnika Rudolf Gerlič in Franc Štraus v Vukovskem dolu pri Jarenini sta živela v medsebojnem sovraštvu. Letos 2. aprila je zagrabil pijani Gerlič v prepiru kol in razbil Štrausu glavo. Smrtno nevarno ranjenega so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer je umrl. Dne 10. maja je obsodil mariborski senat Gerliča kljub izgovoru na popolno pijanost na pet let ječe. Poštno blagajno so skušali navrtati neznani zlikovci v Ivanjkovcih, a se jim poskus ni posrečil, ker so imeli preslabo orodje. Smrtonosne posledice udarca po glavi. Nepoznan napadalec je udaril z mo-tiko po glavi Antona Kobaleta iz Zbelo-vega pri Poljčanah in mu zdrobil lobanjo. Ivobale je podlegel v mariborski, bolnici poškodbi. Žrtev surovosti. 19 letni Žižek Matjaš, krojaški pomočnik, je smrtno zabodel v Crensovcih v Prekmurju brez pravega povoda črensovskega fanta Horvata. Požarna nesreča. Dne 4. maja je upe-pelil ogenj domačijo posestnika Jožefa Soka v Strelcih, občina Slomi pri Ptuju. Rešili so le živino in nekaj pohištva. Škoda znaša 40.000 in je krita le deloma. Mila obsodba. Vsem našim čitateljem je še gotovo v svežem spominu grozna avtobusna nesreča, ki se je zgodila 9. decembra 1931 pri prevozu preko železniške proge pri Celju. Poln avtobus je zadel ob vlak in je zahtevala nesreča: 13 mrtvih. 4 težko ranjene in 7 lažje ranjenih. Šofer Franc Bučar je bil seve tudi ranjen, je okreval in bil 11. maja pozvan od sodišča na odgovor. Celjsko sodišče je obsodilo Ručarja radi malomarnosti in neprevidnosti z upoštevanjem vseh olajševalnih okolnosti na najnižjo zakonito dovoljeno kazen tri mesece zapora. Ručar je namreč hrani-telj in oče štirih majhnih otrok. Velika uesreča na Savinji. Piedlan-skem je odnes'a močno narasla Savinja most pri Levcu. Kmetje vozijo ob nizkem stanju vode kar preko Savinje. V sredo, 11. maja, je hotel tudi hlapec lev- škega posestnika Jožefa Kudra z vozom in dvema konjema preko struge. Voda je bila visoka, radi tega je spregel konja, enega zajahal, drugega vzel za vajeti in hajdi v reko. Med potjo pa se je konj nekam zapletel, se spotaknil, hlapec je tudi štrbunknil v Savinjo in kmalu utonil, ker ni znal plavati. Živali sta se skušali rešiti, a sta tudi utonili. Smrtna žrtev transmisije. Dne 11. maja zjutraj je hotel 18 letni sin vdove Marije Ožmanove popraviti v naglici nekaj pri transmisiji škofijske žage v Nazarju pri Mozirju. Jermen je fanta zagrabil, mu odtrgal roko v zapestju, obe nogi in ga še sicer tako poškodoval, da je revež kmalu po nesreči umrl. Vlak povozil vojaka-novinca. Na Zidanem mostu je povozil vlak do smrti vojaka-novinca Mihaela Slapšeka iz Brezinj pri Brežicah. Ljubavna žaloigra. 39 letni cestar in lovec Jožef Sotlar*je vdovec s štirimi otročiči, in se je zaljubil v 19 letno pos. hčerko Rozalijo Šinkovič. Sorodstvo Rozalke je bilo proti zakonski zvezi z vdovcem in radi tega sta oba zaljubljenca sklenila skupno smrt. Podala sta se k Sv. Križu nad Litijo in s'ta tamkaj prenočila v krčmi. Drugo jutro ob sedmih so čuli domači dva strela iz podstrešne sobe. Ko so pribrzeli pogledat, so videli Rozalijo na tleh v zadnjih iz-dihljajih, lovca pa težko ranjenega. Na pomoč poklicani zdravnik je ugotovil smrt dekleta, Sotlar pa se je le težje poškodoval s strelom v podpazduho. Ko se je zavedel, je izpovedal, da je on ustrelil izvoljenko z njenim privoljenjem, samega sebe pa je v hudi razburjenosti zgrešil in je zadel strel mesto srca pazduho. Samomor. V Savo je skočil v Trbovljah Ivan Komat, ki se je mudil doma na vojaškem dopustu. Vzrok samomora ni pojasnjen. Skedenj pogorel. V Zadobrovi pri Ljubljani je v noči pogorel skedenj po-' sestnika Strusa. Škoda znaša 40.000 Din. Vzrok požara je še nepojasnjen. Smrtna žrtev neprevidnega ravnanja z orožjem. V Ljubljani pri trgovcu War-bineku v Gradišču je za šalo nastavil osmošolec Vito Zupan realčanu Fedorju Senekoviču samokres na levo sence m šaljivo pripomnil: »Zdaj te ustrelim.« — Samokres, o katerem je bil Zupan prepričan, da je prazen, se je sprožil in 22 letni Senekovič se je zgrudil mrtev. Smrtna nesreča. V Savljah pri Ježici na Kranjskem je dohitela smrtna nesreča 6 letnega sinčka posestnika Franca Ježeka. Ježekov sosed, Jožef Šubelj in njegov brat Nace sta popravljala vodnjak in dvigala z zvodom vodno cev kvišku. Približal se jima je fantek Tonček od zadaj. In baš v tem trenutku je spustil Jože zvod, ki je zletel kvišku, zadel dečka na glavo s tako močjo, da je vrglo otroka v zrak in je priletel nato navpik v vodnjak, v katerem je bilo 5 do 6 metrov vode. Nezavestnega dečka so potegnili iz vode, poklicali zdravnika, pa vse je bilo zaman. Fantek je dve uri po nesreči umrl. Krvav obračun med pastirjema. Na občinskem pašniku v Grabi v okolici Novega mesta sta se sprla med seboj radi paše 23 letni posestniški sin Janko Šajatovič in 60 letni posestnik Nikola Magovac. Oba sta pasla na gmajni živino in v prepiru je udaril stari Nikola Janka z dolgoročno sekiro po glavi in mu povzročil smrtnonevarno rano, ki je 6 cm dolga in 1 cm globoka. Smrtno nevarno ranjenega so prepeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. Fantovska bitka. V vasi Široka seta nad Litijo se je pred nedavnim vršila prava fantovska bitka, iz katere je odnesel Martin Ocepek take rane, da jim je podlegel. Strela užiga. V nedeljo ob 8. uri dopoldne je udarila strela v gospodarsko poslopje Franca Fiidererja v Dorferjih v škofjeloški okolici. Ogenj je uničil celo Ftidererjevo domačijo. Požigalec. Neznan požigalec je v noči podtaknil ogenj v gospodarsko poslopje, last posestnika Janeza Meseca pri Dolenji vasi v okolici Škofje Loke. Ogenj se je razširil tudi na stanovanjsko hišo. Posestnik Mesec je od zločinske roke zelo hudo udarjen. Požar. V Zgornjem Kašlju pri Ljubljani je izbruhnil ogenj v hlevu in drvarnici Zimovičeve krčme, ki je last posestnika Straha. Gasilcem in vašča-nom se je posrečila omejitev požara, sicer bi bilo pogorelo tudi gostilniško poslopje. Ta požar je že četrti v kratkem času v tem kraju in radi tega je upravičen sum, da je na delu hudobna požigalčeva roka. Najdba, ki je presenetila celi svet. Žo mesece je vznemirjala celi svet vest, da so ugrabili neznanci otroka znanega ameriškega letalca Lindbergha. Bog-znaj koliko policistov je bilo na delu, da odkrijejo bivališče otroka in ga iztrgajo roparjem, ki so pošiljali skraja pismena obvestila o zdravstvenem stanju otročička. Oče je poslal banditom zahtevano odkupnino, a otrok mu ni bil vrnjen. Sedaj pa je našel neki šofer otroka 7 km proč odLindberghovega sta- novanja v grmovju z razbito in prestreljeno glavico. Sklepajo^ da je bil otrok kmalu po ugrabitvi umorjen, ker je policija roparje preveč zasledovala. Od le-ita 1924 je to že Četrti otrok, ki je bil ugrabljen z namenom, da se izsili visoka odkupnina. Dr. Zdenko Matiašič o rdi ni r a zopet redno v ¡Mariboru, Slomškov trg 6 (nasproti škofije). 667 Brazde in gube na licu imajo cesto svoj vzrok y želodcu in črevesju, čijih pravilno delovanje je predpogoj za urejeno cirkulacijo krvi. Zato fco pitne kure z dietet. »Planinka-čajem Baho-\ec« tako zelo priporočljive. Ogrožena lepota uide nevarnosti škodljivih učinkov solnca, vetra, vlage in starosti samo e: dnevno nego medicinsko učinkujočih obrambnih sredstev, kot so: Fellerjeva Elsa-pomada fi:a zaščito lica in kože ter Fellerjeva Elsa-po-imada za rast las. Skozi 35 let preizkušene. Za ¡vnaprej poslanih 40 Din se dobi 2 lončka brez .daljnih stroškov v Elsafluid-tovarni Eugen V. Feller, Stubica Donja, Ele&trg 311, Savska ban. Izgubil se je Franc Leskovar, star 17 let, do-Iz ivalš št. 4, Zgornja Polskava. Kdo kaj ve, inaj naznani na občino. Oblačilno blago in vse vaše potrebščine kupite vedno najugodneje v trgovinah F. Senčar, 'Mala Nedelja in Ljutomer. 619 ilmeriha osvaja južni IcCal. Zemljepisna družba ameriških Združenih držav je sklenila, da odpošlje novo ekspedicijo na južni tečaj. Namen .ekspedicije je: Zadnja raziskovanja v iiašem listu tolikokrat omenjenega amerikanskega admirala Byrda<.ob južnem tečaju nadaljevati ter izpopolniti. Družba je ponudila Byrdu, naj bi bil tudi tokrat on vodja. Byrd je ponudbo ipdklonil radi slabotnega zdravja. Istočasno pa je priporočil kot voditelja svojega tovariša Lincolna Elswortha in kot glavnega letalca tudi bivšega svojega Opremljevalca Bernta Balchena. . Nova ekspedicija bo opremljena z veliko boljšimi tehničnimi sredstvi nego je bila Byrdova. Tokrat bodo odposlane Štiri eltspedicijske ladje. Na mestu, kjer j? bil postavil Byrd svoje taborišče »Little America«, bo zgrajeno ob tej priliki celo mesto, kojega življenjska doba je proračunana na tri do štiri leta, torej dvakrat tako dolgo kakor je' bival Byrd ,t>b južnem tečaju. Po možnosti bodo najeli osobje Byrda, ki bo koristilo mnogo ekspediciji z že Jiabranimi izkušnjami. Taborišče v več-inem ledu bodo zgradili nekaj mesecev iprej, predno bodo pričeli z raziskovanji in to radi tega, ker je porabil Byrd svoj-čas preveč časa s čisto tehničnimi deli in pripravami. Stroški*cele ekspedicije so predvideni na en milijon dolarjev. Znani raziskovalec večno oledenelih krajev \Vilkins še je tudi ponudil omenjeni družbi, da |)j raziskoval morje ob južnem tečaju s pomočjo podmornice, a je družba njegovo ponudbo odklonila. Wilkins je namreč že lani hotel s podmornico na se-ven^ tečaj, pa se je moral vrniti, ne da bi se bil približal cilju in je bila njegova ekspediciia parkrat v prav resni smrtni nevarnosti. ' Nova ekspedicija bo pričela z delom začetkom leta 1933. Njena politična vrednost tiči v tem, da bo ob tej priliki zasedla Amerika polnomočno od Byrda krog južnega tečaja odkrito neizmerno LASJE SO ZELO OBCIITLIIVI« Za pranje perila zadostuje navadno milo in praški ^ ali nežni, živi lasje zahte* vajo posebno nego . . . s milim Elida Shampoononii kateri ne vsebuje sode» Elida Shampoo ohrani lase, jih napravi dehteče in jim daje blesteči sijaj. UMIVAJTE GLAVO VSAK TEDEN l ELIDA SHAMPOO ozemlje. Radi posesti večnega ledu ob južnem tečaju sttr se v zadnjem času ostro prepirali Amerika in Angleška, pa so se slednjič Angleži udali in dali izjavo, da jih ne zanima južni tečaj. Znanstveno ekspedicijo bo spremljala posebna filmska družba in posnela pet južnotečajnih filmov. Pri posnetkih teh filmov bodo sodelovali priznani filmski igralci. Cepano, žagano in okroglo kolje kakor vsake debelosti rezan les prodaja ali zamenja za iz-borno vino tvrdka Gnilšek v Mariboru, Razla-gova ulica 25. Enodnevni tečaj o pokončevanju škodljivcev in bolezni vinske trte in o poletnih delih v vinogradu se vrši v soboto, dne 21. maja tega leta na bano-vinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Kmetje in sadna letina. Kadar je zlasti dobra sadna letina — prav isto je tudi s prodajanjem hmelja — pride med naše kmete dovolj tujih trgovcev, ki kupijo od kmeta za zelo neugodno ceno sadje, ki še ni dozorelo in ki ga kmet še ni obral. Mnogokrat kmet že meseca julija in avgusta proda ves svoj sadni pridelek (cel pungart) ali pa iz svojega sadonosnika toliko, kolikor bo sadja pridelal, ali pa določeno količino sadja. Poleg teli običajnih dogovorov je sadni trgovec kmeta-prodajalca še pregovoril, da se Je kmet v precej slučajih za- vezal plačati trgovcu-kupcu odškodnino, ako bi kmet ne izpolnil pogodbe. Včasih sta se kmet in trgovec tudi dogovorila, da kmet lahko odstopi od sklenjene pogodbe, vendar mora v tem slučaju zaradi odstopa plačati trgovcu gotov znesek, ker se je skesal. Naši kmetje so pri sklepanju takih pogodb-velikokrat premalo previdni in preveč zaupajo sadnim trgovcem. Sklenjeni dogovori so našemu kmetu popolnoma zvezali roke, od njih običajne kmet ni imel koristi. Ako se kmet ni držal dogovora, da bi pravočasno na določeni dan pripeljal dogovorjeno količino sadja, ali pa da je prodal iz svojega pungrata sadje drugemu trgovcu, že so nastale težke in dolge pravde zaradi odškodnine, ki so kmeta vedno stale težke denarje. Take zgodnje prodaje sadja pred branjem so za kmeta prava nesreča, ker je dal svoje sadje običajno veliko prepoce-ni, bodisi vsled tega, ker je rabil trenutno denar, ali ker še ni mogel preceniti, koliko sadja bo letos sploh in kakšno bo zanimanje za nakup. Razni sadni trgovci in njih nakupovalci, ki poznajo denarne zadrege kmetov, dajo pri takih' nakupih kmetom malenkostno aro, ali malenkostni znesek na račun kupnine, ki ni v nobenem razmerju s prodano količino sadja. Šele ob dozoritvi sadja kmet nava,dno spozna, da je nezrelo sadje prodal pre-poceni. Rad bi od pogodbe odstopil in svoje sadje prodal drugam, vendar mu je to nemogoče vsled pogodbe, ki jo je sklenil-že preje s prvim trgovcem. pa se kmetu sicer prizna v prvotnem dogovoru pravica do odstopa, je ta odstop največkrat združen s takimi denarnimi žrtvami, da je odstopnina večja kakor razlika, ki bi jo dobil kmet, ako proda sadje drugemu trgovcu. Vendar imamo zakon, ki ureja odstop kmetov od pogodbe pri prodajah kme- tijskih pridelkov pred žetvijo. Ta zakon ima predvsem smoter, da omogoči kmetu, ki je svoje sadje, oziroma vse kmetijske pridelke prodal, še predno so dozoreli, ali jih lahko proda naprej za ugodnejšo ceno. Za odstop od take pogodbe je potrebno: 1. da kmet pogodbe še ni izpolnil; 2. mora kmet prodajalec svoj odstop izjaviti pri okrajnem sodišču, v okolišu katerega bi moral sicer pogodbo izpolniti in 3. mora položiti pri istem sodišču znesek, ki ga je prejel na račun kupnine ali kot aro in 10% obresti na leto od prejetega zneska za čas prejema do položitve. Koristi, ki jih tak odstop more prinesti kmetu, naj pokaže primer iz življenja: Kmet proda meseca julija sadnemu trgovcu 2000 kg mošančkov po 2 Din in to iz svojega sadonosnika; na račun kupnine, oziroma are pa dobi kmet 500 Din. Za slučaj odstopa sta se kmet in sadni trgovec dogovorila, da bo kmet plačal od vsakega kilograma 50 par, torej pri 2000 kg 1000 Din odškodnine. Ko je pa sadje dozorelo, pa pride h kmetu drug trgovec in mu ponudi za kg 2.75 Din. Kmet spozna, da se je pre-ujL^lil in da je svoja jabolka prepoceni prodal, zato bi rad od pogodbe odstopil. Prvi sadni trgovec dovoli sicer odstop, vendar zahteva od kmeta, da mu mora plačati dogovorjeni znesek 1000 Din; ker je sklenil kmet s prvim trgovcem tak dogovor, mu mora plačati znesek Din 1000 skesnine, ker je prodal svoja jabolka drugemu trgovcu kg po 2.75 Din. pri tej prodaji je kmet imel koristi samo 500 Din. Novi zakon pa pravi: Kmetla"hko odstopi od pogodbe, ne da bi za to pred sodiščem moral navesti razlog odstopa in mora vrniti prejeto aro z 10% obresti. Ako je kmet v gornjem primeru dobil kasneje meseca avgusta boljšega kupca, ki mu je plačal sadje po 2.75 Din kg. tedaj bo pri sodišču izjavil odstop od pogodbe in položil za kupca znesek Din 500 z 10% obresti, kar bi vse skupaj zneslo okoli 505 Din; v tem slučaju bo kmet z odstopom in s ponovno prodajo profi-tiral okroglo znesek Din 1000.—. Ta zakon pa kmetu ne daje pravice odstopa od pogodbe takrat, ako je kmet prodal že zreli vinograd ali zrelo sadje. Pravicam iz tega zakona se kmet v prodajni pogodbi ne more odreči. Z drugimi besedami povedano: Tudi če bi se v kupno pogodbo vstavila določba, da kmet ne sme odstopiti od pogodbe, ali da mora plačati zaradi neizpolnitve določeni znesek, lahko kljub temu od pogodbe še vedno odstopi, ne da bi bil dolžan plačati trgovcu kak večji znesek kakor prejeto aro (ali prejeti znesek na račun kupnine) z 10% obresti za odgovarjajočo dobo. Določbe tega zakona so za kmeta-pro-dajalca važne, ker mu ob pravilni uporabi in potrebnem znanju nudijo zadostno jamstvo, da bo mogel in znal ščititi na pravilen in dostojen način svoje gospodarske interese. »Domoljubni pevcc«, zbirka ljudstvu priljubljenih pesmf, broširano 3 Din, vezano 5 Din. Naročila sprejema, Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Raisfava sadjevca v Lašhem. Velike množice sadjarjev in drugih obiskovalcev so se zbirale v nedeljo, dne 8. maja, pred laško šolo. V mali, toda okusno in prikupljivo opremljeni sobi gospodinjske šole so bile na mizah razstavljene enotne steklenice raznih velikosti, polne sadjevca čiste zlatorumene barve iz najrazličnejših sadnih sort. Iz etiket je bilo posneti, da so bili razstav-ljalci zastopani iz najrazličnejših krajev obsežne laške okolice. V drugi sobi je bila nameščena poku-ševalnica in kupčijska posredovalnica, kjer je bilo razstavljeno tudi razno kle-tarsko orodje. Tu je pr?d mnogoštevilnim občinstvom predaval o pravilni napravi sadjevca tukajšnji kmetijski referent g. Ivan Zupan. Po zanimivem in poučnem predavanju se je pričel ogled razstave in poskušnja razstavljenih pijač. Ves dan so prihajale množice, z vlaki pa so se od raznih strani pripeljali številni interesenti, ki so prejemali navodila v svoje kupčijske svrhe. Razstavljenih je bilo 47 sort sadjevca, katere je razstavilo 33 razstavljalcev. V svrho kvalitativne ocenitve je poslovala ocenjevalna komisija, ki je ugotovila sledeče: Prvo oceno so prejeli: Deželak Matevž, Lože; Gaberšek Ivan, Globoko; Knez Matevž, §elo; Pavčnik Jože, Lože; Požin Franc, Globoko; Sejtl Alojzij, Tevče. Drugo oceno so prejeli: Bolčina Jože, Piazovje; Dornik Franc, Sevci; Dremšak Martin, Povčeno; Flis Matija, Jagoče; Hrastnik Miha, Brstnik; ing. Jos. KIoc; Petek Anton, Strmca; Poteko Martin, Jagoče; Šipek Antonija, Rečica; Šoper Marija, Gora; Terbovc Josip, Sv. Krištof: Užmali Luka, Rečica; Zikovšek Miha, Žikovca. Tretjo oceno so dobili: Gotter Franc, Tremerje; Kladnik Marko, Harje; Knez Franc, Male Grahoše; Senica Jakob, Mulenca; Topole Martin, Jagoče; Vorina Karel, Strmca. Ostali razstavljalci so ostali brez ocene. Nehal, har je lepo in nič ne slane. (Dalje.) Pojdimo torej v kuhinjo! Vsi so po-večerjali, spat se spravljajo in tudi ti, si trudna, da ne veš, kako bi čimpreje prišla k počitku. Toda povedati ti moram, da je nujno tvoje delo, zvečer kuhinjo spraviti v popolen red. Ostanke jedi, ki jih je shraniti, jih res shrani, da jih ponoči ne obliže mačka, morda celo miš. Vse, kar je proč vreči, spravi iz kuhinje, da ne bodo »domače nočne živalice« imele gostije, ko boš ti spala. Posodo in mizno orodje naj se v celoti osnaži, nič naj ne ostane za drugi dan. Konečno še očisti ognjišče, obriši mizo in stole, pomedi po kuhinji, kuhinjske obrisače obesi, da se posušijo za drugi dan. Posebno dobro poglej, kako je z ognjem v peči ali ognjišču, ali kje ne tli, ali je za slučaj prepiha varno, da se kaj ne vžge. Nato zapusti mirno svoje kraljestvo dela in pojdi k počitku! Kako pomivaš posodo? Najpreje ne pusti, da se umazana posoda nabira drugi dan od jutra do večera. Po vsaki jedi zmij tudi posodo! Jedi, ki so še v posodi, spravi iz njih, pripravi si vroče vode, malo sode in mila, zmij posodo in jo splahni v čisti vodi. Ne snaži pa se vsaka posoda enako. Tako ravnaj s pločevinasto posodo, kakor sem ti sedaj povedala. Ko si jo zmila. jo oteri z volneno krpo, nato še s suho krpo. Izbrisano daj povezniti. Če hočeš, da se bo posoda svetila, moraš jo še osnažiti s plovcem in kisom, tudi lug je dober. — Leseno posodo snaži takole: Voda naj za te posode ne bo prevroča, zribaj jo z drobnim peskom, zmij in daj sušit na golnce, potem bo lepo bela. Z ugašenim apnoni tO posodo popolnoma izčistiš, samo roka bo malo trpela. — Lončena posoda se snaži predvsem s toplo voao, paziti pa je na njo, da se ne stre, zato je ne ribaj! — Emajlirana posoda se ravno pri snaženju najraje pokvari, če strgaš z nožem po njej. Raniš ji glazuro in kmalu je taka posoda zanič, celo kvarljiva, ker odlv.ščena glazura lahko povzroči vnetje slepega črevesa, ako jo kdo med jedjo zavžije. — Orodje iz bakra in medi osnažiš s kisom in soljo. Vitrolin je posebno sredstvo za to sna-ženje, pa je drago. — Nože in vilice kot tudi vse drugo orodje, ki ima ročaje, se mora tako zmivati, da ne teče voda na ročaj, zato se ne sme kar v posodo za zmivanje vse skupaj vreči, pač pa je to orodje snažiti posebej. — Kozarce umivaj v topli vodi in jih takoj na suho obriši. Če jih boš samo zmila in poveznila, ne bodo svetli. (Dalje sledi.) * Ali naj molzem kravo dvakrat ali trikrat na dan? Na vsak način se potrudi, da molzeš trikrat na dan. To pa zaradi tega, ker se z večkratno molžo doseže, cla se vime razvije in so zato krave bolj mlečne. Tudi se s tem izogneš nevarnosti, da se mleko zastoji in zapeče v vimenih. Breje krave pa molži po dvakrat na dan. Ne premenjaj takoj in popolnoma suhe krme z zeleno! Če tudi imaš malo suhe krme, ne pozabi je mešati med zeleno» ker sicer ti živina oboli, ako boš naenkrat zamenjala v celoti suho krmo za zeleno! Kako preženem krta v vrtu? Krt je sicer koristna žival, toda v svojem vrtu ga pa le nimaš rada, to vem. Zato mu v krtine in luknje nastavi cunj, ki si jih omočila s petrolejem, tega krt ne more vohati in se raje izseli. Cene in sejmsha poročila. Mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejem dne 13. maja 1932 je biio pripeljanih 290 svinj in ena koza. Cene so bile sledeče: Mlach prašiči 5 do 6 tednov stari komad 75 do 8(rl):n; 7 do 9 tednov 90 do 120 Din; 3 do i mesece 150. do 250 Din; 5 do 7 mesecev 300 do 350 Din; 8 do 10 mesecev stari 400 do 450 Din; eno leto stari 500 do 750 Din. 1 kg iti ve teže so prodajah 5 do 6.50 Din; 1 kg mrtve teže po 8.50 do 9 Din. Koze komad po 130 Din. Prodanih je bilo 180 svinj in ena koza. Mariborski živinjski sejem v torek dne 10. maja. Prignanih je bilo 9 konj, 13 bikov, 119 volov, 2ol krav in 15 telet; skupaj 450 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže Din 3.75 do 4.25; poldebeli voli Din 3 do 3.50; plemenski voli Din 2 do 3; biki za klanje Din 3 do 4; klavne krave debele Din 2.25 do i; plemenske krave Din 2 do 2.25; krave za kloba-sarje Din 1.25 do 1.75; mlada živina Din 3.50 do 5; teleta Din 5 do G; prodanih je bilo 190 komadov. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 6 do 12; meso od bikov, krav in telic Din 4 do 6; telečje meso I. vrste Din 10 do 12; telečje meso II. vrste Din 6 do S; svinjsko meso sveže Din 8 do 16. ligcr pod pisalno miio. V Ganjam okrožju v angleški Indiji raztrgajo tigri in pantri letno najmanj 400 oseb. Domačini po teh džunglah so uverjeni, da živi duša raztrganega dalje v telesu tigra ali pantra. Zver ustreliti, pomeni v očeh Indijcev toliko, kakor zakriviti drugič smrt sorodnika ali znanca. Sorodniki onega Indijca, ki je postal žrtev zveri, sporočijo šele dolgo po nesreči krvavi slučaj. Nobeden od domačinov pa nofe pokazati belemu človeku kraja, kjer se je odigrala žalo-igra, da bi ne šel in ustrelil živalskega krvoloka. Očividec, ki je preživel 10 let v indijskih džunglah kot predstojnik gozdarske uprave, je objavil pred kratkem tale doživljaj s kraljem džungle — tigrom. »Dospel sem s tovarišem v Iskagun-dum, kjer je dvosobno uradno poslopje iz ilovice in pokrito s slamo. V teh neznosno vročih krajih je mogoče pregledovati uradne knjige le od zjutrajnega svita do poldne in na večer. Med opoldanskimi urami se poskrijejo celo domačini pred vročino. Drugega dne proti večeru, ko sem se mudil v omenjenem kraju, je nastala nevihta, ki je onemogočila vsako delo zunaj na prostem. Zgodaj je legla tema na zemljo, s tovarišem sva se potegnila vsak v svojo sobo, da bi pregledovala uradne zapiske ob svitu petrolejke. Moja pisalna miza je bila blizu vrat. Zatopljen v delo, sem naenkrat začutil v nosu oster vzduh. Ko pogledam proti vratom, mi je zastalo skoro srce od groze. Velikanski tiger je bil od mene oddaljen komaj za laket. Vsaka sekunda je bila zame za celo življenje odločujočega pomena. Rilo mi je pri srcu kakor miški, katera ne more uteči mački. Z obupno naglico sem se pognal skozi odprta vrata, jih še zaklenil, nato sem se zgrudil od prestane-ga strahu. Tri metre proč v drugi sobi je delal mirno pri pisalni mizi moj tovariš. Toliko sem si le opomogel, da sem obvestil o groznem obisku prijatelja, ki je sklical služinčad in gozdarje. Kaj je bilo storiti? Tudi najbolj drzen lovec na tigre bi se ne upal postaviti razjarjeni zveri v bran v ozki sobi. Za-barikadirali so okna ter vrata in nato odprli duri le toliko, da je lahko gozdar vsaj nekoliko polukal skozi odprtino v sobo, v kateri je še vedno brlela svetilj-ka. Šele po skrbnem ogledovanju je zapazil, da leži tiger mirno pod pisalno mizo in maha jezno z repom. Nato Smo zaklenili vrata, izrezali v nje luknjo in skozi to je oddal gozdar strel v zver. Komaj se je razblinil pok, je odmevalo iz sobe nepopisno premetavanje mize, omar, stolov in sploh cele opreme. Petrolejka je padla na tla in ugasnila brez eksplozije. Po kakih desetih minutah pa je postalo v sobi vse zipet tiho. Odprli smo previdno nekoliko vrata, a nismo videli ničesar, ker je bilo temno kakor v rogu. V očigled težko ranjenemu tigru vrata čisto odpreti, bi bila blaznost, in gotova smrt. Sklenili smo, da bomo pogledali v sobo skozi luknjo, katero bomo napravili skozi strop. Načrt smo tudi izvedli. Skozi odprtino na stropu smo spustili v izbo gorečo leščeberko in ob svitu smo videli, da leži v kotu tiger nepremično. Radi previdnosti je oddal gozdar še en strel in šele nato so se upali nekateri možje v sobo. Preiskali smo ubito zver, bila je tigra, in dognali, da je bila pred dnevi že ranjena od strela v trebuh, kjer je že bilo vse zgnojeno in bi bila vsaka druga žival že davno poginila. Omamljena od notranjih bolečin je poiskala tigra zatočišče pred nevihto. Njene bolečine so morale biti tako silovite, da se nI zbala niti luči, ampak si je le hotela poiskati prostor, kjer bi bila poginila na suhem.« 1MIŠTV1SNK Selnica ob Dravi. Oživela je zopet narava. Toplo spomladansko solnce ogreva sleherno bilko, ki mu vrača hvaležno s proti nebu se dvigajočo glavico. In z življenjem narave je oživelo in se prebudilo iz spanja tudi življenje naše »Čitalnice«. Napolnjuje se zopet društvena dvorana z mladino polno moči in nad. Prvi in glavni znak dela je, da zopet redno posluje knjižnica vsako nedeljo in praznik po pozni sv. maši. Nabavila si je precejšnje število novih knjig, ki so izšle v raznih zbirkah. Zato prav vljudno vabimo vse prijatelje dobre knjige, da segajo v obilnem številu po njili) Izob-razujmo si srce in um! Da bo življenje »Čitalnice« res slično življenju narave spomladi, vsak dan lepše in bogatejše, naj bo tudi mladina »Čitalnice« vedno bolj in bolj plemenita! Na praznik sv. Rešnjega Telesa popoldne priredi »Čitalnica« našim dobrim mamicam »Materinski dan«. Na sporedu bodo deklamacije, slavnostni govor č. g. Fr. Kolenca, tajnika K. A. iz Maribora, in krasna igra s petjem v štirih dejanjih »Dve materi«. — Pridite vsi, da izkažemo hvaležnost svojim mamicam; po-sebno ste vabljene mamice, da vidite, kako vas ljubimo! Vstopnina 4, 2 in 1 Din »Slovanski Gospodar« stane: celoletno 32 Din, polletno 16 Din, četrtletno 9 Din. Mož z 280 nevestami. Višek glede slepar-stva z ženitvami je dosegel amerikanski zavarovalni agent Ema-nuel Turna, ki je bil zadnje dni aretiran v okolici moravskega mesta Brno. Zaprti je pri-občeval v 60 listih oglase, da išče nevesto. Izdajal se je za inženerja in višjega uradnika. Na objavljene oglase je prejel 260 ženitvenih ponudb. Med ponudni-cami so bile tudi poročene žene, ki so se že ukvarjale z načrti ločitve in ponovne možitve. Ko je obiskal Turna, zopet eno od svojih »nevest«, ga je zadela usoda. Nevesta mu je že bila posodila 10.000 čehoslovaških kron. Ker pa je že bil Tuma v okraju orne- Januš Goleč: Trojno gorje. Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. 21 (Dalje.) Nič boljša nego po drugod je bila posmrtna usoda na kugi pomrlih v spodnjih krajih. Grajska oblast in ljudje so se tolažili v mesecih grozne kužne košnje, da bodo že pozneje prenesli kosti nesrečnih žrtev v blagoslovljeno zemljo. Marsikaj se v nevarnosti ter stiski obljubi, na kar pozneje človek tako rad pozabi. Za kosti kužnih mrličev se ni nikdo zmenil. Veliko je bilo, če se je orač na njivi ognil groba s plugom, navadno pa so orali kar po stari navadi. Izorane kosti so zložili kje ob robu njive, da so strašile po dnevi in posebno še v nočeh. Ema je komaj pregovorila škofove oskrbnike, da so razpisali nagrade v denarju in vinu vsem onim, ki bodo po poljih zbrane človeške kosti lepo prepeljali na pokopališča, kjer bodo blagoslovljene in pokopane v skupne grobove. Denar in vi- no sta vlekla in le na ta način so prišli na kugi pomrli tudi do počitka v blagoslovljeni zemlji. Mnogokje ob Sotli naletimo na skupino njiv, ki se imenujejo »grobišče« ali »groblje«. Na grob-ljah pravijo polju od vasi Dolnja Buča do gozdička pred župno cerkvijo Sv. Petra na Eučali. Tukaj sta izkopala kosti okužencev z drugimi pomagači doljnobucka kmeta Kostajnšek in stari Gnus. Gnus se je bil naluckal ob tej priliki grajskega vina. Vsled starosti in preobilne pijače ga je zadela pri pogrebnem opravilu kap,,da Je padel mrtev po mrliških okostjih. Ljudje so zavpili prestrašeni na ves glas in odbežali v trdni veri, da je oplazila kuga starca. Ob robu njive je bila kravja vprega, s katero so odvažali kosti na Buče na pokopališče. Nikdo se ni več zmenil za mrtvega Gnusa, ne za od gladu mukajoči kravi v jarmu. Živali sta odvlekli zavrti voz v gozdič, zadeli ob' drevo in poginili od gladu. Bolj ko sta mukali kravi od gladu bolj je bilo celo okolico strah, da drvi v kraj kuga, na katero so bili ljudje jedva nekoliko pozabili in si opomogli od neizprosne morije. Šele po celih tednih za opisanim dogodkom, Nove hnfige. Dr. Mihael Opeka: Očetov klic. Sedem govorov o katoliški akciji. Cena 10 Din, s poštnino 11. Din. Naš največji govornik se je s svojo znano temeljitostjo lotil tudi po sv. Očetu zapovedane katoliške akcije, ki je zdaj v sveti Cerkvi pač eno najbolj perečih vprašanj. Pojasnjuje nam to akcijo, kako jo naj vršimo z molitvijo, ne samo zase, ampak tudi za druge, z vzgledom, z beSedo doma, v društvih, v tovarnah, z naročanjem dobrih listov, z dobrodelnostjo, s katero so tudi v naših časih veliki možje kakor dr. Karel Sonnenschein v Berlinu dosegli ogromne uspehe, z duhovnimi vajami — posebno lepo poglavje, ki jih sedanji sveti Oče tudi tako toplo priporočajo. Stori nekaj v tem oziru lahko vsak, vsaj v svoji družini. »Kakršne bodo družine, taka bo družba človeška. Božje kraljestvo mora priti najprej v hiše in domove, potlej bo zajelo tudi ulice in ceste« (str. 31). »Vse polno je poti za to setev, če se ustaviš laži in daš pričevanje resnici,« pravi kardinal Faulha-ber, »če se zavzameš za dostojnost v javnem življenju, če zavrneš hujskanje zoper škofa, če braniš pravice 'Cerkve v šoli, si apostol katoliškega gibanja« (str. 34). Torej vsi so poklicani na delo za katoliško akcijo; zato bo knjiga vsem potrebna. Glas Slovenke iz Rusife Neka slovenska gospa je prejela iz Rusije od Slovenke, ki se je s svojim možem Rusom izselila na Rusko, naslednje slovensko pismo. Pisno je bilo pisano 7. februarja tega leta in se glasi: »Draga naša botra! Prav iskreno Vas vsi štirje pozdravljamo in Vas prosimo, da bi nam oprostili, ko Vas s tem pismom spet nadlegujemo. Močno me žalosti, da sem Vam poslala že tri ali štiri pisma, pa žal nisem še dobila nobenega odgovora. Ne vem, ali prihajajo pisma v Vaše roke ali ne. Najbrže ne, kajti upam, da bi mi bili odgovorili vsaj malo, ko sem tako prosila odgovora. Danes se spet zatekam k vaši milosti. Upam, da nas ne zavržete v takih težkočah in zadregah. Mi vsi trpimo la- koto. Če se ne poboljša, se menda nikdar več ne vidimo, ker nas čaka smrt od lakote. Dosedaj smo se še kolikor toliko preživljali. Kadar imamo kruh, ga jemo; če ga pa ni, smo pa brez njega. Odslej naprej pa že ni več upanja, da bi še bilo mogoče dobiti kaj kruha, ker je silno drag. Mi pa nimamo denarja in ničesar, kar bi mogli prodati. Moja obleka, ki mi je še ostala, tukaj ni v modi. Zato je ne morem prodati. Zdaj vsak prodaja vse kar ima, pa ni pri kom kupovati. Vsak hoče jesti. Delavce tudi od dela odpravljajo in iz mesta, ker se jih je mnogo v mesta nabilo. Tudi moj mož je že dvakrat hodil v mesto dela iskat. Da bi se vsaj čez zimo preživel. Pa ni mogoče najti stanovanja, niti za njega samega. Povsod je vse napolnjeno. Če pa ne oznaniš, kje stanuješ, te ne vzamejo na delo. Draginja raste že nekaj let. Jajca na primer stanejo 10 komadov od 5 do 7 rubljev; kravje maslo funt od 10 do 11 rubljev, mleko liter 2.20 do 2.50 rublja, pečen kruh 1 in pol kg do 2 kg stane 8 rubljev, pa ga težko najdeš na trgu, po pekarnah in prodajalnah prodajajo kruh samo za mestne delavce na karto. Moka je zelo draga in jo je težko dobiti. Sladkorja v naši prodajalni od meseca junija lanskega leta že ni bilo več itd. Sploh Vam ni mogoče vsega popisati. Daj Bog, da bi vsaj to pismo dobili in mi odgovorili. Mi vsi Vas ponižno prosimo, da bi nam poslali, ako je mogoče, po pošti vsaj črnega posušenega kruha. Pisala bi domov materi in očetu, pa si mislim, da bi težko prenesli Izposluje si naj zagotovilo vaše domače občine, da ga sprejme v občinsko zvezo. S tem gre na srezko načelstvo, kjer vloži prošnjo. K. B. v O. Ali moram za leto 1930 in 1931 plačati kuluk? — Plačati je treba. Če pa se kje ne more plačati, se naj ne rubi, tako je navodilo banske uprave. ki pregled izgub v svetovni vojni. ' Mrtvih vojakov je bilo 9,998.771, težko ranjenih 6,295.512, drugih ranjencev 14,002.039. Civilnih žrtev (žrtev vojne in bombardementov, pokoljev, letalskih napadov, obsojenih zaradi vohunstva in drugega) je bilo 12,000.000. Vojnih sirot je 900.000, vojnih vdov 5 milijonov, beguncev 10 milijonov. Gmotna škoda, ki jo je povzročila vojna posredno in neposredno, to je uničen vojni ma-terijal, potopljene ladje, uničene hiše, znaša po Hoovrovem računu 400.000 milijonov dolarjev. Največji predor na svetu. Letos v jeseni bo pre- ki. Ako so bili sigurni, da se odpravlja Turek na rop, so prijezdili z vso naglico preko Hrvatske med Slovence. Z gradov po Sloveniji je bil opozorjen naš kmet s streli iz topičev, da bo pridrvel nad njega Turek. Ker se je pa izkazal opisani način opozorilne službe večkrat kot prepočasen, so uvedli kresove. Na visokih gorah so pripravili velike grmade. Te so začele goreti ena za drugo od hrvatsko-turške meje in oznanile tudi Sloveniji, da se jej bliža turško opustošenje. Slednje opozorilo s sežiganjem kresov je bilo za tedanje čase še najhitrejše in je ostalo v navadi, dokler je teptalo zemljo naše domovine kopito turškega konja. Ako je napovedal svit gorskih kresov: Turek je vpadel, se je zaprl gospod za varni grajski zid; kmet je ostal na prosti ravni, oborožen le s kakim nerodnim orodjem. Prepričal se je, da se v slučaju resne nevarnosti ni zanesti na grajsko gospodo, pozidal si je svoje lastne utrdbe. Kot obrambne točke si je izbral cerkve ali pripravne postojanke blizu svetišč in te je utrdil. Kmečke utrdbe krog hramov božjih in blizu njih so imenovali tabore. Ko so telefonirali kresovi drvenje turških jezdecev, so spravile kmečke roke z vso naglico: deco, žene, starce in blago v cerkev; možje in fantje pa so se branili izza utrdbe proti Turkom. Turški vpadniki niso skoraj nikoli dolgo oblegali taborov, gradov po višinah se niti lotili niso. V slovenskih pokrajinah je nekaj pomenila proti Turkom edino le samopomoč kresov in taborov. Za turške vpade na hrvatsko in slovensko ozemlje se skraja avstrijska vlada sploh ni zmenila. Šele neprestano prodiranje turške moči je narekovalo vladi uvedbo posebnega turškega dav-ka, čigar dohodki so se uporabljali za vzdrževanje obrambne vojske proti turški sili. Ti vojaki so bili le plačani najemniki, ki so vršili še tedaj slabo svojo dolžnost, če so prejemali redno plačo, a so čisto odrekli, ako so slučajno izostali denarni prejemki. Mnogokrat se je zgodilo, da je plenila najemniška vojska bolj med Hrvati ter Slovenci nego čete bosanskih paš. Početkom 16. stoletja je organizirala vlada obrambo napram Turkom na ta način, da je DOl'ISI Kotlje. Dne 8. maja se je vršil v osnovni šoli v Kotljah zaključek osnovnega samaritanske-ga tečaja, kateri je trajal od 15. novembra 1931 do 7. februarja 1932 ob prav dobri udeležbi od strani domačinov. Sklepu je prisostvoval poleg tečajnikov tudi del ostalega občinstva. Oblast je zastopal sreski načelnik g. dr. llacin iz Pre-valj, krajevni odbor Rdečega križa v Guštanju pa njega predsednik, tajnik, trije odborniki in ena odbornica. Po pozdravu g. župana Petriča je povzel besedo vodja in predavatelj tečaja zdravnik g. dr. Boštjan Errath. Govoril je o pomenu in važnosti samaritanstva, o organizaciji Rdečega križa, in o nalogah dobrega sama-ritana. Zahvalil se je občinstvu za veliko zanimanje in krajevnim faktorjem za intenzivno sodelovanje. Sreski načelnik g. dr. llacin je čestital krajevnemu odboru Rdečega križa v Guštanju, pod čigar okriljem se je vršil tečaj, k lepim uspehom, ki se vrstijo drug za drugim. Vzpodbujal je k nadaljnjemu požrtvovalnemu delu, navzoče pa je pozival, da se strnejo okrog te prekoristne organizacije in delujejo v duhu njenih pravil. Nato je govoril šolski upravitelj g. Adolf Sokol v imenu tečajnikov in krajevnega tečajnega odbora za Kotlje. Da j"e tečaj v splošno zadovoljnost uspel, ^je pripisovati lepi- vzajemnosti in složnemu delu lokalnih faktorjev in tečajnikov ter tečajnic, predvsem pa požrtvovalnosti g. dr. Erratha. Vse priznanje gre tudi g. Rajku Kotniku, ki je tečaj zelo podprl in se mnogo trudil za čim lepši uspeh. Konečno je poklonila poštarica gdč. Elica Krakerjeva v poetičnih besedah g. dr. Errathu krasen šopek svežih klinčkov in vrtnic v znak priznanja in hvaležnosti, nakar si» je izvršila razdelitev samarijanskih listin 23 tečajnikom. Otiški vrh pri Dravogradu. V noči zadnjega aprila na prvi maj smo šentpeterski fantje razsvetlili celo župnijo in daleč na Koroško in Štajersko s posebnim ognjem. Na vrhu pohorskega grebena, visokega okoli 700 metrov,i smo napravili velik kres, da naznanja prvi maj. Spuščali srr.o rakete in streljali s topiči, da je kar grmelo tja pod Urško goro; postavili smo mlaj in fantje so nas razveselili s svojo godbo. — Žalostno so zapeli zvonovi sv. Petra in podružnične cerkve sv. Ožbalta ter naznanjali, da je dne 30. aprila umrl g. Mihael Gna-muš, po dom. Ilribernik, v prezgodnji starosti 62 let. Mož je bil dalje časa cerkveni ključar pri podružni cerkvi sv. Ožbalta. Z veliko žalostjo in s potrtim srcem smo ga dne 2. maja položili v hladni grob. Bog mu daj večni mir in pokoj! Domačim iskreno sožalje! — Morda bi si kdo mislil, da nas nič ne obiščejo vlomilci, pa je ravno .narobe. Ponoči od 2. na 3. maja so neznani vlomiici vdrli v klet g. Antona Navenšek in mu odnesli okoli 40 kg slanine. Ko so izvršili svojo drzno nalogo, so izginili neznano kam. Že drugi dan so bili obveščeni orožniki o tem vlomu, do zdaj pa se jim še ni posrečilo izslediti vlomilcev. Bresiernica pri Kamnici. Ravno zdaj pridi k nam, ki ljubiš lepoto kraja in krasoto lepo obdelanih njiv in dobro oskrbljenih vinogradov. Predvsem pa boš rad gledal naše mnogoštevilne sadonosnike v najbujnejšem cvetju, iz katerih se svetlikajo naše hiše kakor lepo okrašeni majniški oltarji. Videl bi ludi, kako radi se zbiramo večer za večerom pri naši vaški kapeli, da častimo majniško Kraljico ter prosimo obilnega blagoslova božjega. Sv. Barbara v Sloy. goricah. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo,: dne 12. junija tega '.eta veliko tombolo pri g. Kirbišu ob priliki župnega sestanka. Sv. Benedikt v Slov. goricah. Pri vdovi Magdaleni Ješovnik v Bračkovi je služil za hlapca Jožef Belci. Domači sin Janez Ješovnik je živel s hlapcem v prepiru, ker je imel Belci pri materi glavno besedo. V kregu je navalil hlapec na večer na domačega sina z motiko, ta je stekel po puško in ustrelil v razjarjenosti Belcla. •lanez se je sam javil orožnikom, ki so ga predali v zapore okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu. Sv, Ana v Slov. goricah. V lepem številu smo spremljali v nedeljo, 1. maja, k zadnjemu počitku daleč naokrog znanega in spoštovanega moža Antona Drozg, posestnika iz Žic. Rajni je bil vzor moža v verskem in narodnem oziru. Bil je marljiv in skrben ter si je veliko prizadeval pripraviti sebi in svojim lepo bodočnost. Rad je zahaja! v cerkev in k svetim zakramentom, ni ga zadrževala huda zima ne blato, da ne bi v nedeljo in praznik spolnil svoje krščanske dolžnosti. Vso zimo je bolehal na vodeniki, katera mu je povzročala hude bolečine. Pa vse je voljno prenašal; pokrepčan s svetimi zakramenti je kot sedemdesetletni starček dne 28. aprila mirno v Gospodu zaspal. Da je bil čislan in priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Kot dolgoletnemu naročniku »Slov. gospodarja« želimo njegovi duši večni mir in pokoj, njegovi ženi, sinu in hčeram pa naše sožalje. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V sredo pred Križevim je bila ob veliki udeležbi pokopana Marija Mlakar, rojena Jurič-, vdova uglednega kmeta Antona in svakinja že rajnega slovitega našega t-ojaka č. g. dekana dr. Ivana Mlakarja. Bog daj blagi ženi večni mir! Na sedmini so žalujoči zbrali za novo bogoslovje "110 Din. Bog plačaj vsem darovalcem! — V nedeljo, dne 8. maja je opoldne prihrula nevihta s točo, ki se je četrt ure gosto sipala. Naj bi nam bilo odslej z njo prizaneseno! Slov. Bistrica. Dne 0. maja je bil tukaj pokopan g: Jožef Pichler, inšpektor davčne uprave v Slov. Bistrici, ki je dopolnil 56. leto. Velika udeležba pri pogrebu je pričala, kako je bil rajni spoštovan pri meščanih in v okolici. Pogreba se je udeležilo mnogo uradništva iz Slov. Bistrice, Maribora, Konjic, celo iz Avstrije, kakor tudi požarna bramba. Zibelka je rajnemu tekla v Ločiču, župnija Sv. Urban pri Ptuju, kjer sedaj gospodari njegova sestra Marija. Po dovršenih študijah se je posvetil službi, katero je vršil 36 let. Pred dvemi leti je bil odlikovan z visokim odlikovanjem ter obenem imenovan za inšpektorja davčne uprave. Blagi duši svetila večna luč. Žalujoči soprogi, sestri in sorodnikom naše iskreno sožalje! Ormož. V pondeljek, dne 9. maja je bila občinska seja. Zaradi spremembe trošarinskega zakona se v občinski proračun postavljena proračunska kvota ne bo dosegla. Sklene se iskat sporazum z gostilničarji za pavšalirajije na n* odpadajoče trošarine. Od tujcev in letoviščarje\ se sklene pobirati Din 1.— davka od osebe, dneva in postelje. Glede uvedbe motornih vlakov Murska Sobota-Pragersko se sklene stopiti v stik s ptujskim mestnim načelstvom glede višine na mesto Ormož odpadajočega prispevka, nakar šele bo mestni odbor v tej zadevi konč-noveljavno sklepal. O predlogu občinskega od- utrdila ozemlje ob hrvatsko-turški meji in ga zasedla z vojaštvom. Obmejne gradove in mesta so obdali z jarki ter močnim obzidjem in nastanili po trdnjavah večje ter manjšo vojaške oddelke. Na ta način je bila s časom organizirana vedno pripravljena Vojna krajina. Vojaško silo v Vojni krajini je ojačila vlada z naselitvijo uskokov ali prebegov. Bili so to iz turškega jarma pobegli Bosanci, ki so se naseljevali po Dalmaciji in Hrvatski. Uskokom je dala avstrijska vlada zemljo in jih oprostila desetine in tlake. Morali so biti stalno pripravljeni, da odbijajo turške napade, Imeli so lastne kneze, le njihovi najvišji poveljniki so bili tujci. Leta 1579. so zgradili močno p roti t urško trdnjavo Karlovec. Tedaj so določili, da naj prebiva eden od v Vojni krajini poveljujočih generalov v Karlovcu z oblastjo od morja do Save, drugi gefieral se naj zadržuje v trdnjavi Varažclin in naj bo poveljnik od Save do Drave. Prva Vojna krajina se je imenovala »hrvatska«, druga pa »slavonska«. Uskoke so nazivali graničarje. Vrhovno poveljstvo za celo Vojno krajino ali granico je tvo- rilo notranjeavstrijsko dvorsko vojno svetoval-stvo v Gradcu. Rane, katere je bila usekala kuga krajem ob Sotli in Bistrici na življenju ter imetju, je zacelil čas primeroma hitro. Kužnemu letu so sledile obilne letine. Kmet si je opomogel glede ureditve posesti in razmnožitve živega blaga. Pričelo je zopet živahno trgovanje z živino med Štajerci in Hrvati. Na velikih sejmih so znali Zagorci toliko povedati, kaj da mora prestati prebivalstvo niže Zagreba in posebno še po Slavoniji od turških vojsk. Mnogo so ljudje govorili o strašnih posetih Turkov po raznih krajih ob Muri v Slov. goricah. Spodnji slovenski kraji so imeli dolgo časa mir pred Turki. Splošno je bilo utrjeno med narodom mnenje, da je oplašila Turčina kuga in ga ne bo tako hitro v goste. Mirna leta so pomogla obsotel-skim revežem na noge, da so imeli vsakdanjega kruha, polič vina in ob svetkih še tudi kaj mesenega za priboljšek". (Dalje sledi.) dana prometu železniška zveza v Italiji: Flo-rencija—Bologna. Nova proga vodi v čisto ravni črti tudi skozi gorovje. Da so pa dosegli ravno smer, so morali zgraditi veliko mostov ter podzemeljskih rovov, kar nikakor ni bila lahka naloga za inže-nerje in delavce. Na dolžino 82.940 m so morali zgraditi 250 umetnih zgradb. Na daljavo 50 km je 31 predorov, 38 mostov in 189 prehodov. Na tej progi je na celem Svetu najdaljši predor v dolžini 18.510 metrov. Simplon tunel je sicer dolg 19.700 m, a je zgrajen v dveh rovih, šentgothartski predor je dolg 14.900 m, in predor Mont Ceniš pa 13.636 m. jbornika J. Krivca, da se odpokliče iz upravnega odbora mestne hranilnice iz občinskega odbora izločenega odbornika M. Masten, »e razvije živahna debata, v katero posežejo odborniki. Gri-vec, Vrhovčak, Rajh in Rojs. Končno da župan i. Veselic na glasovanje predlog o odpoklicu hranilni čnega odbornika Mastena, ki je bil z večino sprejet. Proti je glasovalo pet občinskih odbornikov in en svetovalec. Polenšsk pri Ptuju. Osem mogočnih kresov je zaplapolalo po hribih naše male župnije, zvečer dne 11. maja. Pa tudi po hribih sosednih župnij so žareli lepi kresovi, ki so jih zažigala hvaležna srca slovenskih kmetov. Mi Polenšani se šestdesetletnice dr. Korošca tem rajše spominjamo, ker se ga še mnogo živečih starejših Poienšanov dobro spominja kot veselega. in mladega ceremonerja leta 1894 na pri-miciji blagopokojriega, letos januarja umrlega našega rojaka šentlenartskega dekana Jožefa Janžekovič. Potom »Slov. gospodarja« dr. Korošcu kličemo: Bog Vas živi in ohrani še dolgo let! Strejasi pri Folenšaku. V noči pred Križevim ■je 0ge»i UJ)epelil gospodarska poslopja posestniku Jožefu Sok. iver Je ogei^ nastal zvečer ob 10. uri, je bilo mogoče rešiti živino hi JS§ orodje v polnem obsegu. Na srečo tudi ni bilo vetra. Poslopje, ki je bilo leseno in s slamo krito, je zgorelo do tal. Da pa se ogenj ni razširil na sosedna poslopja, se je zahvaliti domačim in sosedom, ki so marljivo in požrtvovalno gasili. Kako je ogenj nastal, se še ne. ve. Na srečo je bil pogorelec zavarovan in je škoda deloma krita. Razbor pri Slovenjgradcu. Smrtna kosa kosi kakor kosec travo. Pri nas je pobrala v cvetu mladosti devetletnega de*ka Maksimilijana, sina Franca in Marije Kotnik, po domače Vermačnikovega. Omenjenim staršem sta že poprej umrla dva fantka. Pogreb se je vršil v soboto, dne 30. aprila s slovesnostjo in ob obilni udeležbi župljanov in šolske mladine z g. upraviteljem. Dragi Maksi, uživaj veselje z bratoma v domovini miau! Na. sedmini se je nabralo za novo bogoslovje v Mariboru 100 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala. Staršem in sorodnikom naše sožalje! Podgorje, Knez Jožef, po domače Spodnji Kotnik, v Razboru se je spomnil, da si bo treba poiskati gospodinjo. Res jo je našel, pa menda ne slučajno. Potrkal je pri Ilovniku in prosil mater za. Katico. IlovnikoVa mati so dejali:- »Tako, tako! Ilm, naj pa bo!« Mislila pa si je: škoda za njo, ker je dobra in pridna, a tudi tam ji ne bo ničesar manjkalo, saj pride med same »kneze«. Pa je bilo dejano! V sredo, dne 27. aprila sta si ženin in nevesta v prijazni cerkvici sv. Duha pod Uršljo goro jx>dala roke. Najlepše darilo sta prejela od Marijinih družbenk, ki so pristopile k mizi Gospodovi ter darovale sveto obhajilo za oba, ker je bila nevesta zvesta članica Marijine družbe. Da gostje ne obnemorejo na dolgi poti v Razbor, so se na nevestinem domu po-krepčali in nato odšli na ženinov dom. Tam so bili res po knežje pogoščeni. S petjem in šaljivimi prieori so se pozabavali, tako da godci niso imeli dosti opravka. Je pač kriza in brezposelnost! Tudi je zelo nerodno, če se zasuče »obilen« človek, ker se v vrtincu težko ustavi. Nabrali so za bogoslovje 120 in za plašč pri sv. Duhu 200 Din, kar jim naj Bog tisočkrat povrne. Novemu paru pa naj izpolni, kar si sama želita! Sv. Frančišek v Sav. dolini. Neizprosna smrt je pokosila v najlepši moški dobi marljivega gospodarja Antona Zagožen. Rodom iz ugledne Zagoženove hiše v šmartnem ob Dreti, se je pokojni pred osmimi leti priženil na Mazejevo kmetijo v Okonino. Vsi vaščani so ga radi imeli, ker je vsakemu, če je bilo le mogoče, pomagal v potrebi. Toda lotila se ga je težka neozdravljiva bolezen. Iskal je zdravja celo v bolnišnici v Zagrebu, a Bog je v svoji neskončni previdnosti ukrenil drugače ter ga poklical v boljše življenje. Na zadnji poti k večnemu počitku v nedeljo, dne 8. maja. ga je spremilo mnogo ljudi, kakor tudi četa uniformiranih gasilcev z osmimi zastavami. Pevski zbor iz Šmartna ob Dreti mu je pod vodstvom tamkajšnjega organista M. Ugovšeka zapel tri ganljive nagrobnice. Počivaj v miiu! — V Savi blizu Brežic je utonil, padel je s splava, posestnik Anton Pogačar iz Okonine, rodom iz špitaliča na Kranjskem. — Pri naših ženinih in nevestah še menda ni krize., saj je bilo v naši cerkvi od Velike noči sem oklicanih že sedem parov. Da bi jim sladki zakonski jarem pač nikdar ne bil pretežak! To pa jim ne bo, ako ga bodo pridno mazali s potrpežljivostjo! Za nedeljo, dne 29. maja pripravlja Prosvetno društvo skromno proslavo z govorom, petjem, de-klamacijami ter pomenljivo igro >Za srečo« na čast našim dobrim mamicam. Vstopnina bo prav malenkostna, zato ne bo nobenemu žal, kdor bo prišel pogledat! Sv. rafd Preboldu. Po kratki, zelo mučni bolezni je v soboti, d&€ ??• aprila, v Gospodu zaspala Antonija Breznik v starti TO i?t-Bila je velika dobrotnica ubogim. Njen pogreb se je vršil ob veliki udeležbi, za kar bodi vsem izrečena srčna zahvala. Naj blaga rajna v miru počiva! Ostalim naše sožalje! Potok pri Kokarjih. Težko je vzela slovo od nas starka zima. Pustila je za seboj bolezen. Marsikje vidiš bolnika, kako se ogreva na solncu. Delo na polju je živahno, kmetje urno stopajo za plugom, veseleč se, da bo jesen prinesla bogat pridelek. Kriza, ta neusmiljena kriza, tlači tudi nas; zaslužka ni, brezposelnih pa vedno več. — Turobno so zapeli zvonovi, ko je kruta smrt 30. aprila vzela Fricelj Ančki, posestnici v Potoku, njeno mater Ano Kranjc, po domače Florjanko iz Kokarij. Bila je dobra, -krščanska žena in mati ubogih. Po-kojnici večni mir in pokoj, ostalim pa naše sožalje! Stopnik — Vransko. Tu je umrl Jožef Planine, prevžitkar, v visoki starosti 82 let. Nadalje je še umrl po dolgi in mučni bolezni Jožef Rezar, po doni K veder, dobro znani gospodar. Bil je blaga duša in dober pevec ugledne rodbine Krašovčeve v Prekopi. Umrla je tudi dobro znana in spoštovana gospodinja, žena uglednega gospodarja in cerkvenega ključarja v Stopniku, Marij" Karo, rojena Brinovc. V njeni hucli in dolgi bolezni ni nikdar tarnala, v zaupanju na božjo milost je večkrat prejela svete zakramente za umirajoče, kar jej je bilo v veliko tolažbo. Da je bila rajna res priljubljena, je pokazal obilen obisk pri njen ni mrtvaškem odru in lepa udeležba pri pogrebu. Počivaj v miru! Št. Janž na Vinski gori. Tukajšnja osnovna šola priredi igro »Čudežne gosli« s petjem v dneh 22. in 29. maja tega leta. Ves čisti dobiček je namenjen za nabavo živil družinam, ki jih je zadela strašna toča dne 1. julija 1931. Pridite k prireditvi v obilnem številu, da vsaj Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem oliusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozaiec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blago-dat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijali in špecerijskih trgovinah. nekoliko olajšamo bedo najrevnejšim izmed revnih. V današnjih težkih časih je-potrebno, da izkazujemo, dejansko ljubezen do bližnjega. Danes so velikega pomena besede Simona Gregorčiča: Odpri roke, odpri srce, «tiraj bra-tovske solze! Sv. Jurij ob Taboru. V zdravilišču v Topol-ščici je preminula po dolgotrajni bolezni komaj 18 letna gdčna Minka Drolc, nečakinja vseučiliščnega profesorja g. dr. Lukmana in je bila pokopana 7. maja v Šoš-tanju. Blagi Min-ki svetila večna luč, preostalim naše sožalje! Konjice. G. urednik! Vi ste gotovo že slišali o tem, da se po nekaterih krajih včasih postavljajo pred hišo slamnati mežje. Kaj ti pomenijo, nain je dobro znano in zato Vas o tem ne vprašamo. Pri nas pa so bili po zimi postavljeni pred neko hišo slamnati možje z napisom »atentatorji«. Ali veste, kaj to pomenja? Če ne veste, pridite k nam, da se porazgovori-mo. Ne bo šlo brez šale in zabave, saj imamo Konjičani dobro kapljico na razpolago ter z njo radi postrežemo. Konjice. Nekaj o našem »žegnanju«, katerega smo obhajali na Jurjevo nedeljo. Imeli smo seveda. slovesno pridigo, za katero se moramo zahvaliti zreškemu g. župniku Bezjaku, ki nam je naslikal viteza sv. Jurija, kateri naj bo vzor vsem konjiškim župljanom po svoj1' odločnosti in neustrašenosti. Nato. je bila slovesna sveta mala ? šthjnii duhovniki, kakor se priprosto izražajo naši dobri Poftorcr. J'fr pomislite, gospod urednik! Vse to ni bilo nič slovesnega p.