Leto LIX. Številko Z18.
V ljuBHoni, v mm 26. septembra 19Z6.
Cena Din T
aha ja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — mserati: do 30 petit ä 2 U. do 100 vrst t L) 50 p, večji Jnserati petlt vista 4 D; notice, poslano, izjave, icklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo. feru. — lnseratni davek posebej. — ,,Slovenski Narod1' velj" 'etno v Jugoslavij. 240 Dt za inozemstvo 420 D
i
Upravnistvo: Knallova ulica atov. 5, priiUčJe. — Telefon stav. 304. Uredništvo: Snaflova ulica št. 5, L nadstropje. — Telefon steT. 34
Poštnina plačana v gotovini.
Težkoče Slavenske banke
Bančnim zavodom v Jugoslaviji ni postlano na rožicah. Ob prevratu so prevzeli veÜk del nekdaj tuje industrije, pričela se je doba ustanavljanja, a neurejene valutne razmere so podrle mnoge lepe načrte in gospodarska politika države bas ni podpirala neoviranega razvoja našega denarstva, ki je v tako ozki zvezi z industrijo, trgovino in obrtjo. Tako se je imela tudi Slavonska banka, ki se je prvotno zelo lepo razvijala, že več let boriti s težavnimi prilikami. Ko pa se je za banko zainteresiral veliki pariški denarni zavod «Banque des Pays», ki je bil prevzel tudi znano dunajsko Länder-banko, i>e je smatralo, da bodo vse na-daljne težkoče odklonjene.
Pred letom dni je Banque des Pays po svojih zaupnikih prevzela upravo banke. Izvršila je redukcijo delniške glavnice od 100 na 60 miljonov Din. ogromen del akcij je prevzela Trboveljska premogokopna družba in je bila banka s tem postavljena na novo, trdno finančno podlago. Zaupanje v banko, ki je sedaj imela zaledje enega izmed finančno najmočnejših zavodov Srednje Evrope ter domačega v vsakem oziru trdnega velenodjetia, je naravno naraslo, kar se je izražalo tudi v številu in višini vlog.
Povsem nepričakovano so, kakor izgleda, letos nastale nove težkoče. Vse kaže tudi, da se je v Zagrebu že delj Časa vršil med raznimi bankarskimi veljaki zakulisen boj, ki je Sla-venski banki mnogo škodoval. Zatrjujejo nam, da bi se bile vse težkoče mirno odstranile, da ni radi teh prepirov pričela neka grupa delničarjev metati delnice Slavenske banke na borzo. Pri današnji denarni situaciji lahko s par tisoč na tfg pognanimi akcijami strmoglaviš kurz vsake bančne dehrce zelo eloboko. Tako so tudi akcije Slav. banke padle v par dneh od 50 na 15 in 10 Din. To je naravno vzbudilo veliko vznemirjenje med vlagatelji, katerih zahtevam je banka le težko zadoščevala. Kriza, ki je vsled tega nastala, je pa tudi otežkočila pogajanja za sanacijo in vnesla v njo nervoznost ki je mnogo škodila. Zdi se tudi, da so gotovi zagrebški krogi imeli velik interes pogajanja čim najbolj otežkočiti. Predno je bil dosežen pozitiven rezultat, je eden izmed zagrebških upnikov stavil včeraj pri zagrebškem sodnem stolu predlog na otvoritev takozvanega predstečaja, institucije madžarskega prava, ki v tem oziru velja na Hrvatskem in ki predstavlja neke vrste moratorij. Sodišče bo sedaj banko pozvalo (dotxni narok se vrši v ponedeljek), da v določenem roku predloži bilanco ter se izjavi o svoji likvidaciji. Do isteka tega roka je proglašena tkzv. odbrana svojine, t. j. banka ne sme izplačevati svojim upnikom ničesar in tudi sicer ne vršiti finančnih transakcij, ki bi jo obremenile.
Medtem se nadaljujejo pogajanja za sanacijo zavoda. Naravno je, da sta Banque des Pays in Trboveljska premogokopna družba kot lastnika ogromne večine delnic in zavedajoč se svoje velike odgovornosti, prj teh pogajanjih nastopili inicijativno. Beležimo izjavo komunikeja, ki zatrjuje, da sta ta dva faktorja kot glavna interesenta skupaj z ostalimi upravnimi svetniki pripravljena k znatnim žrtvam. Ako bo dobra volja na vseh straneh, ki pridejo vpoštev, potem ni dvoma, da se mora posrečiti sanacija in doseči njen glavni cilj: absolutna varnost vseh vlog* To ni samo interes vlagateljev, temveč eminenten interes cele naše javnosti. Ne gre le za Slavensko banko, temveč za celo naše narodno in zlasti denarno gospodarstvo, ki je tangirano.
Pri nas se morajo žal taki problemi reševati popolnoma potom samopomoči. Drugod bi bila vlada že davno intervenirala in baš te dni smo videli, kake žrtve je doprinesla vlada male Avstrije, ko ie šlo za rešitev «Zentralbank der deutschen Sparkassen». Pri nas se noben minister za take stvari ne briga.
Iz krogov vlagateljev se nam zatrjuje, da ne dvomijo, da bodeta TPD in Banque des Pays storili vse, da se kriza banke mirno in brez škode reši. Vlagatelji so zadnji dve leti, zlasti pa letos, svoje vloge ne le pustilj banki, temveč jih še pomnožili z ozirom na dejstvo, da je ena največjih francoskih bank mednarodnega slovesa, baš Banque des Pays prevzela ne le večino delne, temveč tudi upravo in celo direktno vodstvo Slavenske banke potom svojih ravnateljev, s tem pa tudi popolno moralno in materijalno odgovornost za poslovanje zavoda. To zaupanje se je še pojačevalo, ko se je tudi
Doba po.itiäxü premirja se Miza Koncu
Ministrski predsednik je sicer odbil naval opozicije, grozi pa mu nova nevarnost, ker se jutri vrne v Zagreb Stepan Radič. — Radikali hočejo Niki ca držati za vsako ceno.
— Beograd, 25. septembra. V pred-sedništvu vlade se je dopoldne vršila daljša konferenca med ministrom za trgovino in industrijo dr. Krajačem ter ministrskim predsednikom Uzunovi-čem. Konferenca je bila posvečena znanim Krajačevim sanacijskim načrtom.
Plenum finančnega odbora je imel sejo v prostorih uprave monopolov, kjer je preiskoval rentabilnost mono-polskih podjetij.
Ostra kritika Uzunovičevih izjav s strani opozicije ni dosegla željenega uspeha. Opaža se, da se je zadnje dni Uzunovičev položaj celo nekoFko učvrstil. Očividno je prepustila Paši-čeva skupna nadaljno akcijo proti Uzunovičevi polit'ki samemu Nikoli Pašiču. Načrti pretkanega premierja radikalne strr-nke pa so zaviti v gosto kopreno. Najhujše so zadele Uzunovi-čeve izjave Davidovičevo stranko, ki je računala na razpad koalicije z Ra-tTčem, odnosno na sigurno rekonstrukcijo sedanje vlade s sodelovanjem demokratske zajednice. Od tod tudi ostra kritika Uzunovičevega optimizma od strani Davidovičeve stranke.
Zanimanje političnih krogov se je danes nenadoma obrnilo proti Zagrebu. Vodja Hrvatske seljaške stranke Stepan Radič je zapustil opoldne Ženevo in prispe jutri zvečer v Zagreb. Ker je sedaj potrjeno, da je pred od-
hodom v Ženevo zunanji minister dr. Ninčič komaj potolažil Stepana Radi-ča ter mu obljubil, da bo vprašanje ministra za šume_ in rudnike rešeno čim se povrne iz Ženeve, je vsa politična javnost radovedna, kaj bo storil Stepan Radič. Dejstvo je, da Stepan Radič ne more do kraljevega povratka staviti vladi kakega novega ultimatu-ma, ker bi ta Ultimatum in kriza vlade pomenila netaktnost napram vladarju, ki bi se moral takoj vrniti v domovino, še predno bi dokončal zdravljenje v Parizu.
Po drugi strani pa se močna večina radikalnih poslancev čimdalje huje upi* ra vsakemu popuščanju napram Ste* panu Radiču, zlasti kar se tiče ministra za šume in rudnike, o katerem piše še včerajšnja «Samruprava» v najlepših izrazih. Dr. Nikič sodeluje v vladi lo* jalno, vodi svoj resor korektno in ni niti za piko odstonil od programa koa* 1 ic:je z radikali. Njegov spor s Stepa-nom Radičem je osebne narave. Inter* pelacija proti dr. Nikiču od strani hr* vatskega seljaškega kluba pa je vidno ohlapno in plod osebnega nerazpolože* nja. Jasno je, da mora anketni odbor preiskati obdolžitve in da bo šele nato moral dr. Nikič izvajati posledice, ako bi anketni odbor ugotovil kake nepra* vilnosti. Dotlej pa bi bila vsaka demi* sija neoportuna.
Na potu k balkanski antanti
Volitve v Zbornico
Prvi rezultati bodo znani šele v torek.
Volilna komisija za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo ie danes dopoldne nadaljevala včeraj započeti pregled glasovnic obrtniškega odseka. Do opoldne je biJo celokupno pregledanih okoli 7000 glasovnic. Pregledati jih je treba Še nad 10.000, za kar bo potrebno najmanj še dva dni. Tudi jutri, v nedeljo dopoldne komisija posluje. Po dosedanjih dispozicijah je pričakovati, da bo pregled obrtniških glasovnic končan ali v ponedeljek pozno zvečer ali v torek dopoldne. Prvi rezultati volitev bodo znani še le v torek opoldne in sicer naiprel iz industrijskega odseka.
ZAGREBŠKI PROCES
— Zagreb, 25. septembra. Danes dopoldne se je nadalievala razprava proti rajpro-dajalcem kokaina in falsifikatorjem novca« nie. 'Sodišče je zaslišalo dr. Mrvoša. ki je obdolžen. da je financiral kokainsko trgovino ;:i poizkus falsificirania nnvčanic. Med njegovim zasliševanjem je prišlo do pre» cej mučnih prizorov, ker je glavni obrože* nec Josip Kralj preklical svoiečasne obdolžitve proti dr. Mrvoša ter zatrjeval, da je dr Mrvoš nedolžen. Josip Kralj je pričel plakati, sodnik ga je vprašal zakaj plače. Mesto odsovoro je Kralj padel v težko nezavest tako, da je bila razprava prekinjena.
Trboveljska kot drugi merodajni faktor pridružila Banque des Pays. O TPD se ve, da je eden najtrdneje fun-diranih zavodov v državi, ki si je gotovo svest svoje polne odgovornosti napram domačemu gospodarstvu.
Mi smatramo, da je argumentacija vlagateljev banke popolnoma pravilna. Odgovorni faktorji imajo sedaj besedo in naj dosežejo v najkrajšem času, kar je absolutno potrebno: varnost vseh vlog brez izjeme.
To je enodušna zahteva celokupne slovenske javnosti.
*
O krizi v Slavenski banki smo prejeli sledeči komunike:
Kakor se nam poroča, je prišla ccSle* venska bankao v težkoče. Neugodne gospo* darske razmere v državi ter nepovoljno po* slo\*anje nekaterih industrijskih podjetij njenega koncema v zvezi s porastom tečas ja dinarja so močno oslabile položaj banke. Ko je v zadnjem času eden veledetničarjev s forsirano oddajo, napram kateri umevno ni bilo primernega povpraševanja, močno oslabil tečaj delnic, se je vzbudilo nezaupas nje v krogih vlagateljev ter povzročilo močno dviganje vlog. Ker banka tem veli* kim zahtevam ni mogla udovoljiti, je uvedi lo kr. sodišče v Zagrebu nad isto predste= čaj. Kljub temu se nadaljujejo pogajanja v cilju sanacije ban'e ter so se interesenti kakor tudi upraxmi sx'efniki izjavili priprav* Ijene k znatnim žrtvam, da se poskusi do* seči mirno likvidacijo banke.
Danci o Jugoslaviji
Ugodni odmevi njihove turneje.
— Beograd, 25. septembra. Pred tedni 6o obiskali danski intelektualci pod vodstvom poslanca in odvetnika H. Ulrichsena jazne kraje naše države. Po njihovem po-vratku v domovino so danski listi objavili celo vrsto zelo laskavih člankov o našem narodu. Članki priznavajo ogromen napredek državne in privatne inicijative, ki so jo ugotovili v vseh krajih Jugoslavije. Posl. Ulrichsen piše v posebnem članku o jugo-slovenskem zunanjem ministru dr. NinČiču. Danski parlamentarec pobija nemško propagando in trditve danskih germanofilskih listov o nestabilnosti in kratkem življenju srednjeevropskih držav. Jugoslavija je most med zapadno Evropo in Orijentom. Ulrichsen ugotavlja ogromne težkoče, ki jih je moral obvladati jugosloveuski narod v finančnem in administrativnem oziru, predno je uredil državo. Jugoslovenska vojska je čuvar državne svobode, ob enem pa tudi Čuvar miru cele Evrope. Na koncu opozarja Ulrichsen na izredne prirodne lepote jugo-slovenskib krajev, ki bodo postali najpri-vlačnejše turistovsko središče sveta.
Kondilis se umakne iz politike
— Beograd, 25. septembra. Iz Aten javljajo, da je predsednik vlade Kondilis objavil proglas na narod. V tem proglasu povdarja Kondilis, da se noče baviti s politiko in da se v bodoče ne bo aktivno udeleževal dela v političnih strankah, das! se je moral pri prevzetju državne oblasti postaviti na čelo politične stranke. Zato je sklenil, da se umakne iz političnega Življenja in prosi svoje pristaše, naj se vpisujejo v ostale republikanske stranke ali pa naj ostanejo nevtralni. Kondilis izjavlja, da bo njegov kabinet upravljal državo do volitev, ki se bodo vršile po proporčnem sistema. Kondilis izjavlja, da ne bo kandidiral. Skrbel bo, da se izvrše volitve absolutno svobodno.
Kakor znano, je Kondilis prevzel svoj-čas vodstvo nacijonalnodemckratske stranke, ki je štela v parlamentu 50 poslancev. Sedaj je Kondilis svojo stranko razpustil. Istočasno je zaprisegel vse vplivnejše vojaške osebnosti, da se odslei ne bodo ba-vile s političnimi vprašanji in da se v bodoče posvetijo samo vojaškim poslom. Listi pozdravljajo Kondilisov korak kot patrijo-tično dejanje.
Kondilisov proglas ie vzbudil v celi javnosti senzacijo. Sodi se, da bo izstop Kon-dilisa iz političnega življenja olajšal akcijo monarhistov. Radi tega ni izključeno, da bo še pred volitvami v Grčiji restavrirana monarhija.
SKLICANJE ANGLEŠKEGA PARLAMENTA
— London, 25. septembra. Vlada je izdala dva dekreta, s katerima proglasa, da rbstoja zasilni položaj gospodarstva radi rudarske stavke še dalje in sklicuje parlament ua zasedanje 27. t. m. z edino točko dnevnega reda: Potrditev dekreta o podaljšanju zasilnega gospodarskega položaja.
Minister Ninčič o ciljih svoje p k ženevskim razgovorom m
— Dunaj, 25. septembra. >Reichsposu prinaša interwiew svojega poročevalca v Ženevi z dr. NinČičem. Jugoslovenski zunanji minister je najprvo dejal, da se notranja politika v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev vodi sporazumno s Hrvati. Vlada bo izvedla občinske volitve in oblastne avtonomije, nato pa hoče še tekom te zime odstraniti največjo krivico, ki obstoja v Jugosloviji, to je izvedla bo absolutno izenačenje davkov za celo državo.
Glede svoje zunanje politike je dr. Ninčič izjavil, da je njegov slavni cilj ustanovitev balkanske an tan te. kar pa je danes radi Bolgarije težko izvedljivo. Krivda ne zadene bolgarske vlade, nego gre na rovaš izvestnih komitejev, ki jih vlada ni v stanu razpustiti. Jugoslovensko-poljska pogodba ne pomeni vstopa Poliske v Malo an-tanto. S posebno radostjo ugotavlja dr. Ninčič, da so se odnošaji med Jugoslaviio in Madžarsko znatno izbolišali.
— London, 25. septembra. Ženevski dopisnik »Tempsa« opozarja na razgovor, ki se je vršil med jugoslovenskim ministrom zunanjih poslov dr. Ninčičem in bolgarskim
olitike. — Angleški komentai ed Jugoslavijo in Bolgarijo.
zunanjim ministrom Barov orn. Burov je baje predlagal, naj bi se vse sporne točke obravnavale v prisotnost: francoske vade. Pogajanja med dr. Nmičičem in Burovom so se res pričela V prisotnosti Brianda v Ženevi med ugodnimi avspLiia.nl. S približanjem Bolgarije h kraljevini SHS naj bi se osvobodila Bolgarija Italijanskega vpliva. Po mnenju angleškega korespondenta stremi Mussolini za tem, da izoüra kraljevino SHS s prijateljsko pogodbo z Rumunijo :er zbližanjem Italije k Madžarski In Bolgarski.
— Ženeva, 25. septembra. Zadnja dva dni se je dr. Ninčič opetovano -estal z grškim ministrom zunanjih poslov Argiropo-lusom. Dr. Ninčie je sprejel grške novinarje, ki so ga vprašali, kaj Lo, ako grški parlament zahteva izvestne spremembe v pogodbah in konvencijah z Jugoslavijo. Dr. Ninčič je izjavil, da to ni mogoče, kt*r jo treba sprejeti pogodbe in konvencije en blok ali pa jili odbiti. Položaj na Grškem je neurejen, toda dr. Ninčič misli, da m vso stranke za sporazum z Jugoslavijo.
Nenadna demisija poljske vlade
Sejm je izrekel nezaupnico dvema ministroma, nakar je ves kabinet odstopil« — Novo vlado sestavlja zopet sedanji ministr-
preds ednik.
— Varšava, 25. septembra. Na včerajšnji popoldanski seji je sejem po končani debati o proračunskem pro? vizoriiu glasoval o predlogu, ki ga je stavila krščaiu ko • demokratična stran? ka v družbi z židovskim klubom. Pred* log o nezaupnici prosvetnemu ministru Sujkovskemu je bil sprejet s 176 : 82 glasovom. i\ato je sejem glasoval o predlogu nezaunnice, ki ga je stavila krščansko^demokratična stranka proti notranjemu ministru Mlodzianonske* mu. Ta predlog je bil sprejet s 135 : 82 glasovom. Po končanem glasovanju so člani vlade zapustili dvorano ter se sestali k seji ministrskega sveta. Vlada je sklenila ostavko. Po seji ministrske* ga sve*"a je ministrski predsednik Bar* tel odšel k predsedniku republike ter mu izročil demisijo celokupne vlade. |
Predsednik republike je demisijo spre* jel.
— Praga, 25. septembra. Na včeraj« šnji popoldanski seji sejma je doživela poljska vlada po debati o proračunskem provizoriju nepričakovano neza--upnico. Sejmski maršal je odredil gla* sovanje o n raupnici krščanskih demo; kratov proti notranjemu in prosvetne^ mu ministru, ki je bila sprejeta z veli« ko večino. Nato je ministrski svet zaključil, da še tt'om noči preda predsedniku republike demisijo. Predsednik je sp.ejel demisijo in poveril ministre z zičasnim vodstvom vladnih poslo\. Se teke "\ današnjega dopoldneva ho ministrski predsednik Härtel dobil na* log, da sestavi novo vlado. Sestavljena bo no vsej priliki stari vlada / malimi izpremembami.
NEPRAVILNOSTI PRI POD-PORAH POPLAVLJENCEM
— Beograd, 25. septembra. Ministrstvu poljedelstva in vod prihajajo tožbe od poplav poškodovanih oseb, da postopajo občinski uradniki pri razdeljevanju podpor pristransko in da zahtevajo v mnogih slučajih za pomoč pristop v radikalno stranko. Zato je minister poljedelstva brzojavno naložil velikemu županu v Somboru, da zapove občinskim uradnikom, naj spoštujejo zakon.
OTVORITEV ŽELEZNICE ŠTIP-KOČANE
— Beoirad, 25. septembra. Direkcija državnih železnic bo izročila 28. t. m. prometu novo železniško progo štip — Kočane. Proga je normalnotirna in dolga 34 km, tako da je cela proga Veleš—Otip—Kočane dolga 85 km. Svečani otvoritvi bo prisostvoval tudi minister saobračaja Vasa Jova-novič. Proga je zelo važna za gospodarski napredek  tamošnjih krajev.
MADŽARSKA IN ITALIJA
— Budimpešta, 25. septembra. ^Pester Lloydv poroča o polemiki pariškega >Temp-sac s fašistovskimi listi tadi atentata na Mussolini ja, ki je omajal francoske in italijanske od noša je in piše:
>Ni potrebno, da se v Parizu čudijo, ako goji madžarski narod za Italijo večje simpatije kakor pa za Francijo. Italijanska vlada in javnosrt sta vedno ^-odpirali Madžarsko in ji olajševali njeno politično, finančno in gospodarsko obnovo, medtem ko prizadevanja Madžarske niso našla podpore v Franciji. Madžarski narod je hvaležen in bo zato vedno hvaležen Italiji.
ORKAN NA PORTUGALSKEM
— Paril, 25. septembra. Po poročilu iz Lisabone- je divjal na južnem Portugalskem strahovit orkan. Neurje je uničilo v bližini   Lisabone  dve vasi.
MEDNARODNI NOVINARSKI KONGRES
— ženeva, 25. septembra. Včeraj je bil otvorjen v prostorih mednarodnega delovnega urada I. mednarodni kongres Novinarskega Saveza. Na kongresu sodeluje 14 novinarskih nacijonalnih zvez. Zastopane so skoraj vse evropske države.
Železniške nesreče
V četrtek zjutraj se je v bližini Pariza zgodila velika železniška nesreča, ki je zahtevala tudi več človeških žrtev. Na ]>ostaji Melun-sur-Seine se je pokvarila lokomotiva osebnega vlaka. Odpeljali ?o zato vlak na stranski tir, pri tem pa so =e trije zadnji v.i-yoni odtrgali in ostali na prvem tiru. Kaii goste megle ni tega nihče izmed zelezniün -jev opazil. Kmalu nato je pri vozil od nasprotne strani lvonski brzovlak. Meneč, da se je ves osebni vlak umaknil na stranski tir, je dala postaja brzovlaku znamenje ta prost uvoz. Ker brzovlak na oni postaji ne stoji, je vozil s hitrostjo 50 km. V polnem diru je zadel v vagone osebnega vlaka. Kot žrtve grozne katastrofe so potegnili i% razvalin 12 mrtvih in blizu 30 ranjenih.
Xa Japonskem je skočil s tira ekspresui vlak pri postaji Hirošima. 28 oseb je bi! . ubitih in blizu 100 ranjenih.
V Nemčiji še vedno niso zatrli zločinske manije atentatov na vlake. V sredo zve-čer so trije dijaki v starosti 12 do 14 let naložili veliko kamenje v kratkih presledkih na tir, po katerem je imel priti brzovlak. K sreči pa je imel brzovlak zamudo, tako da je pred njim vozil še neki lokalni vlak. ki ni tako dirjal. Zato tudi ni skočil s tira, ko je zadel ob prvi kamen. Seveda pa je takoj obstal, nakar so ostalo kamenje odstranili. Pri tem so našli tudi vse tri mlad«' zločince, ki so se 9krili v bližnjem grmovja, da bi bili priča železniške katastrofe. Decke so seveda zaprli.
POPLAVE V INDIJI
—■ London, 2<i. septembra. Iz Lahore javljajo, da so poplave povzročile v raznih pokrajinah Indije velikansko škodo. Voda je odplavila več tisoč hö in uničila obsežna polja. Skoda je ogromna.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza danes ni poslovala. Zagrebška borza danes ni poslovala.
V prostem prometu so notirali: Curia 10.945, Pariz 15.8, Newyork 56.53, Praga j 67.85, Milan 208, Berlin 13.485, Dunaj 78U.
INOZEMSKE BORZE.
Curih: Beograd 9.14, Pariz 14.40, London 25.115, Newyork 517.50, Milan 19.05, Praga 15.32, Berlin 123.25, Dunaj 73.
Trst: Beograd 48.10, Pariz 76, Newyork 27.20, London 132, Praga 81, Curih 585.
1
Tragična nesreča naših letalce« u Pragi
Pri startu v Pragi je trčilo naše letalo ob češko. — Obe letali popolnoma razbiti. — Poveljnik naše eskadrile podpolkovnik Jugovič in poročnik Njegovan ter češki kapetan Koštrba mrtvi.
Praga, 25. septembra.
Po dvodnevnem bivanju v Pragi so nameravali naši letalci, ki so pod poveljstvom podpolkovnika Jugoviča priredili poset pri Češkoslovaških letalcih, včeraj dopoldne nadaljevati pot v Varšavo, da obiščejo še poljske in nato rumunske letalce. Na letališču v Pragi se je zbrala ogromna množica občinstva z zastopniki oblasti na čelu, da pri odhodu še errkrat pozdravi naše letalce, ki so si s svojo spretnostjo in pogumom pridobili splošne simpatije.
Naše letalce, ki potujejo s petimi letali, je imelo spremiti več čeških letalcev do češkoslovaške državne meje. Prvi se je imel dvigniti poveljnik čeških letalcev generalštabni kapetan Koštrba, nato je imel slediti poveljnik naše eskadrile podpolkovnik Jugovič, za njim pa ostala češka in jugosloven-ska letala. Vsled pomote pa je prišlo pri startu do nepričakovane katastrofe.
Ob 9. uri so bila vsa letala pripravljena. Čakali so samo še na zadnja vremenska poročila, na kar je starter dal dogovorjeni znak za start. Prvo se je dvignilo češko letalo s kapetanom Koštrbo. Vodja prvega iugoslovenske-ga letala pa ni videl pred sabo češkega letala in je bil mnenja, da velja dani znaik njemu, nakar se ie skoraj istočasno s češkim letalom dvignil z največjo naglico. Občinstvo je z grozo opazovalo, kako se letali vedno bolj približujeta. V naslednjem trenutku je bilo jasno, da je katastrofa neizogibna. Vodja našega letala je šele v zadnjem hipu zapazil nevarnost, ker mu je prednji del letala zakrival prosti razgled. Skušal je preleteti češkoslovaško letalo in se je v ta namen mahoma dvignil. Toda bilo je že prepozno. Na-
še letalo je s kolesi zadelo ob Češko ter ga zajahalo. Oboje letal je vsled tega postalo neokretnih ter se je strmoglavilo z višine na tla. Prizor je spremljal krik groze, ki se je izvil iz zbrane množice.
Katastrofa je bila neizbežna. Oboje letal se je popolnoma razbilo. Češki kapetan Koštrba je obležal pod razvalinami popolnoma razmesarjen, poveljnik jugoslovenske eskadrile podpolkovnik Jugovič pa je umrl med obvezo-vanjem težkih ran, ki jih je dobil pri padcu. Pilot jugoslovenskega letala poročnik Njegovan si je pri padcu pretresel možgane ter je v bolnici kmalu nato umrl. Jugoslovenski mehanik Aksimov je po čudnem slučaju le lahko ranjen, češki mehanik Ružička pa je v zadnjem trenutku skočil z letala in se tako rešil sigurne smrti.
Tragična nesreča je napravila v Pragi ogromen utis in izzvala splošno žalovanje. O nezgodi so bflf takoj obveščeni vojno ministrstvo v Beogradu, letalski polk v Novem Sadu in sorodniki ponesrečencev Ponesrečence so nato prepeljali v Prago, kjer bodo položeni na mrtvaški oder.
Ali bo naša esikadrila po tem tragičnem dogodku nadaljevala potovanje ali pa se bo vrnila, še ni določeno. Eskadrila čaka sedaj v Pragi na na-daljna povelja vojnega ministra. V slučaju, da se bo ministrstvo odločilo za nadaljevanje potovanja, bo prevzel poveljstvo nad našo eskadrilo bržkone predsednik beogfadskega Aerokluba, rez. podpolkovnik Hodžaj.
O vzrokih nesreče je uvedena stroga preiskava, ki jo vodijo najboljši jugoslovenski in češki strokovnjaki.
Ljubljanska kronika
Kronika včerajšnjega in današnjega dne je prav zanimiva. Tako je policija prijela dva nevarna sleparja in napadalca, ki sta v ostalem že stara znanca policijskih zapo* rov. Nedavno smo poročali o drznem na. padu, ki je bil izvršen na Taboru na neko Emo Kavalar, ko se je vračala ob 23. do* mov. Neznanec ji je zastavil pot ter za* kričal: «Denar ali pa te zakoljem.» Prestra. seno dekle je rešil neki pasant, ki je na. p-dalca pregnal. Nekaj dni kasneje pa je bila pri Kolinski tovarni napadena Marija Hacler iz Jarš. Napadalec, ki se ji je na cesti pridružil, jo je nenadoma zagrabil za tilnik in jo udaril po obrazu. Vrgel jo je tudi na tla. Napadena Haclerjeva je kri. čala na pomoč, lopov pa je nato izginil v temo. Obeh teh napadov je bil osumljen 301etni zidar Filip Kineze, ki je bil te dni prijet. Dasi je tajil svoje napade, ga je Haclerjeva na policiji takoj spoznala. Ki* neze, ki ima verjetno še več sličnih zloči. nov na vesti, je bil izročen sodišču. Mož je bil radi ropa že opetovano predkazno. van in se je zadnje leto klatil po Zagrebu, kjer je gotovo zagrešil več zločinov.
Policija je dalje prijela 191etnega Fer* dinanda Serpana, ki je bil v službi tvdke Singer in je poneveril večje zneske, katere je inkasiral za tvrdko. Oškodoval je družbo za okoli 12.000 Din. V četrtek zjutraj so Serpana prijeli. Izročili so ga sodišču.
Včeraj zjutraj je zadela pri delu kap zidarja Josipa Preglja, doma iz Most pri Ljubljani. Pokojni je delal pri neki stavbi v Šiški poleg železniške proge. Kap ga je zadela v času, ko se je preoblačil v delov* no obleko.
Na policijo so danes prispele sledeče prijave: radi tatvine 4, radi kaljenja noč* nega miru 1, nedostojnega vedenja 1, pre. tepa 1, prekoračenja policijske ure 2, pre* stopka obrtnega reda 1, prestopka pasjega kontumaca 6 in prestopka cestnega policij, skega reda 10. Radi javnega pohujšanja je bila aretirana 1 oseba.
Tatovi so zopet marljivo na poslu. Tako je bila dne 24. t. m. vpokojenemu učitelju Jo* sipu Tratniku iz stanovanja na Karlovški cesti ukradena zlata ura z verižico, vredna
2000 Din. — V Vodmatu št. 159 je podje. ten uzmovič odnesel posestniku Andreju Bajce z vrta dve palmi, vredni 300 Din. — Včeraj opoldne se je na Krekovem trgu primerila težja nesreča. Po Streliški ulici navzdol je pridrvel s kolesom trgovski va» jenec Henrik Bartol in se zaletel v konja in voz branjevke Polone Dimic. Padel je s kolesa in priletel precej trdo na tla. Bil je občutno poškodovan, kolo pa je voz zdrobil. Krivda na nesreči zadene vajenca samega, ker je prehitro vozil.
Izpred sodišča
Za tri mesece bo mir pred vami. Ce pa niste zadovoljni, se lahko pritožite. Vendar pa vam ne bo nič pomagalo in se vam zna pripetiti, da dobite še več, kajti Šli smo že itak pod najnižjo mero, dasi ste bili it dvakrat kaznovani. — Tako je odslovil predsednik senata dr. Gaber obtoženca Franceta Grabnerja iz Loke pri Zidanem mostu, ki ie bil obtožen kar treh vlomov. Koncem maia je prišel mož na svoiem pustolovskem pohodu v Retje, kjer so mu na prošnjo dali iesti in sicer pri dveh gospodinjah, pri Mariji Brusovi in Anici Zupanovi. Za zahvalo pa je ukradel prvi pločevinast škaf, drugi pa pleten koš. — Dalje «e obiskal na svojem pohodu Jasme. Tam pa je vlomil v stanovanje Jožeta Klopčiča, ki mu je odnesel nekaj obleke in perila, srebrno uro, verižico, dozo in vžigalnik. — Te stvari je večinoma prodal. In z izkupičkom ie priromai do Zagorja, se je oglasil pri gostilničarju Alojzu Ravnikarju. — Toda ni se oglasil pri njem kot pošten gost marveč se je splazil ponoči v gostilno skozi okno ter si je nabasal žepe z raznimi cigaretami in tobakom. Vzel ie tudi moško uro in 2 »ženski verižici, nato je snel s police lepo 2250 Din vredno harmoniko in ie šel zopet v gozd, kjer je jedel, pil in kadil, zraven pa si je zaigral na harmoniko siceT nerodno a vendar ganljivo uspavanko. — Ko pa se le zopet dobro zavedel, je bil že v ozki celici od koder so ga pripeljali po plačilo, ki je je po odkritem priznanju hvaležno sprejel, ker je pričakoval, da bo kazen še ostrejša.
Naši v Italiji
U Trsta nam poročajo: Oblast je razpustila Rokodelsko in bralno društvo v Tolminu, ki ga je pred 45 leti ustanovil narodni prvoboritelj dr. Lavrič. 2e dolgo časa so ovirali vsako društveno delovanje. V zadnjem času so hoteli tolminski fašisti kor-perativno vstopiti v društvo. Ker se njihovi želji ni ugodilo, je oblast društvo razpustila.
Enaka usoda čaka društvo »Razvoj« v Sempolaju pri Nabrežini. Skrb, da se to društvo razpusti, je prevzel novoimenova-nf podeštat BrovedanI, ki ie po Imenovanju prvifi v svojem življenju prišel v Sem-polaj, čigar uprava bo odslej v njegovih rokah.
Prebivalstvo sežanskega okraja se je silno razveselilo vesti, da je vlada iz ekonomskih ozirov opustila podprefekturo v Sežani, ker so upali, da se tako rešilo nepriljubljenega podprefekta Aviana. Sedaj pa poročajo, da ostane Avian v Sežani, ne sicer kot podprefekt, pač pa kot načelnik političnega informativnega urada, čigar naloga Je zasledovati delovanje in mlšlje-nle slovenskega prebivalstva. Enaki uradi se ustanovijo baje tudi drugod.
»Edinost« od 22. septembra je bila zaplenjena. Vzrok še ni znan.
Sport
Še o borbi Dempsey - Tunney
Včeraj smo že poročali, da je Gene Tunneyu uspelo po točkah poraziti dose* danjega svetovnega prvaka v boksu težke kategorije Jacka Dempseya. Match se je vršil v areni v Filadelfiji pred 120.000 £le. dalci. Samo na vstopnini se je vplačalo nad tri milijone dolarjev H70 milijonov Din). Ljudje so se pulili za sedeže v prvih vrstah. Nekateri prekupčevalci so zaslužili prav čedne svotice, zakaj plačalo se je za sedež do 500 dolarjev Stave so dosegle ogromno višino in gredo v milijonske zneske Borbi je poleg tega prisostvovalo okoli 300 novi. narjev, ki so sproti pošiljali v svet poro* čila o poteku in izidu borbe.
Dempsey je takoj v prvem krogu ostro napadel in pognal Tunneya v kot. V spo* padu je zadal Dempsey nasprotniku dva krepka rdarca z levo roko, nato pa je na* padel Tunney Dempsey je prejel močan udarec v brado ter več težkih v telo. V drugem krog'i je začelo močno deževati in drževalo ie do konca borbe, kar pa ni mos tifo boksačev, Še manj pa publiko. V dru. gern krogu ie Dempsey z naivečiim napo. rom svojih sil nameraval nasprotnika od« praviti s knokoutom. Toda Tunneva ni orna* jal. V tem krogu kakor v sledečih treh je izšel Tunney že kot zmagovalec. V tretjem krogu je Dempsey zmanjšal tempo svojih napadov. Tunney je to izkoristil ter mu zadal več krepkih udarcev. V četrtem kro. g'i ie Demp-ev naprav:l generalni nas'ok, da pogazi nasprotnika. Kakor tiger je sko* či.' iz svoitga kota in zadal Tunneyu s lo* vit udarec. Tunney se ie naglo umaknil, Dempsey pa mu je sledil. V tem hipu se je   Tunney   bliskoma   okrenil   ter silovito
zamahnil. lTdarec ie zadel desno oko sve« tovnega prvaka. Sledilo je nato še več nag* lih sunkov Timn^va v obraz in v bližino srca Dempseya. Tempo borbe se je zmanj. šal. Tunney je sicer forsiral tempo, Demp* sevava moč pa je vidno pešala in bil je viäeti izmučen. V petem krogu pa sta se zopet silovito spopadla. Zopet je bil Tun. nev boljši. Spretno se je znal umikati na. padom Dempseya in izkoristil je vsako pri. liko, kadar nasprotn;k hi bil krit. Šesti krog je ostal neodločen. Tunney je pri sodnikih protestiral radi ostrega načina borjenja Dempseya. V sedmem krogu je prejel Dempsey še dva težka udarca, taka da na desno ko ni več videl. V 8. in 9  krogu se
je Tunney omejil zgolj na pariranje brez. smiselnih in divjih udarcev Dempseya zakaj zmaga po točkah mu je bila itak že sigurna. Dobil pa je več silnih udarcev od prvaka v obrez. V 10. krogu, v katerem je isto* tako prevladoval Tunney, je bilo jasno opažati, da je ta vzdrroejš\ vendar ni imel toliko moči, da bi Dempseya knokoutirsl. Od 10 krogov je Tunney odločil 8 zase, dva pa sta ostala neodločena
Drugo kolo prvenstvenih tekem
Primorje : Jadran. — Slovan Hermes.
Na igrišču ASK Primerja na Dunajski cesti se odigra jutri drugo kolo prvenstve* nih nogometnih tekem. Prvi par Slovan — Hermes nastopi ob 14.30 Obe moštvi sta si prilično po moči enaki. Hermes ima teh* nično boljšo uglajeno enajstorico, Slovan pa je fizično jačji in igra z večjo ambicijo. Pričakovati je zanimive borbe, čije izid je docela negotov.
Nato nastopi ASK Primorje proti Ja* dranu. Primorje je baš v zadnji tekmi oroti zagrebškemu Derbvju pokazalo, da je v razmeroma precej visoki formi in bo seve* da na vsak način skušalo zagladiti poraz, ki ga je doživelo v pomladni prvenstveni tekmi proti Jadranu. Dasi je Jadran neko* liko oslabel radi prestopa svojih igralcev, bo kot običajno za Primorje najtrši oreh. Boljše šance za uspeh ima sicer Primorje, čigar moštvo kombinacijsko in tehnično nadkriljuje Jadranovce, Jadran pa bo to pariral s svojo nenavadno borbenostjo in hitrostjo, vsled česar je pričakovati eno najbolj napetih tekem letošnje jesenske sc. zone. Sodil bo g. Fink.
— OstaL prvenstvene tekme: Igrišče SK Ilirije: ob 9 Reka — Panonija. ob 1030 Slavija : Svoboda Igrišče ASK Primorje: ob 9. Slovan : rez. Hermes rez. ob 10.30 Primorje rez  : Jadran rez.
— Nogometne tekme na igrišču Ilirije 26 t. m. popoldne: ob 14. Mladika : Svobo* da, Moste: ob 15 15 Panonija rez. : Krako* vo rez.; ob 16.30 Ilirija rez. : Krakovo I Tekma med izvrstno rezervo Ilirije in SK Krakovo, ki je v dosedanjih prvenstvenih tekmah napravil jako dober vtis, obeta do* ber šport.
— Kolesarsko in motociklistično dru* Štvo «Sava» v Ljubljani priredi 3. oktobra izlet v St Vid ob pol 2. popoldne. Zbirali* šče pred društveno pisarno, Karlovška ce* sta št. 4. Cestna dirka Št. Vid, Kamnik in obratno. — Odbor
— Kolesarsko društvo <rSavaa> v Št. Vis du nad Ljubljano priredi dne 3. oktobra ob 2 popoldne cestno dirko na progi št. Vid-Kamnik (kolodvor) in obratno. Prijatelji športa so vljudno vabljeni. V slučaju sla* be£a vremena ^e vrši dirka osem dni po* zneje. — Odbor. . 878/n
eležnica
najbolfsz, najtrpelnejše. Zato najcenejše
Razlika.
«Kaksna je razlika med poroko in konkurzom?» «— p —■
«Po poroki prevzame žena moževo me, po konkurzu pa mož ženino.»
KOLEDAR
Danes: Sobota, 25 septembra 1926; ka* toličani: Pacifik; pravoslavni* 13. septem* bra Avtonom; muslimani: 17. rebi*ul»cvela 1345; židje: 17. elula 5687.
Jutri: Nedelja. 26. septembra 1926; ka. toličani: Ciprijan; pravoslavni: 13. septem* bra, Kornilijc; muslimani: 18 rebi*ul«evela 1345; židje: 18 clula 5687
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica: «Mlada kri»; Ljubljanski d\*or: <cMi mladi pomorci»; Kino Ideal: «Ljubezen bajadere».
JUTRIŠNJE PRIREDITVE. Kino M&tica: «Regiment po cesti ore»; Ljubljanski dvor: «Mi mladi pomorci»; Ki* no Ideal: «Ljubezen ba j ädere».
ŠPORTNE PRIREDITVE. Hazena: Ilirija — Primorje ob  11. v Tivoliju. — Nogomet: Primorje — Jadran ob  16.; Slovan  Hermes ob  14.30. (Igrišče Primorja)
DE2URNE LEKARNE. Danes in jutri: Piccoli. Dunajska cesta. Bakarčič, Karlovška cesta.
m
Solnce zaide danes ob 17-54, vzide ju. tri ob 5.51 in zaide ob 17.52.
Mesec vzide danes ob 20.19, zaide jutri ob 9.59 in vzide ob 2036.
V znamenju časa
(Resnična ljubljanska zgodba.
V mati, od tobaka zadimljeni gostilniški sobici jc okrog podolgovate mize sedelo šest možakov različne starostu Iz nj.hovia pogovorov si uganil takoj, da so ti gospodje vsi državni uradniki
<aŽena me opominja, da bo treba naročiti premoga in drv. Seveda bo treba, to sam dobro vem, a kaj, ko pa še prve dO' bave nisem plačal.*
*Kaj boš ti, ki imaš le dvoje malih otrok. Ali jaz — brrr — štirje študirajo, pričetek šolskega leta je tu, oče daj to, oče kupi to, — eh, saj ni, da bi govoril.*
«In stanovanje nam bodo baje spet podražili.*
«Še to! Saj vam rečem, niti kromprja si ne bomo mogli več privoščiti, kaj šele da bi mislili no košček mesa.
«/fl potem ti gospodje, ki ne vedo. kaj jc beda, gredo in nam pritrgajo že itak siromašno plačo. Da bi jih —»
T.sti hip je zmotil gospode berač, ki je vstopil v pivnico. Natakarica ga je ošimla z zelo neprijaznim pogledom, toda princese ni brigal zanjo. Z levico oprt na palico, v desnici ve gas t i klobuk, je pr. stopil k mizi.
«Gospodje, prosim ponižno za majhen darf*
*Pojdite no! Sam nič nimam,* zaroban-ti gospod, kateremn je berač pomolil svoj klobuk prav pod nos.
Toda prosilec ne od jen ja in pristopi k drugemu:
^Gospod, prosim lepo, revež sem —v
^Verjamem, da st revež, toda od nas državnM uradnikov tudi ne boš obogatel,* pravi smeje o govorjeni.
Berač hipoma odmakne klobuk in se začne opravičevati?
*Kaj, državni uradniki ste?* Nisem vedel. Oprostite gospodje! Od onih, ki so revnejši od mene, ne jemljem darov. Še enkrat: ne zamerite gospodje!*
Potegnil te iz žepa nekaj umazanega denarja ,vrgcl ga na ntlzo pred natakarico in pokazal na pivce:
*Da]te jim! Naj pijo na moje zdravje!*
Nato je hitro zapustil pivnico.
Matrica Komanova.
REGIMENT PO
CESTI GRE
Osem koios-1 ih jejanj poln h šale in smeh*, izvrstna ve eio gra |a živ ienj;i b vših avstr »k h oficfijev. Vse glavne vloge so v rokah
izbrane eitU debro zna .in in »riljubljeuih nem kih igralcev O' einaln.i všečna  vese'e scene. Smer a olnt situacije. Na bol š' voi^1*  f im ie sei-    Če žel t' cb; o smeha in iz vrst o zabavo. ore*kr b te s piavoiasno vstopu .e za ta  meittni ' lm. ki se predv ija JUTRI «# NEDELJO cb  3.v pol 5 , b., pol 8 in 9 uri
Posebno Va-. .e sedaj opozar amo "a nat oijlas v juMšnji š^vilki „JUTRA"!
Pozor na nase krasne reklamna fotografije
ailigledneiši  kino     L ubi an
JMrNt   .iiNO .ATiCr*
Telefon štev. 124
Maurice Boue: 17
v
Roman.
— Pet dni v temnico z njim, ukaže lakonično. Okuj ga v železje!
Kakor bi mignil, je povelje izvršeno. Razbojnik priklene Yvona z železno verigo za roke in noge in ga vrže v temno celico.
— Na skupščino, ukaže poglavar. To rekši zavzame prostor na stolu
poleg velike, iz surovega lesa zbite mize.
Devet postav se zbere okoli poglavarja. Bili so postopači, že večkrat kaznovani zločinci in pobegli obešenjaki, ki so se bodisi vsled bede, bodisi ker jim je prijal krvavi posel, podali v službo »Strahovalca duplin«. Ogrnjeni so bil v zakrpane in zamazane plašče, na glavi pa so imeli pokrivala iz mehke klobučevine.
— Pipe iz ust!
Vsi store po ukazu.
— Imam sodeč vina, spregovori eden od razbojnikov, ki je slišal na ime Conian.
— Sem ž njim! zagrmi poglavar.
Conian prinese in položi na mizo sodeč španskega vina. Zamašek je bil v hipu na tleh, dragocena pijača pa v ko-sitrastih kozarcih, ki so se izpraznili, kakor bi trenil.
— Kdo se je bil ponudil, da obišče Fancha?
— Jaz, gospodar, odvrne mršav bandit, ki je bil dolg kakor preklja in je
jedva stal na zvenženih nogah.
— Kako mu gre?
— Gospodar, nahaja se v brestski bolnici in povedali so mi. da so mu morali odrezati desno roko.
— Za nas je torej izgubljen.
— Neustrašen tovariš je bil, pripomni Loic.
— Utelešena zvestoba Zato sem ga tudi vedno vzel seboj, kadar je bila nevarnost. No zadnjič smo še srejno od-
i nesli pete z dvorišča »Zaklete hiše«. Ali je kdo že videl tujca, ki se je naselil pri slikarju?
— Zdaj so že trije, odgovori Conian.
— Trije? zakriči poglavar.
— Da. trije. Tisti, ki ie prišel poslednji, je srednje postave in rma rusko brado.   Ne vem. odkod ga je prinesel
i vrag. Zdi se mi. da iz Crozona. odtam ga je vsaj pozval slikarjev prijatelj.
— Vem, pripovedoval si mi že. Kako mu je ime?
— Marcel Duroy.. • Tako sem čltaJ v pismu.
— Obsojam vse tri na smrt! zaren-či poglavar
— Smrt jim! zatulijo banditl.
— Če bi ne bilo tega prokletega Yvona, bi bila vsaj dva že v moji oblasti.
— Morlon je silno močan; velik je in čokat.
— To me ne briga, zagodrnja poglavar in udari s pestjo po mizi.
Razbojniki izpraznijo vrče in si iih znova nalijejo.
— Našli so ključ od vrat tajinstvene kleti, nadaljuje poglavar.  Tako   mi je
j pravil Yvon. Ta ključ mora biti v mojih rokah, predno solnce tretjič vzide.
— Dobili ga bomo!
— Kadar ga dobite, pridete po nova povelja!
— Kakor ukazuješ, gospodar! Tedajci se začuje žvižg. »Strahova-
lec duplin« se strese, Conian pa plane k izhodu in se v hipu zopet vrne. t     — Ladja je prispela, gospodar.
— Da se mi nikdo to noč ne gane, ukazuje razbojnik, ki je menda slutil, da se je pripetilo nekaj izrednega.
Poveznil je širokokrajni klobuk na glavo, pregledal pištole in odšel.
Ladja, ki se je lagotno gibala na valovih pred vhodom v »Plozovski pekel« — tako se je imenovalo skrivališče raz-
| bojnikov — ni bila ena od navadnih ladij, ki jih videvaš vsak dan ob- bre-tanjski obali Bila je elegantna jahta s parnim pogonom. Nihče je ni prav poznal. Mornarji, ki so jo srečavali. so jo
! šaljivo nazvali »Leteči Holandec«, do tisti pošastni ladji, ko je legenda kroži po vseh severnih deželah. Nihče ni vedel povedati niti odkod je skrivnostna iah-
4 ta. niti katere narodnosti je* Najstarej-
šim pomorščakom je bila neznana njena zastava.
Jobic-Ann-Drez — tako je bilo pravo ime tistega, ki mu je ljudska domišljija vzdela  priimek »Strahovalca duplin« — je neutegoma odhitel na krov jahte in se podal — očividno je bil dobro znana na ladji — v dokaj prostorno, razkošno opremljeno kabino. Slike velikih mojstrov so krasile stene, obite z reliefno   obdelanim   mahagonijem, in ; krasna  orijentalska   preproga   je bila j razgrnjena na parketnih tleh. Dragoce-1 no pohištvo so krasili   mozaični vložki in pozlačene broncene dekoracije. Jo-bic je sedel na divan in čakal. Cez nekaj hipov je vstopil v kabino mož. Oblečen je bil v črn površnik, urezan po najnovejši modi. Dragoceni prstani so se lesketali na njegovih prstih. Človek j bi mu sodeč po vnanjosti prisodil kakih petinštirideset let. čeprav so gotove poteze v njegovem   obrazu pričale, da ima mož za seboj burno življenje. Jobic je spoštljivo vstal in na neznan-; čev mig zopet sedel
— Poklical sem te. spregovori tujec, ker ti imam povedati važnih stvari.
Jobic se prikloni
— Ali se je Yvon vrnil?
— Da, odgovori Jobic. toda šele po večdnevni odsotnosti. Stanovalci »Zaklete hiše« so ga presenetili in mu iztrgali nekatere tajnosti. Nato so ga zaprli, Izdajlca se potem ni več upal priti mi pred oči. Tako sem šele ravnokar zve-
del, kaj se je zgodilo. Fanchu so odrezali desnico...
— Grad Kerbervč je dobil poset...
— Tega nisem vedel, se vznemiri ■ Jobic Sicer pa. kaj so mogli najti v j razvalinah? ... Če le ni Joel___
— Joel je blazen... on iim ni vedel j ničesar povedati... Ali izključeno ni. I da je kdo drugi...
— Ali ie kaj zmanjkalo, če dovolite?
— Tudi tega ti ne vem povedati. Zaenkrat mi je znano le,   da je bila ena
i plošča v vitežki dvorani odtrgana iz tal. I Jasno je. da se to ni zgodilo brez do-j lojnega namena. Trdno sem prepričan.
da so bili pod tisto ploščo skriti važni
predmeti.
— Nemara zaklad!
— Ne vem, kajti dozdaj se nisem kaj brigal za grad Kerberve. Ni mi padlo v misel, da bi preiskoval tla. Morda ni bilo dobro, da sem to prezrl, a kdo more misliti na vse? Vzlic temu sem se ?e nekaj dni pečal z mislijo, da rasišČein grad. ko sem naenkrat zvedel, da je Yvon izginil. Zdaj pa je seveda prepozno...
— Prepozno! zamrmra Jobic ves prepaden. Ali veste, da so prebivalci »Zaklete hiše« že našli ključ?
— Našli so ga?
— Pokazali so ga Yvonu Bil je zazidan v steni
— Pravi je! zamrmra neznanec. — Izgubljeni smo!
Ob 15-ietnici autotakse v Ljubljani
Ljubljana je imela avtotakso pred Zagrebom in Gradcem« — Težkoče prvega šoferja Copa'c — Nočne in skrivne vožnje« — Borba med avtom in konjem    — Nagel razvoj avtomobilizma
v Ljubljani.
Razvoj Ljubljane
Ljubljana, prestolica Slovenije, se po vojni živahno razvija. Znani priimek »Ljubljana dolga vas« danes ni več na mestu. Vaški ostanki se vedno bolj izgubljajo in tipični mestni značaj prevladuje vedno bolj, kar se opaža zlasti tudi v živahnem prometu. Pred vojno je bil na naših ulicah mir in če je mirfio tebe Švignil avtomobil, je bila to že prava senzacija. Kako se je . slika spremenila danes. Ves dan brne po mestu avtomobili, oglašajo se globoko doneče hupe, čuje se brlizganje tankih siren in vsak hip se pojavi na ulici elegantna limuzina, težki »Daimler«, široki »Ford« itd. Ljubljana napreduje.
Bilo je lepega poletnega dne leta 1911. ko je zdrvel po ljubljanskih ulicah ličen avtomobilček in se ustavil pred hotelom »Slon«. Ljubljančani, ki so se skoraj ustrašili njegovega ropota, so se v gneči zbrali okoli voza; bil je menda tretji v Ljubljani. Ljudje so se divili, strmeli, prodajali zijala, grajali, kritizirali, nihče pa se ni prav upal blizu. Imeli so precejšen rešpekt pred »ro-potulio« ali »smrdljivcem«. kakor so avto krstili mali paglavci. Spredaj na avtomobilu je moško sedel pokojni šofer Copata in vljudno vabil Ljubljančane, naj sedejo v voz, češ da jih proti mali odškodnini pelje po mestu. Toda mož se je ukanil. *Nak,« je zagodrnjal debel gospod, »na to strašilo me ne spravite, ljubše so mi mojega rojstva kosti.« Tudi ostali so bil sličnega mnenja.
To je bila prva avtotaksa v Ljubljani v času, ko ie nista imela še niti Zagreb, niti Gradec.
Dan za dnem ie prihajal avto pred hotel Slon, toda ljudje so se ga izogibali kakor hudič križa. Nihče se ni upal na voz, eni v strahu pred davkarijo, da jim ne zavije vratu, drugi so se zopet ženirali radovednih Ljubljančanov in Ljubljančank. Lastnik avtomobila g. Pavel Stele je že skoraj obupal. V glavo mu je šinila dobra misel. Ker na noben način ni mogel po dnevi dobiti Ljubljančanov na voz, je poskusil ponoči. Središče nočnega življenja je bila takrat »Narodna kavarna«, pa tudi v kavarni »Centrala so se radi shajali ponočnjaki. Pozno v jutranjih urah je domov gu-gajoče veseljake in nakresane pijančke pobiral Steletov šofer na svoj avto in jih vozil domov. Drugi dan je predložil veseljač-ku cenen račun, katerega je ta rad poravnal, saj je bil ponoči hitro in brez škan-dslčka doma.
S tem je bil led vsaj deloma prebit. Ponoči ie bil avto dobro zaposlen in to večinoma z daljšimi vožnjami v okolico, kjer se ie cesto po policijski uri v Ljubljani nadaljevalo »žehtanje«. No pa tudi čez dan se je šoferju približal tupatam kak Ljubljančan in previdno šepnil: »Počakajte me zunaj mesta, ne marm, da bi me obirali Liub-IjančanL« In šofer ;e ubogal. Ob periferiji jc počakal na svojega kiijeuta in ga odpeljal, kamor le pač želel. Tako je nekaj časa kupčiia čedno prosperirala. Konkurence ni bilo, izvoščkom pa takrat edini avto se ni bil trn v peti.
Prišla Je svetovna vojna hi pokojna Avstrija je g. Steletu rekvirlrala njegov lični med tem že obnovljeni avtomobil tipa Puch. Avto, za katerega je vojaška oblast obljubila gospodu Steletu 7.500 K (denarja seveda ni nikoli videl). Je izginil iz Ljub-
Nove knjige In revije
nov  SHAKESPEARE   v SLOVENŠČINI.
Po daljšem odmoru je izdala Tiskovna zadruga v seriji Zupančičevih prevodov Shake^peare-ja zopet novo knjigo 3 Kar hočete: (Twelfth Night dr What you will). V prelestnem jeziku in dovršeni formi ^mo dobili prevod enega naj. jubeznivejših d*l velikega Britanca. O vrlinah prevajalcevTih so besede nepotrebne. Vendar lahko rečemo, da se je baš v tem delu umetnik Oton Zupančič v vsej svoji sili poglobil v vseob-sežnega duha Shakespearejevega. Sijajni postavi viteza Tobije in viteza Bledice, mojstrsko obvladane scene v prozi, ritem verzov, vse to diha in raste kot božja uatura iz tal. Dejanje, ki se vrši na naših ilirskih tleh, je polno prešernega smeha, kakor ga ie poznala samo »Stara Anglija«. Knjigo usode je imenoval Goethe Shakespearejeva dela: med temi knjigami je oajprisrčnejših ena pričujoča.
Knjiga, ki velja broširana Din 24.—, vezana Din 32.—, se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
SAVREMENA OPCIXA. Izšel je 6. zvezek, ki razpravlja o aktualnih proble* m:h, tičočih se samouprave občin in naše občinske zakonodaje Med drugimi prinaša -Iedeče razprave: Nadzorstvo države in ob* Člnske finance. — Nedostatki projekta za* kona o občinah Kriza političnih občin v Dalmaciji. — Občina in zavarovanje de* lavcev. — Iz inozemske občinske zakono* čaje. — Samouprava in nadzorna oblast ter še več dr;;g:h razprav o raznih občinskih zedevah Revija, ki ima med svojimi so« trudniki priznane poznavalce razmer, za--služi pozornost najširše javnosti, zlasti pa vseh, ki se zanimajo za občinske zadeve. Naroča sc pri upravi v Beogradu Naročni* na, ki znaša letno 260 Din, pa se pošilja na poštno čekovni račun št. 53.143 poštne hra* nilnice v Beogradu.
SRPSKI KNJIŽEVNI GLASNIK. V dru£em septemberskem zvezku prinaša ta najboljša srbska književna revija poleg ne* katerih pesmi mlajših srbskih literatov tu* di sledeče zanimive razprave: Dr M Rcše* tar: Šaljiva pesem in satira v naši stari lite* raturi. —t J.: Fašisti in njihova dela. — Dr. J. Demetrovič: Kriza parlamentarizma v splošnem in pri nas — Revijo toplo pripo* ročamo vsem. ki se zanimajo za našo knji* ževnost in sodobne probleme iz javnega zMjenia Naroča se pri upravi v Beogradu, Skopljanska ulica 9. Celoletna naročnina znaša 180 Din.
Ij&ne na žalost Ljubljančanov. Med vojno je ves promet zamrl in zato pa m bilo misliti na restavracijo in obnovitev avtotakse 2c I. 1919, torej prvo leto po vojni, pa se je zopet pojavila v Ljubljani prva avtotaksa. Bil je to mali »Puch«, ki si ga je nabavil g. Stele ter ga postavil pred »Union« ali pa pred »Slon«, kakor je pač kazalo. Ljubljančani so se sedaj bolj rad: vozili z avtomobilom, zakaj bilo jih je v mestu že več sto in zato kmalu tudi edina avtotaksa ni zadoščala. Prvi avtotaksi je sledila druga, tretja, četrta itd. in danes jih imamo v mestu že okoli 15. Število sicer z Zagrebom, kjer jih ie nad 100. in Beogradom, ki razpolaga še z večjim številom av-totaks, ni ravno posebno veliko, toda tre-notno zadošča. Lastnikov avtotakse je 9, prijavila pa sta se v zadniem času še dva z dvema vozovoma. Največ avtov ima g. Pavel Stele, čigar zasluge so tudi največje za razvoj vožnje v avtomobilu po Ljubljani in okolici. Poleg njega ima dva avtomobila g. Prošek, enega g. Maly, enega g. Klobčič itd. Zastopane so skoraj vse znamke; »Chevrolet«, »Ford«-, t-Fiat«. »Renault* in  i Peugeot«.  »Daimler?,  rPraga« itd.
Kdo se vozi in kam se vozijo Ljubljančani
Ljubljančani se razmeroma malo vozijo na izlete, ampak največ v kupčijske svrhe. Večji navali na avtomobile so le povodom cerkvenih svečanosti, veleseima in sličnih prireditev. V splošnem se Ljubljančani še vedno raje vozijo s fijakarjem. Vzrok temu ie tudi dejstvo, da ie avtotaksa pri nas v razmerju z drugim mesti še zelo draga, deloma rad5 visoke trošarine na bencin, deloma* tudi zato. ker so avtotakse .premalo zaposlene. Izplačalo pa bi se vse eno enkrat poskusiti z nižjimi cenami; gotovo bi potem promet toliko narasel, da bi bil dohodek večji kakor je danes pri visokih cenah, a redkih vožnjah. Taksa za vožnjo po mestu znaša sedaj za 1 km S do 10 dinarjev, za pavšalirane vožnje ie seveda nekoliko nižja cena. istotako tudi za daljše prege. G. Stele je med drugim uvedel tudi avtovožnje v Trst, ki se pa radi visokih pristojbin za triptikone ne rentirajo.
Konkurenco avtotaksi tvorno trenotno samo še izvoščki in deloma tudi tramvaj. Kakor v drugih mestih pa Je tudi v Ljubljani opažati izumiranje Izvoščkov. Konja Je izpodrini! konj moderne tehnike — avtomobil To je proces, katerega nI mogoče zajeziti.
Število avtomobilov v Ljubljani
O številu avtomobilov v Ljubljani nimamo sicer prav točne statistike, gotovo pa je, da jih je nekaj nad 500, vštevši vse one. ki stoje pri raznih družbah na prodaj. Opažati je nagel razvoj avtomobflizma v Ljubljani in čim bosta nekoliko znižana visoka taksa ter davek, se bo število avtomobilov v mestu verjetno podvojilo ali pa celo potrojilo. Poleg tega števila avtomobilov fe ttrdi približno enako število motornih koles z aH pa brez priklopnice.
Ceste v Ljubliani zlasti pa v okolici in sploh v Sloveniji so za razvoj avtomobilizma najugodnejše in slove kot najboljše ceste v državi, čeprav so radi trajnega zanemarjanja že mnogo <labše kakor so bile nekdai.
NARODNA ENCIKLOPEDIJA. Izšel je 13. zvezek Narodne enciklopedije, ki jo izdaja Bibliografski zavod v Zagrebu Tri» najsti zvezek obsega imena Kostič do Ku* hač. Posamezni zvezek stane 45 Din. Na» rodna enciklopedija bo izšla skupno v treh knjigah po 8 zvezkov Vsak zvezek obsega povprečno 7 tiskanih pol Kdor naroči celo delo. dobi vse izišle zvezke Plačuje se Ishko tudi v mesečnih obrokih po 40 Din. Naročila sprejema Bibliografski zavod, d. d   Zagreb. Gunduličeva ulica 29.
NOVI ŽIVOT V Beogradu izhaja pod tem naslovom lično urejevan in lepo opremljen tednik, ki obravnava vse aktual* ne, politične, gospodarske in kulturne pro» bleme. Zadnja (47) številka prinaša med drugim sledeče razprave: Pravi in lažni de» mokratizem — Vprašanje guvernerja Na» rodne banke. — Naši gospodarski odnošaji z Italijo. — Odgovornost za svetovno voj* r.o. — Danski tisk o naš:h razmerah. — Mesečna naročnina znaša 20 Din. Naroča se pri upravi Obiličev venac 25.
SVIJET. Zadnja (12.) številka te boga» to ilustrovane revije prinaša zopet celo vrsto lepih posnetkov iz naših domačih krajev in o važnih dogodkih po svetu. Zelo posrečene so slike o našem kraljevskem dvoru na letovišču. O zadniem zasedanju Društva narodov prinaša zanimive posnet* ke. Zelo orig nalni so posnetki z naših ko* pališč. Dečja priloga prinaša zopet celo vrsto otročjih slik, tako da bo tekmoval* cem prav težko Izbrati najlepšega, ki bo dobil prvo nagrado Da ne manjka najno* vejša moda, je" samo po sebi razumljivo. Poleg tesa ima mnogo lepega belesfristič* nega gradiva in obsežen opis zadnjih do* dogodkov v kulturnem in športnem svetu.
ŽENSKI SVET Septemberska številka prinaša sledečo vsebino: Obrazi in duše: Ljudmila Poljančeva — F Bevk: Povest male Dore (nadaljevanie). — Iz spominov Sofije Andrejevne — Prešernova sodba o ženi. — Slovenske umetnice: Ida Pregarc» Kavčičeva. — Tuberkuloza dece. — Rodi* teljska sloga. — Gospodinjstvo kot poklic. — Priloga: Ročno delo Poleg tega prinaša še več pesmic, med drugimi tudi «Honorar» pokojnega Srečka Kosovela. Ženski svet izhaja vsak mesec s krojno prilogo. Letna naročnina znaša 65 Din. Naroča se za Ju* goslaviio pri upravi, Ljubljana, Karlovška cesta 20.
Darujte za dijaške kuhinje
Prosveta
„Kralj Ojdip" v Götzovi dvorani
V Mariboru sc pripravlja svojevrstna gledališka senzacija. Bivši ravnatelj mari= borske drame, g. Valo Bratina, namerava pod okriljem mariborske Ljudske univerze vprizoriti znano Sophoklesovo dramo «Kral j Ojdip» v Götzovi dvorani. Vprizoritev se bo vršila dne 10. oktobra. Marsikomu se je čudno zdelo, zakaj se drama ne bo vprizo= rila v gledališču, kjer so vendar na razpo* lago vse priprave, kulise, razsvetljava itd. Na tozadevno vprašanje je izjavil inscena» tor sledeče:
*2e lansko leto je bila ta nesmrtna ans tična drama v prizorjena v mariborskem gle* dališču. Žal pa vprizoritev radi nepriprav* nih prostorov ni izpadla tako, kot sem si jo zamislil. Že Reinhardt je pričel z vpri» zarjaniem raznih komadov v cerkvah, kjer so velike prostorne dimenzije, ki dajo ko* madu povsem drugo obeležje, kot pa po vseh modern:h principih zgrajena gledali* šča. Zato mislim, da bo tudi «Kralj Oidip» učinkoval povsem drvgače, če se bo daial v prostoru, ki ima velike proporci je in di* menzije. V Mariboru je tak prostor ed;no* le Götzova dvoran3 Igra se bo vršila brez odra in zaves, pa tudi brez odmorov Nas pravljeno bo samo stopnišče, ki bo prika« zovalo antično gledališče. V dvorani bo vladala popolna tema, žaromet pa bo osvet* ljeval samo oni prostor, kjer bodo aktivni igralci. Vsi ostali igralci z godbo vred pa bodo v polmraku, oziroma v temi Skozi
velika okna v ozadju bo padala noč. Gla* sove zKora. ki bo zelo slcraiŠan, Ko sprem*
Ijal oddalieni zvok nekega instrumenta — tainostni glas usode Dejanie bo teklo ne» pretrgoma. Na ta način upam napraviti na občinstvo mogočen vtis, kar pa je v gledali* šču, kjer so proporci ie maniše. izključeno.«
V gledaliških krogih vlada za to vpri* zoritev veliko zanimanje. Kako se bo za* snova g Bratine obnesla, bomo poročali. Gospod Bratina je tekom svojega dolgolet* nega delovanja pri mariborskem gledališču ponovno dokazal veliko umetnost v inscena* ciii in zato smo prepričani, da nam bo tudi tokrat podal nekaj novega. Želimo mu mnos go uspeha
Gledališki pregled
V Berlinu poje v operi »Carmen* naš rojak T. Patiera.
Sredi oktobra, bo na drž. operi na Dunaju premiera Puccinijeve opere »Turan-doU, ki je imela letos na milanski »Scalit tako ogromen uspeh. Glavni vlogi pojeta L. Lehmann (Turandot) in L. Slezak (Kala!). Gledališko vodstvo bo povabilo na predstavo Puccinijevo vdovo in sina. — Drž. gledališče bo končno vendar 2. okt. vprizorilo Rostandovega »Orlica* (L'Aiglon) z I. Rolandovo v naslovni vlogi. To predstavo so pripravljali več kot eno leto; premiera bi morala biti že prošlo zimo.
Sicer pa so zanimive ostale dunajske novitete: L. Andrejev »Človek, ki dobiva klofute« (Modernes Theater). Lenau »Faust« (Kammerspiele), Colton-Randolf »Dež« (Josefstädsko gled.)
V Pragi bo igral v Pirandellovem »Hen-rku IV.« naslovno vlogo V. Vvdra. — Č*-ške letošnje premiere bodo: E. Konradova »Komedija v kocki« in Kalman-Cassijeva pevojna komedija »Kako nam ie slikal«.
Beograjska drama pripravlja premiero M. Dimitrijevičevega »Pirovanja«, ki so ga igrali pred dvemi leti v Zagrebu. Delo re-Žira ravnatelj beograjske drame dr. Br. Gavella.
V Zagrebu pojo v »Pikovi damr« iaši znanci: Zikova, Šimenc  in Primožič.
V Sarajevu začne izhajati s 1. oktobrom gledališki list »Pozornlca«. Prinašal bo v vsaki številki po en gledališki ko-nad in običajne gledališke zanimivosti. V prvi Številki prinese Nušičevo komedijo v enem aktu »Svetovna vojna«. Urednik mu je VI. Tmuša, lastnik pa R. Romanovič, tcnnični šef sarajevskega gledišča.
Dirigent Andra Mitrovič, rudi Ljunljan-čanom dobro znan, obhaja te dni 25-letnico umetniškega delovanja.
V Celju je imelo -fj.idbeno društvo* občni zbor. na katerem ie bij izvjlj*n za predsednika  učitelj g.  M. Stante.
V Gorici začne »Pa/»ko in g'asbeno društvo« 1. okt. z redni n pouk >m.
V Tolmfnu so obl iv;ti razpustile »Rokodelsko bralno društvo«, ki ie delovalo celih 45 let.
poseben tečaj, ki se bo v njem razpravljalo o najaktualnejših znanstvenih temah, o katerih mora biti vsak akademik poučen.
Tovariši, ki boste vstopili v J. N. A. D. Jadran, boste po kratki dobi bivanja mei nami spoznali, da ste si ."zbrali pravo pot.
Pristopne prijave se sprejemajo v društvenem lokalu. Tom* t 3. (Arena Narodnega domn.) Istot*r- dajejo informacije glede vpisa na univerzo, glede aka 1. kolegija in glede menze Gosptxiarske zadruge J. X. A. D. Jadran. •
Za t ilbor .1. X. A. D.      : :ran:i :
J e ! c 1 it;ir. t. č. predsednik.
I 1 e 5 i č Svetozar, t. č. tajnik.
Sokol
Dr. J. Högler
stanuje 'n ordinira od ponedeljka 27. t. m. dalje v Dalmatinovi ulic 9,
(vhod K al a Petra trg 3). 2739
Akademikom!
Ob pričetku študijskega leta 1926 (1927) vabi Jugoslovensko napredno akademsko društvo >J a d r a n< v*x» '"-^ovenske napredne akademike, da stopijo v njegove vrele. Nas poziv velja v prvi vrsti letošnjim sbituriientom, ki bodo nadaljevali svoj Študij na ljubljanski univerzi.
V teku 6vojega sedemletnega resnega in smotrenecn defa ie n*"e društvo pokazalo, da se kot na;i.**čie kulturno, politično reodvisno akademsko društvo v državi zaveda svoje naloge vn^ it-.-»domsko omladino Ifublianske univerze. Nn wWfh»«r| svojega ju-croslovenskecra n**"vrfj»nuj| oroerrama hoče ustvariti iz ßvojih članov zavedne in prave Jugoslovene.
, Vsak tovariš ima v d^uStvu priliko, da deluje in razvije v niem vse svoje zmožnosti. Kulturno znanstveni odsek, ki prireja predavanja in deb"*^^ vn*ore, posvečene ner*»fim n-nK?#*mom sedanje dobe, vrši velik del društvenem pro**r"ma s tem. da oblikuje svetovni nazor svoiih članov in izpopolnjuje nüb izob*-0"1^ ü^mta knjižnica in Čit-^rMoa r»r»m,**r*,*',j "H stremljenju. V ostalih odsekih more v«»V Jadranaš ndevstvovati ro svoirh «tnosohnosrib na glasbenem, dramskem nciKo ?m. y<% roiltev dru-žabr."*«*! t^t-'-~ ~-   >—-«—. a—x~v..0 ro?PTg
Pa Twb^i in vjflwwW med {n*»nofvom I znnimonie z* 7nmcfvorio d>lr>, priredi v te- I kočem študijskem letu J. N. A. D. Jadran 1
Br Milko Krapež - 00 letnik
V ponedeljek dne 27. t m. praznuje petdesetletnico svojega rojstva br. Milko Krapež, odličen narodni in sokolsk: delavec, mož, ki je v neumornem delu posvetil vse svoje življenje narodu in sokolski ideji. Rojen dne 27. septembra 1. 1876. v Ljubljani je prišel kot dveletni deček k svojim sorodnikom v Vipavsko dolino, kjer si je že v mladostnih letih pridobil na skalnatih kraških tleh trdno narodno vzgojo. Kot trinajstletni dečko se je posvetil urarski obrt: in nato krenil v tujino, da izpopolni svoje znanje. 2e kot vajenec se je zanimal za sokolsko telovadbo ter posečal kot nara-ščajnik telovadnico v Narodnem domu. V mestecu Heimburgu ob Dunavu. kamor ga je zanesla pot. je ustanovil telovadno društvo in si kmalu pridobil iskreno prijateljstvo svojih tovarišev.
Leta 1896 se je vrnil zopet v domovino, da odsluž! svoj vojaško dolžnost, nato pa se je z vso mladeniško agilnostjo in požrtvovalnostjo lotil sokolskega dela. V prvih dneh po izbruhu svetovne vojne, ko je bil
ves avstrijski srd naperjen proti narodnim In naprednim organizacijam med Slovenci, je neustrašeno, ne meneč se za nevarnost in posledice, stal v boju in rešil svoje sokolsko društvo Ljubljana II. iz krempljev avstrijskih partizanov, ki so mu hoteli zapleniti vse premoženje. Lani ob 25-letnici svojega sokolskega dela pa ie zbral brat Milko svoje dolgoletne in težke izkušnje v »Spomine ob 25-IetnicI« in jih podaril v »Sokoliču« jugoslovenskemu sokolskernu naraščaju Kot dolgoletni društveni podsta-resta, predsednik zadruge urariev in zlata riev in podstarosta ljubljanske sokolske župe si je jubilant pridobil nevenljlvih vsestranskih zaslug.
Brat Milko! V dokaz svojega iskrenega priznanja Ti ne moremo podati ničesar drugega, kakor vsa svoja srca, združena v bratske čestitke Tebi in Tvoji narodni rodbini. Da bf Ti bilo živeti še dolga leta! Zdravo.   —   Odbor Sokola Ljubljana H.
Sokolfc. list za sokolski naraščaj, prinaša v štev. 9. —10. sledečo vsebino: Igor Vidic: Zlati Prah i. _ Hajrudin Curič: Zlat-ni Prag. — Igor Tidic: Ob Vltavi. — Sestra Nina: Naš ženski naraštaj na vsesokolskoin sletu u Pragu. — Vlada Tratarjeva: Spomini na Prago. — J.: Glavni zletni dnevi. — Dr. Viktor Murnik: O nečem, sto je nakon rata jos potrebnije nego bjaše pre. — Igor Vidic: Praški utrinki. _ Dopisi. — Glasnik.
Sokol I. ima danes v soboto zvečer svoj družabni sestanek na Taboru. — Jutri v nedeljo dopoldne ob pol 12. ima cokolska moška in ženska dera pod vodstvom pred-njakov izlet na šmarno goro. — Jutri v nedeljo popoldne družinski izlet na Laverco. Odhod ob 12. in pol s Tabora odnosno ob 12.45 z Dolenjskega mosta.
Pri nas in drugod
Kljub temu, da gre proti koncu meseca, kar se zelo Čuti pri obi3ku, smo imeli zad-uji teden precej pester repertoar filmskih novitet. Dasi sezona še ni na višku, so že prišla podjetja na dan s šlagerji. Med učinkovitosti zadnjega tedna spadata v prvi vrsti filma »Mlada kri* in i-Charlejeva tetka?, delomn tudi >Strah pred zakonomc.
Film »Mlada krU z Lyo de Putti je vrtela Matica. Ta film spada nedvomno med najboljša dela nemške filmske umetnosti, kar smo jih videli v Ljubljani. Vsebinsko globoko zasnovan in izredno okusno opremljen drži gledalca od začetka do konca v največji napetosti. Veliko prednost ima delo tudi v tem, da se predvaja brez pavz. Dejanje sledi dejanju in tako odpade običajno mučno čakanje nadaljevanja.
Drugi film velikega stila je biki >Char-leyeva tetka«, uprizorjen po istoimenski k> mediji. Naslovno vlogo je podal Sid Chaplin, brat svetovnega komika Charlie Chapli-na, tako verno in tako dovršeno, da 60 se gledalci zvijali od smeha. Sid Chaplin spada gotovo med najboljše komedijante sveta, v mimiki skoro nič" ne zaostaja za svojim gla-sovitim bratom. Režija in 'nscenacija sta bili brezhibni. Delo, predvajano v Dvoru, je, kakor »Mlr.da kri«, doživelo velik uspeh.
Ideal je predvajal v začetku tedna film »Človek z drusrega sveta«, precej fantastično in napeto delo. Temu nemškemu filmu je sledil ameriški »Sfrah pred zakonom«. Oba filma sta vzbujala precej pozornosti in sta bila razmeroma dobro obiskana.
Poleg teh filmov je omeniti še ostal«, ki so jih ali jih pa še predvajajo. V Matici so dali v začetku tedna reprizo filma >Pat in Patachon kot detektiva«, v Dvoru »Sport in ljubav«, sedaj pa igrajo v Dvoru >Mi mladi pomorci«, v Idealu pa : Ljubezen Bajadere«.
V Mariboru so igrali: »Jasmira«, -i-Sumatra, dežela rumenega solnca«, »Njegovo malo Veličanstvo«, »Kobra« (Rudolf Valen-lino), »Harold Lloyd 1000 : lc, >Moj mali Baby (Gloria Coogan). »
V Zagrebu so icrrali: ,Manon LescauU, vOpatova ljubica«, »Miami«. »Luč orijenta«, »Ljudje v nevarnosti«, »Mokre pustolovščine«, »Odpeljana hčerka« (Pat in Patachon).
Na Dunaj« so igrali: »Orel« (Vilma Banky). »Cirkus Pat in Patachonc, »Vesela vdova* (Mac Murrav), »Rodbina Schimek«, »Grofica Orlov«, »Poštena beda«, »Cvetke z juga«, »Ljubav, lopovi in briljanti«.
Gospodarstvo
Tržne cene v Ljubljani
Danes je bil ljubljanski sobotni trg \i* redno živahen. Na trgu je bilo iz okolice in oddaljenejših krajev pripeljanega vce vozov krompirja tudi mnogo zeljnatih glav. Sadni trg je bil Uanes nabit. Mnogo grozdja, hrušk in jabolk. Tržne cene se od pretek* lega tedna nivo v nobenem oziru spremenile. Cene so r.-.znim /ivilorn in potreba' nam sledeče:
Govedina: •. mesnicah p<» motu lo— 19 Din, na trgu: goveje meso 1 kg IS, II 15, teletina I 20, II 17—18, svinjina: prašičje mesa I 22.50, II  19—2U, slanina na debeh»
19, mast 23—25, prekajeno meso 32, drobnica koštrunovo meso 13—14. jjt£njetina
20. Konjsko meso I S, II 6.
2. Perutnine: majhen piščanec 15—-lb. večji 20—25. kokoš' 25— 35, petelin 25—30, raca 25.
3. Mlečni izdelki: mit-ko 2.50—3 surovo maslo 40, čajno maslo 55, maslo 45, sircek 9—10, jajca par 230—3.
4! Kruh: bel kg 6, črni 5, rieni 5. Mu. gistrat je po tržnem nadzorniitvu odredu, da se morajo peki strogo držati enotuc teže.
5. Sadje: luksuzna jabolka &\ jabolka 1 0, II 5. III 2—4. luksuzne hruške 10. hru. ške 18, II 6, III 2—4, Čcspljc 2—4.
6. Mlevski izdelki: moka št. O 5.5—6, Št. 1 5—5_50, št. 2 4 do 430, ;t. 3 3.75^—4. koruzna moka 3.50—4. koruzni zdrob 4—5. psenični zdreb 630, ajdova moka I 9. II ržena moka 5.
7. Kurivo: q premoga 43.50. trda drva kubični meter 150, mehka 75.
8. Zelenjava in gobe: glavnata šala t a
2— 5 Din kg, ajserica 3—5, endivija 3—5. zgodnje zelje 1—130, kislo zelje 3.50. ohrovt 1—1.50, kolerabce 3, podzemljicc I. špinača 4—5, paradižniki 3—4, stročji fižol
3— 5, novi luščeni fižol 3, čebula 2, česen i 5—7, krompir 1.25—130* repa 1. kisla repa 3, zelenjava za juho J.
Sladkorni trg
Čvrsta tendenca na jladkuriiem trgu je bila minuli teden prehodno prekinjena s.-mo sredi tedna. Visoke newyorske cene M začetkom tedna  izrabili Kubanci za dobii* kanosne prodaje in tako so v torek in sredo potisnili cene nekoliko navzdol. Kljub u-mu je bila  tendenca koncem tedna zopft Čvrsta in tečaji doslej letos najvišji. Veri/, uištvo si pomaga z reklamo za prodajo sla i korja v %-zhodno Azijo, dasi gre tja zelo m~ lo sladkorja. Glavna opora sladkornega trgu je nada, da se bodo velike zaloge sčasom.i vendarle zmanjšale in da bo znižanje pro dukcije pesnega sladkorja v Evropi kakor tudi omejitev sladkorne produkcije na Kubi povečala povpraševanje.
Na newyorskem trgu je opažati   že vet-mesecev porast cen. Tako je notiralo kubansko prompt blago ocarinjeno 13. septembru 4.43, 17. septembra pa 4.40.    terminsko z j oktober 13. sept. 2.65, 17. sept. pa 2.67, za december 2.71 in *J.7o—2.76, za januar 2.7t; in 2.77, za februar 2.67 in 2.6y, za maj 2.7." in 2.78, za julij 2.83 in 2.S9. Trgovina pa n< preskoči običajne meje. Dnevni promet preskoči redko 60.000 ton. Londonski trg je pa Je labilnej5i, ker so zaloge v Angliji izre ! no velike. Terminski tečaji so poskočili nn nuli teden    povprečno za ! in pol pence Tudi na praškem trgu je situacija mirna.
Zanimivejše kot Inf sam je njegovo zaku lisje. Ka Češkoslovaškem je sladkorna i:, dustrija naposled ustanovila sladk o rm Kar* tel in tako je pričakovati, da bodo cene pr«j ali slej znatno poskočile. Zato se domači I.-govci in kousumenti zalagajo že zdaj s cenenim blagom in pomagajo likvidirati velikt-zaloge iz kampanje 1965—1926. V avgustu je šlo v promet 3'25.G14 centov sladkorja. V septembru bo promet 5a veeji. Vpliv skritih zalog se pokaže v oktobru tako, da Im povpraševanje ponehalo. Ako obenem poskočijo cene, ni mnopo upanja, da bi se v bodoči kampanji letošnje veliko povpraševanje po sladkorju obdržalo. V Nemčiji nameravajo zvišati carino na sladkor od 5 na 10 ali vsaj na 7.5 marke. To bi pomenilo podražitev sladk ' v Nemčiji in povečanja izvoza nemškega sladkorja. Nemčija hoče 8 tem zavzeti svoj predvojni položaj na mednarodnem sladkornem trgu.
m
—ä Klub veletntovcev. le üni je bil v Beogradu ustanovljen klub veletrgovcj-. kelonijalnega blaga, ki ima namen Ščititi beograjske veletrgovine. Uprava kluba ima na programu v prvi vrsti pritisk na vse člane, ki ne plačujejo redno svojih doigav. Vse one trgovce, ki ne Izpolnjujejo svo dolžnosti, bo klub bojkotiral.
—g Polom banke. Požarevačka Okrožna banka, največji denarni zavod V požareva-čki oblasti, je prišla 30. julija v konkurz. Banka je bila ustanovljena 1. 1912 z delniško glavnico 1,000.000 Din. Po vojni je zvišala delniško glavnico na 3 milijone, pozneje pa na 5 mil. in koncem 1. 1925 celo na 10 milijonov. Financirala je mnoga industrijska podjetja in ker ni mogla dobi.: dovolj denarja, je začela plačevati vlagateljem zelo visoke obresti. Tako je prišla v denarne stiske in lani je izdala iz blagjj-ne 120.000.000 Din ter ostala malone brez gotovine. Kmalu so začeli upniki tirjati sva] denar, ki ga banka ni mogla izplačati. Svojim vlagateljem je dolžna 17 milijonov. Na dan napovedanega konkurza ie imela 31 milijonov 704.662.65 Din aktive in 2&222.1Q&35 dinarjev pasive, kar bi pomenilo, da aktiva za 11,482.557 Din večja od pasiv. V resnici pa je upravni odbor navedel v bilanci maksimalno vrednost bančnih objektov in tako umetno zvišal aktiva.
—g Energični ukrepi za izterjav an jc davkov. Na temelju čl. 190 finančnega zakona za 1. 1926-27 je izdalo finančno ministrstvo vsem finančnim direkcijam v pre-čanskih krajih nalog, da začno takoj strogo kaznovati vse one davčne organe, ki do konca oktobra ne bi iztirjali vsaj 75 odstotkov neposrednih davkov.
—g Ravnatelj Francosko-srhske banke odstopil. Iz Beograda poročajo, da je dolgoletni ravnatelj Francosko-srbske banke Ba-ruh povodom svojega bivanja v Parizu odstopil.
Niso vež danes VOlltVe
največja senzacija za Ljubljano toda sedaj se uovon samo c ti!mu
Ljubezen bajadere
ki ga predvaja od danes naprej k no IGE AL. Krasni orijen aUki
film z originalno orijenta sko godbo Cene vkljub   rag nabavi ne>v šane
Predstave eb 4.. *)Ci 6., pol 8   n 9. ari. Jutri dop. ob pol 11., pop. ob 3, pol 5   8., pol 8. in b
27t*
nevne vesti.
i   Lmbuani* am*  '25 septembra
— Odlikovanje v naši vojski in mori: rici. Odlikovani so: z redom Belega orla \ stopnje kapetan vojnega broda Adolf Mladic in redni profesor vojne akademije Fra-
njo Vajda, z redom sv. Save V. stopnje poročnik vojnega broda L ki- Anton Klinar, s redom Belega Orla V. stopnje rez. peh. ka-petani 2. ki. Riko Jug, Dragotin Moderčin-Kuzmin in Rudolf Erber, rez. artiL kap. II. ki. Evgen Kvinc, rez. sodni kap. I. ki. dr. Miljutin Ticak in dr. Vilim Kosin, z redom sv. Save IV. stopnje rez. peh. major Milan Bošnjak, rez. peh. kapetan 2. ki. Vladimir Terzina, rez. artil. kapetan 2. ki. Oskar Smo-dek, rez. peh. kapetan 2. ki. dr. Branko Ar-ko, rez. peh. poročniki Ante Kovač, Milan Hoholač, M. Kozjak in Maks KovaČič; rez. artil. kapetan 2. ki. dr. Vladimir Levetek, rez. artil. poročnik dr. Andrej Gostiša, rez. konjeniški kapetan 2. ki. Dragotin Viland in rez. administr. poročnik dr. Ivo Razen.
— Iz državne službe. K poštni direkciji v Ljubljani jc premeščen poStnoračun-ski uradnik Franjo Rifelj, doslej dodeljen drekciji v Novem Sadu — Upravni nadzornik oddelka socijalne politike v Ljubljani Ivan Sedlar je uvrščen naknadno v 1. skupino 2. kategorije.
* Za načelnika oddelka za poljedelski pouk v ministrstvu za poljedelstvo je imenovan dr. J. Petek.
— Tovorni avtomobili za selitve uradnikov. Iz uradniških krogov smo prejeli: Potrostoma so državni uradniki premeščeni v kraje, daleč oddaljene cd železnice. V takih slučajih so prisiljeni, da prevažajo pohištvo z navadnimi vozovi. Tak prevoz pa je ne le zelo drag, ampak se tudi pohištvo zelo kvari, zlasti kjer so ilabe ceste. Državna uprava v vsakem večjem kraju razpolaga s tovornimi avtomobili. Bilo bi mnogo prakticnejše, da bi za selitve uradnikov stavila na razpolago tovorne avtomobile, kar bi zelo pocenilo stroške in bi tako tudi država imela manjše izdatke. — Predlog je vsekakor uvaževanja vreden, zlasti tam, kjer so tovorni avtomobili na razpolago. Selitev bi se v takem slučaju lahko izvršila mnogo hitrejše in brez večje škode za pohištvo.
— Proslava   zavzetja Kajmakčalana.
Vojno ministrstvo objavlja: V Javnosti se je že ponovno označeval l& september kot dan zavzetja Kajmakčalana, kar pa je po-grešno. Kajinakčalan je bil zavzet glasom uradniii podatkov po starem koledarju dne 17. septembra po našem dne 30. septembra in velja torej ta datum kot dan proslave zavzetja Kajmakčalana po naši junaški vojski
— Društvo Narodov in novinarji. V Četrtek je bila na plenarni seji Društva narodov sprejeta resolucija, s katero se polivajo vlacfe, naj gredo novinarjem, ki so člani mednarodne novinarske federacije (to so tudi vsi člani Jugoslovenskega novinarskega udruženja), pri izdaji potnih listov in vizumov ter pri prekoračenju mej. kar najbolj na roko, da jim na ta način olajšajo njihovo službo.
x Iz »Vodnikove* družbe«. Knjige »Vodnikove družbe« v Ljubljani so dnt;skane. Te dni jih dobi v roke knjigovez. Čim bo vezava končana, lih prične pisarna takoj razpošiljati Zato pozivamo poverjenike. da takoj vrnejo, v kolikor tega že niso storili, izpolnjene vprašalne pole. ki so jih pred kratkim dobili od vodstva.
— Svečana otvoritev epidemiološkega zavoda v Zagrebu. Zgradba, v kateri bo nameščen epidemiološki zavod v Zagrebu, bo tekom meseca dogotovljena. Svečana otvoritev zavoda, kj bo združena z veliko slavnostjo, se bo vršila koncem oktobra. Udeležil se je bo osebno tudi minister narodnega zdravja.
— Zgradba dijaškega doma. V Beogradu je uvedena akcija za zgradbo Dijaškega doma po vzorcu Zagreba in drugih mest Akcijo vodi poleg dijaških društev predvsem Jugoslovensko učteljsko udruženje. Prihodnjo nedeljo se vrši v Beogradu veliko zborovnaje, nakar bo uvedena posebna nabiralna akcija. Z zgradbo naj bi se pričelo že prihodnjo pomlad Stroški so proračunani na 3 milijone dinarjev.
— Slovenski skavti — javnosti! Prosvetno ministrstvo je začasno prepovedalo kavtizem v šolan. Vzrok temu je spor med . oditelii v centrali. Z ozirom na to opozar-amo cenjeno javnost, da slovenski skavti nimajo s sporom ničesar opraviti. Nasprotno, vse svoje sile so zastavili v to, da bi pomirili razburjene duhove, a zaman. Spor ie lokaliziran samo na Beograd in na ne-kcliko delov Hrvatske in Slavonije. Slovenija, Dalmacija in Bosna so stale sporu ob strani in so vzgajale svojo mladino v pravem skavtskem duhu. Zato je udarec, ki nsj bi zadel samo nekoliko nespravljivih ljudi, precej krivičen. Morda pa bo koristil, ker bo streznil može na vodilnih mestih in jih spomnil, da je ideja prva, osebnosti pa so kvarne vsakemu napredku. Slovenski skavti, ostanite mirni! Danes ie med nami toliko odraslih članov, da se vam ni treba bati, da bi naš idealni pokret propadel. Poizkusili bomo, da se spor v Beogradu čim preje konča in zadosti uDravičeni zantevi prosvetnega ministrstva. Drugače pa bomo ustanovili samostojne slovenske skavte z istimi cilji! Vsi, ki se začasno ne boste mogli udeleževati sestankov, ostanite zvesti našim lepim zakonom! —
— Hranilnica in posojilnica v Središču
ob Dr. je poklonila mesto venca na frrob bivšemu svojemu načelniku z. Maksu Ro-biču revnim otrokom domače osnovne Šole znesek 200 Din.
— Podružnica SPD v Kranjski gori je včeraj dogradila tretjo pot v Prisankovem masivu, namreč vanjanto nove poti skozi Okno, katera ie v marsičem še interesant-nejša, kot ona na vrh. Izhodišče Koča na Gozdu ostane še nadalje odprta.
— Ljudem, ki so potrti od dela prenapeti, za delo nesposobni, povzroči prirodna grenčica »Franz-Tosef« prosto kroženje krvi in povišuje zmožnost za delo in mišljenje. Vodilni klniki dokazujejo, da je voda »Franz-Josef« tudi za duševne delavce, nervozne in ženske odlične vrednosti otvo-rilo črevesa. Dobiva se po lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovi.iah. 132-T
* »Uradni Lista št 87 z dne 24. t. m. objavlja naredbo o pobiranju občinskih do-klad v občinah bivše Vojvodine Koroške, o pobiranju okrajnih doklad v območju okraj-nin zastopov mariborske oblasti, o pobiranju občinskih doklad v občinah Trojane, Mctnik in Spitalič v celjskem srezu ter razglase velikega župana mariborske oblasti, raznih drugih uradov in oblastev ter razne objave.
" Poziv železniškim vpokolencem. Društvo obvešča svoje člane, da je bila dne 9. in 10. t. m. v dosego zasluženih pravic ponovno deputacija železniških vpokojencev vseh direkcij v Beogradu. Nekateri člani imajo št poravnati članarino. Naj vsakdo steri svojo dolžnost, da more društvo nadaljevati svoj težak boj do končne zmage! — Odbor želez, vpokojencev.
— Sanatorij v Avstriji. Poseben sloves uživa sanatorij dunajskih trgovcev (Sanatorium der Wiener K aufm • >• ■c^-ft) v Aflen zu (Štajerska) za obolenji na dihalih (Štajerski Da vos V Telefonska številka sanatori ja je: Aflenz 8. Sanatorii im ;-rv-<zino lego ter je najmodemr'«*3 ur^ifn in ima dokazano največje uspehe ori zdravljenju. Ravno tako je snlošno dostonen tudi sanatorij trgovcev (Sanatorium der Kaufmannschaft) na Dunaju znnotrarne bolezni, kiruT-eicne in urološke slučaje. Opremljen je z najmodernejšimi medicinski!"** potrebščinami. Poja.*-j.ila daie tudi firemij durafskih trgovcev (Gremium der Wiener Kaufmannschaft). Wien, TV., Schwnrzenbergplnfz 16. telefon 57-5-35 serija. 874-n
— Žirovniko? Zbor v Št. Vidu nad Ljubljano ima v ponedeljek, dne 27. t. m izredni občni zbor. Vse članstvo se poziva, Oa se polnoštevilno udeleži. Spored zelo vo-
zen.
Iz Ljubljane
— li Mučen incident pri volilni komisiji Trgovske zbornice. Včeraj zvečer ie prišlo pri volilni komisiji Trgovske zbornice do mučnega incidenta, s katerim se bo bavilo še sodišče. Tekom dopoldneva ie prinesel neki bančni sluga članu voline komisije g. Petovanu denar in tozadevno nakaznico banke. Nakaznica je rdeče barve To pa ie dalo klerikalnemu članu komisije g. Ložarju. ki je zapazil, da je g. Petovar nekaj rdečega vtaknil v žep, povod za sumničenje, da vrši g. Petovar volilno slepariio. Prijavil jc zadevo predsedniku volilne komisije vss. dr Levičniku. ki ie po večeru odredil ponovno štetje glasovnic. Na začudeno vprašanje članov komisije ie izjavil, da je sprejel zoper g. Petovarja ovadbo, da ie vtihotapil glasovnice. G. Petovar ie zadevo seveda takoj pojasnil in pokazal sleparsko »glasovnico«, ob enem oa odločno protestira! zoper nesramno sumn-čeme. Zadoščenja pa si bo poiskal pred sodiščem. Dr Levičnik je takoi uvidel. da gre za povsem neosnovam summčenie 'er da ni nikake gz dvoma o absolutni korektnosti g. Petovarja. G Ložar pa se ie še le sedai po skušal rzmotavati   če?  da se.ie rrnt;I
—lj Posemike ljubljanske opere opozarjamo da za danes napovedana vprizo-ritev To<ca odpade in sicer vsled obolelosti dveh članic. Pa: pa se vrši predstava Toske za abonente reda D z gostom Rudolfom Bukškom kot Scarpiom v torek, dne 28. t. m.
—lj Gostovanja v ljubljanski operi. Tenorist Ljubiša Iličič, nekdanji Član ljubljanskega gledališča, ki je pod imenom Louis Illing dosegel v inozemstvu izredno lepe uspehe, bo nastopil v letošnji sezoni kol gost v ljubljanski operi. — V prvi polovici novembra bo gostovala v Ljubljani beograjska opera. Uprizorila bo Hristicevo operno delo »Suton< po tekstu istoimenske drame Iva Vojnoviča. — Gledališka uprava se pogaja tudi z baletno šolo Hellerau, ki se nahaja v luksemburškem dvorcu pri Dunaju, radi gostovanja tekom zimske sezone. Tako se nam obeta v letošnji sezoni par zanimivih gostovanj.
—lj Ploščnati hodniki pred hišami v Škofji ulic? in na Jurčičevem trsu so se v teku zadnjih let na več mestih ponižali, zbočih in izrabili, kar le za pasanta v nočnem času opasno, da se spodtakne in pade Na te nedostatke opozarjamo magistrat, ki naj dotične hišne gospodarje pozove, da dajo hodnike popraviti v kolikor je njih dolžnost, ostalo naj popravi občina.
—lj Gradbene in druge zadeve v Spodnji Šiški Poročajo nam: Letos se je v območju Spodnje Šiške zgradilo nad 12 zasebnih hiš in vil. ki bodo do zime že porabne Nova, prostorna cerkev pa vsled pomanjkanja kapitala, še ni popolnoma dograjena. Zgraditi bo pa še žuonišče in nabaviti cerkvena oprava: oltarji, zvonovi, prižnica. orglic klopi, križev not itd. Vse to bo zadelo šiškarje, ker frančiškani baje ni-malo denarja!..
—Ij Razširjen. Masarykove ceste. Spodnji del te cesu — od Metelkove do Martinove ceste — so tekom zadnjih tednov znatno razširili, le na PriSkovcn bo treba svet še primerno urediti.
-Ij Streljaeke družine. Prejeli smo: Z ozirom na poziv g. dr. LovrenČiča v Vašem cenj. listu za ustanovitev »Strel jačke druži-ne< opozarjamo, da ,e bila taka družina za Ljubljano že 4. sep-imbra ustanovljena in šteje že preko 120 rednih članov. Družina se je tudi že pravilno prijavila Savezu v Beogradu. Dalje opozarjamo, da so družine organizacije strogo nacijonamega značaja in po statutih nima vsakdo pristopa brez razlike narodnosti, kakor pravi to poziv g. dr. LovrenčiČa. Ker določa statut >Streljačkega saveza« le eno družino v vsakem mestu, bi bilo umestno, da stopi sklicatelj sestanka v stik z uovo izvoljenim odborom, predno prične z delom za osnovanje še ene družine v Ljubljani, kar bi vsekakor pomenilo cepitev sil. Za odbor »Streljačke družine« v Ljubljani daje pojasnila: Joeo Kostanjevec uradnik zavarovalnice >Dunav<, Ljublana, Selenburgova ulica.
—lj Dr. Bleiweis ne ordlnira oc! i do 30 oktobra. 676-n
—lj Šentjakobski »der otvori danes, v soboto svojo sezone z Ivan Cankarjevo dramo »Hlapci«. Z otvoritveno predstavo je združena obenem tudi proslava 50 letnice rojstva Ivana Cankarja. Pred predstavo ima kratek spominski govor predsednik odra g. Bmter. — Predstava prične ob 20. ter so vstopnice v predprodaji pri Zalazni-ku na Starem trgu. — V nedeljo 26. t. m. se igra ponovi. 877-n
—I j Predavanja iz francoske literature in zgodovine (v francoskem jeziku), ki so se vršila do zdaj v Cercle francais, bo nadaljevala ga. Jeras, bivša profesorica v Franciji, v Beethovnovi ulici št. 7 (pritličje levo), kjer se sprejemajo prijave vsak dan od pol 6. do pol 7. zv
—lj Zdravje In napredek bodočega rodu sta odvisna povečini od pravilne vzgoje otrok. Zato je dolžnost vsake matere, da razven za duševni razvoj skrbi tudi za telesni blagor svojih ljubljenčkov. Ta se pa doseže razen s pravilno hrano, svežim zrakom, solncem, kopeljo itd. najbolje s sistematskim vežbanjem telesa. Da se telo lepo razvija in se preprečuje skrivljenje hrbtenice, da vsi organi pravilno delujejo in se onemogoča zbiranje škodljivih snovi v telesu, da je duh bister in vesel, je neobhodno potrebno, da se redno po določenem načrtu vsestransko predelavajo vse mišice, sklepi in organi Človeškega telesa. V ta namen ima društvo »Atena« speciialne telovadne tečaje, ki jih vodi izborna strokovna učiteljica za švedsko gimnastiko. Tečaj za otroško telovadbo se bo vodil v dveh oddelkih in sicer za otroke od 3. do 6. leta in za šolsko deco. Iz istih razlogov kakor za otroke je tudi za odrasle potrebna telovadba, k' daje elastičen korak, gracijozno ponašanje, pravo linijo, veselje, zdravje in »večno mladost«. Zato ima »Atena« tudi telovadni tečaj za dame, o katerem so lanske obiskovalke polne hvale in z veseljem pričakujejo zopetnega pričetka. Vpisovanje v vse tečaje se vrši v pritličju ženske realne gimnazije na Bleiweisovi cesti v ponedeljek, torek in sredo, to ie dne 27 - 28. in 29 t. m. od 5—7. popoldne
!? Gu!j3
c Izredni občni zbor Celjskega pevskega društva se vrši v sredo dne 29. seDtembra ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Ta občni zbor je precejšnie važnosti, vsled česar se pnčakuie obilne udeležbe.
c Vpisovanje za Trgov ko-nadaljevalno šolo v Celju za leto \ 92^-27 se vrši v pon-deljek 27 in v torek 28. septembra, vsakokrat od 18. do 20. ure. šola ie obvezna za vse trgovske vajence v  mestu  in okolici.
c Seja celjskega občinskega sveta bo v petek l oktobra v mestni oosvetovalnici. Na dnevnem redu so poročila iz raznih )dsekov.
c  Nočno lekarniško službo  opravlja ta :eden lekarna »Pri Orlu« na Glavnem trgu. c Celjske brivnice so v zimski sezoni.
t j. od 1 oktobra dalje odprte v naslednjem času ob delavnikih od pol 8. do 12. dop. in od 1. do 7. ure pop., ob sobotah od pol S. ure zjutraj do 8. ure zvečer nepretrgoma; ob nedeljah in praznikih od pol 8. do  pol  12. ure dopoldne.
c S!užbo obratovrdie mestne elektrarne zp sire celjski mestni magistrat. Prošme e vložiti do 15  oktobra ori mestnem uradu
c Obrtna vest. Moderen damski frizerski salon otvori s 1. oktobrom v Gosposki ulici g. Avgust Taček.
c V Avstrijo se baje izseli lesni industrijalec F. Jarmer iz Gaberja. Svojo vilo ie pred kratkim prodal bančnemu ravnatelju g. Ogorevcu
Iz Maribora
—m Neri artoSkropilnik bo te dni na pravil svojo prvo poskusne vožnjo. Dodelje ua sta mu dva šoferja, ki sedaj proučujeta komplicirani mehanizem. Avto bo pometal in ob enem škropil ulice, služil bo pa pozimi tudi kot snežni plug; v slučaju požara bo stopil v akcijo kot avtobrizgalna. Pora-ben je tudi kot traktor za prevažanje večjih tovorov. Mestni magistrat je te dni izda) na prebivalstvo razglas, v katerem naproša občinstvo, da se avtoškropilniku v funkciji pravočasno izogne, öoferji imajo sicer nalog, naj bodo kolikor mogoče obzirni napram občinstvu, vendar pa mora Skropilnik. ki bo začasno sam oskrboval škropljenje ulic, voziti precej naglo in bi se pri naj
večji pazljivosti uslužbencev lahko pripetilo, da tega ali onega oškropi, ako se mu ne izogne pravočasno.
—m elektrifikacija estnegu kopališča. Maribor ima eno najmodernejših mestnih kopališč, ki se odlikuje po redu in snagi. Naval na kopališče je tako velik, da že davno več ne zadostuje potrebam. Občinski svet se že dlje čaaa bavi z vprašanjem povečanja in še nadaljne modernizacije. Te dni so bili dovršeni načrti za elektrifikacijo kopališča. Falska elektrarna bo oddajal* cenejši nočni tok, tako da se bo voda >egre vala ponoči in bo potem ves dan na razpo-
lago. To bo obratovanje precej pocenilo in kopališče bo lahko odprto neprenehoma, ker bo odpadlo Čiščenje kotlov Ob enem bodo kopališki   prostori   povečani  in primarno
adaptirani. Z delom se bo pričelo najkasneje prihodnjo pomlad.
—m Opereta »Potepuhi« v Narodnem gledališču. Gledališki odsek sokolskega društva v Stüde r h uprizori \ nedeljo dne 26. t. m. ob 20. uri v Narodnem gledališču v Mariboru opereto .Potepuhi, ki je žela ob prvi uprizoritvi na sokolskem odru v Studencih velik uspeh. Opozarjamo vse narodno čuteče občinstvo na to pred stavo 1
Dogodki sirom Jugoslavije
Tragičen konec kvartopirca. — Samomor 16 letnega fanta, ker ni dobil poljuba. — Nepreviden pastir.
V Splitu je te dni žalostno končal znan kvartopirec, knjigovodja nekega večjega podjetja, Heinrich F r i e d 1, avstrijski državljan, rodom iz Gradca. Imel je dobro službo in bi lahko lepo in pošteno preživljal svojo rodbino, toda kvartopirska strast mu ni dala miru. Komaj je dvignil svojo plačo, pa je že sedel za zeleno mizo in kvartal pozno v noč. Cesto je zaigral skoraj po1 \ ico svojih Dreiemkov, družina pa jt ma stradala. Žena je noč in dan delala, da je prislužila vsaj nekaj in mogla nasititi lačne otročiče. Neštetokrat je jokaje prosila moža, naj misli vendar na otroke in na družino, a vse ni nič pomagalo. Mož je do vsaki «/eČ5i izgubi svečano obljubljal, da se nikdar več ne dotakne hudičevih podobic, a ob prvi pril ki jih je že zopet mešal in metal. Kakor vsi kvartopirci, se je tudi on vedno tolažil z nado, da mu bo nekega dne sreča mila in da bo zaigrano zopet priigral. «Potem pa se nikdar več ne dotaknem *art...»
Pijanec se obrne, kadar se v jamo zvrne. Ta stari pregovor velja tudi za kvartopirce. Dne ?0. t. m. je Friedl dvignil svojo plačo za prihodnji mesec, ker je družina stradala. Mesto domov Pa jo ie zavil zopet v kavarno in kmalu je bil v stari družbi kvartopircev. Metali so karte pozno v noč in šele proti jutru je Friedl odšel — s praznimi žepi. Zakvartal je ves svoj mesečni zaslužek. V iutranjem hladu se je streznil In spomnil žene in otrok, ki ga hrepeneče čakajo doma, da jim prinese nekaj denarja, da se zopet enkrat nas tijo. Živo mu je stopila pred oči vsa beda in polastil se ga je obup. Zavil je z mesta na polje, kjer je našel neko zapuščeno kolibo. V jutranji zarji je napisal na liste svojega notesa pismo, v katerem prosi ženo odpuščanja in ji sporoča, da uvideva svojo krivdo ter gre prostovoljno v smrt. Pismo je pripel z iglo na vrata, nato pa se je v temnem kotu poloodrtc kol;be obesil. Našli so ga šele čez par dni, ko so ga zaman iskar po vsem mestu.
*
V Zagrebu se je samomorilna ma. nija silno razpasla. V zadnjem času je zabeležila kronika tudi mnogo samomorov nedoletnih, jedva šoli odraslh oseb obeh spolov. V četrtek je ta kronika obogatela zopet za nov slučaj. Ob 8. uri zjutraj se je ustrelil v stanovanju svojega očeta jedva 16-letni zoboteh-nični vajeneo Marijan Valentic. Dečko
je bil strastno zaljubljen v nekdanjo svojo sošolko, neko 16-letno Marico. Prejšnji večer se je ž njo sestel in ji razodel svojo vročo ljubezen. Doživel pa je prvo razočaranje. Dekle ga je z lepimi besedami, toda odločno zaMni-lo. Ves potrt je prišel zvečer domov. Domačini so sicer onazili. da je slabe volje, vendar Pa si n'hče ni mislil, da ima sicer priden dečko samomorilne namene. Ponoči je doljro bdel v svoji sobiti. Nikakor ni mogel preboleti razočaranja in užalienosti, da je dekle zavrnilo njegovo ljubezen. Po dolgem premišljevanju ie dozorel v njem sklep, da si konča življenje Zjutraj je vstal zgodaj in se popolnoma opravil, v ne-opaženem trenutku pa je vzel iz očeti ve mize samokres in se ustrelil Bil je takoj mrtev. Pri njem so našli z last« no krvjo pisano pismo, v katerem navaja, da svojega ljubezenskega razočaranja ne more preboleti. Zlasti pa ga boli, da mu ona, ki jo je tako strastno ljubil, ni hotela privoščiti nobene^ poljuba ...
V zagrebško bolnico so včeraj pripeljali iz okolice 14-letnega Ivana Kra-varščana s težkimi poškodbami. Fant je služil pri nekem kmetu kot pastir. Pasel je kravico po njivah in travnikih ter jo je moral voditi na vrvi, da ni zašla v tuje. Pastirji pa že od nekdaj neradi gonijo živino na pašo na vrvi. Mnogo boli vesela je paša, ako se lahko živino spusti, pastirčki pa se zbero krog ognja, pečejo krompir, koruzo, kostanj in grade mline. Seveda se cesto zgodi, da ob takih prilikah pastirji pozabijo na živino. Zato pa vsak skrben gospodar zahteva, da vodi pastir živino na vrvi. ako se ne pase na večjem pašniku. Tako je moral tudi Kravarščan voditi svojo kravico med njivami. Da bi si svoj položaj vsaj malo zboijsal. si je privezal vrv okrog pasu in imel tako proste roke. Včeraj pa se ie pohlevna kravica nenadoma splašila ter v divjem diru zbežala čez polja in goščave. Dečko si vrvi ni mogel več od vezati in tako ga je krava vso pot vlekla za seboj, ga par-krat obrcala in pogazila. Šele ko so prihiteli drugi ljudje in so kravo ustavili, so ga rešili iz mučnega položaja. Zadobil pa je tako težke poškodbe, da je malo upanja, da bo ostal pri življenju. Glavo ima vso razbito, zlomljeni sta mu obe roki in več reber.
Avsfrijsks-jisgoslovenska prometna konferenca v Mariboru
Sporazum glede obmejnih kolodvorov dosežen.
Maribor, 25. septembra.
Včeraj se je vršila pod predsedstvom mariborskega velikega župana dr. Pirkma-jer;a konferenca naših in avstrijskih delegatov radi ureditve obmefnetja orometn in osnovanja skupnih obmejnih postaj. Tozadevni snor^um je bil sklenjen že leta 1921 na konferencah v Celovcu in je šlo sedaj srmo še za praktično izvedbo takrat dose-žere-a sporzuma. Kop?ererci so prisostvovali zasto^niVj obeu ront^ln?^ vlad, želez-r.icr. r^rine in poHriie.
Celovški «morazum se nanaša predvsem ra ureditev skupnih obmejni^ postaj v Pli berku. Pr"v^nradu. n* Jer=enirn^ in v Rad-■'onL ki nnj kar najbolj olajša\c medsebojni oromet. Ker tvori ta konferenc nrieetek izvajanja celovškega gnorozmir*. re tokrat r%r^ v iw vfto prpHv-T- skupnih posta i v Pliberku in Drs-TKrradu Te obmejne postaje naj bi ncele noslnvati z uve-IjavT^**Tfipin rr**"*-"—■ - -rine 1. maja 1027 Po dnVši tfqhelnH i»r.ruavi je bil dosežen oo-oln sporazum. iT?ntovilo se je, da so v to svr^o potrebne !e neznatne adap-tacije o*r*<^o*r uradnih : rslopij, kar je izvedljivo v •    **    fo-enca je
biW ODoldne lyrekfnfeae« oonrf'^ne oa je bil sestavljen zapisnik, nakar sta se obe dele-eraciji podali na lice mesta, da določita prostore, ki orideio v poštev za posamezne urade. Dosežen sporazum bo nredložen še v odobritev  av^triiski  in   mm^ovenski vladi
Veliki župan dr. Pirlcmajer je ob zaključku Vo->Wence BJtgtasil ieljo. da bi pričeto delo cled*» ^- *   r>o?rtaj do-
vedlo do zaželjenega uspeha in rodilo prometne olajšave, ki üh pričakujemo od teh institucij. V toplih besedah se je predsednik avstrijske delegacije zahvalil velikemu županu za vzorno vodstva konference ter izrazil nado, da bodo doseženi Eporazumi znova poglobili prijateljske »^d nosa je med obema sosednima državama.
Imenovanja in vpekejitve v
Z ukazom Nj. Vel. kralja so na prcdlos ministra prosvete glasom Službenih Novin št  215/26 imenovani:
za stalne učitelje: v Slovenski Bistrici Janko Koržej, začasni upravitelj meščanske šole v 2alcu; — v Šoštanju Miloš Tajnik, stalni učitelj v Kranju; — pri Sv Bol-fenku na-Kogu Dragotin Kos, učitelj isto-tam; za šolskega upravitelja: v Vučji vasi pri Ljutomeru Zdravkn Kovač, učitelj meščanske šole * Žalcu; — v št. Jerneju pri Krškem Janko Golob, učitelj na zavodu za gluhonemo deco v Liubliani. — Za st a 1 n e g a a č i t e 1 j a na II. osnovni šoli v Mariboru Rudo'f Mencin. učitelj I osnovne šole v Mariboru; — na III. osnovni šoli v Mariboru SIlvesteT Rode, učitelj I. osnovne šole: - na II »snovni j šoli v Mariboru Peter Loparnik. šolski upravitelj  v   ^p!*aiiču pri Motniku
Upokojeni so- Simon Bezjak. šolski upravitelj pr Sv. Tomažu pri Ptuju: Martin Sotošek šolski upravitelj v 2eta!ah; Ivan Šerbak šolski upravitelj v Dobju; Anton Brumen. šohk: upravitelj na Teznu pri Mariboru.
™Sbotad!b:$ 4., doI 6.. pol 8 in 9 u
se o edv ;a orekrasno f m<ku delo
„MLADA KRI"
doseda piivabil ogromno število obiskoma cev in s ušova etj       el ^  > rm ; temperamente črnooke znane pod menom
L Y A DE PUTTI
ELITNI KINO MATICA najudobnejši kino v Liubliani.
Ste v 2 IS
*SLO V E X S K T   NAROD« dne 26. septembra 1926.
Stran 5.
To in ono
Cešbl Robinzon
olornih Krojih
Jan Welz I praznuje Božič. — Strahote polarne zime ic
— Polarni iskalci in pustoVvci,
Prvi sneg je polarnim lovcem zelo do= ftrodošel, vendar pa ne vedno in povsod. Komaj se malo vleže, zmrzne in tvori nad večnim ledom, ki pokriva morske globine, tako gladko skorjo, da je težko in nevarno hoditi po njem. Ta skorja se pod nogami rada lomi in poka in to pokanje se razlega na vse strani. V takih slučajih lovci niso zadovoljni s prvim snegom, ker poka in hrusta pod nogami tako, da se vsa divja* čina razbeži. Čcsto se pa tudi pripeti, da lovec zasledi in ubije medveda bas zato, ker se zamrzle snežene plasti pod medved* jimi tacami lomijo. V decembru pritisne v polarnih krajih neznosna zima. Človek, ki je zagledal luč sveta v civiliziranih krajih, nc more zatreti v sebi spomina na dom, na otroška leta in na božične praznike.
Za božične praznike sem si pripravil skromno pojedino iz medvedjega in ribjega mesa. Mesnih jedi sem si nakuhal kar za tri tedne. K sreči sem imel nekaj papirnatih krožnikov, ki sem jih kupil v jeseni na neki ribiški ladji. Na te krožnike sem po* ložil v papir zavito kuhano meso in ga shranil na varnem kraju v snegu. Po po* vratku z lova mi je bilo treba položiti to konservirano meso samo v vrelo vodo in obed je bil takoj pri rokah. Na ta način »kuhano in shranjeno meso se drži v snegu več mesecev. O božičnih praznikih sem si privoščil tudi čaja, ki ga sicer nisem pil, ker je čaj v polarnih krajih delikatesa. Pri? žgal sem na sveti večer tudi svečo in to je bilo vse, kar so mi nudili božični prazniki. Kot nekako nadomestilo kolačev in potic se pojavi v decembru polnočni sijaj, ki traja nekaj ur, potem pa zopet izgine. Na svetlo; modrem nebosklonu se pojavijo tudi zvez* de. Naenkrat začno pokati ledene plasti, kar je znak, da se bližajo polarni viharji.
Včasih nastanejo polarni viharji že pred božičnimi prazniki, običajno pa šele nekaj dni po praznikih. Ko zaplešejo strahoviti snežni meteži, se človeku zdi, da sc bliža sodni dan. Polarni vihar je tako močan, da premika in lomi ogromne ledene gore, cesto pa tudi skale. V južnih pokrajinah od* naša ogromne količine peska, ki ga dviga v zrak in raztresa kakor moko na vse stra^ ni. Gorje človeku, ki ga zasači polarni vi* h ar pod milim nebom! Pesek mu zamaši oči, ušesa in usta tako, da ne uide smrti, ako slučajno ni v bližini kakega zavetišča. Nobeno živo bitje se na prostem ne more zoperstaviti strahovitemu viharju. Sredi januarja doseže polarni vihar svoj vrhunec in spremeni splošno temo v sodni dan. De* bela ledena skorja n morju se lomi, ledene gore se vale semintja kakor igračke, vihar orje v ledu globoke brazde in vsa pokra* jina drhti vpričakovanju strašne katastrofe. Toda že čez n&kaj ur začne vihar pojemati in končno se narava toliko pomiri, da si upajo živa bitja zopet iz svojih skrivališč, Polarni vihar utihne popolnoma šele sredi februarja, Predno utihne, ugasne tudi mar* sikatero življenje ubogih Eskimov, ki umi* rajo lakote, ako si niso pravočasno preskr* beli večje zaloge živil.
Med divjanjem polarnega viharja uasta* n^jo divni naravni prizori. V splošni temi začno padati meteorji, ki žvižgajo nad pad* cem tako, da se razlega ta žvižg daleč po polarni pokrajini. Največ meteorjev pade med 86. in 87. stopinjo sev. širine. Tudi ko*
meti se cesto pojavijo na nebu. Koncem februarja se zopet pojavi ogromna, solnčns. obla. V tem času pritisne navadno zopet neznosen mraz. V aprilu traja dan skoraj do polnoči.
Prebivalci polarnih krajev >i koncem aprila zopet oddahnejo. Boječe prilezejo iz zavetišč in brlogov, kjer so preživeli zimo, in kmalu z&k. >vsod običajno delo. V maju se prične severu najlepše vreme. Ljudje so kakor prerojeni, zbirajo se, po* »■pravljajo sani in čolne, da sc odpeljejo na morje, kjer so nastavili ribam mreže. Med polarniki vi Ja popolno bratstvo. Ljudje si med seboj pomagajo, ne da bi kdo vpra» šal, da*Ii dobi za uslugo plačilo ali ne. Eskimi in polarniki s > v pravem pomenu besede komunisti. Kakor sem že omenil, so neka* teri polarniki tudi prospektorji ali iskalci dragocenih kovin, ki jih zbirajo in zame* niavajo za kolonijalno in drugo blago. To so večinoma izseljenci iz Kalifornije in Ze* dinjenih držav.
Enemu takih iskal.~ v je bila sreča po* sebno mila. Pozimi ie odšel v gore, kjer se je kratkočasil ?. ' a njem dragih kovin. Pod dvema skalam;, se je vtaboril in hodil v okolico, da poišče primeren kraj, kjer bi d ogel kopati. Končno se je odločil za neko skalo, ki jo je hotel navrtati in razstreliti x dinamitom. Pri vrtanju mu je padel sve* der v duplino. Ko je videl, da tako ne more več delati, je vzel dleto in dolbel ka« men za kamnom. Kmalu je bila skala pre* bita, toda iz odprtine se je začel širiti du* seči plin tako, da bi bil iskalec kmalu omedlel. Ves utrujen in omamljen se je vrnil v svoj brlog, kjer je ves dan počivaj. Drugi dan se je vrnil zopet na delo. Seboj je vzel dinamitni naboj in ko je razstrelil skalo, je našel pod njo v jami okostnjak ogromne živali. Vest o njegovi najdbi se je kmalu raznesla in od vseh strani so pri* hiteli drugi iskalci, ki so okostnjak previd* no spravili z jame. Okostnjak je tehtal okrog 40 centov. Odpeljali so ga z ribiško ladjo v Ameriko, iskalec je pa dobil bo* gato odškodnino, tako da je lahko brez skrbi preživel zimo. Takih okostnjakov je na Aljaski še mnogo.
Na daljni sever prihajajo od vseh stra* ni razne ekspedicijc. Z njimi potuje tudi mnogo pustolovcev, ki se skrivajo običajno pod tujim imenom. Na videz so mnoge eks* pedicije podobne znanstvenim, v resnici pa prihajajo na sexer samo zato, da si napol* nijo žepe Zadnja znanstvena ekspedicija na Aljaski jc bila pred mojim odhodom znana Stefansonova ekspedicija 1.1918. Ta* krat sem prvič slišal o svetovni vojni. Po* zneje sem izvedel, da je divjala za časa mojega bivanja na novosibirskih otokih vojna med Rusijo in Japonsko. Pozneje sem slišal o novi vojni v Evropi, toda ver* jeti nisem hotel, ker se mi je zdelo, da ev* ropski narodi niso tako nespametni, da bi se med seboj klali. Svetovna vojna me je pregnala s sibirskih otokov, ne da bi vedel za njo. Naenkrat ie namreč nastalo v Si* biriji in v pokrajinah ob Ledenem morju veliko pomanjkanje živil. Nihče ni vedel, zakaj nam iz Rusije ničesar več ne poši* , Ijajo. Tako sem bil prisiljen odpotovati iz krajev, kjer se mi je tako dobro godilo. Ruska revolucija je dovoz živil popolnoma ustavila in moral sem v druge pokrajine.
-SS3-
Težka avtomobilska nesreča
Blizu Skočic nia Češkem se je pri* petila te dni težka avtomobilska ne* sreča. Na cesti proti Skočicam se je prevrnil avtomobil vleposestnika grofa Schönhorna. Schönhornova soproga je priletela v neko drevo ob cesti in oble* žala pod njim vsa razmesarjena. Par minut po katastrofi je umrla. Grof Schönhorn je zadobil težke notranje poškodbe, Kristina Schönhornova ima zlomljeno nogo in več težkih ran po vsem telesu. Njena hči si je pri padcu pretresla možgane. Ranjence so prepe* jjali v sanatorij dr. Rihe v Češke Bude* jovice. Vsi so bili onesveščeni, vendar pa zdarvniki upajo, da bodo okrevali. Šofer, ki je bil tudi težko ranjen, je hotel v obupu skočiti v bližnji ribnik, pa so ga pravočasno zadržali. Nesre* čo je zakrivil lovski pes. ki je lovil za j* ca in skočil pred avtomobil. Šofer je naglo zadržal avto in tako se je pre? vrnil čez sprednja kolesa.
Poincare pri delü
Francoski ministrski predsednik je tip energičnega, marljivega in vztrajnega človeka. Dela običajno še dolgo pntem, ko vsi podrejen uradniki zanuste svoje pisarne. V Poincarejevi osebi je združen talent z marljivostjo, točnostjo, stvarnostjo in z izrednim spominom. Njegovo epohalno delo »V službah Francije^, ki bo po obsegu največje delo te vrste v novejšem času. govori jasno o Poincarejevi metodi in sistematičnosti. Doslej so izšh trije debeli zvezki, ki obsegajo vse važnejše dogodke dveh predvojnih let. Ta dva zvezka nudita vpogled v delavnico velikega državnika in krmarja svetovne politike. Poincarejevo dolo bo obsegalo 9 zvezkov. To bodo najobsežnejši spomini kar so jih napisali doslej politiki in državniki.
Poincarejev spomin je naravnost presenetljiv. Anatol France pripoveduje o njem. da ie bil nekoč povabljenca kosilo in da ga je Poincare po kosilu povabil v stransko sobo, kjer mu je pokazal svoja šolska izpričevala. Med govorom mu je doslovno ponovil govor, ki
ga je imel kot študent pri glavnem izpitu. V svojih spominih pripoveduje Poincare o posetu španskega, kralja v Parizu. Pri tej priliki je izrekel Poincare napitnico, ki jo je po star h običajih poprej pismeno izročil španskemu kralju. Poincare sam napitnice ni prečital. Kralj je med govorom nalašč sledil za vsako besedo, ker se je hotel prepričati, da-li se Poincare res ne bo zmotil. Poincare je pa nalašč spremenil nekaj besed tako. da se besedilo ni ujemalo z njegovim govorom. Po izrečeni napit-nic ga je kralj smeje opozoril na to napako, na kar mu je Poincare odgovoril, da je storil to namenoma.
Kot prezident republike je delal Poincare stalno od 8. zjutraj do opoldne in od 2. do 7. zvečer. V svojem delu je bil tako točen, da se je morala celo njegova mačka Gri-gri prilagoditi razmeram. Čakala ga je vsak dan točno ob 12. in ob 7. pred kabinetom, od koder jo je Poincare odnesel v Drivatno stanovanje. Gri-gri je Poincarejeva ljubljenka. V svojih spominih se je spomni? tudi nje in pravi, da je požrešna, zahrbtna t-masta. divja in brezsrčna, toda vse to ji rad odpusti. Kot ministrski predsednik dela Poincare vsak dan od pol ^. do 12.. na kar gre obedovat, ob 2. je oa zopet za pisalno mizo. Obeduje običajno samo četrt ure. Pri obedu pije sa~:o vodo ker se alkoholnih Dijač dosledno izogiblje. Tudi tobaka ne more videti, dasi j«- v svojem finančnem programu indjrektno priporočal Francozom, laj čim več kade. V gledališče zahaja zelo ra'l. Posebno rad Da hodi na lov in daljše izprehode v pariško okolico.
Kot govornik se PoMca'e ni 5 kaj posebno ne odlikuje. Njegjvi govori so večinoma dolgočasni, ker govori zelo liho Pač pa je v njih železna das>J-nost in logika. Zanimivo ie 3a si v^ak govor poprej napiše. Običajno ura pa 'io'oh ne prečita in vendar govori taki, kakoi bi ga znal na izust. Mjvine i^aio z megovimi govori smolo Poincart ie namreč član društ/a fraro^sfcih nisate-'jev. t ar pomeni, da mori vnsk ; uredništvo k: priobči n gov govor plačati v arnštveno blagajno določal prispevek . i
Pogled na Ženevo,
Pospeševanje rasti z električno svetlobo
Učenjaki so že davno ugotovili, da igra svetloba v rastlinskem življenju zelo važno vlogo in da ima električna svetloba v izvestni obliki zdravilno moč slicno kakor solnčni žarki. Nedavno je pa znanost odkrila še drugo važno lastnost električne svetlobe. Učenjaki so namreč dognali, da se da z električno žarnico pospeševati rast nekaterih rastlin. Svetloba jemlje zraku ogljik in ga prilagodi* rastlinskemu življenju. To je tisti proces, ki tvori v listih In zelenjavi zeleno barvo. Zato rastlina v temi počasi raste in zato tudi v severnih krajih sadje nikoli ne obrodi, kakor v južnih.
Vporaba umetne svetlobe pri pospeševanju rasti je šele v prvih povojih, toda poizkusi kažejo, da ni daleč ^as. ko se bo dalo z umetno svetlobo gojiti razne cvetlice in zelenjavo tudi v zimskih sezonah. Take poizkuse delajo že sedaj v nekem zavodu hFzu Newyorka. Da spoznajo vpliv umetne svetlobe na rastline, so učenjaki opremili z električnimi žarnicami podzemne prostore, kamor dnevna svetloba sploh ne more prodreti. V eni kleli je popolna tema, v drugi pa gore močne električne žarnice. Rastline so izpostavljene vsaki dan nekaj ur električni svetlobi, na kar jih preneso v temno klet, kjer ostanejo do naslednjega dne. Poskusi so dokazali, da se da z umetno svetlobo rast pospešiti in da dotičue rastline tudi prej cveto, kakor bi cvetele na solncu. Solnčne svetlobe take rastline sploh ne potrebujejo. Ameriški učenjaki so se hotel; tudi prepričati, kaj bi bilo, ako bi rastline sploh nikoli ne bile v temi. V ta namen so postavili rastline pod stekleno streho, na kateri je gorelo vsako noč 48 velikih električnih žarnic. Izkazalo se je, da rastline neprimerno hitreje rastejo in uspevajo, ako so tudi po solnčnem zahodu izDOstavljene svetlobi. Tako je na pr"mer grah cvetel pet tednov preje, kakor v normalnih razmerah. Neke vrste detelja, ki cvete vsako drugo leto, je začela cveteti pod vplivom umetne svetlobe že po dveh mesecih.
Prebivalci
bi  bili   nam   ljubi ančanom nemnlo nevoščl ivi, ako bi vedeli, da se tako i zborno in ceno oblačimo pri tvrdki D.a^o Schwao, L;ubljana.
Preproge
Domovina preprog je Azija, kjer že od pradavnih časov cvete domača obrt tkanja in vezanja preprog. Tekom stoletij se je ta obrt v pogledu tehnike, ornamentike in barv zelo spopolnila. Ze v starodavnih časih so imeli' ljudje navado pokrivati stene svojih stan o* vanj z raznimi tkaninami, ki so jim služile tudi kot zavese ali prtiči, s ka» terimi so pregrinjali mize, stole in dru« go pohištvo. Polagoma so se razvili iz teh primitivnih tkanin domači izdelki umetniške vrednote. Tehnika in spret* nost se je izpopolnjevala in kmalu je nastala domača obrt. s katero so se pečali moški in ženske. Celo razni per* zijski mogotci so bili mojstri v izde* lovanju preprog in marsikatera drago* cena preproga se lahko še dandanašnji pohvali, da jo je izdelal orijentalski aristokrat. V Carigradu kažejo krasne preproge, ki jih je izdelal lastnoročno turški sultan.
Perzijske preproge so prišle k nam najbrže za časa turških vojn in danes je preproga del pohištva, ki ga moder« ni salon ali umetniški atelje skoraj ne more pogrešati. Vsaka pristna perzij* ska preproga je prvovrstno umetniško delo, ki se odlikuje po svoji Čudoviti tehniki in kompoziciji. Kdor se je pečal z ornamentiko, ve, da vporabljajo te* meljne motive ornamentike, ki jo opa* žamo na perzijskih preprogah, tudi drugi narodi pri svojih tkaninah in v5» zeninah. Tkanje preprog je zapustilo globoke korenine v Bolgariji, Srbiji, na Hrvatskem, v Dalmaciji, v Bosni in Hercegovini, Rumuniji, pa tudi v Itali* ji. Franciji, Belgiji in na Holandskem. Že v 14., 15. in 16. stoletju se je raz* vilo na Holandskem izdelovanje pre* Drog kot umetna domača obrt. Povpra*
sevanje po preprogah je bilo na Ho* landskem veliko, ker so si hoteli ljudje opremiti in urediti topla stanovanja.
V Franciji so začeli izdelovati gobe* line, na katerih vidimo razne historič= ne, mitološke in alegorične slike.
Orijent je ostal zvest svoji tradiciji in se za analogne tehnike in vzorec ta* pet, odnosno gobelinov ni zmenil. — Kljub j vsem imitacijam in prizadeva* nju, da bi prenesli orijentalsko tehni* ko in ornamentike v druge dežele, je ostala prednost perzijskih preprog ne* Izpremenjena. Stare perzijske prepro* ge predstavljajo še vedno solidno vred* nost. Glavni sedež trgovine s perzij* skimi preprogami je v Smirni in v Qa* rigradu, kjer se dobe še dandanašnji dragoceni stari originali. Na znamenitih carigrajskih bazarih so cela skladi* šča raznih preprog, ki pa seveda še daleč niso originalne. Med njimi je mnogo tovarniških izdelkov, ki jih las jik prav lahko zamenja z ročnimi deli. Nelcateri trgovci kupujejo perzijske preproge neposredno pri domačinih ali pa v orijentalskih skladiščih. Taki tr=» govci imajo veliko prakso in zato se hhko na njihovo mnenje o preprogah zanesemo.
Orijentalske preproge delimo v šti* ri glavne skupine: turško=anatolske (to* varniŠkc in domače), kavkaške, perzij* ske in srednjcazijske. Perzijske pre* proge se dele po krajih, kjer so bile izdelane v več vrst, med katerimi so najbolj znane Azerbeidžan, Feraban, Kurdistan, Khorassan, Kirman in Ka* schaki. S tem pa seveda še ni rečeno, da smo omenili že vse kraje, kjer se izdelujejo dragocene orijentalske pre* proge. Najdražje in najlepše so lepo okrašene in solidno izdelane svilene preproge.
Asouitova pisma mladi igralki
Ljudje so vedno radovedni, kako
žive, kai mislijo in kaj govore odlični državniki in politiki potem, ko odlože svoje visoke funkcije in postanejo zopet navadni ljudje. Zato je razumljivo zanimanje javnosti za pisma, ki jih je pisal znani angleški državnik in vodja liberalne stranke, bivši ministrski predsednik Asquith, popularni igralki Violi Treevi « njenih dekliških letih. Igralka ie nedavno sama objavila ta pisma, ki jasno pričajo, kako je mislil in čutil angleški državnik. Viola Treeva je hči znamenitega angleškega igralca in režiserja sira Herberta Treeva. Gledališki umetnosti se je posvetila že v zgodnji mladosti in hotela je postati operna pevka. Nekaj let je res z uspehom nastopala, potem se je pa poročila in vrgla gledališko umetnost v koš.
V Času, ko ie dobivala zanimiva pisma od H. H. A., kakor se je običajno podpisoval Herbert Asquith, še ni bilo poročena. Sedaj je star Asquith 74, Viola Treeva d a 42 let.
Asquith, znan sedai pod plemiškim priimkom Earl of Oxford, je pisal nekoč Treevi sledeče: «Drazestna Viola! Ne moreš si misliti, koliko radosti si mi nudila zadne dni. Imel sem v parlamentu ves teden mnogo opravkov, odgovarjati sem moral na napade političnih nasprotnikov, imel sem polno glavo skrbi, toda ko sem se ves utrujen in nervozen zatekel k tebi, so bili vsi križi in težave kmalu pozabljeni. Danes sem sedel v svojem kabinetu in nisem mogel spraviti iz sebe niti besede. Ves čas sem mislil samo na te. Jutri se moraš na vsak način oglasiti pri meni, da odigrava pred obedom partijo golfa. Mučna je zavest, da si tako blizu in vendar tako daleč.*
V nekem drugem pismu je pisal Asquith: «Drazestna Viola! Dospel sem na mirovno konferenco. Jutri se zopet prične boj na življenje in smrt in lord Grey bo nas znova moril s svojimi dolgoveznimi govori, ki jih evropski tisk nestrpno pričakuje in lovi. Tisk je po mojem mnenju sploh nekaka prokleta ustanova. Preži na vsako besedo tako. da si Človek včasih sploh ne upa govoriti. Saj se lahko vsakomur pripeti, da zblekne po neprevidnosti kako neumestno besedo, ki jo tisk pograbi in razbobna po svetu, potem pa moraš pred javnostjo zarde-vati.»
Zanimivo je, da je bil Asquith med dopisovanjem z Violo Treevo že poročen in da je torej skakal čez zakonski plot. Ko je izvedel, da se je Viola poročila, ji je brzojavno čestital in se odzval tudi njenemu vabilu na svatbo.
Tetrazzini o svoji zaroki
Radio jc položilo temelj novemu liubavnemu romanu, ki ga preživlja zdaj znamenita italijanska pevka Tetrazzini, znana tisočem poslušalcev gramofona- Tetrazzini se namerava kmalu poročiti z rimskim tovarnarjem Pietrom Vernatijcm. Seznanila sta se slučajno. Tetrazzini jeva jc priredila nekoč v svoji vili koncert, ki se ga je udeležil tudi Vernati. Dotlej se sploh ni zanimal zanjo. Na koncertu ga jc pa njen glas tako očaral, da ni prej miroval, predno se ni seznanil z zna« menito pevko. Ko sva se srečala, je iz* javil Vernati, sem takoj spoznal, da rrie vleč« k nji neka nepremagljiva si* la. Vedel sem takoj, da sem srečal kraljico svojih sanj, ki mi jo jc uso* da že vnaprej določila.
Tudi pevka trdi, da je najsrečnej* ša ženska na svetu, ker je spoznala moža, ki ji je bil namenjen. Dan svat* be še ni določen. Baje se hoče Tetraz* zinijeva poročiti še pred novembersko turnejo po Angliji. Tistim, ki trdijo, da umetniki ne morejo doseči zakon* ske sreče, odgovarja italijanska pev* ka, da sta umetnost in ljubezen dva darova božje radodarnosti in da lah* ko tudi umetnik trajno ljubi. Skoraj neverjetno se slišijo te besede iz ust 60 letne ženske. Tetrazzini jeva ima namreč na hrbtu že šest križev, ki se ji pa prav nič ne poznajo. Njene ust* ne se vedno smehljajo, obraz je brez gub, oči govore o radosti, ki navdaja njeno dušo. Vernati je mnogo starej* ši, toda razlika v starosti zaročencev ne moti.
istični kotiček
Vse po razredih.
Jaka Kolo\*rat je nedavno potova*
po Albaniji. V nekem kraju je kupil za omnibus vozni listek prvega razreda in se je zelo začudil,   ko je opazil« da
vstopajo potniki tretjega razreda v isti voz ter da ni v sedežih prav nobene razlike, kakor je bil to sicer vajen n. pr. pri železnici. Malo začuden je vpraša! voznika:
«Cujte gospod, kako pa je to pri vas. Saj so vendar trije razredi, a vsi potniki brez razlike plačanega listka vstopajo v eden in isti voz?»
«To je popolnoma v redu. Voz je za vse razrede enak. Razlika pa je ta: Kadar peljem v klanec, morajo vsi potniki razen onih prvega razreda izstopiti. Drugi razred gre v klanec peš, tretji pa mora pomagati porivati omnibus na vrh. Potnik prvega razreda pa se lahko tudi v klanec udobno pelje.»
Brez skrbi.
Mlad gospodič, ki je imel svojo prvo «plesno sezono >, je med plesom zašepetal že malo starejši gospodični: «Ali, gospodična! Plamen vaših lepih oči me kar peče! Naravnost gorim!
«No, ste lahko brez skrbi. Mokra drva ne gore!»
Dobro sredstvo.
<-Pogiej mojega Koka! To ti je zvest pes! Želel bi, da bi tudi ti bila taka!»
«Zakai pa ne. Kupi tudi meni lepo ovratnico!»
Pobožna želja.
Gospa Manica, precej debelušasta boljša polovica gospoda Krilarja, brzo-javi svojemu možiČku iz kopališča: «V štirih tednih sem za polovico shujšala. Kako dolgo naj še ostanem?.*
Gospod Krilar rti dolgo premišljal in je promptno odgovoril: «Še štiri tedne!»
Ženska bolezen.
Soprog: «Kaj menite, gospod doktor, ali ne bi kazalo poklicati še kakega zdravnika-specijalista?»
Zdravnik: «Vsekakor. Najbolje bo poklicati zdravnico — modistko.»
Mala modrijauka.
Osemletna Bredica bo šla jutri s sošolkami na izlet, ako bo lepo vreme. Pa moli zvečer: «Ljubi bog, daj, da bo jutri dež.*
«Kaj vendar delaš? Zakaj prosiš za dež?» se Čudi njena mamica.
«Pst.» n tajinstveno pošepeče Bredica. tfSaj naredi bog vedno drugače, kakor ga prosim. Zato molim za dež.
Slaba cigara.
Graščak svojemu lovcu: «Kaj vraga pa kadiš, da tako smrdi?»
Lovec: «Gospod baron, cigara, ki ste mi jo dali včeraj, ni hotela goreti, pa sem jo pomočil v petrolej. Zdaj gori« da je veselje.*
mm;
Brili
Kemijska tvornica BRIL d. d.
Beograd.
Pasta odličnega sveta.
Proizvaja se o vseh barvah, čuva in mehča usnje čevljev, jim notrojuje trajnost, dajoč jim trajen, nenadhriljiv blesk.
Specijalna mehanična delavnica
?a popravo pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev kakor tudi registrirnih blagajn.      I Iliri — Razne t!pke in jisave za pisalne stroje vseh sistemov spremenim po naročlu in vzorcu.
rag a t"?"*" Selenborgova ulica 6
/o
Proizvajalec pare
do 4 atm , največ 6—10 m2 gorilne ploskve, z vsem1 pripadajočimi deli, se kapi tako]. Ponudbe na upravo lista pod .Parni kotel 2719.
UL^L-JuUL^HGlBaBrilBBGBarilBČ
Ivan Jax in sin,
32-T
Ljubljana
Gosposvetska cesta št. 2
Najboljši šivalni stroji in pleti'm stroji, fzborna konstrukcija in elegantna Izvršitev iz tovarne v Lincu
-sianovijena 1867. Ustanovljena 186?
Vezenje poučuje brezplačno, osamezni deli koles in šival, strojev 10-let.na garancija.
- —  Pisalne stroje ADLER  — — -olesa iz  prvih   tovarn »Dürkopp" .Styria"   .Waffenrad' „Kayser".
LOKOMOBILI
M O T O R I   SAUG GAS
GATERI KOMPL. PUANE
POVOLJNI PLAČE VN; USLOVI
Brača FISCHER S
ZAGREB, Pantovtak 1b.
kamnoseški mojster
v LjiMjaiii, Reslie?a testa 30
priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, ploščo za grobnico, marmornate plošče la nobillfe po nalnižfib cenah.
TT • -vaj* -V -V
Krojno ucihsce
LJUBLJANA,    Stari trg 19
Pozor, krojači. Šivilje, gospe, gospodične, uradnice, dijakinje itd ! Večerni tečaj mcškega in dam->kega krojenja za kro ače in šivilje. Poseben večerni tečaj za gospe, gospodičn*, uradn ce. dijakinje, pnvatn ee. ki se želijo Izobraziti v samostojnem izdelovanju cblek. Izdelovanje najrroderncjših dam kih in mo>kih Kiojev. Izdaja modnih krojaških listov za krojače z veliko stensko tablo in pri-ložcnim učnim pouKom. Krojni pou\ potom pošte s slovenskimi učnimi jeziki. — Pri če te k večernega tcča;a dne 1. oktobri t 1. vpisovanje dnevno do 8. zvečer. Revnejšim tečaj ceneje 4/58
Delikatesna trgovina
vinarna išče izurjeno prodajalko istotam se spre me učenec-ka —
Ponudbe pod .Oktober- 2731" na upravo ,Slov. Naroda". 2731
Kiko mi poron avtomobil : ::   :: brez vodovoda ?
i črsalko Deltome (Din 6iC*— ti in A. Conan inženjerjd. zagret
Iščemo zastopnike
■£>t^
L. Itilikuš
Mestni trg štev-15
Tvornica dežnikov, zaloga izprehajalnih palic
zastorov perila, monogramov, oblek, fino belo In barvasto aii> riranje,   entlanje predtlskanje
Matek & Mikes,
Ljubljana, Dalmatinova 13
Najfinejša izvršitev,  brezkonkurenčne cene, natkulantneša postrežba ns-r
Telefon
379
Ivan Zokotnik
mestni tesarski mojster
LJUBLJANA, Dnnaiaka caata 46
Telefon
379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, biso, vlief tovarne, cerkve In zvonike. Stropi, rasna tla, stopnice, ledenice, paviltoni, verande, lesene ografe Itd.   —   Gradba lesenih mostov, jesov in mlinov PARNA lAOA 23-T Tovarna turnir J a
15 letno iiijtii
najpopolnejši S T OEWER šivalni stroji s pogrezljivim transporterjem (grabeljc) ; a enostavnim premikom je pripravljen ara stopanje ve* aenje aH šivanje
LUD. BARAGA
LJUBLJANA
Selenburgova ulica 6/1. Tetefoa et. SOO
2104,
5541
Stev. 218
■S L O V K N S K I   NAROD« dne 26. septembra 1926.
Stran 7
Violi ogtasit %i stužiji uosrt-tovarne in soci/alne namene bčinstva vsaka beseüi   -0 par
\ajmanis: znesek Din >
.opisen t j ogtasi
trgovskega z >icaja, vsa-±a beseda Öm 1—.
ai manjši znese* Um /v**—
Neoremicntne
300.000 dinarjev posojila iščem
na nepremičnine, vredne 1,500.000 Din na 12% obresti, za prvo leto ce* lo do najvišje 14 %. Po* sojilo bi trajalo najmanj pet let ob plačevanju obresti in glavnice v ob» rokih. — Resne ponudbe na agenci.ip Intermissor, Zagreb, Samostanska uli« ca ""9, tel. 21—64. F. 8.
Lepo vilo
v Zagrebu
z 0 sobami, 4 kuhinjami, 2 kopalnicama in drugi* mi postranskimi prosto* ri, to je vsega 3 stanov a* nja. vse moderno in so* lidno zgrajeno, z velikim vrtom, prodam za okoli 300.000 Din. Leži na za* £rehski periferiji. Ugod* ai plačilni pogoji. Vpra* sanja na agencijo Inter* missor, Zagreb, Samo* stanska ulica 9. Tel. 21 —64. S. a
14 stavbišč
v Zagrebu
na Maksimirski cesti, ne* daleč od Bukovačke ce*
sre v izmeri 80—220 se?* njev prodam jako ugod* no po povnijnih plačilnih pogoj ih. Vprašanja na agencijo Intermissor, Za* sireb. Samostanska ulica 9. Tel. 21—64. S 11.
Iščem trgovino
ALI DOBER ZASLUŽEK KJERKOLI četudi na kmetih, vsekakor ne* kaj, od česar se da žive* ti. Tudi rudnik ni izklju* čen, ker sem od stroke. Sprejmem tudi zemljo v zakup. Samo resna vpra* sanja na agencijo Inter* missor, Zagreb, Samo* stanska ulica 9. Tel. 21 — 64. W. 7.
Gostilniško hišo
NOVO NA NOVEM SAJMIŠTU v Zagrebu,
s tremi gostilniškimi so* bami, posebej dva druga lokala, stanovanje s sed* mirni sobami in vsemi pritiklinami — prodam takoj za okoli 400.000 di« narjev. Hupec dobi, ako treba, ca razpolago vse prostore. Ugodni plačil* ni pogoji. — Ponudbe na agencijo Intenris6or, Za* greb. Tel. 21—64.
300.000 dinarjev posojila
iščem na prvo mesto vknjižbe na moje nepre* mičnine vredne do 1 mi* lijon 500.000 E>in ob 12 do 14 % obrestih na več let ob plačilu na obroke. Samo resne ponudbe na agencijo Intermissor, Za* ■jreb. Samostanska ulica 9. Tel. 21—64. F. S.
Hišo v Koorivnici
z enim stavbiščem in 700
sežnji zemljišča in sicer pritlično hišo s stanova* njem za takoj prodam za okoli 100.000 Din ra* di rodbinskih razmer. — .TaVo rgodn5 plačilni po* 2oji. Ponudbe na agen* eijo Intermissor, Zagreb, 5aTT:0-tanska ulica 9. Tel. 21—64. V. 1.
Pekarno s hišo
V ZAGREBU s popoU nfjpa inventarjem, vozo* vi, konji in odjemalci, in to na periferiji — pro* d^m za okoli 100.000 di* narjev takoj radi odpo* tovanja. Peče se vsak dan 2—3 vreče moke. — Kupec dobi vse razpo* Iožljivo takoj. — Ponud* be na agencijo Intermis* sor, Zagreb, Samostan* ?ka ulica 9. K. 15. Tel. 21—64.
Zemljo v zakup
IŠČEM z gospodarskimi in stanovanjskimi zgrad* bami ali brez njih, in si* cer do 200 oralov, lahko pa tudi samo 80 oralov. Najraje v Sloveniji, Sla* voniji ali na Hrvatskem. Inventar je potreben. Po* zneje bi nekaj tudi ku* pü. Samo resne ponudbe na agencijo Intermissor. Zagreb. Samostanska uli* ca 9. Tel. 21—64. J. 4.
Trgovska hiša
v Virju
z ogromnim lokalom 16 krat 6 metrov, 4 izložbe z debelimi okni, železne rolete, krasno stanova* nje 4 sob z vsemi priti* klmami (kopalnica, po* selška soba), posebej hi* ša s stanovanji — se ja* ko ugodno proda za sa* mo 220.000 Din Promet* no in najbolj vidno me* -to tukaj. — Samo resne ponudbe na ageneho In* rermissor, Zag-reb, Samo* stanska ulica 9. Tel. 21— 64  J. 13.
Manufaktura v Sisku
na najboljšem mestu — TAKOJ NAPRODAJ ra* di odpotovanja. Najem* aina za lokal se ne pla* Üuje,   za   stanovanje pa arno 200 Din na mesec. Jdstopnne ni, pač pa je reba  prevzeti  nlago po lnevn;   ceni.   za   kar je -cba 40.000 Din   — Po* udbe na agencijo Inter* »issor,   Zagreb, Samo* tanska 9. S   17. Tel. 21 -64.
Gostilniška hiša in trgovina
PRI SAMOBORU — se proda s popolnoma raz* pol oži j i viru stanovanjem, vsemi gospodarskimi po« slopji, zlasti Dnm*mo za manufakturo, špecerijo, ker je v sredini vasi ob občini in šoli. Kupnina 120.000 Din, oziroma po dogovoru. Plačilni pogo«* ji jako ugodni. — Vpra* sanja na Intennissor, Za* greb, Samostanska ulica br. 9. Tel. 24—64. Ž. 5.
Krasna vila z vrtom v Zagrebu
blizu tramvaja, s skupaj
8 sobami, vsemi pritikli* nami, za kupca lahko tu* di tri stanovanja, ker je nova  zgradba; uvedena
je elektrika, voda, kana* lizacija, nosi na leto oko* li 120.000 Din — s© ra* di gospodarjeve bolezni proda po agenciji Inter* missor, Zagreb. Samo* stanska ulica br. 9, tel. 21—64. B. 8.
Dve novi hiši
v Zagreli? i
ZA DIN 200.000, davka prosti, s preko 300 sež* njev zemljišča, sposobni za obrtnika ali trgovca, blizu tramvaja, nosita letno okoli 20 Te proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji agencija Intermis* sor, Zagreb, Samostan* ska ulica 9, tel. 21—64. P. 2.
Krasno posestvo
Z GOSTILNO V ZA* GREBU pri Cmroku, s popolno opremo, zemlji* šča okoli 3 orale — pro* dam radi drugega pod? jetja za okoli 200.000 di* narjev. Ves živi in mrtvi inventar takoj na razno* lago. Deloma na novo zgrajeno. — Samo resni kupci naj se javijo na agencijo Intermissor, Za* greb, Samostanska ulica 9. TeL 21—64. P. 19.
Vilo v Zagrebu
(Istarska ulica) s tremi velikimi stanovanji po štiri sobe z vsemi priti* klmami, elektriko, vodo* vodom in kanalizacijo, vrtom in vsem potreb* nim. davka prosto več let, nosi mesečno 10.000 dinarjev — prodajo za okoli Din 500.000 solast* niki po agenciji Inter* missor, Zagreb, Samo* stanska ulica br. 9, tel. 21—64. K. 1.
Trgovsko hišo pri Novski
z zemljiščem nad 12 ora* lov razne kulture, uve* dena trgovina z vsemi pravicami — se za okoli 250.000 Din proda po ugodnih plačilnih pogo* jih po agenciji Intermis* sor, Zagreb, Samostan* ska ulica 9. Tel. 21—64. Š. 11.
Nova gostilniška hiša v Zagrebu
nosi mesečno 4400 Din, brez stanovanja m go* stilniških prostoro\ — naprodaj V hiši je elek* trika, voda in kanaliza* cija. Vsekakor moderna in  lepa   zgradba, davka
prosta  nad   12 let. —
Vprašanja na Intermis* sor, Zagreb, Samostan* ska 9. Tel. 21—64. K. 21.
Špecerijo v Sisku
prodam z blagom vred za 100.000 Din; na pro* metnem mestu v sredini. Najemnina majhna. Do* bi se tudi stanovanje. — Oprave ni treba prevze* ti; plača se samo mesec* na odškodnina. Kupnina ni potrebna takoj. Vpra* sanja na agencijo Inter* missor. Tel. 21—64. Š. 17.
Leoa vila
V ZAGREBU z dvema stanovanjema in sicer z dvema in štirimi sobami, z vsem komfortom, uve* dena elektrika, voda in kanalizacija, poleg tram* vaja — se proda z vrtom za okoli 300.00^ ^n- ta* koj hi treba niti 200.000 dinarjev. — Resne po* urdbe na agencijo Inter* missor. Zagreb, Samo* stansk: ?> D. 7. Tel. 21 —r64
Krasno posestvo
v V SAMOBORU z dve* ma hišama za stanova* nje in lepim vrtom ter sadonosnikom, prikladno za vpokojenega uradnika ali kaj podobnega, skup* na površina 2 orala in M. vse gospodarsko po* slopje — se proda za okoli 300.000 Din, o-ziro* ma po dogovoru. Resne ponudbe na agencijo In* termissor, Zagreb, Samo* stanska br. 9 Tel. 21 — 64. P. 18.
Gostilna s hišo v Zagrebu
naprodaj za okoli 200.000 dinarjev, takoj okoli 120 tisoč dinarjev, ostalo na več let ob povoljnih ob* restih. Kupec dobi me* sečno poleg stanovanja z dvema sobama s priti* klinami in gostilniških prostorov 2000 Din. Lep promet in vrt. Vprašanja na agencijo Intermissor, Zagreb. Samostanska 9. F. 8. Tel. 21—64.
Posestvo v Sloveniji {145 oralov)
in sicer ležeče pri Pra* gerskem prodam naj* ugodneje z gospodarski* mi in stanovanjskimi po* slopji vred. I'godni pla* čilni pogoji Za sedaj treba samo 200.000 Din. Vse v enem komadu. — Vprašanja na agencijo Intermissor, Zagreb. Sa* mostanska 9. Tel. 21—64 G 11.
Gostilno s hišo v Zagrebu
za okoli 200.000 Din na jako prometnem kraju prodam radi rodbinskih razmer, rako da dobi ku* pec stanovanje in dva lokala takoj na razpola* go plača pa takoj 120 tisoč dinarjev ostalo pa več let na ugodne obre* sti. Jako prometen ^raj, velik vrt Kupec dobi poleg stanovtnja in lo*
kala mesečno za tri dru* ga stanovanja okoli 2000 dinarjev najemnine — Vprašanja na agencijo Intermissor, Zagreb, Sa* mostanska ulica 9. F. 8. greh. Tel. 21—64. J. 7.
Stare kovine
/-»eh vrst plača oaibolj« Strzalkovskv. Za greb.  Meduličeva ul 20
Službe
Ženska moč
se sprejme za pomoč v  trgovini v Ljubljani,
Karlovska cesta 4. 2764
Trg. pomočnik
vojaščine prost, dober prodajalec mešane stro* ke — išče službo v me* stu. — Ponudbe pod •Takojšnji nastop/2733» na upravo «Slov Nar.»
Knjigovodja-
bilancist
ter kalkulant sedaj zaposlen v velikem industrij, skem podjetju, z može t »amostonega pisarniške* ga vodstva, želi premo nit: mesto. — Cenj po nudbe na upravo «Slov Naroda« pod «Zanesljh 2658»
Absolventinja
trgovske šole, zmožna slovenske in nemške ste* nografije in strojepisja želi premeniti sedanje mesto. — Ponudbe pod «Absolventinja/2734» na upravo  «Slov. Naroda*.
Prodajalka
izučena manufakturistka, vešča slovenskega in nemškega jezika — išče službo v večji trgovini v Ljubljani. — Ponudbe pod «Pröda ialk a/2749» na upravo «Slov. Nar.».
Prazno sobo
Žvečjo) a souporabo ku* unje Uče zakonski par brez otrok. — Ponudbe pod «Oktober/2735» na upravo «Slov. Naroda».
Pouk
Klavir
se korektno poučuje po zmerni ceni. — Naslov pove uprava «Slovenske* ga Naroda». 2759
kolesa «
GRITZNER
šivalni str on
t*
<JOlik šiva
fn Arijo' JÖSIPPEIEirUÄ .ai„ ume nega vezeni«? brezp ačen
Najnižje cone Tudi n obroke
Z AS topu iti i 604
se sprejema io do vsth kraj h za prodajanje dovoljenih srečk. — Merkur. Brno. No-ä, :SR
Inštrukcijo
iz matematike in nem* ščme — prevzame učite* Ijiščnik. — Ponudbe pod «Uspeh/2748» na upravo «Slov. Naroda».
Tečaji jezikov!
Nemščina. angleščina, francoščina, italijanščina se poučuje v skupinah in posamezno po Berlitzovj metodi. Vpisovanje vsak dan od pol 6. do pol. 7. v Beethovnovi ulici 5t. 7, pritličje, levo, (zgradba čekovnega urada). — S. Jeras, profesor. 2747
Dr. BLEIQEIS
ne ordinira
od iJijJB öitfoiM
S Najnovejša .znajdba!
Brez kvatjenja    aga kemično snažen je >n vsakovrstno barvanje oblek
ANTON BOC
Ljubljana, Selenburgova ulica 6
I. nadstr
Glince -Vič 46
Modeli
ravnokar došli v mod* nem salonu StuchIy*Ma* ške. Ljubljana, Židovska ulica. 144/T
Putnika
za Slovenija,
koj i se razumi je u dug* meta od kamenog oraha (Steinnussknöpfe) traži I novoosnovana industrija, j Ponude na Rudolf Sur* ma Zagreb, ;Martičeva 14—d samo pismeno uz naznaku referenca 2750
Več pečarskih pomočnikov
za montaže in za obliko* vanje (formanjc) peči v tvornici se išče z nasto* pom takoj. — Ponudbe pod «Pecarski pomočnik 2755» na upravo «Slov. Naroda».
Mesto natakarice
išče boljša Slovenka. — Cenjene ponudbe poslati
na: Ana Brosig, Sv. Pa* vel pri Preboldu.. Slove* ni j a. 2754
G. Flux, Ljubljana,
Gosposka ulica 4/1. — Posredovalnica boljših služb, čez 35 let obsto* ječa, išče nujno več finih in priprostih kuharic in sobaric za izven Ljubljane, k on t or ist a ali konto* ristinjo; stalna debra služba s kavcijo itd. — Priporoča več pridnih začetnic, katere znajo tudi kuhati. — Priložiti znamke za odgovor.
2760
Trg. pomočnik
zanesljiv in pošten ter mlad se sprejme v špe*
cerijsko trgovino v Ljub* Ijani. Nastop takoj. — Valentin Sterle, Ljublja* na, Poljanska cesta. 2765
Pri Mi 11 m
Spalnica
dobro ohranjena (mehki les) ter železna postelja radi selitve takoj napro* daj — Ponudbe pod «Spalnica 2736» na upra=
vo «Slov. Nar.».
Stanovanju
Stanovanje
v prvem nadstropje, ob* stoječe iz štirih sob, ku* hinje, jedilne shrambe in dveh drvarnic — se od? da takoj proti triletnemu plačilu vnaprej — Na* slov pove uprava «Slov. Naroda». 2746
Ivan Briceij, Uubiiana
Najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica
iunaiska ..este IS m Gosposvetsr.
'dvorišče *auarm .Evroos*"
Se priporoča.   — izvršitev   'o ena, cene zmerne t/t
HUDIO
anarate in sestavne dek »ma v zalog*
i-RßHC NN, uubtianč
Popravila
klobukov
vseh vrst sprejema in iz* vrši takoj — Stuchlv* Maske, Ljubljana. 145/T
Dr. Jug
zopet redno ordi-nira. 2761
Dvokolesa,
motoiju otroški vuzičk: m pneumatika po zelo nizki ceni Ceniki tran* ko Prodaja na obroke - «TRIBUNA» F B L Ljubljana. Karlovska ce* ■»ta 4 Tovarna dvokole*-in otroških vozičkov
1361
Otroški voziček
dobro ohranjen in nekaj pohištva — takoj napro* daj Ponudbe pod «Vo» ziček 2303»    na upravo
«Slov Naroda»
L. Mikuš
IjtffUa. tfntnitqfS
p ^orcfjs m]o clogi dežnikov le solnčnt-kov ter sprehajalnih palic
•ipmfla a Inrinlejt talni is alidn*
ee@ee@©aee J. Stiepuštif
— Sisate —
jreporuc* laioolje tambure £k«
oartiture Skok stale ootrer stine ca sv« glazbela.Odl» tavati ae pe-22-1     riskoj izložbi. — Cjenlci franki
Najnovafši epohslm Izum petrolaiska oliasUa svetil* t.s
ffllDA" i jjg jjlijl!
200-500
svec moči trasa« reic u Neznatna poraba petrolej?
Sve.l kakor elektrika
„AI D A*'
se rab /.a tazsvetljavo p<oda aimc. uradov, gostil nie šo! cerkev, dvo riše, vrtov  td    <fAIDAg< le pri
kladna za najmanjša '-u največje prostore — Zahtevajte rrospekte' Glavno   skladišče  za   SHS :m; elektrotehnična ?irm.'-
SVARC i drug
LMäUEc     reradovfčev- mk
- iščemo zaupne zastormkt
- Zahtevajte '-?ko> prospel
s skladiščem, na zelo dobrem prostoru se pod ugodn rai pogoü 00 0 A.
Rellcktira se samo na resne ponudbe. Cen . ponudbe 2 20        na upravo Slov, Naroda pod , 1927*'.
Prometni zavod za premog d. 0.
v Ljubljani prodaja
mm
premo
iz slovenskih premogovni kov
.sen kakovosti, v celili vagonih po originalnih cenah pic-• \qovnikov za domačo uporabo kakoi tudi za industrijska r-odjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
zake vrste in vsakega izvora tei priporoča cosebno prvovrstni cAkoskovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog tn brkete
Naefni/- PROIIETNI ZAVOD aea PREMOG o. d
(HdMU\     v Ljubljani   Mi!cl?§ičeva cesta 15 I
l
S mlč & Komp , Beograd, Kolarčeva 7
Vrlo dobro uvedena v Beogradu in notranjosti iače zastopstva domačih in zunanjih tvrdk. Reflektanti naj se obrnejo na gornji naslov. ^
ROYAL MAIL LINE
<t  angleška postna parohrodna linija —  Generalno zastopstvo ra kr» ljevino SHS Zagreb, Trp. L stev. 17
Redoviti ootniftki promet:
Hamburg-Cherbonpg-Southampton v
New York in Kanado
Cherbourcj-Liverpool-Souttiavnpton v
Južno Ameriko.
-   - lao de Janeiro, Santos, .-Montevideo, i'uenoh Aires, Sanpaolu — — Odorava potnikov v prvem, drugem In tretjem razredu. Kabina tretjeaa razreda z dvema in itirim' nosteliami
Podaaatopatva i
o^iaa, K.atagjoig)eva alica 91 —■ Ljubljana, Kolodvorska ulica ,' .. — Vil   Bečkerek, Princese Jelene obala 7 — Bitolj, Bulevard Aleksandra 163 -zojavni  naslov za   'on  navedena oodzastopstva ..Royrnaüpec".
Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Crnogoro:
Sarajevo: Srpska Prometna banka  Telegram adresa   •    c --n* btnk .sPUŽ: K^petan ivo Ha^jfjo   Telegr?"! udresa: Hagjijo
W.U    Dioklecijanova obala S METK0VIC    ivu Veraja
Premog — drva
alLlRI-JA«. Kraha Petr» trg 8  Tel   220 53/T
Pozor čevljarji I
Gornje dete vseh v rs čevliev dobite — dohr< ta solidno izvršene — pc najnižjih cenah pri t Marchiotti. trgovina jsnjem.     Ljubljana Sv
Petra cesta 30       128 1
Zalatnieno
•J'57
Proizvajalec pare
do 4 atm.. največ 6 do 10 m2 gorilne ploskve z vsemi pripadajočimi deli se takoj kupi. — Ponud* be pod Parni kotel/2719 na upravo «Slov. Nar.».
pristn
lastne preše prvovrstne kakovosti fiudi v poljubni množini
Centralna vinarna d.d.
v
Muh!jana i1!! — Spodnja Šiška
Telefon 573
m
N
m m m
PODRUŽNICE:
■laribor, Kamnik, ^ovo mesto, Ptuj, Rakek, Slovenske Konjice, Slovenj-Sfradec, Prevalje
Brzojavke: TRGOVSKA
TRGOVSKA BANKA, D. D., L| UBLfANA    m 0 f
DUNAJSKA CESTA št. 4 (v lastni stavbi) " "
aar KAPITAL in REZERVE preko Din 19,500.000 ~*a Izvršuje vse bančne posle na j toč ne je in najkulantneje.
Telefoni: 139, 146. 458
1
^99534
Javn
Predsednik Saveza čevljarjev je trdil na kongresu v Zagrebu dne 22. avgusta 1.1.
da znaša poraba obutve v naši državi letno    \  ,   .   •  «  12 milijonov DarOV da znaša domača produkcija letno ter da se uvozi letno
c      • a
4 milijone parov
. . ,  8 milijonov parov
Ta trditev z netočnimi podatki zavaja javnost v
zmoto.
Resnica je:
državna statistika izkazuje v 1. 1924. uvoz 298.008 kg t. j. 500.000 parov
v 1.1925. uvoz 468.863 kg t. j. 782.000 parov računaje povprečne težine 1 par 600 gr.
Po teh podatkih je znašal uvoz leta 1924 4°|o leta 1925 pa
od celokupne letne porabe.
6
i! o
2
Uvoz ni vzrok krizi in brezposelnosti v čevljarstvu. Proizvajalci se protivijo uvozu samo zato, ker jim na trgu kontrolira njihove cene.
Vprašamo favnost:
1. ) De-li uvoz 61 °|. od celokupne letne porabe v državi uničujoče
konkurenčen?
2. ) De-li zahteva, da se poviša carina, iz pridobitnih razlogov upra-
čena?
3. ) Bo-li povišanje carine ih s tem zvišanje cen obutvi služilo inte-
resu 13,000.000 prebivalcev?
uvoz 1925
uvoz 1924
l
500.000 parov
782.000 parov
>
flU
Urejuje: Josip Zupančič. — Za «N a rodno tiskarno*: Fran Jezeršek. — Zrn inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.