Poštnina pia£an» « getovttd.
Leto XVm., št. 140
Ljubljana, »obet« 1» ftutlja 1937
Cena 2 Din
Upravmatvo, ujuDijana, Knafljeva ulica 6 — Telefon it. 8122, 8128.
3124, 3125, 3126. Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul 6 — TeL 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulles
St. 11 — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ttL St. 2
Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien 9t 105 24L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša meeočno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uhca 5, telefon 8122, 3123, 8124, 8125, 812«. Maribor, Gosposka uhca 11, telefon St. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Slovenska vas
V	trenju našega prizadevanja in borb za. svobodo in lastno podobo imamo marsikako temno senco, imamo pa tudi obilo svetlih žarkov, ki nas navdajajo s ponosom in nam vžigajo nade v bodočnost.
Pustimo temo, ki ni nikomur ljuba, toda zaradi senc nikakor ne bomo za-metavali svetlih žarkov, ki kljub sencam vedno bolj krepko ožarjajo tudi našo vas.
Svetloba prihaja narodom iz spoznanja lastnega bistva in v tem rojenega hotenja za dosego lastnih idealov, katerih prvi in temeljni je svoboda v duhu in po načelih resnične demokracije.
Naš narodni preporod, doba revolucije 1. 1848., nam je dal vidne kali narodne zavesti. Nikakor pa ne smemo prezreti in zamolčati resnice„da je narod te kali vedno ohranil na vasi žive. Druge sile in vrsta neugodnih okolnosti jih sicer niso pustile do razmaha in rasti; popolnoma pa jih niso nikoli zamorile. Živeli smo na vasi, sicer okrnjeno in kakor podzavestno, a vendar le še lastno narodno življenje.
Nov čas nam je nastopil z vstajenjem slovanske narodne in demokratske misli, z nastankom Sokola. Veliki češki klicar in preporoditelj Miroslav Tyrš je bil hkratu odrešenik slovanske duše iz robstva germanskega zatiranja slovanske krvi, duše in duha, a zlasti pri nas tudi iz romanske podrejenosti. In prav sato, ker je naša vas, naš kmečki živelj ohranil v sebi kali narodnega duha žive, je bilo mogoče, da je naš človek po svojih najboljših hitro sprejel, razumel in osvojil sokolsko misel. To je bila pomlad, ki jo vse premalo naglašamo in poznamo, pomlad, ki nam je dala obilo bujnega cvetja. In prav nič ne pretiravamo, če trdimo, da so se prav iz tega cvetja razvili sadovi, ki jih danes uživamo, sadovi, ki so nam pomagali prebresti in prestati gorje svetovne vojne in dovesti našo usodo v okvir skupnega doma južnih Slovanov, naše s tolikimi žrtvami in krvjo pribor j ene Jugoslavije.
Kakor so med vojno iz vrst, ki so bile neposredno sokolske ali pa vsaj v narodnem oziru vede ali nevede prepojene s sokolsko miselnostjo, vstajale legije dobrovoljcev in drugih idealnih borcev za svobodo, tako še danes noben Slovan ne more prezreti tega velikega učitelja in vzgojitelja. Nova doba sicer stavi nove naloge, ki so morda bolj mnogovrstne, starih pa ne izključuje in ne odpravlja.
V	smislu teh poglobljenih nalog se danes razveseljivo drami naša vas. Sokolstvo je opravilo veliko delo narodnega prebujenja v nacionalnem pogledu in to delo še vedno dopolnjuje. Vzporedno z njim pa vstaja na vasi duh, ki hoče temu prebujenju dati še širšo socialno vsebino in globino. Zdrav duh v zdravem telesu se bori za resnično narodno skupnost in zdravo povezanost vseh slojev in stanov v skladno enoto. Priboriti tudi kmečkemu delu spoštovanje in enakopravnost, to je klic mlade vasi. ki odmeva poleti zlasti iz delovnih tekem organizirane kmečke mladine.
Pomisliti je treba, da še ni daleč čas, ko so proglašali kmečko delo za hlapčevsko, torej manj vredno in sramotno, potem šele razumemo, zakaj organizirana kmečka mladina s toliko vnemo in navdušenjem prireja svoje delovne tekme. To pa ni morda borba kakega družabnega razreda za nadoblast, to je klic narodovega stržena, naroda samega po pravilnem vrednotenju in priznanju njegovega dela in naporov.
Tako torej delovne tekme kmečke mladine niso negacija dosedanjega narodnega delovanja, ampak le njega nadaljevanje in poglobitev. V afirmaciji dela, ki se javlja na njih, živi vitalnost slovenske vasi, slovenske zemlje, v afirmaciji te kmečke narodne vitalnosti pa nam raste tudi najbolj trden temelj za zdravo Jugoslavijo. Nesporno namreč ostane dejstvo, da je najboljši porok za svobodo naroda in države tišji živelj, ki je z zemljo po svojem delu, po vsej tradiciji in po vsem načinu življenja nerazdnižno povezan. Iz njega so nam rastli najboljši duhovi že v času, ko smo bili tlačeni, iz njega nam bodo toliko lažje in uspešnejše vstajali svetilniki v pravo jugoslovensko skupnost.
Moč slovenstva in jugoslovenstva ne živi v besedah, ampak se izraža v delu naših sinov. Naša bodočnost bo zato pošteno slovenska ter zvesto in tvorno ju-goslovenska, če bomo ostali zvesti zemlji in ljudem, ki so za to zemljo umirali in ki jo še danes z žulji in znojem, z ljubeznijo in trpljenjem obdelujejo zase in za nas.
Nikakor nam ne morejo biti vodilo tuja gesla, nikakor odločilni tuji primeri. Samo dokler ostanemo svojemu življu zvesti, imamo poroštvo, da resnično gradimo Jugoslavijo.
To zvestobo vidimo na vasi zlasti tudi v prizadevanju organizirane kmečke mladine. Zato so nam njene delovne kakor kite tepfe bodočnosti, ki ftznfla wm oaaod o* lo|
BASKI HOČEJO BRANITI
BILBAO DO ZADNJEGA MOŽA
Za vsako hišo se srdito bijejo - Streliva imajo dovolj, pač pa Jim primanjkuje hrane — Poskušajo celo s protiofenzivo
tekme bo ste
Pariz, 18. junija, br. Posebni dopisnik Havasa poroča, da so Baski trdno odločeni do zadnjega braniti svojo prestolnico. Trenutno je položaj okrog Bilbaa sličen onemu pred Madridom. V Bilbau je močna posadka, ki šteje okrog 17.000 dobro oboroženih in v bojih preizkušenih vojakov, ki so tudi dobro založeni z orožjem in streljivom. Primanjkuje jim edino hrane, ker je zadnje dni onemogočen ves dovoz. Kljub temu hočejo vztrajati in prepustiti sovražniku mesto šele tedaj, ko bo padel poslednji izmed njih. Za sedaj je še vse mesto v posesti Baskov in so se francovci morali na več krajih, kjer so skušali prodreti v predmestja, zopet umakniti. Baski so celo prešli na nekaterih točkah v protiofenzivo, ki so jo končali z uspehom ter zboljšali svoje postojanke.
Mesto samo je spremenjeno v pravcato trdnjavo, ki je ne bo mogoče tako hitro zavzeti, ako general Franco ne misli mesta popolnoma razdejati. Baski so zgradili na ulicah močne barikade in utrdbe, odkoder se morejo uspešno braniti tudi proti številčni premoči.
Baskovska vlada ni pobegnila v San-tander, kakor so prvotno trdili, marveč se je samo umaknila iz mesta ter se nastanila v neki okoliški vasi, v Bilbau pa so ostali njeni zaupniki, ki so ustanovili poseben obrambni svet, slično kakor v Madridu. Ta svet bo vodil vso vojaško obrambo mesta. Slabo je topništvo Baskov. V zadnjih bojih so izgubili skoraj vse topove. Sedaj jih dovažajo od drugod in upajo, da se bodo mogli tudi z manjšim številom topništva uspešno braniti.
Proglas obrambnega odbora
Bilbao, 18. junija, c. Kakor znano, je predsednik bilbajske vlade Aguirre že pred dnevi zapustil baskovsko deželo in se umaknil v Francijo. Sedaj je še ostala vlada zapustila baskovsko glavno mesto, umaknila pa se je le v neko gorsko vas na poti proti Santandru. V Bilbau so ostali trije člani vlade, pravosodni minister Uli-bari Lercaola, minister za industrijo in obrt Azans ter minister za javna dela Astiar-rabia, ki tvorijo pod vodstvom novega min. predsednika baskovskega komunističnega poslanca Larranage novi obrambni odbor. Ta odbor je davi izdal proglas, v katerem poziva prebivalstvo, na se pokori njegovim odredbam ter sodeluje pri zgraditvi obrambnih naprav po bilbajskih predmestjih, ker se je baskovska nacionalna vojska odločila, da f^rani mesto do zadnje hiše.
Zastoj nacionalistične ofenzive
Dejansko je nacionalistična ofenziva včeraj malone povsem zastala. Severna kolona je v težkih okoliščinah prodrla še nekoliko v jugovzhodni smsri proti Bilbau po levem bregu Nerviona navzgor ter zavzela nekaj kopaliških naselbin, vendar pa so jo republikanski topovi, ki so se razmestili na levem bregu reke, kmalu ustavili in se je moraal zabarikadirati v naglo improviziranih postojankah. Tudi prodiranje centralne koione, ki je pred dnevi zavzela strateško važno Galdacono, se je ustavilo zaradi silnega odpora, na katerega so naletele njene prednje straže, in potem še vsa kolona pod poslednjimi griči, ki jo še ločijo od skrajnih bilbajskih predmestij, vendar pa so tu nacionalisti, ki imajo v svoji posesti višje arkantsko gričevje, v premoči, tako da še ni mogoče reči, ali so jih znatno razredčene vrste baskovskih miličnikov ustavile za daljši čas.
Pomoč branilcem
Promet na cesti iz Santandra v Bilbao, ki so jo nacionalistična letala predvčerajšnjim razdejala, se je zopet obnovil in je v pretekli noči prispelo iz zapadno Biskaje braniteljem Bilbaa na pomoč 6.00C spočitih in dobro oboroženih Baskov. Vsekakor se je morala baskovske vojske znatno dvignila in je pričakovati, da bo še nekaj časa odločno branila glavno mesto. Na drugi strani zatrjujejo nacionalistični vojaški krogi, da se je nacionalistična vojska konsolidirala na doslej zavzetih postojankah, s katerih obvladuje Bilbao in se sedaj pripravlja za končni splošni napad na mesto.
Po najnovejših vesteh so nacionalisti na severu zavzeli davi E1 Dessierto. važno delavsko naselbino, nadalje vas Lujo, ki leži v smeri proti severozapadu na severu ar-kantskega gričevja, ter Careago v njeni neposredni soseščini. Srednja kolona je premagala davi ob zori republikance pred Galdacano in prodrla do Echebarri, ki leži na poslednjih gričih pred bilbajskim starim mestom. Druga kolona pa je iz Derija prodrla do Asue. V južnem odseku ob reki Nervion nacionalisti tudi danes niso imeli sreče.
zemlji od skrajnega severa naših narodnih mej pa tja doli do skrajnega juga, od Jadrana do tja, kjer v ravnicah na vzhodu še polje naša kri, v eno samo enotno voljo in enotno zavest. V taki zarji pozdravljamo našo kmečko mladino na njeni poti v zdravo, resnifi-
Kakor kaže, se Baski branijo okoli Be-gone s toliko odločnostjo zato, da bi pridobili čim več časa in bi se na ta način lahko utrdili na novo zgrajenih postojankah na drugem bregu Nerviona,
Borbe okrog Madrida »
Madrid, 18. junija. AA. Vladne čete so pri Guadarami napadle sovražne postojanke pri Balsiani. Nacionalisti so morali zapustiti nekaj manjših postojank. Na fronti pri Guadalajari so vladni oddelki popravili fronte pri Las Invernasu. Vladne čete so napredovale v smeri proti E1 Tiemblu. Ta krajevni uspeh je važen kot izhodišče za nove strateške poteze.
Republikanski uspehi pri Huesci
Valeneija, 18. junija, g. Da se razbremeni baskovska fronta, so republikanske čete na aragonski fronti v odseku Huesce pričele veliko ofenzivo. Napadalcem so že prekinile direktno zvezo med Huesco in Jaco. Huesca je sedaj zvezana s svojim zaledjem samo b slabo podeželsko cesto ter je že v območju katalonskega topništva.
Boji na jugu
A n d u j a r, 18. junija. AA. Včeraj so republikanci utrdili svoje postojanke pri Fuentes Ovejuna. To mesto je sedaj popolnoma obkoljeno.
Največja španska križarka uničena
Pari«, 18. junija, br. Po poročilih h Va-lenc-ije je bila včeraj uničena največja španska križarka »Jaime I.« Po uradnem poročilu mornariškega ministrstva v Valenciji
| je bila križarka v popravilu v luiki Carta-geni, nenadoma pa je nastala silna eksplozija, kj jo je hudo razdejala. Prj tem je bilo 20 mornarjev uibjtih. nad 100 oseb pa več ali manj hudo ranjenih. Vzroka eksplozije uradno poročilo ne navaja, po poročilih iz nacionalističnih virov pa je križarko bombardiralo več Francovjh letal. Na vsak način je postala križarka neuporabna, kar pomeni za valencijsko vlado h«d ndarec, ker itak razpolaga s skrajno omejenim številom vojnih ladij.
žrtve potopljene ladje
Rim, 18. junija. AA. Na Španski ladji j-Ciudad de Barcelona«, ld se je pred kratkim potopila, je bdlo nad 1000 prostovoljcev iz raznih držav, po večini iz Zedinjenih držav. Skoraj vgi so utonili. Na ladji je bilo tudi 800 letalskih motorjev ameriškega. porekla. Zvedelo se je, da misli valencijska vlada priti do teh motorjev in da je v ta namen poslala na kraj nesreče potapljače, ki botdo skušali spraviti na suho ve3 vojni material.
General Franco
zahteva
London, 18. junija, u. Zunanji urad je dobi) preko poslanika v Hendayu noto generala Franka, v kateri ta zahteva, naj prizna britanska vlada ncionalivom značaj vojskujcče se strdke. To noto bodo v kratkem proučili.
V diplomatskih krogih zagotavljajo, da se stališče angleške vlade v tem pogledu ni izpreanendlo in da tudi v sedanjem tre-notku ne vidijo nobenega vzroka, da bi obema španskima strankama priznali pravice vojskujočih. Po sedanjem stanju ge
more sklepati, da bo nota generala Franca dovedla do izmenjave misli med angleško in francosko vlado in da v Londonu pred tem ne bodo ničesar odloČili.
Franco odklanja posredovanje
London, 18. junija, b. »Times« objavljajo razgovor svojega španskega dopisnika a generalom Francom. Vrhovni poveljnik Španskih nacionalistov Je izjavil, da njegove čete ne bodo položile orožja, dokler ne lz-vojujejo popolne zmage. Odklanjamo sleherno vmešavanje v našo državljansko vojno, je dejal general Franco, kakor odklanjamo tudi vse poskuse, da bi se vojna zaključila z navadnimi pogajanji, ki bi pomenila za Španijo prevaro. Izkušnje dovolj zgovorno dokazujejo, da je mogoče Španijo zgraditi samo na eni osnovi, na osnovi sistema, ki so ga postavili nacionalisti.
Italijansko mnenje
Rim, 18. junija, o. »Giornale d' Italia« je nocoj v svojem uvodniku obeležil pomen zahteve generala Franca glede priznanja kvalifikacije vojskujoče se stranke španskim nacionalistom. Ce bodo nacionalisti t doglednem času zavzeli viso baskovsko deželo, bodo nedvomno reano pričeli ogrožati tudi ostale republikanske fronte. Prav aaradl njihovih uspehov na bojiščih, je zahteva po mednarodnem priznanju njihovega obstoja in pravic tem bolj nujna. Za_ padno-evropskim državam že iz političnih razlogov ne bi kazalo, da bi nacionalistično Španijo priznale šele po njenem popolnem uspehu.
Atentat na Negrina
Berlin, 18. junija, o. »Volkischer Beob-achter« je objavil danes vest iz Perpigna-na. da je bil na predsednika valencijske vlade Neg rima izvršen atentat- ki pa ni uspel. Negrin se je z avtomobilom peljal v predsedstvo vlade. Avto je vodil njegov privatni šofer. min. predsednika pa je spremljal tudi njegov tajnik. Nenadoma so trije ljudje, oblečeni v uniforme rdeče milice, oddali proti avtomobilu več strelov iz revolverja. Negrinov tajnik je bil hudo ranjen. Negrina samega pa ni zadel noben strel. Atentatorji so pobegnili. Pravijo, da so bili anarhisti.
Francoski odmevi
sestanka na Dunavn
Konferenca v Kladovu je odstranila dvome o solidarnosti držav Male antante
Pariz, 18. junija, br. Čeravno je pozor, nost mednarodne politične javnosti v glavnem usmerjena na akcijo nemške diplomacije v Parizu in Londonu ter na španske dogodke, je vendar danes v ospredju zanimanja včerajšnji sestanek predstavnikov vlad držav Male antante v Kladovu. Zlasti v Parizu posvečajo temu dogodku izredno pozornost. Vsi današnji listi na uvodnih mestih komentirajo uradni komunike m izražajo svoje zadovoljstvo, da so s tem odstranjeni dvomi, ki fo se pojavili v zadnji dobi glede Male antante in njene enotnosti. Posebno podčrtava-jo listi oni del komunikeja, ki naglas« popolno solidarno-1 in povezanost držav Male antante v službi politike miru ter njihovo globoko privrženost ideji im paktu Društva narodov. S tem je znova poudarjena zavezniška solidarnost Male antante, kar jemlje francoska javnost z zadovoljstvom na znanje.
»Temps« naglaša v svojem uvodniku, da so si predstavnika vlad držav Male antante resno prizadevali okrepiti Malo an-tanto ter zabrisati vtis, da bi bila Mala antanta zaradi najnovejših pogodb Jugoslavije z Bolgarijo in Italijo oslabljena. Pokazala ee je tudi .odkritosrčna volja ohraniti enotnost Male antante v mednarodnih akcijah. V teh okoliščinah se zdi, da je sklenitev posebne pogodbe med Jugoslavijo in Madžarsko izključena. Odprto pa je še ostalo vprašanje, kako hoče Jugoslavija v praksi spraviti v sklad svojo n/evo politiko dvostranskih pogodb a
kolektivnim sistemom, na katerem je za-i snovana Mala antanta, j »Pefcit Parisien« piše: Sestanek med ' predsedniki vlad Male antante v Kladovu I živahno razlagajo v jugoslovanskih poli-! tičnih in diplomatskih krogih, ki popolno* j ma soglašajo s Prago in Bukarešto glede 1 splošnega pomena tega sestanka. Po urad-: ni razlagi ,ki jo je izdaila Havas, so dr. i Stojadinovič, Hcdža in Tatarescu vnovič ! opozorili na soglasje, ki vlada med državami Male antante in ld so ostale zveste miru budi v dramatičnih zapletih, ki jih preživlja Evropa v . zadnjem času. Jugo-1 slavija je ta vprašanja uredila na najlepši | način in upoštevala pri tem tudi koristi Male antante.
»Petit Journal« piše: Sestanek na Du-| navu je vzbudil splošno pozornost. Pospe-| šil naj bi koordinacijo vseh treh držav v ! zursanji politika kakor odreja pafkt o ure-I ditvi Male antante.
Povratek dr. Stojadinoviča
Beograd, 18. junija, p. Iz Vršca se je vr-S nil v Beograd ministrski predsednik dr. Mi-i lan Stojadinovič. Ceškos'ovaški ministrski ' predsednik dr. Hodia in romanski ministr-! ski predsednik Tatarescu Bta z rumunskim zunanjim ministrom Antonescom odpotovala na«zaj proti Aradu od koder ee vrača dr. Hodža na Češkoslovaško.
Titulescu v Pragi
Praga, 18. junija, g. Predsednik republike dr. Beneš je danes sprejel bivšega ru-1 munskega zunanjega ministra Titulesca.
Zopet direktorij velesil ?
Pariški tisk o ciljih nemške diplomatske akcije v Londonu in Parizu
±'ariz, 18. junija (Havas) Današnji »Ami du Peuple« piše o obisku visokih nemških osebnosti v Londonu in Parizu in pravi:
Nemška diplomacija je te dni zelo živahna, Dr. Schacht dela v Srednji Evropi, general Beck v Parizu, Neurath pa v Londonu. Po naši sodbi ima nemška diplomatska akcija danes en sam edini cilj: da pride Evropa pod direktorij štirih velesil. Imeli smo že priložnost opozoriti na nevarnosti, ki bi nastale za Francijo od takšne politike, ker bi dokončno odbila od Francije vse njene dosedanje prijatelje, novih pa ne bi pridobila. Ta nevarnost Se vedno obstoja, upamo pa, da sta zvestoba Velike Britanije ln DN zadostni za odstranitev te nevarnosti. Odstranili Jo bomo tem lažje, če bomo tudi s svoje strani pokazali zadostno odločnost.
»Epoque« takole definira neposredni cilj nemške politike: Ker je Sovjetska Rusija zdaj odrinjena na stran, bi se štiri velesile mogle sporazumeti o omejitvi oboroževanja, tako da bi vsaka od njih izvedla doslej odobrene načrte, ne bi se pa lotila nadaljnega oboroževanja. Ce bi se v tej smeri dosegel sporazum, bi se znatno ublažilo tekmovanje med sedanjima dvema
mar v Berlina mislijo, da so zvezne pogodbe, ki Jih ima Francija s celo vrsto držav, mrtve črke na papirju? Sporazum, kakršnega si Nemčija želi, bi pomenil razpad tega sistema zvez in M odprl pot Sl-renju germanstva, ki bi morda odstopilo kakšno področje tudi Italiji. Vidi se, da stremi še tako zmeren minimalni nemški politični program za istim ciljem, ki je za-popaden v nemškem maksimalnem programu.
Pertinax piše v »Echo de Pariš« med drugim: Ni dvoma, da Chamberlain in Eden upata, da se jima bo s posredovanjem Nemčije posrečilo prisiliti Italijo, k večjemu popuščanju na Sredozemskem morju. Ali sme Velika Britanija, ki je v skrbeh zaradi staliSča Italije, upati, da ji bo Nemčija brezplačno storila to uslugo, ali le za, kompenzacije?
General Beck pri Daladieru
Pariz, 18. junija. AA. Načelnik nemškega generalnega štaba general Beck je danes dopoldne obiskal ministra za narodno obrambo Daladierja, opoldne J« bil pa na kosilu pri aafteinlk* gmmln»f> Mefe* f*
Seja Zveze mest
Banjaluka, 18. junija, o. V Banjaluki je bila danes seja Zveza mest Jugoslavije. Zupan dr. Adlešič je zastopal ljubljansko mestno občino. Sejo je vodil zagrebši župan dr. Pečič ,ki je v svojem uvodnem govora poudaril, da slavi zveza letos baš prvih 10 let svojega obstoja. Sprejet je bil proračun za prihodnjo poslovno dobo, ki znaša Din 200.000. Obravnavali so celo vrsto vprašanj, ki posredno ali neposredno zadevajo našo urbanistično organizacijo. Med drugim je bil sprejet znani praški predlog za ustanovitev Zveze mest Male antante. Nadalje so razpravljali o potrebnih spremembah ln izpopolnitvah zakona o mestnih občinah, o unifikaciji zakonodaje, kolikor se tiče samoupravnih financ, o socialnem skrbstvu in raznih davčnih vprašanjih.
Občina Trogir na dražbi
Split, 18. junija, h. V Trogiru bi ee morala danes vršiti dražba nepremičnin tro-gireke občine, bi jih cenijo na 10 milijonov Bin. Na dražbo je nepremičnine pognala ljubljanska Mestna hranilnica, kateri trogirska občina dolguje čez 2 milijona dinarjev. Na dražbti pa se danes ni zglaeil noben interesent in zaradi tega je delegat ljubljanske Mestne hranilnice, ki je bil danes v Trogiru, pristal na predlog, da se nekatera občinska zemljišča parcel i rajo ter se z izkupičkom krije dolg.
Povratek ministra Cvetkoviča iz Ženeve
Beograd. 18. junija- p. Minister za socialno politko in narodno zdravje Dragiša Oet-kovjč se jutri vrne iz Ženeve- kjer je kot delegat naše države sodeloval na mednarodni konferenci za delo. Obenem ee vrne v Beograd tudi vsa delegacija skupno s strokovnimi referenti in zastopniki delavskih ter delodajalskiih organizacij.
Slovo poslanika Lazareviča iz Ankare
Ankara, 18. junija- AA. Jugoslovenski poslanik Branko Lazarevijč je odpotoval Iz Ankare na svoje novo mesto na Dunaju.
Jurenjev sovjetski poslanik v Berlinu
Moskva, 18. junija, b. Svet ljudskih komisarjev je imenoval dosedanjega sovjetskega poslanika v Toki ju Jurenjeva za sovjetskega poslanika v Berlinu. To imenovanje demaatira vse vesti o dozdevni aretaciji sovjetskega diplomata- ki uživa, kakor se vidi, popolno zaupanje Stalina in njegove okolice. Tu so z veliko rezervo sprejeli vesti nekaterih tujih listov, da Hitler novega sovjetskega poslanika ne bo sprejed in da je dal zadevna navodila tudi zunanjemu ministrstvu.
Trocki za »sovjetsko demokracijo44
London, 18. junija, b. V neki brzojavki, naslovljeni na osrednji izvršilni odbor Sovjetske unije in doposlani v London, prosi izgnani Trocki za podporo navedenega odbora za ustanovitev »sovjetske demokracije«- češ da samo popolni povratek k demokraciji lahko še reši Rusijo, ker je danes že vsakemu jasno, da je Stalinova politika doživela polom tako na znotraj kakor na zunaj. Kot prvi pogoj za ta pre-oicret pa zahteva Trocki objavo vseh zapiskov procesor vojaškega tribunak proti sum DMhitfg abeoieacenb
»JUTRO« št. 140
2
= SoSota. 19, yL 193L ■
Gaston Doumergue umrl
Včeraj dopoldne je umrl, zadet od srčne kapi, bivši predsednik francoske republike, večkratni minister in predsednik vlade Doumergue
Pariz, 18. junija, d. Davi ob poj 10- jo umrl v Aigues-Vivesu bivši predserlnjk francoske republike Gaston Doumergue. Zadela ga je srčna kap. ko je bjl na svojem običajnem sprehodu V Aigues-\ivc* je prišel šele pr»d dvema dnevoma, da bi prebil poletje na svojem malem posestvu.
Predsednik vlade Leon Blum je poslal pokojnikovi vdovi brzojavno eožalno izjavo. obenem pa je naročil načelniku gardeke-ga departementa, naj odpotuje v Aigues-Vjves ter izreče pokojnikov; soprogi sožalje v imenu vse francoske vlade. Francoska vlada je odredila, da se bivši predsednik republike Doumergue pokoplje na državne stroške.
Gaston Doumergue je bil rojen 1. avgusta 1863 v Aigues-Vivesu v departementu Gard. V mladih letih je študiral pravo ter je bil najprej advokat v Ni mesu, nato pa nekaj let uradnik v Kočinč.ini in mirovni sodnik v Alžiru. L. 1S03 je bil izvoljen v Nimesu za poslanca, prvič pa je postal minister 1. 1902 v Gombesovi vladi, v kateri je imel porifelj za kolonije. Med tem je bii izvoljen za poslanca v departementu Gard^ V prihodnji Rouvjerov; vladi ni bil več minister, pač pa je bil 1. 1905/06 predsednik poslanike zbornice in v Sarrienovem kabinetu od 14. marca 1906 trgovinski minister skupno s Poincarejem, ki je bil fi" nančni minister. Prav tako je bil v Cle-menceaujevi vladi od 26._ oktobra 1903 trgovinski minister, pozneje pa je prevzel ministrstvo za prosveto in lepe umetnosti-Ko se ie v septembru 1. 1909 Clemenceau umaknil Brjandu, jc odstopil tudi Doumer gue, ki nj bil pozneie več minister, pač pa ie bil izvoljen v senat.
V začetku decembra 1913, ko je padla Barthoujeva vlada zaradi jKJSojila 1.300 milijonov frankov jn ko sta se najprej stari Pibot. potem pa Jean Dupuv zaman prizadevala sestaviti novo vlado, je poveril predsednik Po ncare Doumergueu mandat za sestavo nove vlade. Ta vlada je bila imenovana 8. decembra 1. 1913 in je v njem Doumergue prevzel sam tudj zunanje ministrstvo, ker ni mogel zanj dobiti primernega človeka. Caillaux, ki so ga mnogi -matrali za pravega vodjo vlade, je imel
v njej finančni resor, bivžj min. predsednik Monis mornariškega, poslanec Noulens
pa vojno ministrstvo.
V začetku junija 1. 1914 je Doumer-gueova vlada deinisijonirala zaradi zakona o triletnj vojaški službi. Pri izbruhu svetovne vojne je vstopil Doumergue kot zunanji minister v Vivianovo vlado, vendar pa je svoj resor ob koncu avgusta 1914, ko je bil Vivianov kabinet preosnovan v vlado za narodno obrambo, odstopil Delrasse-ju. Sam je prevzel kolonijski resor, kj ga je obdržal tudi; v novi Briandovj vladi, imenovani 3. septembra 1915. Z Briandom vred je 17. marca 1. 1917 odstopil ter je v politični misiji odpotoval v Rusijo. L. 1921 je b;l nekaj časa finančni minister, nato pa je postal predsednik senata.
Po padcu predsednika Milleranda zaradi volilne zmage levičarskih strank, kj niso hotele z njim sodelovati, je bil Doumergue 13. junija 1924 izvoljen s 515 glasovj za predsednika republike. Njegov protikandidat Painleve, ka so ga podpirale levičarske stranke, je dobil le 310 glasov.
Doumergue, ki ie bil kot predsednik republike po tradiciji in ustavi vedno nad strankami, je 8. oktobra 1. 1930. s svojim govorom v Brestu nenadoma stopil iz svoje rezervjranosti ter je v izjavah o francoski zunanji politiki z vidnostjo proti Briandu poudarjal, da more Francija v danem času manj kakor kdaj misliti na razorožitev. Pozornost je zbudil tudi njegov politični govor v Niči 8. aprila 1931., ko se je ponovno izrekel proti razorožitvi in za varnostno politiko. «-
Po ponovni izvolitvi 13. maja 1931 za predsednika republike je potekla njegova službena doba.
Doumergue je po poreklu iz stare hu-genotske rodbine in je bil prvi predsednik francoske republike protestantovske veroizpovedi. V juniju 1933 se je nekaj dni, preden je odstopil kot predsednik, poročil z gdč. Jeanne Graves, voditeljico višje dekliške šole. To je bila prva poroka v LHyseeju in je bila objavljena šele po Doumerguovem odstopu. Umaknil 6e je na svoje posestvo Tournefeuille. Ko pa so se zaradi resnih dogodkov 6. februarja 1934 razmere zelo poostrile zaradi pouličnih bojev v Parizu, ki jih je izzvalo ogorčenje nad Staviskyjevo afero, se je odzval osebnemu pozivu predsednika Lebruna in sestavil nacionalno vlado, v kater; je znal mojstrsko obvladovati 9 mesecev težavni notranji politični položaj. V tej vladi je bil zunanji minister Bartliou, kj je vodil čim dalje bolj samostojno zunanjo politiko, za katero je bilo značilno zbližanje z Rusijo, njen sprejem v Društvo narodov ter poizkus za zbližanje Italije in JugoslaviJe. Fo umoru 9. oktobra 1. 1934 v MarSeiLleu je Barthouja nadomestil Laval, Doumergue pa je kmalu nato moral podati ostavko, ker ie protj volji radikalnih socialistov hotel oiačitj stališče vlade napram parlamentu. Odstopil je 8. novembra 1934 ter je odklonil sestavo nove vlade. Kot ministrski predsednik mu je sledil Flandin. Doumergue se je spet umaknil iz politike na svoje podeželsko posestvo Tournefeuille, kjer je živel do zadnjega časa.^
Zaslužnemu francoskemu državniku bo tudi v Jugoslaviji ohranjen časten spomin!
svojo politiko
V senatu je naletel na hud odpor, upa pa, da bo dobil
zahtevana pooblastila
Fariz, 18. junija, br. Naraščajoči primanjkljaj v državnih financah na eni ter vedno večji izdatki za oboroževanje na drugi strani so vlado Leona Bluma prisilili k izrednim finančnim ukrepom. V to svrho je predložila poslanski zbornici in senatu dva zakona. Prvi pooblašča vlado, da more izdati do- konca leta vse ukrepe, ki jih smatra za potrebne na polju javnih financ, drugi pa ji daje pooblastilo, da po-uredbenem potu ureja carine za zaščito domačega gospodarstva.
Že v poslanski zbornici se je pokazal proti tem ukrepom hud odpor, vendar pa je vlada v poslanski zbornici za oba zakona. dobila veliko večino. Danes je bilo zaključno glasovanje o carinskih pooblastilih. Za zakon je glasovalo 347, proti pa 251 poslancem. Pozornost je zbudilo dejstvo, da so proti glasovali tudi nekateri poslanci radikalno-socialne stranke, ki je sicer zastopana v ljudski fronti in ima tudi svoje zastopnike v vladi. Parlamentarna frakcija te stranke je imela snoči sejo, na kateri je sklenila, da bo takoj sklican kongres stranke, če bi vlada prekoračila dana ji pooblastila. V tem primeru bi radikali Izstopili iz vlade.
Mnogo težavnejši je položaj za vlado v senatu. Senatni odbor že od včeraj razpravlja o pooblastilnem finančnem zakonu. Debata v odboru kaže, da bo borba v
senatu zelo huda ln da presenečenja niso izključena. Senatni finančni odbor je zahteval celo vrsto izprememb, ki pa jih vlada odklanja in vztraja pri besedilu zakona, kakor ga je sprejela poslanska zbornica. Nocoj bo v odboru govoril min. predsednik Blum, ki bo pojasnil stališče vlade in orisal njene namere. Jutri se bo začela razprava v plenumu senata.
V vladnih krogih so kljub napetemu položaju dokaj optimistični. Računajo, da bo v senatu prišlo do kompromisa. Zanašajo se zlasti na to, da senat ne bo hotel v sedanjem trenutku izzvati vladne krize, ki bi utegnila imeti katastrofalne posledice za francoske finance in za francosko valuto. Zato je verjetno, da se bo toliko senatorjev glasovanja vzdržalo, da bo vlada dosegla pičlo večino.
Manifest francoskih komunistov
Pariz, 18. junija, b. Komunistična stranka je izdala včeraj manifest, ki je zbudil v vseh francoskih političnih krogih veliko pozornost. Vodstvo stranke poudarja svojo pripravljenost, da prevzame soodgovornost za skupno borbo proti reakciji. V ta namen ne odklanja vstopa komunističnih voditeljev v rekonstruiran Blumov kabinet, ker nima nič proti temu da komunisti aktivno sodelujejo z Blumom.

v Nemčiji
priznanje nove nekrščanske cerkve — Papeški nuncij kardinal Orsenigo se je vrnil v Berlin — Pastirski list
Kardinala Faulhaberja
Berlin, 18. junija, b. Cerkveni minister Kerrl je te dni dovolil vernikom tako zva-ne »nemške narodne cerkve«, ki jo vodi neki dr. Dinter, da se smejo tudi v uradnih listinah vpisati kot pristaši tega na ne-krščanski osnovi razširjenega verskega gibanja. Po priznanju Ludendorffovega »nemškega božjega spoznanja« je to že drugi primer uradnega priznanja verskega gibanja, ki zanika krščanska načela. Verski boj v Nemčiji sc na ta način bolj in bolj zaostruje.
Nemški listi objavljajo v daljšem izvlečku uradno inspirirani odgovor na nedavni nagovor papeža na nemške romarje. Listi poudarjajo- da je to papeževo postopanje kaj malo primerno za izboljšanje zastrupljene atmosfere med rajhom in Vatikanom. Vprašujejo zlasti, kdo ima interes na tem, da neprestano tako napačno poučuje papeža o pravem položaju katoliške cerkve v Nemčiji.
Papeški nuncij kardinal Orsenigo se je včeraj vrnil iz Rima v Berlin. Po tem povratku, ki demantira nedavne govorice o prekinjenju odnošajev med rajhom in Va- . iikanom, se z zanimanjem sprašujejo Y .tu-
kajšnjih političnih krogih, ali se bo po Orsenigovih razgovorih v Rimu sedanja nevzdržna atmosfera medsebojnih odnošajev vsaj nekoliko razčistila. Sodijo, da bo na to vprašanje mogoče odgovoriti šele potem- ko bo znano novo zadržanje nemškega episkopata, ki si glede postopanja še ni povsem na jasnem.
Pozornost je zbudil v uradnih krogih v nedeljo objavljeni pastirski list kardinala Faulhaberja, monakovskega nadškofa. Kardinal je zavzel sicer dosti ostro stališče napram nemški vladi- je pa obenem močno podčrtal tudi voljo katoliške cerkve po odstranitvi vsega, kar bi že itak napeti položaj moglo še bolj zaostriti. Zlasti je Faul-haber poudaril željo, da bi konkordat še naprej ostal v polni veljavi.
Katastrofalen požar
Varšava, 18. junija. AA. V Kleku blizu Baranovičev je izbruhnil silen požar. 500 družin je ostalo brez strehe.
Postani in ostani član Vodnikove družbe:
Beležke,
Krščanski socialci o deklaracijskih proslavah
Tudi »Delavska pravica«, glasilo krščanskih socialistov, je v svoji včerajšnji številki, čeprav z malo zakasnitvijo, spregovorila o Jeklaracijskih proslavah v Sloveniji. Članek je zanimiv v toliko, ker v polni meri potrjuje svoječasne naše ugotovitve, čeprav so gospodje okrog »Delavske pravice« vse prej ko naši prijatelji.
Najprej pravi list, da ie bilo praznovanje 201etnice majske deklaracije »bolj žalosten kakor vesel dogodek«. Prj proslavi bi se bil moral zbrati ves slovenski narod brez razlike političnega prepričanja. Namesto tega pa je vzela »deklaracijsko slavje v zakup ena sama stranka. Na slavnostnih zborovanjih je preizkušala uspešnost 6voiih sredstev in merila disciplino 6vojih privržencev. Tako se je zgodilo, da so namesto stotisočev manifestirali samo desettjsooi. Organizatorji proslave so se odločili raje za trenuten uspeh stranke, ne pa za nad-strankarsko prav:co naroda, ki b; v tem slovesnem trenutku lahko prišla mogočno do izraza. Tako je rodilo neslovensko strankarsko postopanje tragedijo, ki je pač nihče ni pričakoval.«
Dr. Maček z demokrati še ni zadovoljen
Bivši srbsiki demokrati so se v svojih nedeljskih resolucijah poskusili približati stališču dr. Mačka. Ta doslej sam ni dal še nobene izjave o demokratskih sklepih, pač pa je njegovo glasilo »Hrvatski dnevnik« napisalo članek, v katerem med drugim pravi:
»Ko je dr. Maček odklonil ustavni načrt zagrebških intelektualcev tega gotovo ni storil v mnenju, da bi mogel ta načrt zadostiti hrvatskim zahtevam. Jasno jc torej' da dr. Maček zahteva več kakor pa vsebuje ta načrt. Če pa primerjamo demokratsko resolucijo z omenjenim načrtom, vidimo, da je ustavni načrt bližji hrvatskim zahtevam kakor resolucija. Zato je jasno, da dr. Maček v demokratski resoluciji ne more videti ugodnega predloga za rešitev hrvatskega vprašanja.«
Staroradikali
proti federaciji
Poročali rmo že, da prirejajo poleg drugih političnih skupin tuidi starcradikali, pristaši Ace Stanojeviča, številne sestanke po Bosni in Hercegovini. Listi poročajo podrobneje o sestanku v hercegovskem Konjiču, kjer je med drugimi gcvorll Miša Trifunovič. Skoro v.ci govorniki so obravnavali tudi hrvaško vprašanje. Poudarjali so, da stoji radikalna ptranka neomajno na stališču narodnega ejinstva in da odločno odklanja federalizem. Med pritrjevanjem poslušalcev je eden od govornikov zaključil svoj govor z vzklikom: »Zavedni Hrvati in Srbi bodo prej pometali pebe in svoje otroke v ogenj, kakor da bi nehali braniti narodno edin tvo do poslednjega svojega diha.«
Staroradikali so sedaj Se del beograjske Združene opozicije.. Ker so demokrati na nedeljski seji svojega glavnega cdbora zavzeli stališče, ki sicer ne negira narodnega edin!=tva, vendar ga tolmači bolj v smislu sepenatističnih nazorov dr. Mačka, je zelo verjetno, da bo prišlo med njimi in etaTOradikali do odtujitve. Beograjski listi to že tudi napovedujejo.
Zanimive številke
Zagrebška klerikalna »Hrvatska straža« objavlja zanimivo statistiko o zunanjem uspehu »Hrvatskega kulturnega tedna«, ki je bil v nedeljo zaključen v Zagrebu. Priredila ga je Seljačka sloga kot vrhovna kulturna organizacija Mačkovega tabora. Vsi hrvatski listi, tudi oni, ki ne pišejo v duhu dr. Mačkove politike, so delali za kulturni teden propagando in obširno poročali o njem. Le »Hrvatski straži« Seljačka sloga ni pri srcu, ker nastopa večkrat v precej protiklerikalnem duhu. Zato je s komaj prikrito škodoželjnostjo objavila številke o zunanjem uspehu prireditev. Iz njenih podatkov posnemamo:
V teku celega tedna se je poslužilo legitimacij za znižano voznino na železnicah 1350 oseb. Razstavo narodnih del je obiskalo 1878 oseb. Narodno gledališče je v okviru kulturnega tedna priredilo tri predstave; k predstavi drame »Zrinjski« je prišlo 60 obiskovalcev, k predstavi priljubljene operete »Mala F!oramy« 322, k premieri igre »V prave luči«, ki je bila združena z jubilejem voditeljice hrvatskega ženstva dr. Zdenke Smrekar, pa 477 oseb. Za koncert Zagrebške filharmonije so prodali 20 vstopnic, k predavanju prof. dr. Širole na Ljudski univerzi je prišlo 7, k predavanju, združenemu s skupnim obiskom Strossmajerjeve galerije slik pa so se zbrale 4 osebe. Velik je bil obisk samo pri skupnih nastopih kmečkih pevskih zborov in pri revijah narodnih noš. Te prireditve je po zatrjevanju prirediteljev obiskalo okrog 20.000 oseb.
Občni zbor jugoslovanske strokovne zveze
KrSčaM:iko-e»ccialna Jugoslovanska strokovna zveza bo imela v nedeljo, 27. t. m. v Ljubljani občni zbor. Za občni zbor vlada precejšnje zanimanje tudi v drugih delavskih taborih, ker bo na njem pač tudi govora o srditih napad h s strani Zveze združenih delavcev, ki predstavlja slovensko kri]o Jugorasa, oficietae delavske organizacije JRZ.
Beda madžarskega ljudstva
Zveza trgovcev z obutvijo na Madžar, skam je nedavno izdala svoje letno poro. čilo. Poročilo obsega tudi produkcijo čevljarske obrti. Iz njega izhaja, da pride na Madžarskem en par novih čevljev šele na dve osebi na leto, dočim je srednjeevropsko povprečje dva para na vsako osebo, torej štirikrat več. To dejstvo govori bolj zgovorno od najdaljših popisov, kako v velikem siromaštvu živi ogromna večina madžarskega naroda.
Poljska išče posojila
Varšava, 18. junija, g. Guverner poljske Narodne banke, bivši minister Byrka, je danes odpotoval v Pariz in London, da obišče predsednika francoske in angleške Narodne banke. Doznavajo, da je ta obisk v zvezi z namero, da bi poljska Narodna ban&a pobila iaofiemaka EoaojilJfc
Atentat na namestnika bana donavske banovine
Banske posle vršeči podban Rajič je nevarno ranjen, atentator se je ustrelil sam
Beograd, 18. junija. A A. Danes ob 13.45 je namestnik bana dunavske banovine podban Svetislav Rajič sprejel v svojem uradu v Novem Sadu bivšega občinskega tajnika Pavla Pavlovi-ča iz Petrovega sela. Med sprejemom je Pavlovič oadal dva strela na pomočnika Rajiča in ga hudo ranil v gornji del prsnega koša. Nato je s strelom iz tega revolverja napravil samomor. _ Namestnika bana Rajiča so prepeljali v sanatorij dr. Jakovljeviča. Po mnenju zdravnikov je njegovo stanje zelo resno, vendar upajo, da bo ostal pri življenju.
Po dosedanji- preiskavi kaže, da je Pavlovič storil svoje dejanje v obupu, ker je izgubil svoje dosedanje mesto.
Novi Sad, 18. junija. AA. (Komunike banske uprave). Danes ob 13.15 je prišel v kabinet podbana Svetislava Rajiča, vršilca dolžnosti bana dunavske banovine, Pavle Pavlovič, bivši občinski tajnik v Baranjskem Petrovem selu (srez Darda), ki je izgubil svoje mesto. Pavle Pavlovič je prišel v podbanov kabinet prosit druge službe. Kaj sta govorila ni znano. Na lepem so počili trije revolver-ski streli. Prva dva strela sta veljala podbanu, tretjega je pa Pavle Pavlovič sprožil sebi v prsi.
Prvi je slišal revolverske strele načelnik upravnega oddelka Jaksič. Prihitel
je v podbanov kabinet ln našel Pavlo-viča ležečega na tleh in mrtvega, podbana pa nevarno ranjenega z dvema re-volverskima streloma na desni strani prsnega koša. Poklicali so takoj zdravnike. Nevarno ranjenega podbana Rajiča so prepeljali v sanatorij dr. Jakovljeviča, mrtvega Pavloviča pa v prosek-turo novosadske državne bolnice.
Na lice mesta je takoj prišla policij-sko-sodna komisija in ugotovila dejansko stanje.
Stanje ranjenega podbana
Novi Sad, 18. junija, p. Stanje pomočnika bana Svetislava Rajiča je zelo resno. Rajič ima poškodovana pljuča in ledvica. Iz Beograda je bil k bolniku pozvan vseučilišči .profesor dr. Kostič, ki ga je takoj operiral.
Atentator
Novi Sad, 18. junija, o. Atentator Pavlo vli*. je bivši občinski tajnik in je živel zadnje časa v Baranjskem Petrovem selu. Star je 67 let in je po poreklu Poljak. Za časa svetovne vojne je pribežal v Srbijo in postal dobrovoljec. Kot tak je užival tudi neke prednosti. Ko pa so od njega zahtevali za mesto občinskega tajnika zrelostno spričevalo, se je moral odreči tej funkciji, ker mature ni imel. Obljubili so mu pa drago tako mesto. Pa tudi za drugo službo ni mogel predložiti zahtevanih izpričeval. Kakor vse kaže se je danes zglasil na banski upravi prav zaradi te zadeve.
Al! je to v duhu katoliške akcije?
Včeraj smo prinesli iz Konjic poročilo o pretresljivi tragediji hlapca Lojzeta Klad-nika. Njegova zgodba bi mogla dati Ivanu Cankarju snov in pobudo, da bi napisal drugega »Hlapca Jerneja«. Vse življenje je garal za druge, a preden je mogel uživati plačilo, ki mu ga je bil namenil njegov uvidevni zadnji gospodar, je padel pod zločinsko roko ISV	».-v.iS.«.i»i»j-vi<«'^J »iT
Kakor svoj čas iz naš;ih poročil o umoru nesrečne farovške kuharice na Javoru, se skuša opoldansko glasilo katoliške akcije norčevati tudi iz tega našega poročila-ki je njemu in njegovim ljudem v marsikaterem pogledu zelo neprijetno. Prav neprevidno pa spravlja oba ta dva zločina, kjer je res šlo za zavraten umor, v zvezo s tragično smrtjo akademika Dolinarja
In vendar sta bila kuharica in hlapec prav tako človeka, kakor akademik Dolinar, povrh oba verna in pobožna. Njuna tragedija je enako velika ali še večja, kakor Do-linarjeva. Vera uči, da so pred Bogom vsi ljudje enaki. Koliko se po tem nauku ravnajo listi iz Jugoslovanske tiskarne, ki hočejo pisati v duhu katoliške akcije, pa ve vsa naša javnost.
Kako zelo so v moralnem pogledu gospodje pri »Slovenskem domu« otopeli, se najbolje vidi iz njihove laži, da bi mi radi odvrnili pozornost od spopada pri Prihovi in da namenoma molčimo o podrobnostih tega spopada. Napisali smo že in ponavljamo, da mi in z nami vsa poštena javnost prav nič nočemo obrniti pozornosti od Pri-hove. marveč si iskreno želimo- da bi sodna preiskava in razprava čimprej in čimbolj pojasnili prihovske dogodke in njihovo ozadje. Zakaj v »Jutru« o tem ne pišemo, je povedal že »Slovcncc« sam, ko je poročal, da ie bil g dr. Albert Kramer, čeprav je direktor našega lista, prisiljen v posebnem tiskanem pismu obvestiti svoje politične prijatelje o poteku dogodkov, ker mu ni bilo tega mogoče storiti v »Jutru«. Kljub temu so gospodje pri opoldanskem glasilu katolišike akcije dovolj drzni in pokvarjeni, da so v včerajšnji številki napisali: »Le zakaj »Jutro« vse drugo zanima, samo umor akademika Dolinarja ne?«
Ali gospodje- ki so moralno odgovorni za pisanje teh listov, res nič ne pomislijo, kako posledice mora roditi tak način pisanja za versko in moralno pojmovanje prebivalstva?
Obsežna ai
iihr-^i*
Sofija, 18. junija* AA. Ministrski svet Je snoči razpravljal o amnestiji za rojstvo prestolonaslednika Simeona kneza Trnovskega. Amnestija bo zelo obsežna in bo obsegala politične in druge zločine. Še ne izvršene smrtne kazni se Spremene v dosmrtno ječo, dosmrtna ječa pa na 15 let. Ka&en 15
[ja na Bolgarskem
let ječe se zniža na 12 let. vSe ka?.ni do 15 let se znižajo za 3 leta, do treh let pa se sploh oproste. Davčna pomilostitev bo obsegala davke v znesku 1.1 milijarde levov. Veljala bo predvsem za davke kmečkega prebivalstva. Kralju Borisu so že danes predložili v podpis ukaz, o tej amnestiji.
Nova
kampanja proti ČSR
Praga, 18. junija. bT. Nemški uradn-i dopisni urad je izdal snoči poročilo, v katerem obtožuje praško policijo nečloveškega postopanja z nemškim državljanom, nekim Brunom NVeiglom, ki so ga baje v praških zaporih nečloveško mučili in trpinčili. Nemški dopisni urad se pri tem sklicuje na izjavo, ki jo je \Veigl podal pred preiskovalnim sodnikom. Na podlagi tega poročila objavljajo danes nemški listi dolge članke, v katerih hudo napadajo Češko-slovašiko in pišejo, da ne bo nekaznovano mučila nemških državljanov. Vlada je danes izdala komunike, v katerem opozarja, da spada ta vest v vrsto onih klevet, ki jih je že lani začela širiti Nemčija proti Češko-
slovaški, želeč jo predstaviti svetu kot leglo boljševizma. Kakor so bile zlagane vse takratne vesti, prav tako gre tudi v tem primeru za izmišljotine. Omenjeni \Veigl je bil us-lužben v neki praški tovarni in aretiran zaradi suma vojaškega in industrijskega vohunstva. Preiskava je ugotovila, da je bil ta sum utemeljen. V zaporu so z njim postopali najdostojneje in je užival celo razne olajšave. Tako je na primer lahko prejemal hrano od zunaj in sprejemal obiske itd. Češkoslovaška ima popolnoma mirno vest in je prepričana- da bo tudi ta kleveta utonila v lažeh, na katerih je zasnovana.
i
češkoslovaški paviljon na pariški razstavi
Pariz. 18. junija, br. V prisotnosti visokih odljčnikov je bjl danes slovesno otvorjen češkoslovaški paviljon na svetovni razstavi v Parizu, V imenu čsl. vlade je bil navzoč prosvetni minister Franke. Po otvoritvi je bila v češkoslovaškem poslaništvu recepcija. Dopoldne je čsl. prosvetnega ministra spre-je. v avdijenci predsednik republike Lebrun, nato pa je obiskal še vojnega ministra Da-ladiera. Zvečer je priredil direktor zavoda za kulturno Bodelovanje banket na čast ministru Franku. Udeležbi so se ga tud; mnogi francoski parlamentarci in politiku
Eksplozija v tovarni amoniaka
Duisburg, 18. junija. AA. V tovarni amo-nijaka je nastaila eksplozija. Del tovarniških naprav je popolnoma uničen, mnogo biš pa zaradi hudega zračnega pritiska znatno poškodovanih. Doslej ne poročajo o človeških žrtvah.
Mednarodne dijaške tekme v Parizu
Beograd, 18. junija. AA. Minister za telesno vzgojo je začel akcijo za organiziranje naše dijaške vrste z,a sedme mednarodne dijaške igre meseca avgusta ▼ Parizu v ta namen je ministrstvo poslalo svojega posebnega referenta Miroslava Mjljna v Zagreb in Ljubljano, da stopi v etik t dijaškimi In športnimi organizacijami zaradi izbire tekmovalcev. Računajo na 20 tekmovalcev. ki nas bodo v Parizu zastopali v lahki atletiki, plavanju/skoku v vodo, bokao-
aju k& moišA ludi »ešfizaiufr	V
Vojvoda Wind$orski pride v Dalmacijo
Cannes, 18. junija. A A. Havas: Po vesteh iz dobrega vira bosta vojvoda in vojvodi-nja ■\vtjndsorskega obsikala septembra svetovno razstavo v Parizu. Ker sta grad Was-serleonburg najela samo do septembra, bosta v tem roku &e opravila križarenje ob dalmatinski obali- Zimo bosta preživela v Cannesu.
Italijanski graničarji
Rim. 18. junija A A. Havas: Uradni lisrt* objavljajo ustanovitev vojske »graničarjev«, kj bodo šitjli mejo vce dotlej, dokler se s redno mobilizacijo redna vojska ne pripravi na obrambo meje v slučaju vojne.
Irski prostovoljci se vračajo
Lizbona, 18. junija. AA. Semkaj .je prispelo 633 vojakov irske prostovoljske brigade pod poveljstvom generala 0'Duffyja, k; se je borjla na stranj španskih nacionalistov. Prispeli so s svojimi oficirji jx) železnici iz Caceresa. V lizbonskem pristanišču pe bodo vkrcali na portugalsko ladjo »Mozanbique«, k; jih bo prepeljala na Irsko. Trsk; prostovoljci so precej izmučeni. Častniki bo jim prepovedali razgovore z novinarji.
Vremenska napoved
Zemunska: Po večini jasno in mirno vreme. Niso izključene krajevne, kratke nevihte z dežjem. Toplota bo narasla.
Zagrebška: Polagoma bolj vedro vreme in višje temperature.
Dunajska: V južnih Alpah najbrže š« pa
stčiai o&aiog. ceoel&d dsiavBt ^
Naši krafi in
Naša skupina na svečanostih v Hamburgu
Skromnost In pristnost sta pripomogli k uspehu
Hamburg, 16. junija.
Po olimpijadi menda v Nemčiji ne bo ▼©č minilo leto brez kakšne velike mednarodne prireditve. Pod novim režimom gre v Nemčiji vse v velike dimenzije. V gradi teljstvu, v organizaciji, pa seveda tudi v prirejanju slovesnosti. Ena takih velikih parad je bil mednarodni festival, ki se je vršil od 10. do 14. junija v Hamburgu. Zborovala je organizacija »Kraft durch Freude«, ki šteje že nad 20 milijonov članov in katere namen je skrbeti za čim lepše preživljanje dopusta in delopusta nemških
bih in v plesih toliko raznolikosti, da je skupina ponovno žela toplo odobravanje. Čar zdravega temperamenta l-n prisrčne intimnosti so razodevali plesi naše skupine in so osvajali z neodoljivo močjo. Občinstvo je pravilno dojemalo, da ima pred seboj res pristne predstavnike kmetske mladine. Zato nd štedilo z aplavzom, a ob slovesu je bil vodji poklonjen krasen šopek s svilenim jugoslovenskim trakom.
Koliko razlike pri naslednjih dveh skupinah! Rumuni so nastopili pompozno, nji-iov pevski zbor — sama inteligenca, pre-
l
delavcev. Poleg številnih posebnih vlakov iz vse Nemčije so prišle v Hamburg tudi številne povabljene skupine iz vseh evropskih držav, da na željo gostiteljev pokažejo lepoto svojih narodnih noš in zanimivosti svojega narodnega žitja. Kako veliko važnost so posamezne države polagale na to, da se njihove skupine dostojno pokažejo pred neštetimi tisoči občinstva v Hamburgu, se je videlo ne samo po številnosti članov posameznih skupin, marveč tudi po njihovem izboru in po celotni skrbni pripravi za nastop. Zlasti Cehoslovaki, Bolgari in Francozi so pripeljali močne skupine, med njimi tudi izbrance iz baleta. Cehi so imeli celo lastno godbo s seboj.
Najskromnejša med vsemi je bila skupina iz Jugoslavije. Gospa Desa Smiljanoviče-va., soproga banskega inšpektorja, je privedla v Hamburg seljake in seljakinje iz vasi Raštaka v Skopski črni gori. Tam so čudovito sveže ohranjene narodne noše in narodni običaji, ki jih tujec lahko najbolj občuduje ob Veliki noči. Prva, ki je svetu odkrila pristnost in lepoto folklore v Ra-štaku, je bila prof. Ljubica Jankovičeva z II. državne ženske gimnazije v Beogradu, ki je proučila že nad 300 narodnih plesov v Jugoslaviji, zbudila zanje zanimanje v Londonu in Berlinu in je pač edina poklicana, da bi vodila poseben odsek- ki bi ga bilo v ta namen treba ustanoviti pri ministrstvu za telesno vzgojo naroda.
Navzlic svoji maloštevilnosti in prirojeni skromnosti pa jugoslovanska skupina nikakor ni bila poslednja, kar se tiče uspeha na hamburškem festivalu. S pestrimi narodnimi nošami, s prostodušno prisrčnostjo in z vsem prikupnim zadržanjem si je skupina mladih seljakov in seljank iz Raštaka vsepovsod pridobivala simpatije. Bilo je za skupino — kakor za vse goste dobro poskrbljeno, imela je na razpolago tudi poseben avtobus, vodnika in tolmača, da so bodri sinovi in hčerke deviško lepe južnosrbske pokrajine na svojem prvem pohodu v daljni svet lahko čim izdatneje spoznavali zanimivosti največjega nemškega pristaniškega mesta, ki je bilo ob teh prireditvah še prav posebno razgibano.
Naša skupina je med prvimi nastopila v gledališču Thalia, ki je nekaj večje (in nekaj lepše) od ljubljanske opere. Razen naših je bil prvo popoldne na sporedu nastop Rumunov in Čehoslovakov. Navzlic obupni soparici — bilo je to v petek 11. t. m. — je bilo gledališče dobro napolnjeno. Za uvod je orkester zaigral Gotovčevo simfonično kolo. Ko se je po aplavzu dvignil zastor, se je oglasila naša himna, ki jo je vse občinstvo poslušalo stoje. Na odru je stala naša skupina z veliko jugoslovensko trobojnico. Ob napetem pričakovanju, kaj neki utegnejo pokazati ti preprosti selja-ki in seljanke, se je skupina pod vodstvom mladega Trajka Popoviča« ki je nedvomno eden najboljših narodnih plesalcev na vsem jugu, razgibala v presenetljivo lepih ritmih narodnega kola. Celo vrsto plesov je odplesala, vse samo ob monotonem brliz-ganju pi.ščalkarja, in vendar je bilo v gi-
oblečena v narodno nošo — je zanosno zapela romunsko himno, potem pa so se vrstili plesalci v razkošnih opravah. Bilo je očitno. da imamo opravka z baletom. Še prav posebno učinkovito so naposled nastopili Cehoslovaki. Ob spremljavi lastne
Vače, 18. junija.
V Kandrški dolini, ki veže staroslavni trg Vače z Medijsko dolino, je že dolgo na glasu ene najuglednejših kmetij Koko-letova domačija v Dolgem brdu pri Mlin-šah. Kokoletovi imajo zlasti razsežne gozdove in se že dolgo pečajo z lesno trgovino. V zgledni družini pa se je zdaj naselila trpka bolest. Gospodar France Kokole se je ustrelil z browningom in je bil v trenutku mrtev. Njegova nagla smrt je vzbudila obilo ugibanj, a kolikor moremo prav presoditi, je ozadje njegove tragedije naslednje:
Tudi Franceta Kokoleta je svetovna vojna potegnila kot mladega vojaka v svoj krvavi ples. Na fronti je bil hudo ranjen, dobil je kroglo v glavo. Ko se je potem kot invalid vrnil domov, je marsikaterikrat tožil o bolečninah v glavi. Sicer pa ni bilo na njem videti nikakih posledic strela. Tudi kakih motenj Tazuma ni bilo nikoli opaziti. Nasprotno, njegova preudarna beseda je bila slej ko prej pri znancih in prijateljih močno uvaževana. France Kokole, ki mu je zdaj bilo 40 let, je bil ljubezniv dru-
ljudje
godbe so peli in plesali svoje narodne plese in uprizorili nekatere narodne običaje. Vse je bilo izvedeno s tolikšno dovršenostjo in lepoto, da je človeku igralo srce, ko je bil priča njihovega triumfa. Izmed ostalih skupin so se posebno prizadevali za zmago Bolgari. Sofijske lepotice iz ritmične šole so v krasnih narodnih nošah kazale s svojimi tovariši toliko temperamenta, da je bilo tu in tam že kar malce preveč. Prav v nasprotju s silnim temperamentom posameznih narodov se je prijetno dojemala skromnost naše skupine.
Velikanska je potem bila prireditev v soboto zvečer, ko so se desettisoči zgrnili v »hanseatsko dvorano«, namenjeno političnim in kulturnim manifestacijam. Po vrsti so nastopile vse skupine z izbranimi točkami. Tudi tu so naši bili nagrajeni s toplim priznanjem. V nedeljo dopoldne pa se je razvil sprevod- kakršnega Hamburg in menda tudi vsa Nemčija še nista videla. Trajal je nič manj kakor tri ure. Najprej so se razvrstile skupine 19 evropskih narodov, potem pa skupina iz vseh nemških okrožij. Sprevod je defiliral mimo Hitlerjevega zamenika Rudolfa Hessa, ki je stal z voditeljem nemškega delavstva dr. Robertom Leyem, z ostalimi dostojanstveniki in s častnimi gosti iz vseh evropskih držav na tribuni pred mogočnim ham-burškim magistratom. Tudi v tem sprevodu je bila naša skupina vso pot prijazno pozdravljena. Z uspehom smo lahko bili zadovoljni, čeprav nas je ravno udeležba na festivalu v Hamburgu poučila, da bo v bodoče treba našim nacionalnim skupinam na mednarodnih festivalih posvečati mnogo več pozornosti. — V ponedeljek se je naša skupina udeležila z drugimi izleta na posebni ladji do Norveške; ostali gospodje, ki so v Hamburgu zastopali Jugoslavijo, pa so se odzvali povabilu na poučno potovanje do Diisseldorfa in dalje po za-padni Nemčiji.
žinski glavar — v srečnem zakonu se mu je narodilo 9 otrok — in kot skrben gospodar je znal tako voditi svojo kmetijo, da tudi v zadnjih letih krize ni bil z ničemer zadolžen. Svoj čas je sodeloval tudi v občinski upravi. Zadnje čase pa je postajal potrt. Malo preden je segel po orožju, se je še pri njem mudil neki njegov sosed. Našel je bil Franceta pri mizi, zamaknjenega v pisanje. Ko ga je pobaral, kaj sestavlja, je Kokole mirno odvrnil, da piše testamet. Odločno je zaključil: »Naveličal sem se življenja in se bom ustrelil.«
Sosed seveda še malo ni verjel tem čudnim besedam vedno resnega moža in se je ikmalu nato poslovil. Sredi dopoldneva, ko je bila družina na polju, gospodinja Francka zaposlena pri kuhi, stan oče Pankracij pa pri delu v hlevu, je odjeknil v sobi oster strel. Takoj sta planila v sobo oče Pankracij in gospodinja. Nudil se jima je strašen prizor: gospodar France je ležal nepremično na postelji, v rokah je držal brovvning iz rane na glavi pa je curljala kri. Vsaka pomoč je bila zaman.
Na mizi pa je ležal testament. Gospo-
posamezna letovišča in kopališča iz lastnih sredstev (kolektivna krajevna propaganda s točnimi podrobnimi podatki o poedinih gcstiščih n. pr. za Kranjsko goro, Jezersko itd.) pripisujem isto toliko važnost, če so prospekti primerno in nepristransko sestavljeni.
Pri večjih splošnih prospektih, takozva-nih »fcflderjih« in drugih izdajah centrale Putnika oziroma Zveze za tujski promet v Sloveniji, ki jih subvencionira država, tu smo pri oni zadevi, kjer se z dosedanjim ravnanjem in miselnostjo odločujočih činiteljev našega turizma v mnogcčem ne strinjam.
V to vrsto spadajo n. pr propagandne izdaje za vso državo skupaj ali za poedi-ne večje krajine (tujskoprometne enote) kakor n. pr. letošnji marca meseca izdani prospekt Zveze za tujski premet v Sloveniji »Winter im Slowenien«, letošnji letni prospekt »Slowenien« istega založnika v mnogih jezikih (dva tipična primera) in izdaje kakor n. pr. Yugoslavia (angleško izdanje), »La Jougoslavie Turistique«, franc. izdanje Putnika centrale i. dr.
Neverjetno je, kako velikansko važnost in pomen pripisujejo odločujoči tujskopro-metni činitelji tu in v Beogradu takim folderjem in kako velike vsote potrošijo za to vrsto propagandnih edicij v obsegu 1, 2 11 nekaj več ilustriranih pol besedila, ki niso prav nič več nego bolj ali manj skrbno sf rizirani f e j 11 o n i, enkrat tako, drugo leto drugače našminkani, navadno brez vsake navedbe gostišč, cen in drugih prilik ter brez drugih praktičnih podatkov, torej zgolj meglena, splošno zelo površno informativna vaba brez vsakršne vodilne tendence, ki v vznešeni besedi raznih jezikov samo h v a 1 i s a in poveličuje bodisi celo državo, bodisi njene po-
dar Je za slovo potrdil, da je poslednjo voljo napisal pri popolni zavesti in da vsakemu svojemu delavcu zapušča nekaj imetja, za naslednika na kmetiji pa je določil svojega četrtega sina. Na Kokoletovi domačiji je zavladal jok. saj je najstarejšemu sinu šele 16, najmlajši pa šteje 2 leti. Kako je tragična smrt uglednega posestnika navdala s sočutjem ves okoliš, je pričal zlasti lep pogreb na blagoslovljenem delu pokopališča v Kolovratu.
Dva jubileja nacionalnega šolnika
Zagorje, 18. junija.
V Zagorju je slavil te dni učitelj jn posestnik g. Alojzij Kolenc dva jubileja-. 30-letnico učiteljevanja. 50-letnico življenja. Zal, praznovanje obeh jubilejev ni moglo bit; tako veselo, kakor bi moralo biti, ker je prav te dnj ugrabila smrt jubilantu ljubljenega očeta g. Valentina Kolenca. posestnika in bivšega gostilničarja v Cemšenjku.
Jubilant, ki je bil po dovršenem učiteljišču nastavljen na zagorski šoli. si je vzel za življensko družijoo Marto, rojeno In-tjharjevo. V šoli je vzoren učitelj, doma pa s svojo ljubljeno soprogo vzoren gospodar-kmetovalec. Kljub veliki zaposlitvi najde še zmerom dovolj časa ®a javno udejstvovanje. Glasbeno društvo ga šteje med svoje ustanovitelje. Sokol mu je že večkrat, poveril važne funkcije in Električna zadruga ima v njem tajnika. Kot predsednik podružnice Kmetijske družbe je pripomogel do ustanovitve Selekcjjske zadrug jn podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva.
Maribor, 18. junija.
Pesniška dolina je letos že tretjič poplavljena.
Iz zahodnih Slovenskih goric prihajajo obupni klici na pomoč.
Poplava je katastrofalna.
Trajni naLivi, ki so prejšnje tedne le red-kokateri dan izostali, so že pred dnevi prenapolnili pritoke Pesnice, tako da je voda prestopila bregove in se razlila po velikih, nižje ležečih kompleksih doline. V tem tednu pa so, zlasti 14., 15. in 16. in še posebno v noči na 17. junija, neurja zlila v Pesniško dolino toliko vode, da je tudi Pesnica zrasla preko bregov in se razlila po dolini, razdrla obrežne jezove in druge naprave. Tako je sedaj prav vsa dolina spremenjena v veliko jezero.
Usodnejšega časa si ta povodenj ni mogla izbrati. Zdaj, ob času košnje, je ves up živinorejcev uničen. Voda odnaša seno in ga namaka, trava pa gnije v blatu in brozgi. Setev je zbita in pokopana v blatu. Okopanine gnijejo. Na novo setev ni več misliti.
Hudo oškodovano ljudstvo pričakuje nagle pomoči. Prav zdaj pa bi bilo nujno potrebno, da se pridejo strokovnjaki prepri-
Ob zaključku letošnje gledališke sezono je poteklo 15 let, odkar je dr. Radovan Brenčič prevzel vodstvo Narodnega gledališča v Mariboru. Ve« kulturni Maribor dobro ve, v kakšnem gmotnem 6tanju je bilo naše obmejno gledališče, ko je prevzel dr. Brenčič odgovornosti polno mesto upravnika. Toda dr. Brenčič ie kmalu pokazal, da je možna 6vojem mestu. Posrečilo se mu je, da je v prvi fazj svojega delovanja dvjgnil mariborsko gledališče do stopnje, kakršne še ni bilo doseglo. Maribor je dobil po njegovi zaslugi tudi opero, ki je do^ živela lep razvoj in s katere so si mnogi sodelujoči utrl; zmagoslavno pot k lepi karieri. Zal pa ie nastopivša kriza onemogočila nadaljnji razvoj mariborskega gleda-dališča v tem široko zasnovanem obsegu in se je dr. Brenčič v letih najhujše krize izkazal pravega mojstra, ki ie vzdržal
m *
m£i\ vEŽMIallm
H (A IflV^ "M
P.
S^ 3 velikosti:
Din 5.—, 9.— in 15.—
Dalje je soustanovitelj in predsednik Društva za varstvo otrok, predsednik komisije za vajenske izpite, sodelavec pri Posojilnici in več let je bil delaven član občinskega odbora.
Sam neomajno nacionalen vzgaja v tem d'"hn tudi svoje otroke. V napredni javnost; uživa splošno spoštovanje, ker je neustrašen in ne skriva svojega prepričanja. Ko mu je Sokol ponudil mesto staroste, ga je z veseljem prevzel.
Jubilantu Lojzetu, ki bo prihodnji ponedeljek obhajal tudi svoj 50. god. želimo, da bi v krogu svoje ljubljene družine doživel še mnogo, mnogo srečnih let!
čat, kako strašno potrebna je regulacija pesniške struge. Preseki pri mostu blizu Partličeve gostilne so taki, da zaradi njih poplava samo še bolj narašča. Regulacija Pesnice je v vsakem primeru eno izmed najvažnejših obmejnih gospodarskih vprašanj in lotiti se ga je treba nemudno! Potrebna je velikopotezna akcija, ki bo res kaj zalegla, ne pa morebiti novo nestro-kovnjaško in polovično delo.
Mura se razliva
M. Sobota, 18. junija.
V torek popoldne je naid Prčkmurjem divjalo hudo neurje, ki je trajalo nekaj ur. Hud naliv je bil posebno proti večeru. Gotovo 6e je nekje utrgal oblak. V nekaj urah je bila struga Ledave polna umazane vode. Ljudje so radovedni prihajali na most in opazovali deročo vodo, v kateri se je premetaval neki navdušen plavalec.
Na mnogih krajih, tudi tostran Mure, Je žito po polju do zemlje poleglo, da je žalostno pogledati po njivah. Na naglem je tudi Mura narasla tako, da se je že v torek zvečer začela razlivati po šumi. Voda še vedno narašča.
I gledališče navzlic raznim težavam na dostojni višini. Tako zre dr. Radovan Brenčič ob 151etnici 6vojega upravnikovanja lahko s ponosom na sadove svojega loletnega neumornega dela. Ta njegova očetovska skrb in ljubezen za naše gledališče mu je pridobila pri kulturnem Mariboru veliko spoštovanje, pri gledališkem ansamblu pa veliko popularnost, ki se odraža najbolj v tem, da ga vse igralke in igralcj označujejo kot svojega »očeta«. Ta ljubezen ansambla do svojega zaslužnega upravn/.ka se je pokazala tudj ob skromni, interni proslavi 15" letnice Brenčičevega upravnikovanja.
Dr. Brenčič pa ne miruje. Vedno snuje. Kakor se slišj, namerava za prihodnjo sezono pre8enetit| mariborsko kulturno publiko z vsaj delno vpostavitvjjo mariborske opere, ki je dolgoletna, iskrena želja vsega mariborskega kulturnega občinstva.
Rudolf Badfura:
Pomanjkljiva turistična propaganda
Potrebni so izčrpni regionalni vodniki za poedine tujskoprometne enote Jugoslavije v raznih jezikih
V Sloveniji ge mnogo piše o tujskem prometu. Vsake kvatre beremo slavospeve o naših tujskoprometnih organ;zacijah in kako dobro ;o urejene naše tujskoprometne prilike in koliko se je storilo za propagando i. t. d.
Prvič v letošnjem letu Gospodovem pa smo doživeli, da se je naše doslej vsikdar vedro in jasno nebo nad našim tujskim prometom malce, v enem kotu pooblačilo in je bil javno v časopisju rahlo izražen dvomček: kakor da vendarle ni vse tako čisto zlato, kar se svetlika v naši oficielni turistični propagandi.
Prva taka bela ovčica je bil članek »Tuj-sko-prometna propaganda (Več skrbnosti pri izdajanju tiskovin, gl. Slovenca št. 105 z dne 11. maja 1.1.)«, drugi oblaček pa se je zgostil v Trgovskem listu (št. 63 pod naslovom »Naša tujska propaganda«) dne 7. t. m. V tretje grt. rado, pravijo. Zgledi vlečejo. Ne prihajam, da bi glodal to aH ono kost v gciri omenjenih člankih, nego da se jima pridružim in tudi s svoje strani povem, da mi pri nas že dolgo časa marsikaj ni bilo všeč, ter odkrito — danes mi je to mogoče — iznesem svoje prepriča ji je :
da je naša turistična propaganda prepovršna in nezado®tna ter vsa propagandna služba potrebna temeljite reorganizacije.
Tujskoprometna propaganda pri nas se v glavnem: po časopisju in revijah
(članki, inserati), s predavanji, razstavami, plakati, filmi itd., s prospekti poedinih gostišč, (hoteli, penzioni, gostilne, plani-ski domovi itd.), s prospekti poedinih letovišč in kopališč, mest, alpskih dolin itd., 4 splošnimi prospekti in brošurami (fol-derji), ki jih izdajajo Putnik, centrala ali njih podružnice zajedno s poedinimi Zvezami za tujski promet ter tudi druge organizacije in to ali za vko državo ali za poedine krajine (tujsko-prometne enote), z vodniki (ReisefUhrer, Reisebuch, Reise-handbuch).
Ne morem se tu baviti podrobno z vsemi gori navedenimi vrstami propagande, temveč se omejim le na nekatero propa^ gandno slovstvo. Prospekti poedinih hotelov, penzionov, gostiln, planinskih domov (n. pr. prospekt Za hotel: Toplice Bled ali prospekt za Pension Zamer, št. Pavel pri Preboldu ali za gostilno Šešerko, Planina nad Sevnico ali za Planinski dom na Kom-ni itd.) imajo nedvomno veliko vrednost, eaj je neobhodno potrebno, da vsako po-edino gostišče zase točno informira interesente o vseh podrobnostih: kaj gostu nudi im po katerih cenah ter kako se tja priide.
Zdrava propaganda je to, ki bo ostala potrebna, pa naj se tujski promet in življenje menjava in razvija tako ali tako. Za to propagando se brinejo lastniki in najemniki poedinih podjetij sami.
Tudi vrsti prospektov, ki jih izdajajo
edine krajine, Slovenijo, Dalmacijo, itd.
Ta vrsta splošno držanih propagandnih prospektov »folderjev« je postala pri na?, tako se vidi: »edinoizveličavna propaganda«, više se ne po vzpnemo!
Ne grem tako daleč, da bi postavil trditev: da so te edicije popolnoma brez ■vsakega vpliva na publiko. Ne odrekam jim možnosti, da ne bi mogle — pcisebno ako so res lepo in okusno ilustrirane — te splošne brošure, ti splošni prikazi naše dr. žave ali njih poedinih krajin, v tem ali onem interesentu za našo državo ali za Slovenijo in Dalmacijo itd. vzbuditi zanimanja za poset naših krajev.
To pa je tudi vse! Kaj več nego to gori navedeni folderji ne morejo nuditi m n e nudijo. Na dlani je torej, da posebne praktične vrednosti ti fclderji za gosta, ki se je odločil in prispel v naše kraje, nimajo, to stoji: da se folderji s praktičnimi, skrbno sestavljenimi vodniki (točka 6) izdaleka kosati ne morejo, ker k nam do-šlega gesta v prav nobenem pogledu ne informirajo jn pri potovanju po zanj neznanem teritoriju praktično n i č ne koristijo.
Saj je prav in potrebno, da vabimo goste k nam na poset. Toda če jih vabimo, potem bi morala biti tudi naša sveta dolžnost in skrb: da jim prav tako, Ce ne v mnogo obilnejši meri skušamo pomagati z dobrimi pripomočki v obliki vodnikov in zemljevidov, kako bi se gostje v naši, tujcem popolnoma neznani krajini znašli, orientirati, kako bi jim omogočili, da bi se brez mnogo težav in neprestanega povpraševanja mogli povsod kretajti, in kako bi jim pnipomogli, da bi si v primeroma najkrajšem času in z najmanjšimi stroški ogledali najbolj zanimive naše kraje ter lz njih odnesli najlepše spomine.
Vse to bi se dalo lahko doseči s skrbno
sestavljenimi praktičnimi vodniki in zemljevidi. To pa je čudno, da za to v naši državi ni pravega smisla in volje. Za vse drugo so na razpolago ogromne vsote, za to zadevo nobenih. Nam iseveda prija in smo veseli, da kdo k nam pride in želimo, da jih pride čim več, toda da bi tem množicam gostov od blizu in daleč res poleg sobe in hrane še kaj praktičnega, koristnega nuidil in za to kaj žrtvovali, to seveda nam ni simpatično. Samo molzli bi radi kravo a ji nobene krme polagali...
Moje prepričanje v tem pogledu je to-le:
Misel, da je zadoščeno naši prepagandi samo s plitvimi, površnimi brezplačnimi folderji, ki samo vabijo, a ki gostu, ko k nam pride, praktično absolutno nič ne nudijo, je več ko naivna in prav tako pogreš-na kakor mnenje, da gostje po naših letoviščih in zimoviščih nimajo druge potrebe nego da pridejo kam pod streho in da se jim nudi primerna brzina.
Ne zaključujem, dobč se gostje, ki samo ležč, jedo, pijejo in se zabavajo, a taki gostje še daleč ne predstavljajo pretežne večine letoviških in zimskih gostov —vsaj v Sloveniji ne. Ne moremo s cer tega statistično dokazati, toda je to obče vsakemu znamo, da je največ gostov takih, ki se radi gibljejo, delajo razne tudi gorske iz. lete poleti in pozimi in so to tudi najboljši gostje, ker ima od teh tujski promet tudi največ dohodkov.
Vse to dobro vemo in sleherno sezono opazujemo in vendar se nič ne zgane, da bi se gestam postreglo s praktičnimi popotnimi pripomočki v obliki vodnikov in zemljevidov, temveč kar nadalje samo fa-briciramo folderje s preobračanjem teksta, samo da je nekaj »za oko«, ut aliquid fieri videatur.
Od kod ta miselnost?.
Nekrščansko ravnanje s siromakom
Starček zaprt v hlevu in izstradan do obupa
Ptuj, 18. junija.
Mnogo se na našem podeželju odigrava tragedij, ki pa se kmalu pozabijo ali sploh ne pridejo v javnost, ker se pač tičejo le siromakov. Prebivalstvo občine Sv. Vid v ptujski okolici je ogorčeno zaradi usode občinskega reveža, o katerem se je zadnje dni razkrilo, da je postal žrtev nenavadne, nekrščanske brezobzirnosti. Zgodba je naslednja:
Letos 1. marca je prevzela posestnica Trafela na Pobrežju od občine Sv. Vid občinskega reveža Blaža lica v oskrbo. Blaž lic je svoj čas mnogo hodil po svetu, na stara leta pa je popolnoma opešal in ga je morala prevzeti pristojna občina. Ker pa občina sama ni mogla oskrbovati 72-letne-ga starčka, je bilo sklenjeno, da ga odda kaki zasebnici v oskrbo. In posestnica Trafela je bila voljina, da siromaka sprejme za mesečno oskrbnino 150 din. Oskrbnina je bila res da majhna, toda posestnica Trafela bi bila vendarle lahko s siromakom ravnala nekoliko bolj človeško. Tako se je zgolj polakomnila onega mesečnega prispevka 150 din. siromaka pa je spravila v živinski hlev. Tam je moral na deski, ki
je bila 1.50 m dolga in pritrjena pod stropom, ležati ves zapuščen. Posestnica je hlev varno zaklepala, še prav posebno pa zjutraj, kadar se je odpravila k maši. Starček je bil ujet kakor divja zver. S svojega ležišča pod stropom ni mogel nikamor, nič več se ni mogel nadihati svežega zraka.
Siromak je hiral in hiral. V zadnjem času so sosedje ponovno slišali obupne klice m vzdihovanje. Sosedje so začeli govoriti o trpinčenju starčka in so nečloveško zadevo prijavili orožnikom, ki so takoj uvedli preiskavo. Podali so se v hlev posestni-ce Trafele in so odkrili skrajno žalosten prizor. Siromaka Blaža lica so našli vsega zanemarjenega. Ker siromak zadnji čas ni dobival hrane, je strgal zid, da bi se v obupu nekoliko nahranil. Siromaka so najprej očistili, nato pa so ga zapeljali v sirotišnico v Ptuj. Orožniki so brezsrčno po-sestnico trdo prijeli. Toda zgovorna krščanska žena se je vedela na vse načine izgovarjati. Vse to ji ne bo nič pomagalo, kajti ugotovitve orožnikov so dovolj tehtne, da bo dobila pri sodišču primerno plačilo.
Krogla v vojni, krogla v obupu
Tragedija posestnika, ki je bil v vojni ranjen
Dr. Brenčič 15 let vodja mariborskega
gledališča
Upravnik dr. Brenčič z ansamblom mariborskega gledališča
Pesniška dolina tretjič pod vodo
Poplava je katastrofalna, regulacja nujna

Domače vesti
*	Obisk kovaških akademikov. Na »vajeni poučnem potovanju po naš; državj je prispela v Zagreb akupina slovaških akademikov slušateljev filozofije na vjseučili-šču Jana Komenskesra v Bratislavi. Ti slovaški akademiki so organizirani v društvu
»Ljudevit ŠtW«. Ljudevjt Stiur (1815— 18o6) je bil vodja in organizator pokreta za ea" mostojnj slovaški jezik. Ekskurzijo slovaških akademikov vodita slavista, vseučili-ška profesorja dr. Ryšanek in dr. Jan Stanislav.	,	, , •
*	Uprava Jugoslovenske kolonije ▼ Franciji. Kakor nam poročajo iz Pariza, se je nova uprava JKF takole konstituirala: predsednik je inž. Steva Jovanovič, podpredsednika sla Makso Riemer in Dore Ogrizek, generalni tajnik je Julij Urlep-, njegov pomočnik pa Drago Hausenblas, giavni blagajnik je Milan Novakovič, njegov pomočnik pa Valentin Filja. — Upra va jugoslovenske kolonije v Franciji ponovno opozarja slovenske izletnike: Ako potujete na pariško razstavo samj ali v manjših skupinah, bo naša kolonija v Franciji smatrala za prijetno dolžnost, da vam ustreže v vsakem pogledu in da vam bo v Parizu uslužna z nasvetom, kakor tudi z navodili, preden pojdete na pot. Pišite na naslov: Jugoslovenski dom 25. Rue Serpente Pariš VI. (na St. Mjchelu, telefon Dan ton 89—94).
'N&ce juti ?
Nikar se žalostitl, mlada mati! Tudi ne toži: pričnl dnevno žlico in kmalu bc hotel celo dozo
BIOMALZ
Poskusna doza Din 12.50 v lekarnah
*	Mladinska organizacija JNS srez Kamnik priredi v nedeljo 20. t. m. ob pol 10. dopoldne v dvorani gasilskega doma predavanje dr. Branka Aluieviča, pravnega referenta OUZD. Predaval bo jO kolektivnih pogodbah in minimalnih mezdah«. Vabljenj vsi. zlasti opozarjamo na predavanje delavstvo.
*	Diplomjrau je bil na jurjdični fakulteti ljubljanske univerze g. Samo Dostal iz Ljubljane. Čestitamo!
V vsako hišo	Lutz-peči.
*	Zanjmiva krožna potovanja po Jadranu.
Pred nekaj leti je centrala ribarskih zadrug v Splitu uvedla ribarsko-sportna potovanja po Jadranu, katerih se udeležujejo ljudje, kj se zanimajo za življenje in delo ribičev in za one naše zalive in kraje, v katerih potniški parniki ne pristajajo. Organizacija takih krožnih potovanj bo letos še boljša, kakor je bila prejšnji leta. Udeležencem krožnih potovanj bo letos na razpolago parnik =>Stro?smayer«. kj je podoben malemu plavajočemu hotelu. Vsakih 10 dnj bo parnjk odplul \i Splita protj Boki in uazaj. Drugih 10 dni pa bo na potovanju od Splita proti Sušaku in nazaj. Parnjk §e ne bo nikdar vračal po istem potu.
V	10 dneh bo vsak izletnik spoznal ves Jadran in vse njegove zanimivosti.
*	V Skoplju bodo gradil} novo »oderno železniško postajo. Generalna direkcija dr-žavnjh železnic posveča veliko pozornost tudi gradjtv,- novih modernih železniških postaj ter preureditvi jn razširitvi starih.
V	kratkem bodo pričeli gTadjti novo moderno železniško postajo v Skoplju. Staro železniško postajo že podirajo jn dokler ne bo zgrajena nova postaja, bo ves promet izpeljan po maij železniški postaji Vojvode M šjča in po perjferijski postaji Dušanovao. Nova železniška postaja v Skoplju bo moderno. trinadstropno poslopje, na perone pa bodo vodili podzemni hodniki. Nova železniška postaja v Skoplju b5 druga največja in najlepša v vsej državi. Prekašala jo bo Ramo še nova železniška postaja v Beogradu, za katero je načrt ž& jzgotovljen.
Kronično zagatenje in njegove slabe posledice, posebno motnje v prebavi, se lahko odpravijo z davno preskušemm domačim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenčico, ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijeio »Franz-Josefovo vodo«, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
Ogl reg. S. br. 15.485/35
Folderji, brošure z 1, 2 ali nekaj več pol tiska, to je seveda mnogo cenejša, zato pa tudi po kakovosti vsebine mnogo slabša propaganda nego kartonirana ali vezana 5—10—20 ali celo več pol vsebujoča, skrbno sestavljena knjižica (vodnik), ki traja za dobo mnogih let.
Poglavitni vzroki, da cenimo folierje mnogo višje nego vodnike, pa so najbrž še ti-le:
Med odločujočimi faktorji naših tujsko. prometnih velikih organizacij ni nikogar, ki bi si dal truda in potrpežljivosti, da bi se res poglobil v brtvo folderja in vodnika, nikogar, ki bi šel do dn4 tema vrstama turistične propagande. Prehitro gre danes tempo življenja.. Dolge seje in razprave, posebno pa študij niso prijetna stvar. Go podje so preobloženi z nešteto drugimi posli in zato nimajo časa in morda tudi ne volje, da bi se temeljito >bavili z različnimi vodniki, niti toliko ne utegnejo. da bi vsaj samo en vodnik temeljito pregledal1 in proučili ter se prepričali o koristnosti takega potnega pripomočka.
Nadalje: naSi tuj koprometni krmarji le včasih, priložnostno, kam potujejo, večinoma samo poslovno, za oddih in zabavo, toda nikoli ali le prav redko kedaj »kot prarvi turisti« in za dlje časa, a kar je najvažnejše: ne potujejo nikdar po tujih deželah in doma po njim neznanih, malo obljudenih krajih!
Potemtakem: pridejo le malo ali nič v stik z množicami tu in inozemi-kih turistov, pravih popotnih ljudi, na gor ikih in drugih potih in tgiko nikdar ne pridejo v priliko, da bi čuli želje, težnje, pritožbe in zabavljanje iz ust gostov samih, seveda tudi nimajo časa za to, da bi poizvedovali o potrebah popotnikov vsaj pri šglterskem ogobju različnih potniških birojev in drugod. Pravtako praktično tudi nikdar ne gkugajo: kake neprijetno je popotovati po neznani deželi (posebno če se jezika ne zna), posebno pa kako neprijetno je potovati v neznanem »vetu po zanikarnih
*	Razpisane ®lnibe. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje štiri službena mesta jn sjcer: mesto direktorja gradbenega urada, službeno mesto inženjerja arhitekta pripravnika, kemika pripravnika in stati stika pripravnika. Prošnje je vložiti do 28. t. m. Natančnejši pogoji so razvidni iz >Službenega listat kos 4S.
*	Tridesetletnica zveze trezne mladine, Zveza trezne mladine kot centrala mladinskih organizacij za borbo prot.j alkoholizmu je bila ustanovljena v Beogradu leta 1907 meseca avgusta in je kaj kmalu organizirala svoje postojanke na sedežih srednjih šol in tudj v drugih krajih. Vrhu nec svojega delovanja je zveza v nekdanji Srbiji dosegla leta 1911—1912. Takrat .je imela že nad 60 krajevnih organizacij in preko 3.500 članov. V Kraguje^cu je tedaj razvila zastavo, kar je bilo združeno z le po manifestacijo trezne mladine iz vse Srbije. Takoj po osvobojenju ee je delovanje zveze razširilo po vsej Jugoslaviji in kmalu so bilj doseženi tudi stiki z mednarodnimi organizacijami treznosti. Na mednarodnih kongresih za pobijanje alkoholizma so bile dobro zastopane naše protialkohr.lne organizacije jn tudi na mednarodnih proti-alkoholnih razstavah ie že večkrat imela naša država svoje oddelke, polne zanimivega gradiva SOietnieo svojega obstoja bo zveza trezne mladine slavila 2.. 3. in 4. julija v Beogradu Od prometnega ministrstva je- uprava zveze že dobjla obvestilo, da bodo vs; udeleženo; proslave in z njo združene 17 redne glavne skupščine zveze deležni 50o"lstn'nega popusta na železnicah. Prj odhodu kupijo udeleženci celo vozovnico, in ko bo na njei potrjena udeležba skupščine bo vozovmea. veljala za brezplačno vožnjo domov Udeleženci, kj re-flekfcirajo na skunno prenočišče in hrano, naj se javijo n^jpo^neje do 28 t. m. na naslov; Savez trezvene mlade-ži. Beograd, Pa-šičeva ulica 6—I
*	Zaradi dežja letalo nj motrlo pr!stat? v Dubrovniku. Letalo ki obratuje na zračni progi Dubrovmk—Sarajevo, ni moglo pristati na letaTšču v Dubrovniku, kj jP bilo zaradi dolgotra jnega deževja pod vodo. Letalo je dolgo krožilo nad letališčem in okolico in ker ni našlo primernega mesta za prist?nek. ee je mnralo vrnitj v Sira:evo.
*	Poskusno vožnjo s kompozj fjr> doma izdelanih ž^lezniš1- h vaTo^o^ s-o napravili na progj Beograd — Novj Sad. Novi. zelo leni jn udobn; železniški vagoni so bilj izdelani v Prv; jugoslovenski tvornici va-tronov, strojev in mostov v Slavonskem Brodu. Vožnja je dal,-, pričakovane odlične rezultate. Kompozicija je prispela na beograjsko železniško postajo bresi vsakega incidenta. Službo strojevodje je med to vožnjo nekaj časa opravljal sam generalni direktor državnih že'eznio, g. NaUmovič. Vožnje so se udeležili člani državne komisije in nekateri nov'nar.ii
*	Junaštva »trd« slovenske pe*t'«. Iz Ma^ ribora se je peljal neki ptujski trgovec z avtomobiIom domov. Okoli 16. ure. ko je prevozil vas Skorbo, je iz zasede padel kamen, k; je na avtomobilu razbil reflektor. Lastnik je razpeli nagrado za onega, kj najde zaplotnika. To je pomagalo. Dosmalo se je. da je storilec neki potepehec iz Skor-be. Orožniki so ga ovadil; sodišču. — Neznani falotje v Dornavj so z gnilimi gosjimi ja.)« ometal; znano trsrovsko hišo g. Stanka Murkoviča. tajnika Sokola. Trgovec Murko-vič. kj si je šele pred kratkim sezidal lepo. moderno trgovino, trp? precejšnjo škodo. Nedavno so tudi na šolskem poslopju neznani p"stonači razbili šipe, ker je v nek} sobf bila seja Sokola.
*	Od neurja razdejana vas. Nevihte, kj so divjale, kakor znano, nad Novjm Sadom jn okolico, so povzročile grozuo pu-6tošenje na Fruški gori in na njenih pobočjih. Sliko najhujšega razdejanja nudi vas Rakovac, ki leži v ozki dolini ob strmem pobočju. Blizu vasi je velik kamnolom dunavske bavovine, kjer eo stali veliki vozovi, polni kamenja. V6e te vozove je orkanski vihar pometal s ceste v vodovje, ki se je valilo skozi vas Rakovac. Naenkrat je bila vsa vas pod vodo, saj se je voda vlivala v dolino od vseh strani, najbolj pa seveda s pobočja, od koder se je ve-"pala tudj zemlja in kamenje. Skozj občino Rakovac tekoči potok, ki ima med poletjem le- malo vode, je v nekaj minutah postal velika reka. kj se je v višini 2 metrov razlila skozi vas in potem drla po dolini navzdol prot; Dunavu. V revni vas; n; niti ene hjše. ki bi bila ostala nepoškodovana. Nekaj hjš so valov; porušili.
*	Tovarna JOS. KE1CH sprejema mehko in škropljeno perilo v najlepšo Izdelavo. 3
markacijah ali po potih brez markacij med nemim skalovjem ln drevjem, specialno v megli in v temi ter po snežn h planjavah brez vseh pripomočkov (vodnika), kakor morajo to n. pr. izkušati pri nas številni naši državljani, kakor tudi Nemci, Cehi in še mnogi Angleži i. dr.
Ko bi naši odločujoči tujskoprometni krmarji vse to sami izkušali, bi upam, mislili in ukrepali dokaj drugače! Teorija za zeleno mizo je nekaj, praksa zunaj zopet nekaj drugega.
čas je in sicer prav okrajni čas, da krene naše turistično dalo tudi na druga pota in da se Putnik ter druge tujskoprometne organzacije vendar enkrat spoprijaznijo z m slijo za izdajanje praktičnih regionalnih vodnikov, kajti ravno v pomankanju te strokovne propagandne literature leži krivda: da izgubljamo leto ra letom, prav po nepotrebnem in po lastni nerodnosti, obilno število dobrih gc«tov.	f
Po vgem svetu, ne farno v naši državi, je razkropljeno obilo ljudi raznih narodnosti (Nemci, Čehi, Angleži i. dr.), ki jim je prirojen peseben gon ali veselje do po. tovanja in ki jim na potovanju ni#le zgolj samo za plehko z3bavo in veseljačenje in ki tudi ne prihajajo k nam saimo »štediti«, temveč ki potujejo iz zanimanje, ki najdejo razvedrilo in zašovolj tvo tudi v tem, da kaj novega in zanimivega vidijo ter da spoznajo različne kraje sveta.
Znano je, da se ta vrsta gostov čez zimo skrbno pripravlja za bodoče potevanje, študira vodnike in si po njih prikroji po. drobni načrt aa daljša potovanja od kraja do kraja. Ta vrsta popotnikov »parantov« potroši največ in je najbolj hvaležna tudi zato, ker z ugodno ustno reklamo na po. vratku pridobi še mnogo drugih svojih znancev za naše kraje.
žal mi na to vel ko množico prav odličnih in petičnih gostov ne polagamo dovolj pažnje, jih naravn°st zanemarjamo, ker se ne potrudimo, da bi izdali vodnike za poedine kraje v njihovem jeziku iD sicer take, da bi goste res v o d i 1 i.
ORKESTER ZVEZDA
svira danes in prihodnje dni na vrta
RESTAVRACIJE ZVEZDA
* Planinske postojanke SPD so odprte in oskrbovan© razen Triglavskih koč, ki bodo oskrbovane od 26. t. m. dalje. Orož-nova koča bo oskrbovana cd 19- t m. dalje. Krekova koča na Ratitovcu ima nove. ga oskrbnika ter vabi turiate na zelena planine. Sedanje vremenske prilike so najugodnejše za. poset planin. Planinci, hitite ob prestem času v naravo ter se oddahnite na vrhovih v pozabijenju dnevnih skrbi.
VELIKA ŽEJA
zmanjšuje voljo do jedi ter utruja telo in duha. Ako želite, da ohranite poleti svojo telesno in duševno svežost, jemljite redno hladno Ovomaltine, ki osvežuje in krepi telo in živce.
PIJTE HLADNO OVOMALTINE !
Ljudski zavojček din 6.50 Mala škatlica . din 10.50
*	Ekskurzij« ZKD v Pariz- Vsem pri-javljencem in interesentom za ekskurzijo ZKD na pariško svetovno razstavo sporočamo, da je junijska ekskurzija že povsem zaključena, tako da bo ob določenem ter minu odpotovala v Pariz. Tekom tega tedna bodo prejeli Se zadnja navodila, vodič in seznam udeležencev. Prijave za julijsko ekskurzijo bomo sprejemali še do vštetega 25. t. m., ko morajo bitj vplačanj vsi obroki ekskurzijskih stroškov. Definitivni pri-javljenci zanjo bodo prejeli v bližnjih dneh posebno okrožnico z natančnimi pojasnili-Dostavljamo, da znaša doplačilo za II. razred vožnje samo Din 2-50. Prospekte in ostala navodila dobite v tajništvu Zveze kulturnih društev, Ljubljana, Kazino II. nadstropje, telefon 21—23
*	Cenena »Potnikova« potovanja na pariško razstavo. Zanimiva potovanja pripravlja zelo poceni »Putnik« za par ško razstavo od meseca junija do septembra. Prvi poaebni vlak iz Beograda v Pariz bo odpotoval 4. julija. Udeleženci izleta bodo poleg Pariza in vseh njegovih aan mivosti videli tudi ver:ajski dvor in Benetke. Vse to je vračunamo v ceni. Vožnja, popolna oskrba v Parizu za 3 dni kakor obisk vseh zanimivosti in izleti bo stalo poprograanu za one, ki potujejo v 3 razredu 2.490 Din, v II. razredu pa 3.260 Din. Isti aranžman od Zagreba stane 2.450 Din odnesao 3.050 Din. Poleg vlakov v PfcTiz organizira ---Putnik« tudi skupin tka p"tovanja do Niče. Oni, ki se bodo udeležili teh potovanj bodo poleg Pariza in Benetk videli tudi Nico in Monte Carlo. To potovanje a 5-dnevnim bivanjem v Parizu stane od Beograda do Pariza Niče in nazaj 3.040, odnosno 3.870 Din za potovanje v n razredu. Prijave sprejemajo že ziaj vsi »Putnikovi« uradi, kjer se dobe tudi vsa pojasnila. Kdor se obrne na »Putnika« v Beograd, dobi brezplačno prospekt vseh potovanj, ki bo gotov te dni.
*	Za Putnikov izlet v Pariz iz Ljubljane dobite informacije pri S. Zupanu, Celje, Slomškov trg 1.
*	Podpornemu društvo za gluhonemo mladino je daroval učiteljski zbor v št. Petru pri Novem mestu znesek 140 Din namesto venca biagopokojnemu tovarišu Vaclavu Požarju. Najlepša hvala!
Iz Lfubljane
u— Obisk bolgarskih poštnih uradnikov- Drevi ob 2024 se bo pripeljala z br-zovlakom v Liubliano skupina bolgarskih poštnih uradnikov, ki bo prisostvovala kongresu združenja poštnih uradnikov jpaše države. Poštnj uradniki iz Bolgarije bodo tokrat prvič v večjem številu zastopani na kongresu združenja jugosloven-k'h poštnih uradnikov. Dolžnost prijateljev bratskega bolgarskega naroda je, da jih lepo in prisrčno sprejmemo v svojo sredo.
n— Kolo jugoslovenskih sester vabi -larše, da oddajo svojo deco od 6. do 14. leta starosti v dom Franje Tavčarjeve v Kraljevjco. Dom ie krasno in nanovo urejen, zelo snažen, higijeničen. ima lastno kopališče, terase za sončenje in igrišča. Ce-lomesečna oskrbnina z vožnjo vred stane 550 Din. Javiti se je pri go^pe Angelj Gre-gorič, učiteljici. Poljanski nasip 12. vrata 2. Julijska kolonija za deklice odide 3. julija, dečki pa 2 avgusta.
u— Restavracija Zvezda, je otvorila kazinski vrt, in bo od sobote dalje razveseljevala svoje goste z godbo >Orke-tra Zvezde«. Vsak dan sveže pivo, guljaž in tripe ob vsaki uri. Cenena in izborna jedila ter prvovrstna vina bodo najboljše priporočilo Počitniško zbirališče Ljubljančanov bo na vrtu restavracije Zevezda. Tudi abo-nentj se sprejemajo.
u— član« in prijatelje Jadranske *tra-že opozar:amo. da odkrije krajevni odbor Narodne odbrane Št. Jakob—Trnovo—Barje v nedeljo 27. t. m. ob 10 dopoldne na osnovni šoli na Barju in ob 16 na osnovni šoli na Grabnu (Cojzovi cesti) spominski plošči v počaščen je blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedenitelia. Vabljeni eo člani in prijatelji Jadranske straže, da se udeleže teh prireditev.
u— Bela zastava s rde?'m križem bo zaplano'?'« -utrl na stolpu Ljubljanskega grad« ^o-4 zpptavo RK 6e zbirajo m'Iiio n: požrtvovalnih «flmar'anov. ki izvršue-o po«!nn<i'vo	pr>na!a.ioč tolažbo trppče
mu človeštvu n«! »o 7ae*avo bodo oo^tel« jutr! na Grad množice ki no«io v «vo?°»n prm out Ijiihrvni do bližnjega in hočejo pomaiatj r»n Movekol iubnem delu- Zato bo pa valovalo futri po v*ej Grajski planoti resnično neskaljeno veselje.
g. Schiffrer e$tm$ 6» julija v Ljubljani in daj« interes;ranim pevkam in pevcem lekcije v dUialnl tehniki in italijanskem belkanto petju. Prijave od 10. do 12. v Finžg3rjevi vili, Dobrijova ulica 30. Mirje.
u— idrijski krožek. Jutri bo v primeru lepega vremena izlet k Sv. Treni kraljem nad Vrhniko. Odhod ob 7.45 z vrhniškim vlakom, povratek ob 21.20. Vabljeni v*i rojaki in prijatelji.
Najlepše
za pridno dijakinjo ali dijaka je Fotoaparat katerega kupite najceneje pri
Foto Tourist Lojze Smuc-ii
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8. ali v podružnici PREŠERNOVA 9.
Cadet Box
vel. 4.5x6 s tremi filmi
samo Dia 99.-
Bolda ali Kodak a opt. 1.6.3 samo din 290.— Balda z opt 1.4.5 . . , . . din 400.— Balda Compur 1.4.5 ..... din 720.—
u— Pomoč akademikom. Jugobruna,
kranjske tekstilne tovarne d.z.o.z. v Kranju, je poklonila Jugoslovenskemu akademskemu podpornemu društvu na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani znesek 500 din. Za velikodušni dar se upravni odbor društva najiskreneje zahvaljuje.
u— Vscučiliška knjižnica je zgrajena do prvega nadstropja. Delo na stavbi ovira samo deževje, sicer pa potekajo dela izredno živahno. Zgrajeni so v grobem stanju že vsi pritlični in kletni prostori, v prvem nadstropju pa kažejo svoje obrise že tudi bodoča vseučiliška čitalnica ln prostori za revije in časopise. Knjižnica mora biti zgrajena do druge jeseni.
o— Prošjak jn vlomilec t desettisocj v lep«. Včeraj na v6e zgodaj, ko je komaj sinil prvi dan. je policiji padal v roke zagoneten možak, čigar zgodbica je polna senzacionalnih protislovij. Ko ie vsa okolica še spala. 6e je na Tvrševj cesti zavihtel čez ograjo »Produkte« mlad moški in vdrl v shrambo hišne gospodinje Josipine Veršnikove. Zaradi ropota, kj ga je povzročil, je bila vsa hiša naenkrat pokonci. Neznanec ie planil spet na dvorišče, a tam ga je dolijlel eden izmed v hiši slanujo čih moških, ga podrl na tla in ga pridržal, dokler a: prišel stražnik- Zasliševanje o dogodku, ki ga je mož postave takoj pod vzel je spravilo na dan nezaslišane reči Hišna gospodinja je v nezuancu spoznala siromašnega brezposelnega, ki je prejšnji ^ar> potrkal na njenih vratih in potožil svojo bedo in mu je ona v resnici darovala dinar. rotem je šel prosit še v sosednjo hišo, kjer ie prav »ako dobil dinar. Obe ženi sta v nerodnem rogoviležu, kj je zdaj ob tako zgodnji uri spravilo vso hišo po konej, spoznali prosiaka od prejšnjega dne. Neznanec pa je odločno zanikal, da bi bil že sploh kdaj potrkal na kakšnem pragu in poprosil. Stražniku je pomolil legitimacijo, s katere je razvidno, da je bil svoj čas trgovec nekie na deželi, obenem pa mu je razgrnil svojo listnico, v kateri je imel spravljenih 41.000 Din. Nekaj neverjetnega ie pač. da b; mož s tolikšno gotovino v žepu prosil milodarov pri dobrih ljudeh. Pripovedoval je, da je prišel v Ljubljano k svojemu bralu na obisk, po poldne pa ie odšel proti Posavju in oble zel nekaj gostiln. Vračal da se je tako pijan, da sploh ni vedel, kako je prišel na dvorišče in kako se je znašel v shrambi. Policija ie uvedla preiskavo, ki bo brez dvoma kmalu razjasnila zagonetko.
TS0HAMBA FII Vam napravi pri solnčenja Is pordele kože, krasne rajavo polt. Bregerlja Oregorld d. a o. s. Ljubljana. Prešernova 6.
U— V Trst, Gorico in Benetke! Trodnev. ni izlet z Putnikovim osebnim vlakcm od 27. do 29. t. m. Vozne cerne vključno vizum: Trst Din 200, Gorica Din 215. Benet. ke Din 265. Prospekti, informacije in prijave pri >Putniku«, Maribor.
Povsodi	Lutz-peči.
Tovarna Ljubljana VII, tel. 32-52.
Iz Celja
e— Njžjj tečajni Izpit na drž. realni Rim. nazjji ie trajal od 11. do 17. t. ni. Prijavilo se i e 99 učencev in 53 učenk- Na podlagi odličnih in prav dobrih redov v letnem izprjcevalu je bilo oproščenih ustnega nižjega tečajnega izpita 19 učencev jn 20 učenk. Ustni nižji tečajni izpit je uspešno dovršilo 94 učencev in učenk. Popravni izpit ima 7 učencev in 6 učenk, pri izpitu pa je padlo o učencev in 1 učenka. Učenke 4. a in 4. b razreda so se v četrtek zvečer pod vodstvom ge. prof. Dese Mrvoše-ve odpeljale na morje. Želimo mladimi prijetnega oddiha na Jadranu!
e— Kandidati, kj nameravajo polagati izpit za vozače motornih vozil v Celju dne 2. iulija. nai čimprej vložjo predpisane prošnje na fcreskem načelstvu.
e— N'a dekliški narodnj Soli bo v -«olio to 25. t. ni- od 8. do 12. in od 14. do 18. razstava ročnih del in risarskih izdelkov-e— Regulacija Savjnje. Delo v drugem od-eku regulacije Savinje pod Celjem bo predvidoma končano do konca junija- Dne 23. t. m. bo v Ljubljani na tehničnem oddel ku banske uprave I. javna pismena licitacija za oddajo del za regulacijo Savinja v tretjem odseku od Košnice do apneuika v Pečovniku. Ker smo žc sredi gradbene sezone, bi bilo pač nujno želeti, da se ta dela čimprej oddajo in nadaljujejo. Pri nas na Štajerskem se javna dela vršijo itak v zelo skromnem in skrčenem obsegu, kar človek neljubo opaža, ko vidi. koliko jav nih del se že z vso mrzlično hitrostjo vrši tudi letos v območju ljubljanske oblast;, pa bilo lo na Dolenjskem alj na Gorenjskem. V fonde za javna dela in v bed-nostnii sklad prispevamo tudi mi tostran Save na bivšem štajerskem ogromne v^ote ter upravičeno pričakujemo in zahtevamo, da se nam v obliki javnih del od tega primerne vsote vračajo. Tudi z domačim slovenskim centralizmom, ki k nam samo postranj pogleda nismo zadovoljni
e— Cena jajc na celjskem irgu se drži še vedno trdno, odkar je neka znana mi-ostiva v torek 8 t m. vse pokupila. Tudi v nekem hotelu -ro ji v zadnji silj odstopili nro*' r.la^ilu vso iomafo zalogo. Čujc nv> Vi l' da e mladina, k; 'ira za bombar-d!ran'c r in kamenjem nosebno vese lie, ono ce! ško damo tudi že nagradila z glasn:m priznanjem za izredno požrtvovalnost in neustrašno borbenost. Vsakemu delu pač gre zasluženo priznanje.
KINO
TEl.
21-24
MATICA
ANA STEN v velikem ljubavnem filmu OSAMLJENA ŽENA
Kronanje v Londonu — Tehnikolor film v naravnih barvah.
Norma Shearer in Leslie Hovrard ROMEO IN JULIJA
Dodatek: Domač kulturni film: S kajakom po savskih brzicah in Cerkniškem jezeru.
■ T E L,y,-?v?-22-21
UNION
PAT in PATACHON v najnovejši veseli komediji
OTOK SMEHA (Propadlo nasledstvo) Sodelujejo še: Lucie Englisch, Tibor v. Halmay in drugi
Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri
e— Kino Union. Danes cb 16.15, 18.30 in 20.30 velefilm >0rjent< z Garyjem Coo-perjem in tednik.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 14.30 matinejo: »KET« IN NJEGOV KONJ TARZAN«. Ob 16.15, 18.15 in 20.30 »ROSE MARIE«.
Iz Maribora
a— Življenjski jubilej, fra Teznu je obhajal te dni v krogu svojih znancev jn prijav teljev svojo 80-letnico žel. staroupokojenec g. Jakob Stanoga- Jubilant je kljub s križem še vedno mladostno čil, marljiv in opravlja še danes težja dela. Vedno je dobre volje in ve mnogo 'povedat-j iz tezemsk** preteklosti. Pr; železnic,- j6 služil polnUi 42 let. nakar je bil lela 1916 na lastno prošnjo upokojen. Mladostno svežemu g. Sta-nogi. ki v nacionalnem pogledu njkolj ni okleval, želimo, da bi uživa] sadove erro-jega dela še na mnoga leta.
a_ Smrt vzorne Sokoljce. £rW zavratne pljučne bolezni je postal3 gdč. H*rica Ska-za .hčerka ravnatelja tukajšnje podružnice »Jugoslavije« g. Josipa Ska*e. Pokojna je bila vneta, zavedna in vzorna Sokolj<vt. ki je pri vgeh nastopih in a^ademijiah Sokola Matice vneto sodelovala. Bila j« plemenite narave, prijetna družabnica. Daues r soboto ob 11. dopoldne bo poslednje slovo Mariborčanov pred mrtvašnico tukajšnje splošne bolnišnice, nakar jo z avtofurgonom prepeljejo v Velenje, kjer jo bodo pokopalj danes ob S. popoldne v tamošnjj rodbinski grobnici. Plemeniti pokojnih, ki jo je doletela smrt v cvetu mladosti, časten in tra. jen spomin, žalujočim svojcem naše toplo sožalje.
a— Poroka. Pri Mariborski koč,- je bjla poroka tukajšnjega zobozdravnika dr. Leona Kaca z gdč. Eriko Kamenškovo. Priči sta bila predsednik mariborske podružnioe SPD in Tujskoprometnp zveze inž. Šlajmer ter arh. inž. Dev. Mlademu paru, kj užjva v planinskih in športnih krogih splošne simpatije, obilo sreče!
a— Razid dveh društev. »Prvo jugoslovensko kuočjerejsko društvo v Mariboru* jn »Golnbarsko društvo za Maribor in okolico' se bosta v nedeljo 20. t. m. prostovoljno razšla v korist »Društva združenih gojjtc-Ijev malih živa]j v MarjborUc.
a— Žrtev l--aramb°la ie post,?' obratovodja Splošne stavben p družbe na Teznem Ivan Babjč. V Kopališki ulje.? ie nekj sv+o zavo-ziil v njegova motorno kolo in so Robiča « noSkodbanv n3 nogah odpremilj v splošno bolnišnico.
a— Zavrnjen prfzlv. Ljubljansko jip«»Ta<M-eko sodišče je zavrnilo pr3z'v Karla Ad'er-ja zaradi previsoko odmerjene kazni. Kakor znano, je bil Adler zaradi roparskeca umori v Št. IIju dne 20. jnuarja t. 1. pred tukajšnjim okrožnim sodiščem obsojen na dosmrtno ječo.
Zahvala
Ob sestdesetletnici se me je spomnilo toliko organizacij in posameznikov u prav vseh krajev in slojev našega naroda, da me jc njihovo število prijetno ganilo. Tople čestitke, lepe želje in bodrilne besede 90 mi neizpodbiten dokaz* da sem hodil doslej po pravi poti. Ker mi je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti, se zahvaljujem javno vsem, ki so se me spomnili in kličem: po ravni in preizkušeni poti pogumno naprej!
Velike LaSče, 17. junija 1937.
Ivan PueelJ.
Vremenska poročila
Dozdevno vreme v junija
po stoletnem koledarja
vlažnotoplo, sončno
vlažnotoplo, sončno oblačno, ponekod dež deževno
oblačno in deževno pooblačeno, kraj. dež sončneje, ponekod dež lepo, sončno lepo, sončno ponekod nevihte lepo, sončno oblačno
S. 19. Julijana
N. 20. Silverij
P. 21. Alojzij
T. 22. Ahacij
S. 23. Agripina Sčip ob 23.59 č. 24. Janez Kr,
P. 25. Viljem
S. 26. VigiHj
N. 27. Ladislav
P. 28. Vidovdan
T. 29. Peter in Pavel S. 30. Sp. sv. P.
Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi
18. junija
Ljubljana 7. 762.7, 14.6, 76, NE1, 10, dež,
0.3;
Maribor 7. 762-S. 14.0, 90, SSE1, 10, —, —; Zagreb 7. 763.2. 15.0. 70, ENEl, 8, dež, 4.0; Beograd 7. 763.6. 15.0. 60. O, 7, dež, 0.4; Sarajevo 7. 762.8, 16.0. 90. O, 5, dež, 1.0; Skopi je 7. 761.9, 20-0, 80. SI. 5. —, —
Temperature: Ljubljana 182, 14.2; Maribor 24.0. 13.0; Zagreb 19.0, 14.0; Beograd 24.0, 14.0; Sarajevo 22.0, 13.0; Skoplje 2o.0, 17.0; Split 28.0, -t
a— Zaščita ljutotnerčana. Za zaščjto lju-tomerčana se jg se^ala v Ljutomeru posebno komisija, ki bo začela b svojim delom 23. t. m. Prijavljene vinograde bo komisija pregledala in ugotovjla lego nasada, parcele in druge okolnosti. Izvršena bo tudi to leto omejitev zaščitnega okoliša. Vinogradniki, ki se ie niso prijavil,- zaradi zaščite. naj et-ore to čim prej.
a— Višji tečajni izpit na klasični gimna-Triji v Mariboru se je vršil prvič pismeno od 8. do 10. t. m., ustmeno pa pod vodstvom ravnateljevim od 14. do 18. junija. Izpit so uspešno dovršili naslednji pripravniki: čretnik Ignac, Flis Dušan, Halas Štefan, Hudopisk Anton, oproščeni ustmene-ga izpita, dalje Domik Silvo- Drcvenšek Anton, Duh Andrej, Gorjan Mirko- Herle Franc, Juneš Stanko, Kores Alojz, Kutin Danica, Lah Ivan, Lasič Awto>n> List Franc, Lovše Zdenko, Muhr Oton, Natik Jože, Planinšič Jožef, Preis Fran, Simčič Mirko, Teme Maks, Vidav Ivan, Vitez Karol, Volj-kova Irina, Žcbot Ana, Jesenko Alojz, pri-vatist- in Podlesnik Viljem.
a— Ceneno meso. Danes, v soboto, ob pol 10. bodo na novem Glavnem trgu prodali okrog 28 kg govejega in telečjega mesa.
a— Skoro bi vlak iztiril. Koroškj vlak. ki prjhaja v Maribor po SO. «rj. je pri Guštanju za vozil v veliko deblo, k; je ležalo preko tračni o. Mak je poganjal deblo kakšnih 50 m pred seboj in je vsak trenutek grozilo iztvirjenje. ki b; na tem mestu utegnilo biti usodepolno, dokler ni končno deblo zgrmelo j s t.rač.nio v bližnji prepad in pobilo vse za- '
Jutri v nedeljo ob 8. bo v dvorani Delavske zbornic-e otvorjen kongres Združenja uradnikov poštne telegrafske in telefonske stroke kraljevine Jugoslavije, poštni uradniki j« vs» države že 9 let niso zborovali v Ljubljani. Prav pomemben bo sedanji kongres, ker bodo prvič v večjem šte-vjlu bolgarski poštni uradniki zastopani na zboru jugoslovenskih poklicnih tovarišev.
Poštna stroka je bila podrejeni od leta 1920 do leta 1935 raznim rebrom. Ta ne-ijt-a-Inotst je slabo vplivala na razvoj stroke. Sele z ustanovitvijo posebnega poštnega ministrstva v lefu 1935 je bila dana možnost izboljšanja razmer. Od tega časa dalje je tudi Združenje poštnih uradnikov raz/-vjlo živahno delovanje za zboljšanje delovnih pogojev jn za napredek stroke. Poleg stanovskih zad^v bo obravnaval kongres tudj splošno stanje poštne stroke. Poslovanje	trpj v vsej držav; 7.aradj nezadostnih kreditov. Prav posebno je prizadeta Slovenija, ker pri delitvi materialnih in
Ljubljana- 18. junija.
Pred dnevi je policija aretirala nekega Jakoba Lukiča, invalida z leseno nogo, ki je postal policijskim organom sumljiv zavoljo svojega prelahkomiselnega popivanja in zapravljanja. V neki gostilni na Jezici ga je prijel detektiv sredi vesele družbe in po aretaciji se je sama od sebe sprožita cela vrsta presenetljivih odkritij. V Lu-kieevj leseni nogi je policija našla 15.000 din gotovine denarja in za okrog 50.000 din zlatnine, pa je zaradi upravičenega suma, da jc to bogastvo nepoštenega izvora, telefon itno in brzojavno obvestila varnostna oblastva v raznih drugih mestih.
Na njeno sporočilo je takoj prišel odgovor od splitske in beograjske policije, da je bila zlatnina najbrž pokradena v glavnem na njunih področjih. Ko je Lukič med raslišavanjem povedal tudi, kje ima stanovanje v Beogradu- je naša policija takoj po radiogramu tudi to podrobnost sporočila beograjski. Uprava mesta Beograda je nemudoma odredila hišno preiskavo na Lu-kičevem stanovanju v šabaški ulici in uspeh je bil nepričakovan. Ko so se kriminalni organi pojavili na Lukičevem domu, jih je vsa preplašena sprejela njegova žena z dvema otrokoma. Brez oklevanja jim je pokazala skrivališče, kjer je bilo spravljenih še cel kup drugih nakradenih predmetov in denarja. Tako je policija zaplenila še
Iz življenja na deželi
Iz škofje Loke
š — Zagonetna tatvina koles. Kaže, da niti šolsko poslopje ni varno pred tatovi. V četrtek dopoldne je izginilo iz šolske veže dvoje moških koles in to v času od 10. do 12.30. Uganka je, kako so mogli svedrovci kolesa neopaženo odvesti. < Lastnika koles, starološki katehet Karlo Bab-nik in dijak III. razr. meščanske šole Andrej Hafner, doma iz Medvod, sta prijavila tatvino orožnikom. Kradli so tudj pri delavcu Bozovičarju v Novem predmestju. S tatovi je šla moška ura, potem pa so bili prepodeni.
š— Huda nesreča pri transmisijskem jermenu. Na šimičevi žagi v Bodoveljski grapi se je pripetila v sredo popoldne huda nesreča, katere žrtev je postal kurjač Janez Hafner iz Sele, star 37 let, ki je bil dolgo let uslužben pri lesni industriji Hein-riharjevi v škof ji Loki. Hafner je bil zaposlen pri transmisijskem jermenu ob stroju za brušenje žag. Zagrabil ga je jermen in Hafnerju je razcefralo ves spodnji del leve noge. Pogled na odtrgani ud je bil grozen. Ponesrečenca ki je trpel obupne tolečine so brž naložili na domači tovorni avto in ga odpeljali v škof jo Loko, kjer ga je že pričakoval sreski sanitetni referent clr. Ivan Hubad. Hafner je bil ves čas pri zavesti in je tarnal tako močno, da so ga čuli dal<»č po Mestnem trgu. Zdaj leži v ljubljanski bolnišnici.
Iz Ptufa
j— Kino Ptui- V soboto in nedeljo »Zemlja smeha«. V glavnih vlogah Stan Laurel in Oliver Hardy.
KONJICE. Sokolsko društvo Slovenske Konjice priredi dne 20. junija v Narodnem domu ob 16. telovadni nastop, po nastopu pa bo prosta zabav .. Vsa sosedna bratska društva ter vsi prijatelji Sokola vljudno vabljeni!
★
ČRNOMELJ. Sokolgki zvočni kino v Črnomlju bo predvajal] drevi ob pol 21., jutri ob 16. in pol 21. film v našem jeziku »In življenje teče dalje«. V glavni vlogi naša rojakinja: Ita Rina. Prihodnji film »Ave Marija« (pesem hrepenenja). Dodatek zvočn; tednik in Miki-miške.
BLED. Zvočni kino bo predvajal danes in jutri film z violinskim koncertom »Nesmrtne gosli«. V glavni vloei G. Frohlich ^sičs^en dodatek.
vore. Deblo je očividno naplavilo preko tračnio zaradi zadnjega deževja visoko naraslo vodovje.
a— Zastrupijeoka r hotelu. V noqj na petek je podlegla v tukajšnji splošni bolnišnici 25 letna Ema Komareto. V sredo je prispela v Moribor ter se je prijavila kot artistka pod gornjim imenom v nekem tukajšnjem hotelu. Ker pa ni zapustila sobe in je bilo tudt; trkanje na vrata Zaman. je osebje hotela postalo pozorno ter je bila zadeva javljena policiji. Policijsk.a komisija je po nasilnem odprtju sobe našla Koma-retovo v nezavesti l«ižečo v postelji. Slučajno v bližin; nahajajoči Se mestni fizik dr. Novak je takoj odredil prevoz v bolnišnico, kjer pa je na posledicah zastrupitve z veronalom umrla.
a— »Denar ali smrt!« Veliki kazerskj senat je včeraj obsodil 29 letnega Matevža Kozla, ki je bjl že devetkrat kaznovan na 4 leta robije ter 4 letno izgubo častnih državljanskih pravic, ker je 27. februarja t. 1. v Vičavi pr, Ptuju ugrabil posestniku Martinu Rogin, 90 dinarjev ter ob vzkliku »Denar alj smrt« naperil proti njemu samokres. V obtožnici se navaja tudj. da je Kozel kradel kolesa in osleparil raizne posestnike za manjš? denarne zneske.
a— S tatvinami sta se preživljala. P lj-
čar.ski orožnik; so zajeli 371etnega Cirila Skledarja in 29 letnega Antona Urlepa, ki sta vlamljala in kradla v poljčansk; okolioi in ki sta se skozi dve leti preživljala od tatvin jn vlomov.
osebnih kreditov niso v zadostn; mer; upoštevane njene potrebe. Slovenjja spada med gospodarsko najbolj razvite pokrajine v državi in bi bilo treba že zaradi tega dati pošti v Sloveniji možnost, da bi ta ko poslovala, kakor zahtevajo interesi našega gospodarstva in naše javnosti. Vse hjbe poštnega poslovanj3 so posledice nezadostnega števjla poštnega osebja, ki v Sloveniji že 10 let. stalno in občutno pada, dočim je v ostalih delih države na isti višini, alj pa se je celo povečalo. Zaradi va.žnih vprašanj položaja uradnikov ptt. stroke in stroke same je potrebno. da se vsa .javnost zanima za potek kongresa.
Drevi ob 20.24 se bo pripeljala v Ljubljano z br/ovlakom skupina bolgarskih poštnih uradnikov pod vodstvom predsednika njihovega stanovskega združenja g. dr. Dimitrova, generalnega ravnatelja poštne hranilnice v Sofiji. Vabimo vse prijatelje bratskega'bolgarskega naroda, da se udeležijo sprejema gostov na glavnem kolodvoru.
za 50.000 din raznih dragocenosti in večjo vsoto gotovine. Med zaplenjenim blagom je največ raznih dragocenosti, ki izvirajo iz raznih vlomov v privatna stanovanja sredi Beograda. Po poizvedbah Lukičeve žene je bilo takoj aretiranih več njegovih pajdašev, nato pa je beograjska policija naročila ljubljanski- naj Lukiča čim prej pošlje v Beograd. Lukič je po poklicu čevljar, mimogrede pa se bavš tudi s prekupčevanjem s kanarčki. Jutri ga bodo z močno stražo odvedli v Beograd.
Invalid Jakob Lukič je po rodu iz Vir-ja pri Djurdievcu v savski banovini, star je okrog 40 let in ima za sabo že več let robije. V Beogradu živi s svojo družino že tri leta. a za čevljarsko obrt se je le malo zanimal in se je rajši ukvarjal s sumljivimi posli. Ko ga je prijela ljubljanska policija, se je najprej izgovarjal, da si je hotel ogledati velesejem. a izpričalo se je- da ga na velesejmu sploh ni bilo in je imel povsem druga torišča. Z neko veselo družbo je kro-kal po ljubljanski okolici, se pomudil v St. Vidu, Tacnu in na Ježici, nazadnje pa je padel v malho policije. Z aretacijo so imeli naši kriminalni organi pač izredno srečno roko, saj so pomagali beograjski policiji razkrinkati vlomilsko družbo, ki je razpre-dla po prestolnici in drugod široko in uspešno delavnost.
šahovski turnir v Rogaški Slatini
Rogaška Slatina, 18. jumja. i. Današnje 6. kolo je bilo v znamenju dokaj mirne igre in je večina partij končala remis, in sicer že v pJtvi polovici dopoldanskega zasedanja. Prva sta se zedinila na delitev točke Broder in dr. Trifunovič. Igra je bila zelo živahna, imela pa ie le 18 potez. Kmalu nato ie kapituliral dr- Kalabar, katerega je Tomovič kot črni v otvoritv; popolnoma nadigral in mu razbid kraljevo krilo, da ie mora] belj že v 19. potezi položit; orožje. Prav kratka je bila tud;i partija med Foltysom in Pircem. Foliys je kot beli že v 15. potezi ponudil remis, kar pa vodja turnirja ni dovolil. Nasprotnika sta si nato zamenjala dami in ponovila 3 kraljema trikrat iste poteze: remis po '20 potezah. Izredno zanimiva je bila partija Najdorf—Matvejev. Poljski mo.ister ie do-bjf kmeta in igra] zatem končnico a tempo, kajtj vse poteze Matvejeva so bile izsiljene. Najdorf je gladko zmagal. Silno počasi se je razvijala partjja Sami^ch—Schreiber. Nemški mojster je za 13 potez rabil 1 uro 50 minut, v časovni stiski je pa ponudil remis, kj ga je črnj sprejel, ker je bil iu-di on v časovni zadregi. Partija ie imela 19. potez. Tik pred časovno kontrolo sta se po 17 potezah Sporazumela na remi3 tudi Kostič in Kgnig. Slednji je ime] na videz sicer nekoliko boljšo pozicijo, analiza je pa pokazala, da je bil sporazum pravilen. Nedokončani sta ostal; dve partiji- Ge-reben jn Vukovič sta igrala zelo divje in sta bila oba tik pred kontumacom. V naglici je Vukovjč dobil prostega kmeta, ki utegne odločitj izid. Podobna je bila tudi igra med dr. Drezgo in Nedeljkovičem. Slednji ima v prekinjeni poziciji dobre izglede na zmago.
Stanje po 6. kolu: Najdorf. Samisch 4. in pol, Foltys, Tomovič dr. Trifunovič 4, Broder 3 in pol, Vukovič 3 (1), Pire 3, dr. Drezga, Gereben 2 in pol (1). Kgnig, Schreiber 2 jn pol, Kostič, Matvejev 2, Ne-deljkovič 1 in pol (1), dr. Kalabar 0.
Jutri igrajo v 7. kolu Konig — Kalabar, Pire — Kostič, Matvejev — Foltys, Schreiber — Najdorf, Nedeljkovič — Samisch, Trifunovič — Drezga, Vukovič — Broder,
Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeh!
I Gospo
Pred trgovinskim!
Pred dnevi sta se mudila v Beogradu
dva odposlanca italijanske vlade, ravnatelj oddelka za trgovinsko politiko v rimskem zunanjem ministrstvu g. Gianini in ravnatelj nacionalnega instituta za plačila z inozemstvom v Rimu g. Massi. Informirala sta našo vlado o pripravah za trgovinska pogajanja, ki se imajo vršiti v okviru stalnega italijansko-jugoslovenske-ga gospodarskega odbora. Sklenjeno je bilo, da se ta odbor sestane 28. t. m. v Rimu. Oba italijanska odposlanca sta ž« odpotovala.
Kakor je znano, določa italijansko-jugo-slovenski gospodarski sporazum, ki je bil sklenjen 26. marca t 1. v Beogradu, da nam Italija, upoštevajoč princip izravnave med izvorom in uvozom, prizna dopolnilne kontingente za uvoz v Italijo, pa tudi enakost postopanja izven okvira normalne uporabe klavzule o največjih ugodnostih, kar pomeni, (da bomo dobili pri uvozu našega blaga v Italijo enake ugodnosti, kakor jih uživa blago iz držav rimskega bloka, to je iz Avstrije in Madžarske). Sporazum določa nadalje, da se mora v treh mesecih po uveljavljenju sporazuma sestati jugoslovensko-italijanski gospodarski odbor, ki bo določil obseg naknadnih kontingentov in bo vzpostavil enakost posto-pania nasproti našemu blagu glede na ugodnosti, ki jih uživa Avstrija in Madžarska. Ta stalni odbor bo imel tudi nalogo. da kontrolira izvajanje pogodbenih določb in da stalno proučuje možnosti za zboljšanje trgovinske izmenjave in za raz" širjenje gospodarskega sodelovanja.
V naših gospodarskih krogih vlada za ta pogajanja veliko zanimanje in. so gospodarske organizacije že poslale v Beograd svoje predloee in zahteve glede povečanja izvoza v Italijo.
Nas trenotno najbolj zanima izvoz lesa v Italijo. Statistični podatki o našem izvozu v Italijo v prvih štirih mesecih tekočega leta nam sicer kažejo, da se je pričela zunanja trgovina s to državo po končanih sankcijah znova razvijati. Statistika pa na.m obenem pove, da pri lesu Se
Nova komunalna posojila Državne hipotekarne banke
Upravni odbor Državne hipotekarne banke je imel 16. in 17. t. m. v Beogradu seje, na katerih je razpravljal zlasti o prošnjah samoupravnih teles za večja posojila. V celoti je upravni odbor odobril zasebnikom in samoupravam ter ustanovam posojila v znesku 84.2 milijona din. Med drugim je odobril posojilo drinski banovini v višini 30 milijonov din, posojilo zagrebški mestni občini v višini 30 milijonov din, posojilo skopeljski mestni občini v višini 15 milijonov din, posojilo prosvetnemu ministrstvu za dograditev gimnazije v Beogradu 2.4 milijona din in posojilo Kmetski posojilnici v Ljubljani v višini 2 milijona din. Poročali smo že, da so se v zadnjih mesecih razpoložljiva gotovinska sredstva Državne hipotekarne banke znatno povečala. Ob koncu aprila je imela Državna hipotekama banka nič manj nego za 783 din gotovinskih sredstev nasproti 550 milijonom pred enim letom. Ta obilica razpoložljivih sredstev omogoča banki, da v večji meri dovoljuje posojila.
Avstrijski izvoz lesa
Avstrijska statistika o izvozu lesa v prvih petih mesecih letošnjega leta nam kaže povečanje izvoza mehkega rezanega lesa, mehkega okroglega lesa, brusnega lesa in tesanega lesa, medtem ko je izvoz jamskega lesa nazadoval.
Izvoz mehkega rezanega lesa je znašal v prvih petih mesecih 29.384 vagonov, to je za 6151 vagonov ali za 26.6% več nego v istih mesecih lanskega leta. Pri tem je zanimivo, da je izvoz mehkega rezanega lesa v Italijo nazadoval, in sicer od lanskih 16.636 na 14.181 vagonov (za 14.8%), povečal pa se je izvoz v Francijo od 809 na 3042, v Madžarsko od 3613 na 5845, v Nemčijo od 249 na 2964 in v Grčijo od 382 na 1744. Relativno najbolj se je povečal izvoz v Nemčijo in Grčijo.
Izvoz mehkega okroglega lesa se je dvignil na 16.918 vagonov, to je za 5611 vagonov ali za skoro 50% več nego lani v istih mesecih. Od tega odpade na izvoz v Nemčijo 10.654 vagonov (lani 7837), na izvoz v Italijo 3029 (1545), na izvoz v Madžarsko 1561 vagenov (1212) in na izvoz v Švico 1640 vagonov (663).
Izvoz brusnega lesa je znašal 9026 vagonov, to je za 2072 vagonov ali za 30% več nego v prejšnjem letu. Od brusnega lesa je šlo največ v Nemčijo, in sicer 3512 vagonov (lani 2496), v Italijo 3144 vagonov (2334) in v Švico 1876 vagonov (1674).
Jamskega lesa je Avstrija izvozila le 968 vagonov, to je za 688 vagonov ali za 40% manj nego lani. Skoro ves jamski les gre v Madžarsko. Izvoz tesanega lesa pa se je dvignil na 3190 vagonov, to je za 1135 vagonov ali za 55% več nego v istem razdobju lanskega leta. Od tesanega lesa je šlo 1800 vagonov v Italijo (lani 990) in 1336 vagonov v Madžarsko (963).
Kakor rečeno je avstrijski izvoz mehkega rezanega lesa v Italijo letos zaostal v primeri z lanskim letom za 2455 vagonov, medtem ko se je izvoz mehkega okroglega lesa, brusnega lesa in tesanega lesa v Italijo povečal, tako da j« celotni avstrijski izvoz lesa v Italijo ostal približno na lanski višini.
Gospodarske vesti
Začasen izvoz orehovjne za plačilo ▼
kliringu. Narodna banka objavlja: Narodna banka bo izjemoma zarad; hitrega vnovče-nja za posekane in 7,a izvoz pripravljene orehovine izdala do 31. julija t. 1. potrdila o zavarovanju valute za izvoz orehovine proti plačilu v kliringu. Zato obvešča vse prizadete, da doslej_ izročenih vlog za podelitev potrdil za izvoz orehovjne ne bo reševala. Vsak, ki se zanima za izvoz orehovine v klirinške dežele, naj se torej obrne z novo vlogo na Narodno banko najdalje do 31. julija t. I. V njej mora brezpogojno navesti: 1) količino in vrsto orehovine za izvoz. 2) kje in od kedai leži ta orehovju«. 3) kam jo žele izvoziti. VIo? brez navedenih točnih podatkov Narodna banka ne bo reševala Po trdil s za izvoz orehovine v klirinške dežele bo 'zdajala le takšnim izvoznikom. ki dokažejo, da so orehovino pripravili za izvoz že pred sklepom finančnega ministr3 od 1. marca 1937 (št. 1.217).
arstvo
pogajanji z Italijo
najbolj zaostajamo v primeri ■ prejšnjim
izvozom. V prvih itirih mesecih t. 1. je znašal naš izvoz v Italijo 154.5 milijona din nasproti 234.7 milijona din v istem razdobju 1. 1935 (pred sankcijami). Letos smo torej dosegli po vrednosti točno dve tretjini izvoza v zadnjem letu pred sankcijami. Izvoz lesa pa predstavlja letos mnogo manjši del izvoza v Italijo nego prejšnja leta. Letos smo namreč v štirih mesecih izvozili v Italijo le za 52.8 milijona din lesa, to je komaj 84% vsega našega izvoza v Italijo, medtem ko je v vsem koledarskem letu 1985. predstavljal izvoz lesa 74% izvoza v Italijo in se je tudi prejšnja leta gibal na višini dobrih dveh tretjin. Zato pa je bil letos tem znatnejši izvoz goveje živine (v prvih štirih mesecih smo izvozili 12.754 glav v vrednosti 23.6 milijona din), nadalje izvoz svinj (7900 glav v vrednosti 10.7 milijona din) ter izvoz pšenice in koruze (14.7 milijona din).
Za izvoz lesa v Italijo so vsekakor sedanji kontingenti nezadostni. Slovenski izvozniki pa so vrhu tega oškodovani s tem, da izdajajo italijanske oblasti licence za uvoz lesa iz Jugoslavije predvsem uvoznikom iz južne Italije in z otokov, medtem ko gravitira les iz Slovenije le v severno in srednjo Italijo. Zato gre zahteva slovenskih izvoznikov lesa za tem, da bi Italija dodeljevala uvozna dovoljenja v večji meri onim uvoznikom, ki uvažajo les iz dravske banovine, to je predvsem uvoznikom iz severne Italije. Nadalje zahtevajo naši lesni izvozniki, da bi Italija znižala uvozne carine za rezano neparjeno bukovino, ki se v Italijo uvaža le iz Jugoslavije. Končno se nanašajo zahteve naših izvoznikov na obračunavanje klirinških plačil, in sicer v tem smislu, da bi dobili naši izvozniki polno protivrednost za izvoženi les po tečajih na svobodnem trgu.
Tudi vojvodinski mlini se živahno prizadevajo, da bi si zagotovili stalni kontingent za. izvoz moke v Italijo. Oni smatrajo. da bi Italija lahko prevzela 1000 vagonov naše moke na leto. Svoje zahteve so stavile tudi organizacije izvoznikov živine.
= Nabava vagonov pri domači industriji. Generalna direkcija državnih železnic bo nabavila z licitacijo večje število potniških vagonov s štirimi osmi za mednarodni promet, uradne vagone s štirimi osmi in na dve osi, posebne tovorne vozove na dve osi za prevoz mesa in cisterne za prevoz bencina in lahkega olja. Vrednost te nabave znaša okrog 3.4 milijona Din. Ti izdatki se bodo krili iz kredita v znesku 400 milijonov Din. Pri nabavi teh vagonov smejo sodelovati le domači ponudniki.
= Nabava 20 lokomotiv. Generalni direktor državnih železnic je razpisal licitacijo za nabavo 20 lokomotiv, in sicer 10 normalnotirnih in 10 ozkotirnih. Licitacija se bo vršila 19. julija. Lokomotive bo železniška uprava nabavila iz kredita 400 milijonov din.
—	Kartel Industrije kablov. Iz Beograda poročajo, da je bil po dolgotrajnih pogajanjih sklenjen kartel jugoslovenske industrije kablov z veljavnostjo do konca leta 1939. Kartel se nanaša na elektrovode za šibki in jaki tok, na armirane svinčene kable, izolirne trakove ter jeklene vrvi. Sklenjeno je kontingentiranje prodaje.
—	Oprostitev od plačevanja davkov. Z
odlokom finančnega ministra je na osnovi čl. 37. zakona o neposrednih davkih oproščen pridobnine Obrtniški in vajenski dom v Ljubljani, in sicer vse dotlej, dokler bo deloval v smislu sedanjih pravil. Prav tako je finančni minister odredil, da se Ljubljanski Sokol oprosti na osnovi čl. 64 zakona o neposrednih davkih rentnine, ki se mu odmerja na obresti od posojila, podeljenega Jugoslovanski sokolski matici za zgraditev sokolskega okrevališča v Kranjski gori.
= Renovirana risoka peč ▼ Vareš«. Držaja železarna v Varešu ima dve več ali manj zastareli visoki peči za topljenje železne rude. katerih kapaciteta je znašala doslej 140 ton surovega železa dnevno. Znano je. da se merodajni krogi prizadevajo, zgraditi novo moderno visoko peč, in sicer v Lu-biji. Zaenkrat pa so morali zaradi povečanja kapacitete eno od starih peči modernizirati. Na tem so delala Jest mesecev. Po končanih delih so prejšnji teden zažgali io visoko peč. Za to so porabili !>o! vagona lesenih odpadkov, na katere so naložili 7 kub. m bukovih drv in 25 kub. m oglja. Šele potem so naložili plasti; koksa in železne rude. Pred renoviranjem je znaša/l a dnevn* kapaciteta te peči 80 ton surovega železa, sedaj pa znaša dnevna kapaciteta 160 ton.
= Gradnja velikega mostu preko Tare.
S stroški preko 20 milijonov Din so letos dogradil; cesto Plevlje-Savnik, ki predstavlja najkTajšo zvezo Črne gore s Beogradom. Na tej cest} predstavlja največjo oviro globoko vsekana dolina Tare. preko katere bo treba zgraditi v višini 150 m nad vodno gladino most. dolg 100 m. Za čas, dokler se ta veliki objekt ne zgradi, je gradbeno ministrstvo uredilo začasno cesto s številnimi serpentinami in z začasnim lesenim mostom. Ministrstvo je razpisalo mednarodni natečaj za gra/lnio tega mostu, ki predstavlja težaven tehnični problem. Natečaja s« je udeležilo š-est, domačih in inozemskih konkurentov. ki so obenem predložili načrte za most preko Tise pr; Zablju in preko Save pri Bosanski Gradi.ški- Vsi trije mostovi bodo stali 70 tnrlijonov Din. Sedaj poročajo iz Beograda, da je ministrstvo odstopilo gradnjo mostu podjetju »JUdna zajednica« kot najnižjemu ponudniku za vsoto 9 milijonov Din. za gradnjo ostalih dveh mostov pa bodo razpisane nove licitacije.
= Poročilo o stanju vinogradov. Kralj, banska uprava odd. za kmetijstvo sporoča na podlagi zadnjih tedenskih poročil, ki jih redno pošiljajo podrejeni organi iz raznih vinskih okolišev, da je pričela trta cvesti dne 7. odnosno 8.—10. t. m. Trta je v teku zadnjih dni v pretežni večini že od-cvetela. Le nekatere pozno cvetoče sorte je zalotilo zadnje deževje v cvetju. Ponekod je vihar napravil precej škode na mladikah. zlasti tam, kjer ni bilo mladje povezano. Grozdni sukač ne nastopa močno. V poročilih se omenjajo le posamezni okraji v celjskem, mariborskem in lendavskem okraju. Zatirajo ga s trebljenjem iz kabrn-kov ali ga trujejo v zapredkih z arzeniko-vimi preparati (aresin. meritol). Perono-Bpora se ni pojavila v večji meri, razen v
redkih primerih. Letos .pazijo vinogradniki bolj na škropljenje, nego lani. Vinogradnikom se priporoča, da trsje predvsem skrbno oplejejo (zalistnike skrajšajo na en list, odvišne mladike odstranijo itd.) in vestno poškropijo z 1 «/2 galičnim škropivom ln s primernim dodatkom arzenik. izdelkov. Pričakovati je nastop plesni (oi-dija). Zato je pravočasno žveplati ob lepem vremenu, predvsem po zarodu. Nekateri zamenjujejo plesen s peronosporo na grozdju, kar se da prav dobro razlikovati. Od paleža napadena jagoda počrni pod belo prevleko, od plesni okužena pa ostane zelena odn. zdrava, ako plesen odstranimo.
Borze
18. junija
Na ljubljanski borzi so danes avstrijski Šilingi v privatnem kliringu ponovno nekoliko popustili in so se trgovali po 8.18, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.1850. v angleških funtih pa po 238. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12-78. v Beogradu 12.7288 ;in v Zaarebu 12.78-jO odnosno za konec julija 12.7050, za konec avgusta in oktobra pa 12.70.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri prijazni tendenci notirala 408.50 — 409. Do prometa je prišlo le v 7°/« Blairoveni posojilu po 85.75 (v Beogradu po 86.25).
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2392.16 — 240676. Berlin 1742.53 - 1756.41, Bruselj 734.24
—	739.31, Curih 996.45 — 1003.52, London 214.44 — 216.49, NevTork 4317.26 — 4353.58, Pariz 193.59 — 195.03. Praga 151-54 — 152.64. Trst 228.44 — 231.53.
Turih. Beograd 10. Pariz 19.4275, London 21.54625, Nevvork 436.375. Bruselj 73 6875, Milan 23. Amsterdam 240. Berlin 174.9\ Dunaj 81.8-5, Stockholm 111.10. Oslo 108.25. Kdbe-nhavn 96-20, Praga 15.21, Varšava 82.75. Budimpešta 86.25, Alene 395, Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 408.50 — 409, za Julij, avgust 408. den., 4"/» agrarne 52 — 52.50. 4% severne agrane 52 den., 6% begluške 76 den., 6'V'n dalm. agrarne 73.75 den., 7->i invest- 87 den.. T/o stabiliz. 86.25 den., 7% Drž hip. banka 99 — 100, 7®/o Blair 85-75 — 86, S*Yo Blair 95 — 96.50; delnice: Narodna banka 7150 den., PAB 196 den.. Trboveljska 250 den., Šečemna Osijek 180 — 290. Osiječka Ijevaonica 180 — 190, Dubrovacka 280 den-. Oceania 250 den.. Jadranska 375
—	425, Danica 48 bi., Isis 20 bi.
Beograd. Vojna škda 408.75 — 420, 4«/o
agrarne 52.25 den. (52.50), 4% severne agrarne 52 den., 6°/o begluške 7650 — 76.75, <5Vo dalm. agrarne 74.60 — 75. 7% invest. 89-25 — 89.75 (89.75). 7°/« Drž. hip. banka 100 den., 7°/» Blair 86.25 den. (8623), 8°/o Blair 95.25 — 96. Narodna banka 7150 den. (7150). PAB 198.50 - 199.
Blagovna tržišča
ŽITO
4- Chicago, 18. junija. Začetni tečajlt Pšenica: za julij 108.75, za dec. 110.50; koruza: za julij 112.25, za sept. 99.8750, za dec. 75.50.
+ Winnipeg, 18. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 121, za okt. 114;
-f Novosadska blagovna l>orza (18. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica; baška in sremska 162 — 164: banatska 162 — 166; slavonska 164 — 166: baška potiska 168 — 170. Oves: ba§k3. »Temski. slavonski 1°1 — 103 Ječmen: baški in sremski 64 k«r 117-50 _ 120. Rž- baška 144 — 146. Koruza: ha-ftka in sremska 90 — 91. banatska 88 — 89. Moka: ba§ka in banatska »Og« in »Oger« 252.50 — 262.50: »2* 232.50 — 242.50. 212 50 — 222.50: »6« 182.50 — 192.50: >7* 152.50 — 162.50. >8c 110 — 115. Otrobi; baški. banatskij 86 — 93.
BOMBAŽ
-f Liverpool, 17. junija. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za junij 6.67 (prejšnji dan 6.82), za okt. 6.69 (6.78), za dec. 6.65 (6.73).
4- Newyork, 17. junija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za julij 12.01 (11.93), za dec. 12.04 (11.96).
ŽIVINA
'+" Mariborski svinjski sejem. Na mariborski svinjski sejem je bilo včeraj pripeljanih 131 svinj. Povprečno so prodajali 5 do 6 tednov stare prasce po 90 do 110 din, 7 do 9 tednov stare po 120 do_130 Din- 3 do 4 mesece stare po 155 do 185 Din, 5 do 7 mesecev stare po 235 do 340, 8 do 10 mesecev stare po 380 do 495. eno leto stare po 690 do 800 Din. Svinje so prodajali po 5 do 7 Din za kg žive teže in po 9 do 11 Din za kg mrtve teže.
Preiskava o vlomu pri šifrerjevih
Skofja Loka, 18. junija.
Preiskava o tatvini, ki je oškodovala trgovca Franca šifrerja za težke tisočake, se nadaljuje. Žal še ni sledi za tatovi, ki so izginili, kakor bi se bili vdrli v zemljo. O tatvini so bili še istega dne obveščene orožniške postaje vse naokrog. Povpraševanje po sumljivih ljudeh se vrši z največjo intenzivnostjo in lahko trdimo, da je ves ra.zpoložljivi preiskovalni aparat na nogah. Obšli so gostilne, trgovine, druge javne lokale, dolgo vrsto vasi prav doli do št. Vida, a vse zaman, šifrerjevi ocenjujejo škodo tatvine zdaj že niže, kakor pa so navajali prvotno. Po točni ocenitvi znaša vrednost ukradenega usnja, kož in vsega drugega nekaj nad 21.000 din.
Slej ko prej je pri tatvini zagonetno, da se pes ni nič oglasil, čeprav je splošno znan kot popadljiv. Preiskovalne organe zlasti tudi zanima kako je prišel tat v hišo, ko so bila vrata od kuhinje, jedilne shrambe in stranišča zaklenjena. Sklepajo, da se je nemara utihotapil tat v hišo na večer, ko je imel gospodar navado napraviti s psom kratek izprehod po kolodvorski cesti in je puščal tedaj za kratek čas hišna vrata odprta, medtem ko so ostali domači tedaj navadno že legli k počitku v prvem nadstropju. To pa je le domneva. Kdor bi mogel dati preiskovalnim organom k razjasnitvi tatvine kakršnekoli podatke, naj stori to pri prvem najbližjem oblastvu.
Obsodba po zakonu o zaščiti države
Beograd, 18. Junija. AA. Državno sodišče za zaščito države je obsodilo danes Stefamoviča Vasilija pok. Koste, odvetniškega pripravnika iz Skoplja, zaradi dejanja iz čl. 1 točka 5 zakona o zraščitj javne varnosti in reda v državi v zvezi a 5 31 kazen1 kega zakona na eno leto stregega zapora in 900 Din denarne kazni.
Kongres poštnih uradnikov v Ljubljani
bo otvorjen jutri — Drevi prispejo Bolgari
Mož z leseno nogo gre v Beograd
Pripadal je nevarno razpredeni vlomilski družbi
d
»JUTRO« H. W £
6
iotau It St
Zada)! odpor pred prestolnico Baskov
Vrvenje v prvih vrstah na bojišču pred Bilbaom
Razstava televizije
v Londonu
Sprejemni aparati za 200 do 300 gledalcev
V Londonu so otvorili te dni prvo razstavo televizije, ki jo prireja vlada skupaj z Britsko radijsko družbo in s faibrikanti, da bi pokazala javnosti najnovejše uspehe v tem podrečju. Obisk raz:tave je ob delavnikih zastonj.
Ker je televizija na Angleškem že preko golega eksperimenta in razpolaga London n. pr. že s pravo televizijsko oddajno postajo, more ta razstava pokazati mar-
Ljubezen na platnu
— in v resnici
Filmska igralka Jeanetta Macdonaldova se je omožila z Genčjem Raymondom
Najmanjši električni mote;
Doslej najmanjši električni motor, ki je tehtal komaj 2 g, so hranili v muzeju družbe General-Electric v New yorku. Sedaj je neki mladi italijanski delavec, kakor poročajo iz Rima, prekosil ta rekord s tem, da je zgradil z veliko potrpežljivostjo in ekrbjo pravilno delujoč motor, ki tehta komaj 16 centigramov. Zanj ni uporabil ni ti koščka lahke kovine. Pritlikavec med električnimi motorji je popoln posnetek navadnega industrijskega motorja. Delavec je moral uporabljati drobnogled, da ga je sestavil, rabil pa je za to 200 delovnih ur. Mož se imenuje Amedeo Tammassini, šteje 26 let in živi v Rietiju.
eikaj zanimivega. Videti je ta velike sprejemne a (parate, ki eo namenjeni za 200 do 300 gledalcev in poslušalcev istočasno. Na razstavi reproducirajo tudi stalno program londonske televizijske oddajne postaje in posebnega oddajnika^ ki je v obratu na razstavi sami.
Videti je tudi slovite kamere Elektron, s katerimi so snemali kronanske svečanosti prav dobro kot televizijsko reportažo. Nadailje se lahko poučiš o eksperimentih z modernimi sprejemniki na katodne žarke. Poleg najmodernejših sprejemnih aparatov so razstavili tudi originalne aparate, s katerimi so prenašali prve brezžične slike.
Kako se bo televizija razvijala v bodo-čnoati, je še skrivnost, vendar pa kaže ta razstava prav dobro nje razvoj v bližnji bodočnosti. Obiskovalci se zanimajo seveda najbolj za sprejemnike za dom in male dvorane. Prvi imajo 10 x 12 cm velike slike, drugI pa že 20 x 50 cm.
Brada prihaja I spet do veljave
Prof. Paul Nystr8m s Kolumbijskega učilišča napoveduje zmagoslavni povratek brade. To napoved utemeljuje a tem, da ima bradna šega svoje periode kakor svetovna zgodovina.
»Moška moda se spreminja dosti počasneje nego ženska moda,« pravi učeni mož, »toda spreminja se vendar. V naslednjih dvajsetih letih nam je pričakovati nove dobe brad. Tudi možje imajo potrebo, da bi svojo »nošo« od časa do časa spreminjali in bili so toliko časa konservativni, da naravnost hrepenijo po nečem novem. Rešitev je v polni bradi«.
Seveda pa bo morala biti nova brada bolj praktična, lepša in bolj higienična nego nekdaj, meni prof. Nystrom. Misli, da bo tudi v tem pogledu zmagala — aerodinamična linija.
Sef nemškega generalnega Štaba v Parizu
Te dni je obiskal Pariz šef nemškega generalnega štaba, general Beck. Prvič odkar obstoji francoska republika se je zgodilo, da je Nemec na tem položaju obiskal šefa francoskega generalnega štaba
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Letalec v levji kletki
Nevaren zasilni pristanek angleškega pilota
Britsiki pilot Edvard Richardson je gotovo edini letalski učitelj na svetu- ki opravlja ta čas svoj posel s pomočjo ber-gelj. Leteti ne more več, toda zaradi njegovih dolgoletnih skušenj so mu dali učiteljsko mesto na neki letalski šoli.
Zasilni pristanek, ki bi ga kmalu stal življenje, je napravil konec njegovi pilotski karieri. V meglenem vremenu in v noči se je izgubil s proge, ki bi ga morala privesti v Croydon. V svojo nesrečo tudi bencina ni imel dovolj in tako je bil prisiljen- da nekje pristane. Ker v njegovem prometnem letalu ni bilo potnikov, je sklenil, da bo pristal čim kasneje mogoče.
Letel je torej nekaj časa sem in tja skozi meglo in ko se je že danilo, se je odločil, da se spusti na ne preveč valovito ozemlje v bližini čudne skalne skupine- ki je bila precej daleč ograjena. Pri dotiku z zemljo se je aparat navzlic vsem Richard-sonovim naporom razbil. Richardson sam je obležal pod razbitinami in se ni mogel gibati. Samo njegova glava in desna roka sta mu molela iz drogovja. V njegovi bližini je nekaj zašumelo.
Z muko je okrenil glavo in je nenadno zagledal dva leva, ki sta ga opazovala. V tem trenutku bi ne dal Richardson za svoje življenje niti beliča. Zaprl je oči in je pričakoval vsak trenutek, da bodo zveri zasadile zobe in kremplje v njegovo telo. Toda nič takšnega se ni zgodilo. Čez ne-
Bastlinski hormoni
Odkritja holandskega učenjaka nrof. Kogla o rasti
rastlin
Profesor F. Kogi iz Utrechta je pred kratkim imel zanimivo predavanje o »Principu učinkovitih sinovi in rastlinskih rasti«. Med drugim je izjavil, da snovi, ki so potrebne za življenjska dogajanja v rastlinah in živalih, kakor vitamini, hormoni in encimi, po vsej priliki ne predstavljajo strogo ločenih snovnih vrst s specifičnimi učinki, temveč fe v svojem delovanju srečujejo in kažejo skupne lastnosti.
Obiski na pariški razstavi
Norveški princ Friderik In princesa Ingrid sta te dni obiskala paviljon Norveške na svetovni razstavi v Pariza
Tako imajo n. pr. vitamini razreda B farmentne učinke in učinke rastlinskih hormonov, pač v Skladu s pogoji, v katerih delujejo. Da pa vplivajo na življenje v rastlinah .posebne učinkujoče snovi, se kaže v tem, da povročajo neke snovi delitev stanic, druge pa raščo stanic. Baš prof. Kogl je te učinkovite snovi pridelal v kemično čisti obliki, kar je bilo zvezano z velikimi težavami. Te težave si lahko vsak predoči, če pomisli, da je treba za pridelavo 1 g biottaa, ki povroča delitev stanic, nič manj nego 360.000 kg kvasa.
Pet let je delal holandski učenjak, da. je izločil končno 15 mg, torej 15 tisočink grama biotina, in da je določil njegovo kemično formulo. Toda ta neznatna količina je silovito učinkovita. Se če razred, čiš bdotin v razmerju 1 :400 milijardam ugotoviš lahko njegov učinek na živih kvasnih glivicah. Druge snovi te vrste so vitamin BI (anevrin) in neka vrsta sladkorja (inezit), ki dajeta skupno z Moti-nom optimuim stanične delitve.
Rast stanic pa povzročajo snovi is vrste rastlinskih hormonov (avkatinov), ld je prof. K5gl prav tako izoliral in določil. Čeprav Je teh snovi v naravi povsod dosti, je izolacija mogoča le a skrajno težavo, ker so pač koncentracije izredno majhno.
Smrt Hitlerjevega zračnega pribočnika
Nemški letalski stotnik Mantius, ki je bil Hitlerjev zračni adjutant, je na nekem poletu iz Klela v Berlin s svojim službenim letalom treščil na tla in se ubil. Tudi njegov spremljevalec, neki letalski desetnik je izgubil življenje.
ZA SMEH IN KBATEK ČAS
»Kaj, temu možu hočete dati svojo hčer za ženo? Saj je sedel sedem let v ječi!«
»Glej ga sleparja! Meni pa je dejal, daje sedel samo pet let!«
koliko minut, ki so se vlekle kakor večnost, je pilot zaslišal človeški glas. Zagledal je moža- ki je tekel proti njemu. Ta je na leva zarjul, da sta se prestrašeno umaknila in se dala od njegovega železnega droga brez odpora odgnati v bližnjo kletko. Bil je paznik levov. In Richardson je bil rešen.
Pristal je bil baš v ograjenem prostoru za leve v edgerfieldskem zoološkem vrtu. Paznik je letalcu pozneje povedal, da sta leva starejši živali, samcc in samica, ki v splošnem zelo miroljubno preživljata večer svojega življenja za ograjo živalskega vrta. Mogoče je tudi- da je letalo, ko je treščilo nenadno na tla, živali še bolj prestrašilo. nego sta živali prestrašili Richardsona. Vsekako sta še precej časa po nezgodi cvi-lili in se nista dali spraviti iz kletke.
V neapeljskem pristanišču izkrcavajo krste s trupi} šestih Italijanskih častnikov, Id Jih Je ubila bomba na krovu neke kontrolne ladje
Ženska raziskuje pas
okoli Južnega tečaja
Ingrid Christensenova, ena najzanimivejših žensk naših
dni - Polet nad ledovjem
Norveška polarna raziskovalka Ingrid Christensenova se pripravlja za novo ek-spedicijo v Antarktido. V strokovnih krogih uživa ta ženska sloves, da pozna pas okrog Južnega tečaja tako dobro kakor le malokateri moški.
Ingrid Christensonovo prištevajo upravičeno med najbolj zanimive ženske našega časa. Kot raziskovalka se je proslavila Šele v novejšem času. L. 1930. sj je telaj 47-letna žena prvič odločila, da bo spremljala svojega moža, znanega učenjaka, na ekspediciji v ozemlja Južnega tečaja. Odtlej se je udeležila že štirih odprav v tiste kraje, med zadnjo ji je uspelo celo važno odkritje. Iz letala je namreč odkrila velik, doslej neznan otok in ga je potem z več poleti tudi raziskala. S tem si je v strokovnih krogih pridobila končno velik ugled.
Ga. Christensenova je popolnoma slučajno napravila to odkritje. Ekspedicija, ki se je je udeležila s svojo danes 171etno hčerjo Fie, je imela čisto drugačne namene, ni ji šlo za odkritja novih kopnin. Nekega dne se je dvignila s hčerjo na poizvedovalni polet »Spominjam se še vsake podrobnosti tega poleta.« pripoveduje Christensenova sama. »Bili smo štirje, pilot, moj mož, jaz in moja ljuba hčerkica Fie. Dvignili smo se ob zgodnji uri in smo bili pripravlieni na to. da bomo ostali dalj časa v zraku. Takšen polet nad ledovjem je poln edinstvene lepote. Strmeli smo kakor začarani v neskončno. belo. od sončnih žarkov ožarjeno ploskev pod nami.
Nenadno sem se zdrznila. Kakor čudovita fatamorgana so se poiavile prpd našimi očmi ogromne gore, visoke po štiri tisoč metrov in več. Leteli smo nad trdno zemljo. čenrav bi se moralo no naših kartah na tem mestu širiti odprto morje. Tako
Motorna ali raketna letala?
Lindbergh o bodočnosti raketnih letal
Clarkovo vseučilišče v Worchestru (Mas-sachusetts je povprašalo polkovnika Lind-bergha za strokovno mnenje, ali se bodo v do bodočnosti motorna letala zamenjala z raketami. Slavni letalec je svoje nazira-nje sporočil vseučilišču pismeno, in sicer je dejal med drugim to, da ima problem dve strani, trgovsko in vojaško.
Verjetno je, da bodo raketna letala v bodoči vojni imela veliko ulogo, kajti takšna letala so sposobna prevažati razstreliva dosti hitreje nego današnja letala in tudi dosti dalje, nego je mogoče streljati z daljnostrelnimi topovi. A kar se tiče uporabe raketnih letal za prevažanje ljudi, pomena novega izuma ne kaže precenjevati.
Dandanes se velika brzina, ki jo more
Kaplan Windsorskega vojvodet
Reverend Jardine, ld je izvršil cerkveno poroko vojvode VVindsorskega z go. Simpson-Werfieldovo, je moral resignirati na svoje dosedanje službeno mesto. Zato ga bo vzel t službo vojvoda Windsorski, ki ga bo imenoval za svojega kaplana
razvijati raketno letalo v stratosferi, torej v skoraj brezzračnem prostoru, n. pr. na poti iz Amerike v Evropo ne da povsem izkoristiti, ker se ta brzina na razdalji med obema celinama da izkoristiti pač samo polovično, saj mora letalo doseči najprvo znatno višino. Kakšne največje brzine bodo raketna letala v bodočnosti dosegla, danes še ne moremo povedati, kajti teoretično ni zanje nobene meje. Vse kako je gotovo, da je raketa edini prevozni pripomoček, ki more nekoliko sto krati prekositi brzino najhitrejših letal.
Kar je povedal Lindbergh o bodočnosti raketnih letal, je videti danes morda fantastično, toda pomisliti je treba, da je baš v področju aeronavtike v zadnjih tridesetih marsikatera fantazija postala resničnost. 2eleti bi bilo le to, da bi se raketna letala uporabljala za miroljubne, ne pa tudi za vojne namene.
Od pastirja do davnega tenorja
Donafeki listi plSejo z navdušenjem o bolgarskem tenorju Jurij« Mazarovu, je pel ob priliki mednarodnega pevskega tekmovanja v tem mestu in je napravil na ocenjevalno komisijo takšen vtis, da so ga take j pohvali, naj bi pel v državni operi.
Masaror kj Šteje danes komaj 30 let, delnje tU leta kot član zbora sofijske opere ln Sele ▼ zadnjem časa je začel nastopati tJudi kot solist. Rad se je odzval poziva, da bi pokazal kulturo svojega glasu pred komisijo dunajske državne opere In uopeb tega poekuea je bil ta, d* eo mu na mesta ponudili angažma za sedem let. Če bo avstrijsko prosvetno ministrstvo angaž-tnan potrdilo, tedaj bo Mazarov prvi dve .letj vs« leto pripadal dunajski operi, v nadaljnjih petih letih pa po pet mesecev.
0 njem pripovedujejo dunajski listi Se Vsakovrstne fantastične stvari. Do svojega dvanajstega leta je bil baje samo preprost Pastirček na kmetiji svojega očeta. Njegov glas je takSen, da bi se po kvalitet^ in prodornosti lahko mirno pomeril z glasovj najbolj znamenitih tenoristov, n. pr. kakšneera Caru«a ali Gnglia. Nastopil bo že v jesenski sezoni kot glavnj tenorist dunajske državne opere, ki je bila v zadnjem času baš dede tenorjev v hudih zadregah. Dotlej se bo t°di naučil nemščine.
Priporočajte »Jutro"!
nizko, kolikor smo mogli, smo leteli nad neznanim otokom. Vrgli smo na njegove zaledenele gore norveško zastavo v znak, da ga jemljemo za našo deželo v posest. Zaradi sigurnosti smo pozneje še nekoliko-krat preleteli ta otok in napravili celo vrsto posnetkov. Pri teh poletih smo opravili približno pet tisoč kilometrov. Na žalost je bil pristanek na razoranih in neravnih tleh nemogoč.«
Ga. Christensenova se silno veseli svoje nove odprave na Južni tečaj. Šteje 54 let, toda počuti se tako mlado in voljno do dejanj, kakor da je pravkar stopila v življenje. Pri tem prav nič ne skriva, da ima razen svoje Fie še štiri otroke in dva vnuka. Starejši bratje in sestre morajo ostati seveda, doma, med tem ko se Fie, ki je veselje do raziskovanja podedovala po svoji materi, za nobeno ceno noče odpovedati poletom nad polarnim ledovjem. Malokatera njena vrstnica se more oobahati, da se je v tako mladih letih udeležila odkritja novega otoka.
Tjmroatfza. inžnera*
rec/a.
Žen a
m o z šef
ljubi močnega moža,
normalno ženo, brez nervoznih muh in živčnih napadov,
pa zdravega uradnika.
Zahtevajte s kratko karto prospekte od UPRAVE RADENSKEGA ZDRAVILNEGA
KOPALIŠČA SLATINA RADENCI (pri Mariboru)
ANEKDOTA
Znani mediejnec prof. dr. Leiblich je zahteval včasih honorarje, ki nekaterim njegovim pacientom niso bili povšeči. Ko so ga nekoč povabili v neko družbo, je bila tam tudi dama, ki jo je poznal zavoljo njene hjpohondrije in ki je bila toliko skopa. da bi rada. imela od njega konzultacijo zastonj. 0 primerni priliki se ga je prijela in ga vedla do kota, kjer ga je vprašala: »Kajne, gospod proiesor. majhno vprašanje ne bo stalo nič?« — »Gotovo, gotovo, milostiva.« je odvrnil zdravnik, »kaj vam pa spet manjka?« Dama mu je na dolgo in na široko opisala svoj6 točasne namišljene bolečine, profesor jo je pozorno poslušal, zapisal ji je razne nedolžne pripomočke in je dejal na koncu: »Račun za honorar v znesku 30 šilingov ei vam dovolim poslati jutri.« — »Toda, gospod profesor,« je menila dama oefupio_ >gaj ste vendar rekli, da eno vprašanje ne bo stalo nič!« — »Gotovo, milostiva,« je odgovoril Leiblich. »res ne stane nič... samo odgovor je tako drag!«
VSAK DAN ENA
»Kaj me je vendar zapeljalo, da sem vzel fakirja za noeača! Ta hudič se spotoma vsede na vsako kaktejo, ki jo vidi ob ee-
(»Tidens Tegn«)
Kultura! pregled
S poti po Italiji
IX.
Sorrento in Pompeji. Velik, daleč viden napis v sorrentskem pristanišču kliče v spomin besede sedanjega »kovača italijanske usode« Mussolini ja: »Noi siamo Medi teranei e il nostro destino sara sempre sul mare!« (Mi amo Sredozemci in naša usoda bo vedno na morju). Nemara je tihi pristan Sorrenta najmanj primeren za tak napis, kajti tu pristajajo samo tisti, ki iščejo lepote in miru mediteranske krajine; nikjer ni nič velikega, izzivajočega, dramatičnega, epično širokega. Ves krajinski značaj ima izrazito lirično noto, skoraj sentimentalno, prav kakor vabljiva popevka »Toma a Surriento«.
Po obrežnih skalah se je raztegnilo mesto, ki je nasmejano in ubrano Iflskor njegovo ime, prepleteno z vrtovi oranž in z motnim srebrom oljk. Slovelo je že v rimski dobi kot letovišče, prav za prav zimova-lišče, kamor se je rad zatekal pisec nesmrtnih meditacij, cesar Mark Aurelij. Njegov vzor so več ko petnajst stoletij pozneje posnemali drugi misleci in pisatelji. Rojstno mesto Torquata Tassa, čigar grob v rimski cerkvi sv. Onofrija mi je obudil v spominu otožno usodo pesnika »Osvobojenega Jeruzalema«, je inspiriralo Wagnerja v dobi, ko je pisal »Parsifala«. Izmed pesnikov je tu iskal navdiha nemirni Byron; sorrentska obzorja, polna čudovite jasnosti in nasmeh-Ijane vedrine, so naslajala Goetheja. Ibsen je tu dovršil »Strahove«, Nietzsche pa svojo knjigo »Menschlich, allzumenschlich«. Tu ostati, tu meditirati. .. Popotni maršali nam Žal niso mogli privoščiti več ko bežne poglede. Avtobus je zdrvel po gladki cesti blizu morja, odkoder se skozi veje oranž, oljk, palm, orehov, nešpljev in vinskih brajd ter izmed vil odpira radostni pogled na daljno morsko gladino, na Capri in na Ishio, na ravnodušno puhajoči Vezuv ob strani. Tako je vedno bolj izginjal za hrbtom Sorrento. »Torna a Surriento«. vrni se v Sorrento ... je r^-zvenelo odnekod in v duši sta se brž spoprijela čustvo in pamet. Čustvo je valilo lahkotne, vesele klicaje, razum pa kakor skale težke vprašaje ... Vrni se! Kdaj? Nikdar?
Medtem je avtobus že pustil za seboj Seja no in dosegel Castellamare; tu nekje je obrnil v smer Pompejev, še malo in že smo bili Vezuvu za hrbtom, pred vrati mrtvega mesta. Reporterski »jaz« je zaznamoval sprejem: godba, ki jo dirigira duhovnik v široki sutani, fašisti, balilla, občinstvo v špaliriu. Moj drugi >\iaz^. ki rajši pdeda nebo kakor zemljo, rajši uživa preteklost kakor sedanjost, se je z jasno, vedro zamišlje-nostjo pripravljal za doživetje mrtvega mesta.
Hoditi po Pompejih, pomeni doživljati stvarnost rimskega selišča pred manj ko tisoč devetsto leti: pod debelimi plastmi ve-zuvskega pepela je ostalo toliko sledov nekdanjega življenja kakor nikjer na svetu. Ob poznem popoldnevu in pod rahlo naobla-čenim nebom, v bujno zeleni podvezuvski krajini, ki ji na pompejskih tleh tolikanj pristojajo žalni klobuki pinij, se je zdelo mrtvo mesto še bližje človeku, nekam res-ničnejše in intimnejše. S svojimi hišami brez streh, z antičnimi stebri in kipi, s tlakovanimi trgi, z velikimi templji, s kotanjo amfiteatra, s tišino, ki vlada po praznih ulicah, je vzpodbujalo fantazijo, da je neugnano izpolnjevala vrzeli in si vročično slikala življenje v kraju, ki je prav za prav odprti grob cclega mesta. Apolonov tempelj, krasna hiša Vettierjev, bazilika, Fav-nov dom, Forum, gledališče, kopališče, številne zasebne hiše, sarkofagi in celo murni-zirana trupla nekaterih prebivalcev, vse to oživljeno tu in tam z zeleno travo, z roža-n_:i in bršljinom, s kakšno cipreso, z mirto in gredami tulip, je vzbujalo v rahlem šumu večernega vetra melanholično občutje minljivosti. Človek bi tu hotel sesti k enemu izmed dorijskih stebrov in si znova prebrati Plinijev opis vezuvske katastrofe, to vzorno reportažo, ki nas še danes preseneča po svoji vestnosti in slikovitosti. Koliko minulega življenja bi stopilo tisti hip izza kamenja in pokazalo, da so bili tudi ti ljudje predvsem ljudje: vsaj v bolesti in obupu naši bratje.
Dvoje spoznanj si odnese človek iz tega od mrtvih vstalega mesta:
Predvsem, kakšno veliko vlogo je imela v življenju starih Pompejcev upodabljajoča umetnost, zlasti skulptura, ki je po slavnih grških vzorih najpopolneje oblikovala človeško telo in mu dajala božanski pečat lepote in harmonije. Kdor si vsaj mimogrede ogleda v neapeljskem Museo nazionale takopnine iz Pompejev, Herculana in Sta-bia in kdor je zmožen občutiti značaj in vrednost na licu mesta ostalih spomenikov pompejske estetske kulture, mora priznati, tla je bila umetnost tem ljudem del njihove religije in zato ena izmed poglavitnih duhovno oblikovalnih sil tedanjega človeka.
Ta razširjenost umetnosti — zlasti plastične, ki jo je kmalu po katastrofi Pompejev najbolj zasovražilo mlado, v onostranstvo zasanjano, mistično krščanstvo — je nedvomno v zvezi s povsem drugačnim gledanjem na človeka, posebej še na njegovo erotično življenje. V Pompejih ti še sedaj kažejo nekatere intimnosti, ki so ostale za njihovimi meščani; v posebni, širši javnosti nedostopni dvorani neapeljskega muzeja jih lahko vidiš še več. To kaže, da se je že v prvem stoletju po Kr. močno razširil azi-jatski Priapov kult, čigar vnanji znaki so prihajali do izraza celo na ulicah, ne da bi vzbujali »pohujšanje«. V tej topli, sončni krajini, med ognjenim Vezuvom in sinjim Tirenskim morjem, je cvela izrazito tostranska religija, čije simbole so kristjani kmalu uvrstili med satanske znake, že v letih, ko je to mesto leglo v skupni grob, sta se trla oba svetova, obe duši Vzhoda in veliki spor ni končan niti po devetnajsto letih; zdi se celo, da prav v naših dneh prehaja v novo razvojno fazo, v daljnosežne spoprijeme krščant^va s tehnično-materia-listično civilizacijo 20. stoletja.
Ko smo pri enih izmed pompejskih vrat — bilo je že zvečer in oblaki so pretili z dežjem — zapuščali mrtvo mesto, sem se živo spomnil tistih dveh pompejskih vojakov, ki ju omenja Oswald Spengler ob koncu svoje razprave »Mensch und die Tech-nik«: Dveh vojakov, ki sta usodnega dne 1. 79 stala na straži. Za njuno mesto je prihajal konec sveta; v blaznem strahu so tekli ljudje pred ognjem in smrtjo. Dva vrla vojščaka sta vztrajala na straži, ker je tako velela dolžnost in črni težki dež, ki je padal ob svitu pošastnega ognja, je zasul oba junaka; tako so ju nažli, ko ao osem«
najst stoletij pozneje odkopali pompejska vrata. To je heroizem! tako nekako vzklika Spengler: vedeti, da se ruši svet in vendar izvrševati svojo dolžnost. Primer dveh vojakov kaže, da je veselo, življenje uživajoče ljudstvo v Pompejih ohranilo tudi nekoliko moralne veličine, ki obstoji v izvrševanju dolžnosti in v trd, nasproti samemu sebi kruti možatosti.
Vračali smo se ob lepem večeru mimo Herculana, po čudoviti krajini, ki so jo osvetljevali odsevi morja, odbijajoči se ob črne oblake nad Vezuvom; vsenaokrog vidiš gosposke vile z bujno južno vegetacijo, palme in ciprese, o kakršnih sanja daleč na severu znana Heinejeva smreka.
Z »Rexom« na Tirenskem morju. Lahko bi tudi rekli: Dvajset ur milijonar. Prav zares. Nekega popoldneva so nas v Neapolju postavili v plavajoče mesto, ki mu je ime »Rex« in nas obdali z razkošjem, o katerem bi dejal, da si ga lahko plačajo samo milijonarji. To plavajoče mesto je kajpak trans-oceanski parnik. največji med italijanskimi: 51.062 ton, last družbe »Italia« in ena izmed prestižnih zadev Italije, ki se ne da presojati zgolj s komercialnega stališča. Ta velikan je dolg nad 268 m, 31 m širok in 36 m visok; ima vam cela nadstropja v nižino in višino in tam vse, kar si lahko mislite na veliki ladji: poleg obednic. kavarn, barov (za vsak razred posebej), bolnico, lekarno, kapelo, knjižnico, kopališča na prostem, športne prostore, telovadnice, igrišča za deco, tiskarno, kjer tiskajo ladijski list in seveda številne kabine, med njimi cele luksuzne apartmane. Premožnejši ljudje naše vrste potujejo v turističnem razredu, ki je v primeri z navadnimi parniki luksuzen kakor r>ri nas prvi razred: treti? razred je meščansko primeren. No, prvi razred na »Rexu«. kamor so dali našo skupino, je za današnjega intelektualca do malega pravljični svet; vstop vanj odpirajo težki tisočaki ali pa noblesno povabilo, ki je kajpak redko, le srečna izjema v našem vsakdanjem življenju!
Pod vodstvom izredno ljubeznivega poveljnika, ki razpolaga z 800 uslužbenci, smo si dodobra ogledali ustroj velikana in vse važnejše naprave, se odpočili čez noč v luksuznih apartmanih. sedeli za razkošno obloženimi mizami, kjer so kuharji-umetnikl razgrinjali svoje mojstrovine. Pst! to vam je svet zase, svet s svojimi merili in s svojim življenjskim stilom, ki ga ni treba opisovati. Sredi ladijskega luksuza, v prvem razredu »Rexa« pa vidiš vse polno zdolgočasenih ameriških obrazov, naveličane ljudi, ki ne morejo več stopnjevati svojega uživaštva: le redkokomu č'tas "p — živo inteligenco, miselno napetost, sled hrepenenja in iskanja. Zvečer igra v salonih iz kristala, baržuna in dragocenih zrcal imenitna ladiiska godba: pozorni stesv"-d zabava publiko, dame se smehljajo, včasl zapleše kakšen par. Ozračje Buninovega »Gospoda iz San Frančiška«. Samo da zunaj ni oceana: smo na lepem mirnem. Tirenskem morju in nekje nad Napoleonovo Korziko blešče debele zvezde.
Jutro. Francoska Cote d' Azure se koplje v soncu. Veleparnik se ustavi v Villefran-che. da izkrca popotnike za bližnjo Nico. Vožnja ob Ažurni obali nam nudi priliko, videti vsaj z morja Monte Carlo. Pri Ven-ti m igli ji se že pričenja italijanska Costa fiorita, Cvetna obala, še Bordighera, San Remo, San Stcfano; še Imperia, Alberga, Noli, Savona... in že je na obzorju velika Genova.	_«
f,Prodana nevesta" zopet v ljubljanski operi
_ Petkova predstava »Prodane neveste« je živo pričala, da ušpeh našega opernega ansambla Ob priliki nedavnega gostovanja v Italiji ni bil le slučajnosten, temveč zaslužen in umetniško utemeljen. Občinstvo je gledališče napolnilo do zadnjega kotička in je menda ni bilo duše, ki ne bi bila odhajala vzhtičena In radostna spričo te genialne, a vendar tako preproste glasbs ter odlične uprizoritve, ki je noiila pečat ravnatelju Poliču lastnega, vestnega, krepkega in svežega tolmačenja. Uspeh, pa so kronali izvrstni solisti, sočen, številčno pomnožen orkester, glasovno ojačen zbor, živahna inscenaciia z novim dekorom in kustjmi ter posrečeni plesi.
Dobrih 40 let je minilo od prvega uspelega poizkusa originalne češke narodne opere, ki je še do danes ostala »najbolj češkac spevoigra, kakor jo Čehi sami imenujejo. Medtem ko je Škroupov »Dralenik« premiera 1826 1.) večinoma le zme6 ljudskih melodij, je »Prodana nevesta« stroga umetniška tvorba, čije glasba je privrela iz Smetanove lastne tvornosti, brez vnanjih okolno£>ti. Da ji je ob tej popolni umetniški obliki, ki ni prelonnila s klasičnimi glasbenimi prinripj kontrastov in gradacij Smetana povsem prirodno in iskreno vte-lesil tistega duha in značaj, ki je 'pristen izraz češkega življa, to je njena največja odlika. V tem tiči Smetanova genialnost in obenem vzrok, zakaj je postala »Prodana nevesta« svetovni vzor narodne komične opere. Prvine opere buffe jn francoske komične opere pa je Smetana rešil siceršnje sentimentalnosti, in parodije ter ju nadomestil s toplo prirodnostio, ki jc delo širšemu občinstvu tolikanj priljubila.
Ga. Gjungjenac jc v svojem občudovanja vrednem _ igralskem in pevskem razmahu poslednjih let že presegla tisto stroko. ki se j-i nagiba Marinka. Vendar ie s prepričevalnim uspehom posegla ponovno v igralske in pevske vrline ter žela z g-Gostičem kot Jankom, k; ie predvsem v prvem dejanju pel tehnično in zvokovno neoporečno in dovršeno, ponovno odobravanje tudi pri odprti sceni. G. Križaja kot Kecala ni mogoče prehvaliti. Svojo občudovano in neštetokrat priznano kreacijo je to pot uveljavil še mogočneje, ker je bil glasovno izredno disponiran. Duet »Vem za mladenko« je moral na burno zahtevo odčinstva z g. Gostičem ponoviti. V figuri odličen in pevsko izvrsten je bil g. Banovec v vlogi Vaška, toda v drugem dejanju pre-jokav in premalo smešen. Ostale dame in gospodje (gge. Bernotova, Kogejeva, Poli-čeva, gg. Janko. Kolacio, Gorski) ter člani baleta z g. Golovinom na čelu eo s pridom zastavili svoje zmožnosti ter s svojim nadpovprečnim udejstvovanjem zaokrožili celotni vtis predstave.	*
Morda se najde že kak ugoden datum za repnizo izven abonmaja, ki bo gotovo privabila še mnogo hvaležnega občinstva iz mest® jn dežele na tako vzorno vprizoritev-
P. S.
T Zap1fM
»Življenje in svet« prinese ▼ prihodnji Številki, ki bo izšla e ponedeljskim »Jutrom«, nadaljevanje članka doc. dr. O. Reje »Gospodarski pomen umetnega namakanja«, nadaljevanje povesti Antona Ingoliča »Na robu življenja«, v rubriki »Iz literarnega sveta« beležko J. Kostjala »Predloga Aškerčevi Pomočnj potnici« in več beležk dr- A Debeljaka, poročila o knjigah in revijah, sestavek dr. Antona Debeljaka o estonskem narodopisju >Loorjtsianai, dalje rubrike Tehnični obzornik, Letalstvo Iz praktične medicine. Uganke in Šah. Tej številk) bo priloženo podrobno kazalo za 21. knjigo, ki je z njo zaključena.
V včerajšnjem poročilu o rimski rai-Btavi jugoslov. sodobne umetnosti je pomotoma izostala med slovenskimi udeleženci Karla BulovčevaMrakova.
Glasnik Muzejskega društva za Slove., mijo prjobčuje v pravkar izišlem 1-2. zvezku letošnjega letnika razpravo dr. R. Ložarja o sjtuli iz Grič pri Stični, kj jo avtor 6tavj v drugo polovico 5. stoletja pred kr. in je torej nekai mlajša od sloveče si-tule iz Vač. — Prof. dr. W. Schmid objavlja v razpravi »Ulaka, jaoodska naselbina nad Starim trgom prj Ložu rezultale svojiih izkopavanj i. 1936., ko je v tem kraju odkril ostanke japodske naselbine, med njimi ostanke kovačnice z delom inventarja iz zgodnje rimske dobe. — Sestavek prof. dr. Grjvca »Knez Kocelj in akvi-le.iski patriarhak obravnava predvsem zveze Koclja e 6v. Metodom. Prof. dr. Milko Kos je prispeval daljšo razpravo »Topografija starejše stiske posesti«. V Zapiskih so izšli nekateri krajši prispevki dr. Ložarja, dr. Sariie in dr. Kosa, v rubriki Slovstvo pa več kritičnih ocen jn porodil o važnejših zgodovinskih publikacijah zadnjega časa. Glasnik Muzejskega društva izhaja v redakciji ravnateiia dr. J. Mala.
Vestnik ZKD
Načrtno gospodarstvo v naših društvih
(Nekaj misli z uvedbo Petrovih petletk).
Naša društva so gospodarstva zase. Upravni odbori jim stoje na čelu in oni odgovarjajo za pravilno in pravočasno delo, za napredek njihove edinice in seveda tudi za — zastoj, nazadovanje.
Mandat naših odborov traja po večini le eno leto. Za odbore, ki se zavedajo svoje važne in odgovorne naloge, je to vsekakor premalo. Zato ie razumljivo in opravičljivo, da predpisujejo pravila nekaterih društev, predvsem onih gospodarskega značaja, da traja poslovna doba odborov po tri leta. V tem času se nudi dovolj prilike za smotrno gospodarstvo in je potem lahko preceniti uspehe dela uprav, lci so po tri leta vodile usodo po.>aineznih društev-
Društva, kj nimajo načrta za svoje delo v bližujj bodočnosti, so kakor ladje brez kompasa in zemljevida. Res je, da ee pojavi med letom mnogo vprašanj, ku jih je treba reševati sproti. Vsak odbor pa naj bi si tudi postavil načrt gospodarstva za nekaj let. Načrt naj bi obsegal razdobje za tri štiri ali pet let. Naša Sokolska društva so si postavila za cilj izvedbo Petrove petletke. V tem času si hoče vsako drušlvo izboljšati razmere, obogatiti inventar, predvsem pa duhovno oiačiti 6voje članstvo. Tako se pripravlja naše Sokolstvo, da bo s podvojenim delom in pomnoženimi uspehi pričakalo polnoletnost svojega prvega starešine [n voditelja, mladega kralja Petra II.
Prve petletke je uvedla Rusija. Zdaj jih poznajo že tudi ostale države, seveda tudi Nemčija in Italija, ki kaj rade posnemajo izsledke v slovanskem svetu.
Kako naj pristopimo k izvedbj načrtnega gospodarstva?
Predvsem je treba ugotoviti najnujnejše potrebe društva. Upravni odbor naj poveri osnutek za načrtno gospodarstvo posebnemu odseku, ki naj izdela predlog za 6ejo upravnega odbora. Na seji se naj načrt vsestransko prouči, okrne aH razširi, kakor pač meni odbor, da bo primerno domačim razmeram. Seveda je treba stopiti z načrtom še pred ostalo Članstvo. To se lahko napravi na rednem letnem občnem zboru. Vendar je takrat že običajnega gradiva do-vol in bi predlog za načrtno gospodarstvo obledel v obilici ostalega dela- Zato so najbolj priporočljivi izredni občni zbori, odnosno sestanek celokupnega članstva. Udeležba za sestanek naj bo obvezna, kajti društva bodo izvedla načrt le tedaj, čc bo sodelovala celokupna družina. Za izvedbo načrta bo treba morda uvesti poseben prispevek alj zvišati članarino- Zato je treba staviti na dnevni red tudi točke, ki se bodo obravnavale. Prav rado se zgodi, da se kasneje kdo oglasj jn trdi, da ni bil poučen o nameravanih sklepih zlasti o prispevkih. •
Načrtno gospodarstvo naj vsebuje predloge za idejni in materialni napredek edinice. Za idejno poglobitev bo skrbel prosvetni odsek, ki bo s predavanji, prireditva mi, igrami, družabnimi večeri, akademijami, telovadnimi nastopi, koncerhi in ostalimi sredstvj ojačil delovni razmah v društvu Član£tvu se naj nudi več prilike za udej-stvovanje, za sestajanje, kar vse rodi dobre prijateljske uspehe, češče društvene prireditve bodo okrepile tudi društveno blagajno, ki je osnova za društveni razmah.
Materialni odstavek ničrtne°a gospodarstva, pa se bo ravnal po domačih prilikah. Ponekod bodo mislili na postavitev lastnega društvenega doma, ali pa bodo ob sodelovanju vse ostalih narodnih društev iz okraja ali okolice, pristopili k gradbi Narodnega doma.
Drugod bodo morda prenovili že obstoječi dom ali ea povečali. Kjer nimaio letnega telovadišča in igrišča, bodo skrbeli predvsem za to. Pevska alj glasbena društva gotovo žele povečati svoj inventar glasbil, kupiti nov klavir, harmonij ali osnovati lastno godbo. Kjer še nimajo prapora, ga lahko stavijo v programu načrtnega dela. Primerno ie tudii razmišljati o po-množitvi društvenih krojev. Na daljšo obročno odplačevanje si ga bo omislil lahko marsikdo, ki ga dozdaj še nima. Cena kroju se bo lahko še zmanjšala, če prevzame društvo Parno ali zaupanja vreden član nabavo večje količine blaga in da kroje izdelali društvenemu članu, ki bo gotovo tudi sam vesel če bo za primerno ceno tudj sam pripomogel da bo število uniformiranih bratov in sester naraslo. Načinov ie dovolj, kako epravitj v delovni program naših društev princip načrtnega gospodar stva.	J. G.
Točno plača) »Jutra« naročnino Varuf svojcem zavarovalnino
! Šport
Kolesarji bodo nastopili
na znani podutiški progi prihodnjo tiedeljo 27. t. m.
Naj bo kakršnokoli vreme, kolesarski dirkači bodo prihodnjo nedeljo, 27. t. m. vseeno tekmovaH na znan,- podutiški progi. Letos pa še buje nego prej. kajti tudi nekaj Zagrebčanov s Prosenikom je obljubilo svojo udeležbo. Naš stalni gost Rozman, ki je po svoji veliki zmagi v Sofiji še živahnejši. gotovo bo manjkal, kajti tudi on sj želi izpopolniti svojo nagradno zbirko še z dragocenim pokalom g. inž. K. Jaxa. Pa saj ni 6amo on, k; bi imel to željo, saj so še drugj tu. Kaj pa naš Gartner, le; tudj ne odneha tako zlepa: mogoče prideta še Gregorje ali Cajnko in še kdo drugi Mariborčanov. saj je _ kakor kaže — letošnja kolesarska sezona z nedavnima etapnima vožnjama prccej razgibana. Kakor «e sljšj. je tudi v Prodanu zopet oživela stara športna žilica in ni izključeno, da ga bomo videli jutrj teden na startu.
V nekaj vrstah
Iz »Službenega vestnika LNP« povzema-mo, da je spored prvenstvenih tekem tudj jutrišnjo nedeljo zelo skromen. Na Jesenicah bosta ob 17. igrali moštvi Bratstva jn Marsa, v Murski Sobotj pa ob 16. moštvi Radeč in tamošnje Mure. Obe tekmi Štejeta za prvenstvo II. razreda. Razen teh dveh se bo še v Celju igrala junjorska prvenstvena tekma med Olimpom in Atletiki. —•Važen je tudi sklep poslovnega odbora, po katerem sc bo finalno tekmovanje 7.a prvenstvo juniorekjh moštev LNP začelo prihodnjo nedeljo 27. t. m. V tem tekmovanju bodo sodelovali SK Ljubljana. SK Železničar. SK Amater in prvak Celja, ki dozdaj še ni znan.
BSK je na turneji po Rumunjji igral *e drugo tekmo, in sicer proti Amefu v Ara-du, kjer je imel več sreče kot v Oradei Mare jn jc Pičlo zmagal z 2;1. To rumunsko moštvo bo jutri igralo protj Zaku v Subo-tjci.
Znanj branilec Concordije Beloševjč, ki je po slabem plasmanu kluba v letošnji konkurenci v ligi pokazal zelenim barvam hrbet, se je zdaj po dolgem oklevanju odločil za prestop v Gradjanskega. Hašk pa je dobil ojačenje s pristopom bivšega jgralca šibeniškega »Osvita« Kacjjana.
Upravni odbor JLAS ni sprejel ostavke svojih beograjskih odbornikov Jovanoviča, Vlasenka, podpolkovnika Jamca in Zegar-ca. ker je smatral, da niso dovolj utemeljene. Kakor znano, so ti gospodj© podali ostavke v zvezi z incidentom na meddržavnem mitingu e Češkoslovaško, na kate-" rem nista bjli odigrani obe državni himni. Trdilj so namreč, da je bil kriv tega incidenta savez, ne pa uslužbenec tvrdke, ki je namestila zvočnike, kakor je to vprašanje razčistil savez.
Finale tekem za Davisov pokal v evropskem pas" bo od 9. do 11. julija med Nemčijo in Češkoslovaško v. Berlinu. Za Nemčijo bosta v Berlinu nastopila Cramm !n Henkel, za Češkoslovaško pa Hecht jn Men-zel. Kakor sodijo, bodo v tem srečanju najbrže zmagali Nemci. Zmagovalca tega srečanja že čaka ameriško moštvo, kj je po-f razilo Avstralijo s 5:0 in se v ameriškem pasu kvalificirajo za finalista.
V dnevih 26. jn 27. t. m. bo v Pragi 1«-hkoatleteki troboj med reprezentancami prestolnic Male antante Beograda. Prage in Bukarešte. Med atlet?, ki so določeni, d« bodo zastonali Beograd, čjtamo tudj imena Gorska in Krcvsa.
Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov.
Jutri v nedeljo točno ob 9. dop. bo na Igrišču Primorja izredno važna seja, na kateri morajo biti prisotni vsi odborniki tehničnega in upravnega odbora. Tajnik II.
Iz S. K. Ljubljane. Postave liginega, rezervnega in juniorskega moštva, ki igrajo v nedeljo 20. t. m. na domačem terenu, so razvidne z objave na oknu tajništva LNP.
2. S. K. Hermes (motosekcija) vabi članstvo zaradi izleta v Avstrijo in Italijo na važen sestanek, ki bo v torek 22. t. m. ob 20. v posebni sobi hotela »Slon«. Zaia. važnosti polnoštevilno! Tajništvo.
Mater je usmrtil ker je branila sina
Celje, 18. junija. V nedeljo je obiskala 45-letna žena cin-karniškega delavca Terezija Strnadova z Lipe pri Teharju s svojim sinom neki vi-notoč v Pečovju pri štorah. Tam se je sin spri z nekimi moškimi. Matt je priskočila sinu na pomoč, v tem pa jo je eden izmed moških sunil s tako močjo, da je padla po skalah poleg vinotoča. Strnadovi je pri padcu počila lobanja. Ko je sin videl težko ranjeno mater, je začel ves obupan trditi, da je on kriv vsega. Hotel je skočiti v vodo, pa so drugi preprečili njegovo namero. Strnadovo so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je v noči na petek ob pol 1. podlegla poškodbam. Truplo bodo danes dopoldne po obdukciji prepeljali na Teharje.
SOKOC
"»"T
~W
priredi 30. t, m. ovoj okrofcni zlet v SodražicL Zettmo,
da nas ob tej priliki obiščejo v«i prijatelji SokOtetva, vseh Sokolov dolenjskega okrožja je pa do(l±nost, da ne izostanejo ta dan. V zadnjih dneh še pohitite s pripravami, z vajo. Zveza z vlaki je zelo ugodna, tudi za'prevoz lz postaje bo poskrbljeno, kder n« bo raje izrabil izletniške poti čez Sv. Gregor.
Telovadni nastop ljutomertkega Sokol-stva. Članstvo, naraščaj in številna deca se prav pridno pripravljajo na društveni javni nastop, ki bo v nedeljo 20. t. m. na letnem telovadišču Sokola ▼ Ljutomeru. Po telovadbi bo koncert priznane ljutomerske mestne godbe pod vodstvom brata Zacher-la. Vsa sosednja društva in prijatelje vljudno vabimo, da se prireditve udeleže v čim večjem številu. Zdravo! Sokol Ljutomer.
frl ■! Naše gledališče
DRAMA
Sobota, 19. t Tisočak ▼ telovniku. Premier-skj abonma.
Nedelia, 20.: Zaprto.
Ponedeljek, 21.: Tisočak ▼ telovniku. A. ★
OPERA
Sobota, 19.: Car Kalojan. Red Sreda. Nedelja. 20.: Navihanka. Red C. Predstava v korist Udruženja gledaliških igralcev. Cene od 30 Din navzdol-Ponedeljek, 21.: Zaprto-
Red Sreda Ima v sobot« 1». t m. pred. staw> »Car Kalojan« na kar posebno opor zarjamo. Prosimo, naj blagovolj to upoštevati, kajti radj bližnjega konca sezone in precejšnjega števila predstav, ki se morajo še odigrati, nj bilo mogoče uvrstiti V6eh predstav točno na abonma pripadajoče dneve.	■
Predstava r korist Udrulenja gledaliških igralcev jn obenem za abonente red* C bo izjemoma v nedeljo, na kar cenjene abonente opozarjamo. Ta predstava »Na-vihanke« je predvidoma zadnja, zato naj si jo ogledajo vsj, k; še niso slišali te izredno liubke in humome revialne operete. Dohodki predstave gredo v korist fonda Udruženja gledaliških igralcev, zato pričakujemo od umetnosti ljubeče publike, da z obilnim obiskom dokaže svoje simpatije do igralcev, kj eo tudi letos, kakor vsako sezono vršili z vso vnemo in ljubeznijo *vo-jo dolžnost ler nudili občinsjvu neStelo izvrstnih kreacij in 6 tem umetniški užitek. Zasedba operete je običajna. V glavni vlogi: ga. Marica Brumen-Lubejeva.
R A~ITI O
Sobota. 19. junija Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Vr€me, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15; Pester program a plošč. — 14: Vremenska napoved. — 18; Za delopugt igra Radio orkester. — 18.40; Pojmovanje podzavesti v psihoanalizi (prof. E. Hrovat). — 19: Ca8, vreme, poročila. 6pored. obvestila.
—	19.30: Nac. ura. — 19.50; Pregled sporeda. _ 20; O zunanji politiki (dr. A. Kuhar).
—	20.30: Idrijski večer. Sodelujejo: gdč. Leni Lapajne, ga. Stagljar Kogojeva, gdč. Poldka Rupnikova, g. Valo Bratina. moški pevski oktet in Cimermanov trio. — 22; Cas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Za vesel konec igra Radio orkester.
Nedelja, 20. j«nija. LJubljana 8.00: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 8.45: Verskii govor (msgr. Viktor Steska)- — 9.00: Cas, poročila, spored- — 9.15: Muzika za dobro voljo (plošče). — 10: Produkcija glasbene šole »Sloge«. — 11.30: Otroški nastop (vodi gdčna. Marija Grošljeva). — 12: Klavirska lahka glasba Raje da Costa (plošče).
—	12.15: Mozartova ura. Sodelujejo: člani ljubljanske opere gg. S. Banovec in V. Janko, gdčna Jelka Igličeva jn radijski orkester. — 13: Čas, spored, obvestila. — 14: Vremenska napoved. — 17: Kmetijska ura: Več 6aduih shrankov (finšp. M. Humek).
—	17.30: Kmečki trjo, vmes poje gdč. Štefka Korenčanova- — 19: Cas, vreme poročila. spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Organizacija kmečkega kredita (Djordje Jo-vanovič). — 19.50: Slovenska ura: a) Koroške narodne na ploščah, b) Pregled ustoličeni jn poklorltev na Koroškem (g. Leo Pettauer). — 20.30: Koncert pevskega zbora »Krakovo—Trnovo«. — 21.10: Plošče. — 21.20: Operna glasba (Radio orkester). — 22: Čas. vreme, poročila, spored. — 22-15: Za ples (plošče).
Beograd 17: Vojaška godba. — 18: Ples.
—	20:'Srbski večer. — 22.15: Orkester. — Zagreb 16.45: Plošče. — 20: Violinske skladbe. — 20.4a: Lahka glasba in ples. — Praga 19.05: Orkester. — 19.50: Operetni večer- — 22.45: Lahka glasba. — Varšava 20: Plošče. — 21: Kabaretni program. — 22: Koncert solistov. — Dunaj 11.45: Dohnanyijeva glasba. — 12.45: Koncert po željah. — 15.55: Stara muzika na novih instrumentih. — 17: Za zabavo. — 19.35: Operetni večer. — 21.45: Plošče. — 22.30: Ples- — Berlin 19: Chopinovj valčki. — 19.20: Serenade. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 22.30: Ples. — Miinchen 18.30: Vedra muzika. — 20: Operni večer.
—	22.30: Plesni orkester. — Stuttgart 19: Plošče. — 20: Glasba po željah. — 21.1-5: Koncert Haydnove glasbe. — 22.30: Kakor Berlin- — 24: Nočni koncert.
RIMINI
GRAND HOTEL SAlfclA — PRVEGA REDA NA MORJU. 200 postelj I Privatna obala / Dancing / Koncerti / Garaže.
MONTECATINI TERME
PRI FLORENCI (ITALIJA)
Svetovnoslavno termalno zdravilišče za BOLEZNI na LEDVICAH, ČREVESJU tn NOTRANJI IZMENI. j
Sezija od 1. aprila do M. novembra.
200 hotelov raznih kategorij. — Veliki ln moderni termalni zavodi.
BLATNE KOPELL Gledališki nastopi. — Športne tekme. — Zabavne prireditve. 50% POPUST NA ŽELEZNICAH.
Pojasnila daje: UFFTCIO PROPAGANDA — MONTECATINI TEKME
ln val uradi „PUTNIKA".
A. POLTZER:
57
SKaminski napušč
Prigode Patricije Holmove
Šl /3
Narobe. Športni voz je prehitel limuzino in se postavil poprek čez cesto. Za trenutek je bilo podoba, kakor da se mora v prihodnjem trenutku zgoditi nesreča. Vozniku limuzine je ravno še utegnil okreniti svoj voz in ga ustaviti.
Kakor bi trenil, je skočil iz voza in zbežal, ne da bi se zmenil za senjoro. Dozdevna gospa Mendez ni niti trenutka pamišljala, aimfpak je storila po šoferjevem zgledu. Kar čudno je bilo videti, kako urno je premetavala kratke noge.
Tudi voznik malega športnega voza je bil stopil iz svojega avtomobila. Ozrl se je za beguncema, vendar se ni spustil za njima. Planil je naravnost k limuzini, čisti zrak — vozna vratca so bila ostala po senjorinem begu odprta — je bil med tem vrnil Patridji zavest. Vendar je bila še precej omotična in je le mehanično ustregla vafoiki mladega moža, naj stopi iz avtomobila.
»Ako mi zaupate, vas spravim domov, miss Holm,« je rekel neznanec.
Čeprav Patricija niti ni vedela, da je njemu <Mž-nica za rešitev — ves čas zasledovanja je bila v
nekakšni polnezavesti — je je vendar talko j zaupala neznancu.
PnisedOa je k njemu t športni voz, ki je neute-goma ocEbrzel z mesta.
Neznanec je spremil Patricljo do vrat njenega
stanovanja.
»Ostanite zdravi, Patricija Hohnova,« se je poslovil. 2e ko je bij storil nekaj korakov, se je obrnil in dodal: »Mislim, da se lahko kmalu nadejate obiska nadzornika Whinstona.«
Neznanec je odhitel po stopnicah, sedel v svoj voz in se odpeljal. A že pri najbližnji javni telefonski govorilnici je obstal. Dal se je spojiti s Scot-land Yardom in zahteval nadzornika Whinstona.
Nadzornik se je oglasil. Lastnik malega športnega voza je jel poročati o tem, kar se je bilo zgodilo. Toda Whinst<xne mu je. že po prvih stavkih segel v besedo: »Kdo govori?«
Neznanec je menda preslSSal vprašanje, kajti nadaljeval je svoje poročilo. Whimstone ga ni več motil, šele ko je mladi mož utihnil, je nadzornik vprašal:
»Al mi zd&j hočete povedati, kdo ste?« »Za mojo osebo ne gre. Saj menda poznate Saro Moorovo, staro grešnico? Poiščite jo; če jo lepo naprosite, vam gotovo izda, kdo je nji in dolgemu Jimmyju naročal, naj ugrabita Patricijo Hol-movo.«
Po teh besedah je neznanec obesil slušalo. Vkljub
9IALI OGLASI
HI1J,1..PIJI
Letovišča
Beseda 1 lMa. davek 9 Din. aa iifre aH dajanje mokra B Dm. Najmanj cneeek 17 Di«.
Penzijon tik ob Sori
krasno naravno kopališče, v bližini gozdovi. Popolna
fienzija Din 30. Milan Po-janžek. Selo - Kri.
14836-38

Beseda 1 Din, davek 9 Din, ia šifro ali dajanje naslova 8 Dio. Najmanjši cneeek 17 Din.
Zastopnike
ta obisk privatniii strank v vseh krajih dravske ba novine potrebujemo. Poete ne in delovne osebe naj pošljejo ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plača in provizija«.
14503-1
Obratovodja
ia manjš« lesno industrijo, dobi mesto. Pogoj pošte nost, dober računar, poznati mora izdelovanje zabojev in predelavo hrasta, prednost samec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod mačko »S33«.	147334
Poslovodjo
Za reaiitetno pisarno podružnico v LJubljani inteligenčnega, s primerno gotovino ln delitvijo zaslužka Išče takoj Posredovalnica Maribor, — Aleksandrova cesta 33.
14809-1
Fotograski
pomočnik
z mojstrskim Izpitom za samostojno vodstvo, dobi takoj mesto. Pon. na oglasni odd. Jutra pod »Sposobnost«.
14817-1
Poslovodjo
sprejme manjše industrijsko podjetje. Zmožnega slov., srbohrv. in nemSfcega Jezika, knjigovodstva in poslovanja s strankami. Ponud. na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poslovodja«.
14767-1
Mesarski pomočnik
vajen t sekanju star 27 let. želi službe s 1. ali 15. Junijem. Naslov v vseh poBloval. Jutra.
14818-2
Gospodična
z znanjem perfekfcno ita llJanSčine ln slovenščine, išče mesto k otroku , tudi izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vzgojiteljica«.
14793-2
Besed« 1 Dta. tevek 8 Din ce Šifre ati dajanje naslova
5 Din. Najmanjii cneeek 17 Dia.
Avto Fiat 503
odprt, dobro ohranjen ugodno na prodaj. Ponudbe na naslov: Koren Avgust. Gornji grad štev. 34, dravska banovina.	14811-10
Beeete 1 Dta. tevek S Din, za Šifre ali lajanj« naslova 5 Din. Najmanjši cneeek 17 Dta.
Stanovanje
so-ba, kuhinja in pritikllne 10 minut od glavne pošte, blizu Mestne drevesnice — Tivoli, ftisto. sončno oddam takoj. Cena Din 400.—. Neobveone ponudbe na ogL oddel. Jutra pod »Tivoli 400«.	14705-31
Naslove
od
malih oglasov pošiljamo
samo onim, ki pošljejo znamke za 3 din.
Petsobno stanovanje
H. nadstropje, v centra mesta, oddamo boljSi stran, ki. Naslov r vseh pošlo-[ valnicah Jutra.
14710-21
| Dve štirisobni
stanovanji
s kopalnicama v sredini Ljubljane odda Društvo hišnih posestnikov Saiendrova 6.
14736-21
Dijaške sobe
Dijaka(injo) sprejeme boljša obitelj na stanovanje z vso o-skrbo. Nemška konver-aaeija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14794-22
Prodam
Beseda 1 Dia, tevek t Din. sa Bfre aH dajanje naslova Din. Najmanjfi metek HI Dta.
Politirano posteljo
federmadraoom, čisto, — prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1471&-A
Moško kolo
dobro ohranjeno, prodam. Ogleda se pri S. Horjak, Tržaška c. 11.
14816-6
Hišnika
oženjenega. Izničenega kakega rokodelstva, takoj srpejmem. Ponud-na oglasni odd. Jutra
pod "Hišnik«.
14737-1
V*ak» brneti* 5P a«, te-vak 8 Din. ca fifr* OI te-1snj« našle*« S Dtn; aai manjS' »noA^V U Din.
Šivilja
gre na dom za vsakovrstno Šivanje. Ponudbe na og.l odd. Jutra pod »30«.
34841-2
Prodam
železno blagajno ognjavamo dolgo 2 m. vsoko 85 cm. Ponudbe pod »Ugodno« na Al orna Com.pany a z i., Ljubljana.
14836-6
Pohištvo
Basnda i Din, tevek t Din. za Šifre a« dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek VI Dta.
Moderno pohištvo
kupite najugodneje pri Krže pohištvo, Vrhnika. Zaloga r Ljubljani, Tyrševj c. 33, dvorišče.
14656-12
Lokomobile
dve prodam, en« od 80/100 HP drugo od SO HP v dobrem stanju. Pismene ponudbe na Interreklam, Zagreb, Masarykova 28. pod »Lokomobila E-4066«.
1)4195-.'«
Lanz lokomobila
40 ks; polnojarmenik 65 cm »Esterer«. Ohranjeno vse prvovrstne, takoj naprodaj. Ogled v j obratu. Nasl. v vseh po- I slovalnicah Jutra.
14725-29 I
Sobo o dan
Beseda 1 Dta. tevek 8 Din. aa Bfre al) dajanje naslova .1 Din. Najmanjši cneeek 17 Dta.
Lepo sobo
oddam takoj v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14821-23
Kupim
Beeete 1 Dia. tevek 8 Dta.
Sifie al! dajanje naslova 1 Din. Najmanjši enote! t7 Dta.
Registr. blagajno
ki registrira d- 99 Din ku- j pim. Ponudbe pod »Blagajna« na Aloma Company d. o. z. Ljubljana.
14037-7
Manjšo sobo
opremljeno, z vhodom iz veže, takoj oddam v Rožni ulici 19.
14815-23
Opremljeno sobo
veliko, čedno oddam 2 osebam z vso oskrbo. Hrana je dobra domača, cena primerna. Oddam za mesec julij.	14860-33
Sobe išče
Zračno sobo
išče dama sostanovalka _
samo pri boljši samostojni gospe. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dunaj-čanka«.	14840-23a
Izgubljeno
Dva papagajčka
.sta ušla, modre ln zelene barve. Odda se jih proti nagradi v salon G j ud, Kongresni trg 6.
14826-28
mMroflH
Vsaka fceseda 8 Dta; tevek $ Dir. M dajanje naslova 8 Dta: najmanjS nemir V) Dta.
Mucika
Raz vesel ji čim preje pri meni, javi? R.
14829-24
Beeete 1 Dta, tevek 8 Dta ca Šifre aii dajanje naslova Din. Najmanjši cneeek 17 Dta
Mnogo ceneje ln boljše cd nabavite | vse vrate oblek in perila prt
Preskerju,
Sv. Petra c. 14.
Opremljeno sobo
e dvema posteljama, oddam dvema bedjšima osebama ali zakonskemu paru. Jernejeva 8/H., šiška.
14861-33
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
6. Th. Rothman:
VRTISMRČEK in ŠILONOSKA
Nove pustolovščine


27
Sirojed je razoglav; lepo drsalno čepico je izgubil v vodi. Ko pride do naju, planem mahoma iz zasede. Sirojed jo hoče popihati, a se spotakne in telebne po tleh. Jaz se vržem nanj in v boju se zavaliva po snegu. Tik zraven naju leži škatla z darilom.••
Beseda 1 Din. tevek 8 Din, za Šifre aii dajanje naslova 5 Din. Najmanjši cneet 17 Dta
Hranilne vloge
vseh denarnih zavodov terjatve in vrednostne pa-piije « r n o v £ i m najkulantneje po najvilji ceni
takoj v gotovini
A. Planinšek
Ljubljana, Bethovnova ni. 14. Telefon 33-10
39-16
Posojila dajemo
v gotovim !n blagovnih benih HERME6. Informacije Tavčarjeva 2.
87-16
Lokali
Trgovina
se proda na prometni cesti v Dol. Taplloah proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod značko »O. 62«.
14799-30 I
Iz Zagorja
z— Lep pogreb narodnega moža v sredo so položili k večnemu počitku posestnika in bivšega gotstUničairja, v čemšeniiku g. Valentina Kolenca. Na poti do groba ga je spremljalo mnogo občinstva iz različnih krajev poleg zastopnikov raznih korpora. cij. Položili ef> ga pri cerkvi v grob pred 16 lefci umrle soproge. Pokojnik je bil nacionalen mož, ki je pred vojno 3 svojimi tovariši mnogo deloval za prebujenje zagorskega okoliša. Časten mu opomin!
z— Na počitnice na Pohorje je v torek odšlo 40 rudarskih otrok, ki so se pridružili ljubljanskim in trboveljskim tako da je bilo vseh 160. Veliko število otrok ni bilo deležnih sreče; morda pridejo na vrsto drugo leto. Zabeležiti moramo, da je bilo mnogo kritike pri tistih, ki imajo mnogo otrok, a tudi letos nteo prišli v poštev. Najbrže je vzrok v tem, da se ne javijo v pravem času.
&— Potrebno javno delo. Na nevarnem ovinku pod Križaničem na cegti v Trbovlje bodo znižali klanec ter razširili ovinek. Delo je dobilo 17 brezposelnih.
tujemu, nedvomno pritvorjenemu glasa se je Whin-stoanu zdelo, da ga je spoznal.
Takoj je poklical penzijo gospe Croysove. Lastnica je na njegovo vprašanje odgovorila, da se je Patricija pred četrt ure vrnila domov in takoj legla počivat.
Ker je zasebnega človeka Whinstona mogočno vleklo k nji, se je zdelo nadzorniku Whinstonu nujna potreba, da je takoj zasliši. To zaslišanje se je kaj čudno razvilo. Kdor bi ga bil skrivaj poslušal, bi bil mislil, da gre za izpoved ljubezni...
*
Whinstone je pritisnil na zvonilo in počakal. V naslednjem trenutku so se vrata odprla. Ko je Ali-ce Bradford zagledala nadzornika, je za spoznanje pobledela. Vendar se je znala obrzdati.
»Gospod nadzornik! Prosim, stopite noter!« Njen glas je bil presenečen. Toda niti z besedico ni vprašala, kaj je privedlo Whinstona k nji. Spremila je prišleca v mali salon in ga povabila, naj sede.
Whinstone je sedel, ne da bi kaj rekel. Nato je poprosil za dovoljenje, da si prižge cigareto.
Alice Bradford je prinesla pisano lepenkasto škatlo in jo odprto pomolila nadzorniku. »Prosim, postrezite si.«
Whinstone si je vzel cigareto. Alice Bradford je storila takisto.^ Whinstone je prižgal nji in sebi. Po sobi se je razširil vonj parfumiranih cigaret. Nadzornik je očividno vohljal. Alice Bradford je to opazila in rekla:
»Te cigarete dobivam z Malte. Ne verjamem, da bi razen mene še kdo v Londonu kadil to cigareto, ki jo izdelujejo le v majhnih množinah.«
»Tu jaz ne verjamem, miss Alice!«
Dekle je prisluhnilo — in že so jo zadele nadzor-nikove besede:
»Miss Alice, najbrž vam je znano, da stori vsak zločinec prej ali slej neumnost, ki ga stane glavo. Tudi vi, miss Alice, ste zagrešili podobno — neprevidnost!« Whinstone je z očmi pokazal na ci. gareto in dodal: »Kdor je kdaj zaduhal to cigareto, ne bo zlepa pozabil njenega vonja. Ne da bi se zavedali, miss Alice, ste puščali svojo vizitko povsod, koder koli ste hodili. Prestrastna kadilka ste! Vonj te cigarete, ki je, kakor ste sami priznali, ne kadi v Londonu nihče razen vas, se v zapetem prostoru še dolgo drži.«
»In kaj sklepate iz tega?« je dekle predeče vpisalo nadzornika.
»Zame ni bilo nikoli dvoma o tem, da ste vi tisti, ki stanujete v podstrešni čumnati na Upper Harley Street, oziroma, da se tam preoblačite za svoje skrivnostne pohode!«
»Ne glede na prstne odtise Katarine Woodmillo-ve?«
»Da, miss Alice. Sicer mi morate pa še pojasniti kako so ti prstni odtisi nastali?« Dekle je molčalo. »Nu, miss Alice?«
»Miss Bradford!« se je klubova.lno oglasfla.
Zbirajte te oglase
KER BOSTE IMELI KORIST OD NJIH
KORESPONDENT
V E š C slovenske, srbohrvatske in nemške korespondence, stenografije ter brzega strojepisja, išče namestitve v večjem industrijskem ali sličnem podjetju. Nastop službe takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dopisje«.

ZAHVALA
Ob težki izgubi naše preljube nepozabne hčerkice
ZLATKE VREG
smo dolžni izreči vsem — ki so sočustvovali z nami najprisrčnejšo zahvalo. Predvsem se zahvaljujemo gosp. primariju dr. KUharju, častiti sestri, ki so pokojnici lajšali trpljenje, nadalje vsem sorodnikom in znancem ter darovalcem lepih vencev in cvetja — slednjič vsem, ki so jo spremljali v tako lepem številu na njeni poslednji poti.
Leskovee, Sv. Andraž v Halozah,
16. junija 1937.
Globoko žalujoči ostali.
flKŽ
uspehov
na
en oglas
V9JUTRUM
Beeete 1 Dta, tevek 8 Dta, ca Šifre aii dajanje naslova S Din. NajmanjSi cneeek | 17 Dta
Večje število parcel
kompleksov posestev, got-dov, trgovske, bi stanovanjskih hiS tei tU ima naprodaj gradben, strokov ni izobražen posredovalec Knnaver Ladvjk Cesta 28. oktobra 6 Telefeo 37-38. Pooblaščeni graditelj in I sodni cenitelj aa nasvete, brezplačno na razpolago.
69-00
Umrla nam je v četrtek, dne 17. junija 1937. v cvetu svoje mladosti naša zlata
HERICA
STUD. TECHN.
Zemski ostanki predrage pokojnice bodo v soboto, dne 19. junija ob 11. uri dopoldne blagoslovljeni v mrtvašnici tukajšnje splošne javne bolnišnice, nakar se z avtofurgonom prepeljejo v Velenje, kjer se ob 15. uri popoldne istega dne polože v rodbinsko grobnico na tamošnjem pokopališču.
Med mestom In deželo
posreduje »Jutrov« mali oelasnik
10000,-
Solen • [točilnice /
Počitnice! Vendar enkrat, Ico ni treba na delo, r slnžbo, ko lahko \ potuješ, se baviš s Športom, po hitiš ven na deželo, v gore, k morja, ko se jj rnzprcstis, okrepiš, ležiš na sonca in postaneš rja v, se koplješ in lenariš! in k temu še Sclea-nagrad» — sijajne počitnice! Dobro kožno kremo boste na vsak način vzeli s seboj, da se obvarujete pred sončnimi opeklinami in pred drurimi neugodnimi učinki slabega vremena in da si ne pokvarite poki Tokrat naj vam služi Solea krema s kolesterinom, ki krepi kožo, za umivanje pa odlično dišeče Solea milo z aktivnim lccitinom. V Solea je doseženo in izpolnjeno vse, kar lahko zahtevate od dobre kožne kreme in od prvovrstnega toaletnega mila. Treba ti je le poiskati najvažnejšo prednost Solea-kožne nege in napisati, zakaj lahko svetuješ. Solea-nego vsakemu 'dobremu prijatelju in dobri prijateljici, to je vse. Nagradna naloga se torej glasil
V čem obstoji glavna prednost Solea-kožne nege,	n
zakaj je za kožo tako posebno dragocena?	^
Rešitev res ni presežka, ker sc lahko na kratko ali obširno izrazite, .9 ker ima vsaka rešitev, v prozi ali pesmi, veseia ali šaljiva, enake izglede na nagredo, če je le pravilna. (Citajte preje prospekt v zavitka Solea mila!)
Kot nagrade so razpisane t
1.	nagrada v gotovini	Dm. 3000__
2.	do 5. nagrada po Din. 500.- v gotovini s * '-. Din. 2 000.— 6. do 200 nagrada po Din. 17.50
(1 doza Solea krenie ia 1 kos Solea'tnila) » „ . Din. S 412.50
201. do 400 nagrada po Din. 10.- (1 doza Solea kreme). Din. 2 000__'
skupno torej Din. 10412.50
Pogoji tekmovanja i
1.	Vsak, kdor je Stal ta list, razen uslužbencev Tvomico Zlaiorog; oddelek Solea, Maribor in članov razsodišča tega nagradnega tekmovanja, ima "pravico odelezib ee tekmovanja.
2.	Vsak udeleženec sme poslati samo eno rešitev.
3.	Vse rešitve je poslati na nagradno razsodišče Tvomiee Zlatorof, oddelek Solea, Maribor.
4.	Zaključni termin: 14. julij 1937. S poznejšim poštnim £igom dospele rešitve se ne bodo mogle več upoštevati.
5.	Nagradno razsodišče tvorijo:
a) notar Jvan Ašič, Maribor bi Ing. Nikola Lalič, Zagreb: c) tovarniški ravnatelj August Jug, Maribor
6.	Pri večjem številu pravilnih rešitev odloča žrebanje, ki se bo vrsiTo pod nadzorstvom omenjenega notarja. Proti odločitvam nagradnega razsodišča in proti razdelitvi napad ni mogoč ugovor in je izključeno vsako pravno postopanje.
7.	Rezultat in imena dobitnikov 1. do 5. nagrade bodo dne 15. avgusta 1937 ne ten> mestu objavljena, ostali pa bodo pismeno obveščeni.
8.	Isti dan se izvrši razdelitev nagrad.
° vigrajene rešitve preidejo ■ vsemi pravicami v last Tvonruce Zlatorog, oddelek lea, Maribor.
Din 7.50
rnikrut knemeo
Din 10.—, 5.—, 3.— brez trošarine.
Vrtne svinčnike
IZDELUJE
BELA FLETTMANN, ZAGREB
Masar.vkova 9. Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik! Prevzema tudi prevleke.
KA-LE-FLUID
fizijološki ekstrakt iz življenjetvornih žlez močne in zdrave živali.
Priporoča se v vseh primerih, kjer je delovanje teh žlez oslabljeno in pri stanju, ki so posledica tega: izmučenost, živčno oslab-Ijenje, popolna nevrastenija. Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Masarykova 9 Miloš Markovič.
KALEFLUID se prodaja v lekarnah.
__R. br. 5300-32
-VV-.1 * fs- h7?"-* ?. • V* &
MARIBOR, dne 18. junija 1937.
Rodbina SKAZA.
I_ Dotrpel je naš dobri, ljubljeni mož, oče, gospod
Ko!lwitz Pavel
nadstrojnik.
™ K -VeČ"eoT P°čitku S* spremimo v nedeljo, dne 20 junija 1937 ob pol 3. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na evangclsko pokopališče.
LJUBLJANA, dne 18. junija 1937.
ŽALUJOČA SOPROGA S SINOM ter ostalo sorodstvo.
• •. £8SE	s Jnt,>#'
Urejuje Davorin Karflen* — fateja m konzorcij sftztm* S3o32 Mfiihaa — 0»
ttakaraod. & fetf
dal*