• u ;T 13 Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno Vnaprej plačano. GLAS S« Lisi slovenskih delavcev^ Ameriki. Telephone: CHclsea 3-1242 CUm Matter September 25th. U4« »t the Port Offlee at New York. N. ¥., under Act of Congreee of &Ureb 3rd, 187». TIC KOT 2VA dah dobivati U C "GLAS NARODA" PO POSTI NARAVNOST I<1 SVOJ DOM (linij sobo«, f aedeil ki niioMit). , :: Citajte,Jour Vat ranim« H No. 198 — Štev. 196 NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 9, 1941 — ČETRTEK, 9. OKTOBRA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. ODLOČILNA BITKA ZA MOSKVO Sedaj je v teku na osrednji največja bitka v zgodovini Rusko vrhovno poveljstvo naznanja, da je rdeča armada po vročih bojih izpraznila 0-rel, ki je aelo važno mesto sredi stare Rusije. Orel, ki se nahaja ob glavni železnici, ki pelje iz Moskve v Harkov, je 200 milj južno od Moskve. Rusi tudi poročajo, da so v teku najljutejši (boji pri Bryan-' sku in Vijazmi na osrednji fronti ter pri (Melitopolu v U-krajini. Melitopol ima 20,000 prebivalcev ter leži ob glavni železnici, ki veže Krim z U-krajino in je okoli 70 milj južno od Zaporožja. Rusi se na vseh krajih fronte hrabro branijo.Nenici pa vedno napadajo, ne meneč se za svoje velikanske izgube na moštvu in vojnem materjalu. Posebno velike izgube imajo pri Vijazmi in Briansku, kjer skušajo Nemci prebiti rusko črto, in kjer so Rusi raafoili več sto lHMrrslcTh Tankov." V pondeljek je bilo uničenih 39 nemških aeroplanov, medtem ko so jili Rusi izgubili 12. Včeraj pa je bilo v bližini Moskve izstreljenih 16 nemških aeraplanov. • • V sedanji ofenzivi imajo Nemci veliko premoč nad Rusi ter so vrgli v boj vse vojaštvo, ki jim je bilo na razpo- f lago ter se poslužujejo ogromne množine orožja, ki so ga dobili v Franciji in drugih zasedenih deželah. Navzlic temu, da se morajo Rusi umikati, ruski vladi ni u-padel pogum. Pomisliti je treba, da so Nemci v pričetku vojne zavzeli Smolensk in so tu- London v skrbeh 2a Moskvo Vsled padca Orla je London v velikih skrbeh zaradi Moskve in bodočega razvoja velike ; nemške ofenzive. London pričakuje" odločitev'bitke v dveh tednih in se e velikim zaupanjem ozira na maršala Simeo-na Timošenka v trdni veri, da je pripravil močno obrambo glavnema mesta in še veliko presenečenje za Nemce. London se zaveda, da je sedaj prišel čafe, ko je treba pomagati Rusom. Pomagati pa bi bilo mogoče na tri načine: da angleška armada vpade v Francijo in druge zasedene dežele ob Atlantiku, toda angleški poslanik lord Halifax je po RDEČA MORNARICA PRI OBRAMBI ODESE voz velike armade nima dovolj ladij. Drugi načrt je ekspedici-ja zavezniške armade iz Iraka na Kavkaz in po mnenju Londona bi bil ta načrt najlažje izvedljiv. Tretji načrt pa je večje vojne operacije, toda take o-peracije bi imele med vsemi drugimi najmanjši vpliv ha ru-sko-nemško vojno. O prvi vrsti pa se Anglj*.« zanašajo na maršala Timošen-ka, ki se je na osrednji fronti pokazal izbornega stratega. — Ako bo mogel Timosenko zdržati do tedaj, ko zapade debel sneg, tedaj bo njegov položaj mnogo olajšan, kajti Nemci s svoji vrnitvi iz Londona rekel, svojimi tanki in oklopniini av-da je angleška vlada o tem res- | tomobili v velikih zametih ne no premišljevala, da pa za pre-1 bodo mogli nikamor. Protizračni topovi na neki ruski bojni ladji v pristanišču v Odesi streljajo na sovražne aeroplane. Jugoslaviji teče kri v potokih Nemški vojaki v Srbiji v vsa ostrostjo nastopajo proti č •tni'kom v Srbiji in v bosanskih gorah. Cetniki sicer Nemcem prizadevajo težke izgube, toda proti modernemu orožju nikakor niso kos. Posebno učinkoviti so metalci ognja, s katerimi se Nemci prišli nad četnike. Nemci se morajo bojevati za vsako vas in včasih zadenejo na skupino 500 četnikov. Budimpeštanska radio postaja naznanja, da je bilo V Jugoslaviji vstreljenih 32 oseb zaradi komunističnega delovanja. Nek poročevalec pravi, da je en sam nemški poveljnik u-kazal vstreliti 60 oseb. V Beogradu je prišlo do zelo resnih nemirov. Vlada generala Milana Nediča je bila vsled tega prisiljena preseliti se višje iproti severu", kajti batifc-e je ibilo, da bo razljučena množica navalila na njegov glavni stan. Prometni minister v jugoslovanski vladi v Londogu, Milan Grol, pravi, da je bilo do konca avgusta v Jugoslaviji vstre- d! prodrli Tzhodno od mesto, lj*nih' V *** S° bilUrPinČeni d° toda pozneje so jih Rusi vrgli nazaj. Sedanja bitka je po številu, vojakov in orožja tako velikanska, da v zgodovini nima primera. Od padlega Orla pošiljajo Rusi na fronto vellika ojače-nja proti severu in severoza-padu, pri čemur jih zelo ovira zapadli sneg. blaznosti, nad 180,000 oseb. Po Grolovem seznamu so bila usmrčenja naslednja : Bihač — 200 ubitih in mnogo več aretiranih; Ijjubljana — 2500 ubitih in nad 1000 ranjenih; Donjilpac — 300 ubitih; Prijedor — 1000 ubitih; Mostar — 200 ubitih v dveh nočeh; Nevesinje — 500 ubitih. MOŠKA POŽIVLJA LONDON Lisrt "Boljševik" v Moskvi poživlja Anglijo, da sedaj prične z ofenzivo na zapadu, ko ima Nemčija skoro vso armado v Rusiji. " Angleško cesarstvo ima sedaj priložnost, da prevzame i-nieijativo v svoje roke in zada smrtni vdarec skupnemu sovražniku, Hitlerjevemu fašizmu," pravi "Boljševik." List "Rdeča mornarnica" pa pravi, da imajo Nemci v zapadnih državah komaj 25 do 30 slabotnih divizij in da je sedaj za Anglijo najprimernejši čas, da vdari na Nemce, zlasti še "ker Arfgiija prevladuje Nem čijo v zraku in na morju. Na?ijska vfada v Beogradu je odredila devetmesečno "delovno €»hiižboM za srbske mladenile od 17. do 25. leta starost^. - Delavske težkoče v Severni frstri V Belfastu v Severni Irski je zastavkalo več tisoč razva-žalcev, vsled česar so se delavske težkoče še povečale. Vsled stavke so posebno prizadete trgovine in skladišča. Stavkarji zahtevajo skrajšanje delovnega časa in višje (plače. Dva tisoč .pristaniških delavcev, ki so prejšnji teden za-strajkali, se je vrnilo na delo pod pogojem, da bo spor uravnalo posebno razsodišče v obojestransko zadovljstvo. Dvesto štrajkarjev v neki severoirski municiji&ki tovarni so nadomestile ženske. Spopad med CIO in AFL delavci ~ V Hillsdale, Mich., so se spopadi pred tovarno Steel Products Company CIO in AFL delavci. »Šele šerifu in njego -ovim pomagačem je po dolgem prizadevanju uspelo napraviti mir. Zaradi spora med člani kon- DMHH kurenčnih delavskih orgianiza- začelo deževati, bij go v Hillsdale zaprte poleg geklarne še tri druge tovarne. Pretep je zato nastal, ker so OIO delavci branili AFL delavcem vstop v tovarno. Najprej so se prepirali, nato so se pa začeli obmetovati s kamenjem. Šerif je takoj zaprisegel nekaj pomagačev in' napravil red. Pomanjkanje električne* ga toka v državi Maine Po nekaterih južnih okrajih in v državi Maine je zaradi več tednov trajajoče suše začelo pomanjkovati električnega toka. Prizadete so seveda le tiste elektrarne, ki so odvisne od vodne sile. Central Maine Power Company je prosila tiste fcvoje odjemalce, ki ne iproducirajo za narodni dbrambni program, naj zmanjšajo pora\>o električnega toka. Iz Knoxville poročajo, da je Tennessee Valley Authority obvestila odjemalce, da bo produkcija električnega toka zmanjšana, če vkratkem ne bo Delegatom, zbranim na konvenciji Ameriške delavske federacije v Seattle, Wash., je prebral William Green predsednikovo poslanico, v kateri je rečeno med drugim: — Nevarnost hitlerizma ni naperjena samo proti delavstvu, pač pa tudi proti moškim, ženskam in otrokom ter vsem tistim, ki verujejo v svobodo. — Ustanovitev miru med delavskimi organizacijami b i bila potriotski korak za dosego narodne edinosti. — Zdaj napočil čas, ko je treba preprečjti štrajke in iz-prtja z izrabo vseh posredoval nih sredstev. — Naš narodni obrambni program in naša produkcija ladij, letal, topov i|i tankov morata biti stoodstotna. Produci-rati bo treba toliko, da bo dovolj za poraz nacijski tolp.Vem, da boste vi in vsi tisti milijoni, ki jib zastopate, storili vse za dosego tega cilja. — Naša narodna obramba je v vseh ozirih odvisna od povečanja industrijalne produkcije. V sedanjem čafeu bi bilo usodno potom zmanjšanja produkcije postavljati narodno o-brambo na kocko. iZdaj je treba složno delati za dobrobit posameznika in za dobrobit vsega prebivalstva Združenih držav Nato je rekel William Green — Z vsebino te resolucije se povsem strinjamo. Za Greenom je govoril Harold E. Stasen, governer države Minne«ote. Delegati so mu navdušeno ploskali, ko je dejal, da mora biti William Green eden soudeležencev mirovne konfernce, vršeče se po sedanji vojni. — Najbolj zdrav temelj naše bod&če vlade bi bili povojni gradbeni projekti ter delo v privatnem, ne pa vladnem okvirju. ■Stassen je svaril pred preveliko koncentracijo oblasti v vladnih rokah ter priporočal stanovanjski projekt, ki naj se začne izvrševati takoj po narodnem obrambnem programu. Po njegovem mnenju naj bi vlada vodila smotreno in vsem razumljivo socialno politiko, katero naj bi nadzorovali može, ki imajo izkušnje v strokovno delavskem gibanju. Rooseyeltova poslanica A. F. of Labor "Nevarnost hitlerizma ni naperjena samo proti delavstvu, pač. pa proti vsaikejnrm, ki veruje v svobodo." — Pobotanje konkurenčnih -delavskih organizacij je bistvenega pomena za narodno edinstvo. "PORAZ HITLERJA — NAS PRVI CILJ!" "Doli s Hitlerjem!" — klic v Nemčiji Nek švedski trgovec, ki se je ravnokar vrnil iz Berlina, je-(povedal, da je videl nemško ženo, ko se je vstrelila na stopnicah Hitlerjeve državne palače z vzklikom: "Doli s Hitlerjem in nacijsko stranko!" . Trgovec pravi, da so temu žalostnemu prizoru sledile velike demonstracije proti ruski vojni in da je bilo mnogo ljudi aretiranih. £ena, oblečena črno, je naglih korakov šla po stopnicah palače, držeč v eni roki izrezek iz nekega časopisa, v drugi pa revolver. Predno jo je mogla zgrabiti tajna policija, si je pognala kroglo v glavo. V izrezku iz časopisa sta bila med padlimi nemškimi vojaki na ruski fronti tudi njen mož in Na velikem zborovanju glede vnanje trgovine, ki se je nedavno vršilo v New Yorku, je nastopil kot glavni govornik državni podtajnik Sum ner Welles ter rekel, da bo razdobje po vojni ravno tako nevarno kot st) sedanji časi. Ne oziraje * se na to, je pa zaenkrat naš največji in edini cilj — poraziti Hitlerja. Pred tem ciljem stopi vse drugo v ozadje. V posebni poslanici je sporočil predsednik Roosevelt 2ft>oro-valcem, da so se baš vsled vojnih razmer pojavile težkoče za redno poslovanje trgovinskega procesa. Vsem svetu preteča nevarnost nalaga Združenim državam velike naloge, katerim mora biti dežela kos.^Da sq v to svrho potrebne najrazličnejše odredbe, je umevno sama sebi. Govoftft^4e. angleški slanik lord Halifax trevi^] da je rešitev sodoibnega spor načelu "več". Treba je več ladij, več letal, več topov in več tankov. In treba je več živil za vojake in delavce. Za izvojevanje te vojne je treba vseh naših moči in vseh naših naporov. RUMUNSKI GENERALI VSTRELJENI Poročilo iz Istartbula ^azna-nja, da je bilo v&treljenih 12 rumuunskih generalov, ker so silili vlado, da se Rumunska neha bojevati z Rusijo. Generali so bili poklicani s fronte pred Odeso in so bili pred štirimi dnevi skupno v strel jeni. Generali so ministrskemu pred ■edniku Ionu Antonescu poslali .skupno srpomenico, v kateri ■so mu rekli, da je Rumunska s pridobitvijo Besarabije in Bu-.ed napadom na Poljsko je imenoval Georinga za svojega na slednika. Zdaj se je pa premislil.. Po njegovi smrti naj prevzamejo vso oblast trije gnerali ter' naj še pet let sklenitvi miru vladajo Nemčiji. To so generali Keitel, Rundstedt in Uuderian. Takoj po Hftlerjevi smrti naj se sestane v Berlinu it jhstag in naj potrdi lo imenovanje. Bolj zanimivo kot so podrobnosti te oporoke je pa dejstvo, da take govorice sploh krožijo po Nemčiji in da si nemški narod drzne šepetati o\ Hitlerjevi smrti. \T zvezi s tem je treha omeniti nekaj zelo važnega. Nemško armadno vodstvo oziroma nemška vlada precej natančno poroča o položaju na bojiščih, nikdar se pa nit? ne sliši alj. K re o nemških izgubah. Ljudje samo ugibajo, ugibanja pa z^ir liajo do-brih posledic. Nedavno je izjavil v angleški poslanski zbornici angleški ministrski predsednik Churchill: — V treh-^mes^cik vojne proti Rusiji je padlo in je bilo ranjenih več Nemcev kot,90 z ašale celoletne nemške izgube tekom zadnje svetovne vojne. Leta 1915 je izgubila nemšk a armada 1 milijon 540 tisoč {.>31 mož. Toliko Nemcev je torej v zadnjih treh mesecih oible-i alo na ruskih tleh. •Nemški narod tava glede tega sicer v ten*, .toda navzlic temu se porajajo v njem vznemirjajoče slutnje. Henirich Himmler, načelnik ge»fcapa (i\etjfcšl$e> tajne policije), se briga izključno, le .za razpoloženje v arhiadi, svojemu namestniku je pa naročil ustanoviti "ljudsko nadzorno službo" ter uvesti nad civilnim prebivalstvom še ostrejšo špi-^onnfco. * » Za špijonažo v armadi ima Himmler 4®&et tisoč izbranih vojakov, "ljudska nadzorna shižba" pa svari prebivaL-Mvo pred širjenjem napačnih vesti ter indirektno poziva posameznike k demmcijanstvu. Nekaj let pred vojno je bil slučajno objavljen tajni dokument, vsebujoč Himmlerjeye odredbe za slučaj vojne. Bile re* uveljavljene, toda izkazale so se kot nezadostne, četudi jc bilo v tistem pravilniku, rečeno t — N4 treba, da bi ovaclba t« meljila samo na dejstvih, pa« pa zadošča tudi sumničenje. Pred Yrati je ruska zima z vsemi svojimi grozotami. Napadi angleških letalcev na Berlin se mn&že. Doslej je Goering v svojih uradnih naznanilih dosledno podcenjeval zavezniško silo, zdaj. so pa nemška uradna naznanila pravi izbruhi ogorče nja in sovraštva, iz česar je razvidno, da jih Goering več ne sestavlja, pač so pa Hitlerjevo delo ali eftega jzmed gori omenjenih, treh generalov, ki jih je postavil v oporoki za svoje naslednice. Kar je Hitler še drugače odredil v ppomki, je stranskega pomena. Važnejša je njegova zapuščina. Tako -strašne dedščine, kot jo bo podedoval po Hitlerju, ni nemški narod v vsej svo ji izgodqvmi'Se po nikomur podedoval. r qlqyenpljih naselbin TO IN ONOiZ CHISHOLM, MINN. iKer me zmiraj naročniki prosijo, da naj večkrat kaj napi-šern v "/GUs Naroda, tako sem jim obljubila iq pqjpryo lporpiji poročati, da borno zopet imeli jmgoslovanski radio program v saj malo poinagpti tem siromakom, kadar pride čas za to. Zima je piad duiand, zato bo sedaj najlepši ča*> za. lepo tjivo, toipa doibite v "Glasu Naroda" *aj so sami romani vredni de- gačetku novembra. Tukaj soLnarja, kar list stane. Posebno Fordu se bodo povii Iz Detroita poročajo, Ford tVfotor Company in krajevno CIO organizacijo avtqih delavcev pogajanja glede plač d n 52 milfijgGUnr - "V. x - -t" .. ■ o ugodno napredujejo in da bodo kmalu zaključena. Ford fco imel na leto §2 miU-jonov dolarjev več stroškov. prteHi seje vsi, ki .sp na odboru za ta program v nedeljo 5. oktobra in ab tej priliki so se oglasili pri nas z Ely, Minn., Mr. in- Mrs. Frjjak Jenkq, ki je pred<*idnik tega odbora in eden bralec od kvartet in nadalje Mrs. Graditsar, Mrs. Champa in Miis. ŠJogar. In ob tej priliki nti je Mns. Jglqgar izročila pozdrave iz Suuberry, Ont. Can., od Mrs. Luksich, ker m*e-ne poznajo t a mošnji rojaki samo po imenu iz mojih dopisov v "Glasu Naroda" in so prosili Mrs. Slogar, da naj mi izroči pozdrave in obenem prosili, da bi večkrat kaj napisala, kako se imamo Slovenci v Minmsoti. Twn potom se jim zahvalim pozdrave in obljubim jim, il v svojih mladih letih mornar, ki je prešel skoro celi svet in je bil v Da'inaeijL in v tfnstu, na Reki. iui apj je gr^vij večkrat o lepoti naše ki je seda|5 v roikah tagrize^egfL soyraižn)lka Laha in Nemca. Srce me boPii- ko čitam, kaj dela-•jo pp »aleSi lepi domovini Sio\e-ni.ii. Ali zmiraj pride solnoe pc dežju, tako bo tudi prišei dan obračuna za našega sovražnika ip obraietm bo strason. Tu- tukaj je Odbor, ki pobira pri spevke za Jugoslovanski Pomožni Odbor, da (bomo mogli se meni dopade sedanji roman 44Gc»po<.i iz Kopopi^ta", ki jasno ikcfee, kako je habsburška cc-saraka hiša živela razkošno in se jfr vailjala v zlatu, ko smo drugi živelli v pomanjkanju in sipo njolili za našega presvetlega cesarja v litaiiijah,.d« naj še do igo let živi, ker so nam v šoli pravili, da je naravnost od Boga postavljen. Sedaj pa se vidi, kod se klatijo Haibshuržani po coleju svetu, kot se mi ijrugi navadni ženini Samo to je razlika, da oni so dobrp založeni z novcem, da jim ni treba iti na relief. Ker se ^e moj dopis precej podajali, prosim urednika potrpljenja. Pozdrav na yse či ta-tel je lirom Aigerike in JCana-de. •, Frances Lak«»nic4i, CSiishplm, Minn. SLOVENCI! - NAJBOLJ JPOi^>LNA ZALOGA JOHN MARSICH, Inc. ' 4«3 WEST 42nd STREET NE\t YORK, N. ¥. KAKŠNA JK BOSNA. O prahtamu Bošjie ja ltopLsal dr^ Ivau Nevistič uvodnik v splitskem "Narodnem Hstu", glasilu jugoslovanskih nacionalistov v bamoviip Hrvatski. Dr. Nevistič opocaaija, da je bila rarvno Bosna pred an med svetovno vpjno nasillka jugosiovan ske misli ter aktivma poborni-ca za zedinjenje in osvobojen ju vseh Jugoslovanov. Nato nadaljuje: "Z trvoboditvijo in zezdinje-njem z ost§lirai joiKQeiovap»iii- jakob Aj^§oy Bojen je b^ na 'Skaručini in unitl je 17. oktobra 1901 v Lju-tiljani, ObiskovaSL je ljn.bljau-s&o gimnazijo do 6. raxretfa, bil nekaj domič učitelj in so uaselii leta 186? za stalno v Ljuttfjanj. AfeSpvec jo bil ljubljanski Ur čitelu. Normalfeo je dovršil v Kranju, latinske šole v Ljubljani, ter odšel na Dunaj študirat jezikoslovje. Leta 1854 je naator pi! Hužbo na gimnaziji v Va-raždiim in prišel 1876 na gimnazijo v JSagreh- . Vatjavčcvo književn.. delo je v tesnem stiku a narodno poo-zijo. Že njegove "Pesmi", v katerili opeva lepoto narave in izraža hrepenenje po domačem planinskem svetu^ kažejo poseben dar za pripovedno pesništvo v narodnem slogu. Valja-vee nam je dal več prav lepib legend in je ustvaril slovero&o umetno živalsko pravljico pod nas"V)voui i* Vojska me i volkom in psom", "Osel kralj zverin". Proslavil se je tudi kot nabira-telj narodnega blaga, nabiral je gorenjske narodne pesmi in kajkavske pravljice, ter pripovedke iz okolice varaidiuske. Pczneje.se je« posvetil znanst\7e-nemlu delu, zlasti raziskovanju staroRlovenščine in slovenskega naglaaa. Pred naborno komisija se je skušal izmazati šestindvajset-letni nabornik: — — Kp mi je bilo dya^set let, sem se poročil. ToJ«r ▼ slovepskl književnosti, kal-tl r(njl je t trinajstih dolgih, poglavjih opisanih trinajst rodo» ^venskega apco^ 04 Oavuib početkOT j Btawa slovanštv« do d&naSnJega dne. Knjiga Je rento zrcalo našega *»UenJa ia trpt^-. nJ*. 1» k^ior jo Bcphe^i vedel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli nafie zgodovinsko delo. KN J1Q ARN A "Gfas Naroda" p« m VMfcT Avtor knjige Je IVAN MATlClC, ki * »Pisal splo^no ^nano knjigo -VA KBYAV4H POMAKAH r-:-t^r.— Govorniki in predavatelji se včasi tako zalete, da ni za nikamor. Najznačilnejše je, da poslušalci njihovih zmot in zaletov običajno ne opazijo. Izvedenec poljedelskega de-partmenta je predaval farpier-jem o umetnih gnojilih in }z-bleknil naslednjo nesmisel. — Ne bom rekeb 'da ?e poznate vrednosti umetnih gnp-jil, toda prepričan uem skoraj, da jih {^bfznate le površno. inetna gnojila so pa st^ar, V katero se je tre»ba zabiti in jo dobro prebaviti . . . Marsikateri primerjajo Hitlerja z Napoleonom. V marsikaterem pogledu imata res n«t> kaj skupnega. Oba sta v presenetljivo kratkem času zagospodovala skoro celi Evropi. Qba sta skušala zavzeii Anglijo in obema se je poskus izjalovil. Ob,a sta napadla Rusijo. Napoleon se je bil v goreči Moskvi GstHodii in fei bil kanalu zmrznil aa begu v domovino, aočim 'bo šele bodočnost po-kazala, kako bo Hitler v Ri^si-ji o pravil. In koncem konca: oba sta zasedla naše kraje.' Toda kakšna razlika med te, danjp "Naipoleonovo in sedanjo Pit^erjevp okupacijo! Napoleon je rekel v svojem proglasu Slovencem : — »Mi bomo spoštovali vaš jezik, vaše šege in vaše narodne tfbičaje. Ce bo kajfšen naš vojak zasačen pri pjenjenju vaše lastnine, bo s smrt jo kae novan. Istotako bo zapadel smrti vsak, kdor bi se pregrešij nad vašimi ženami ali hčerami. Kar nain bo treba za prehrano in vzdržanje armade, bomq kupili od vas in poštena plačali- Vse te Napoleonove odredbe so bile najstrožje izpolnjevane. Naše kraje je združil Napoleon v posebno državp JHfijo, pospeševal slovei^k© . ktrlttifq in umetnost, dal Slovenoeift šole, višje šole in celo začat«i a-niverze. Tak bil Napoleon napram Slovencem. . , Kaj počne Sitler v naši 00-movini vam ;pa pričajo pisma in poročila v listu. •GLAS N A ffc.OD AH-— New York Thursday, October 9, 1 $41 ■M. Denial m tetrtiieve fttevllka mJ satan ui4b nittiiffHi V irtd« ijntnU. SLOVENSKA SOLA NARODNEGA DOMA 1 V CLEVELAND, O. • . » t H " < ( Ta tetkm se prične pouk alo-j raapuptHo. Odvisno je torej od v engine v slovenski šoli Slov J črte vila priglaaeniih za sloY«ia-cir\f\ c^ * sko isolfl« če & jo bo se vadpže V 8 t A N O V L J B N L. lift - ■ -L.-« Htatelje Id se i Bjiml nail rajski gi i^m - ■ Xar. Doma, 6409 St. Olair Ave. Odrasti otideletk« to je za učence stare nad 16 let, se razred sibeve prvič v petek 10. oktobra dbT. uri pipčef v dvorani št. 4-staro poslopje. IšcAa se ho na-< dafljevatfa vsaki petek ave^er ob 1 steni č*»su in razred bo trajal dve, u ri. V ta oiid^lek se lah. ko vpišejo fantje in dekleta, možje in fceno, ne gted^- na «ta-rost nad 16 let. Vsakdo je dobrodošel, kogar veseli znanje slovenskega jezika In ima vesele do (učenja, Vipe dnjgp bost^ i®vedeli v razredu od učiteljice. . AAadimski oddelek slovenske šole, to učenci stari do 16 le-t, . in Mrs. Freak Hribar iz Hoboken, N. J. Od-nosno nevesta prihaja iz prvega zafcona Mrs. Franca* Kovsca. Ženinu in nevesti želimo vse najboljše v njunem bodočem zakonskem srtanu. SMJRfT ROJAKINJE. Na Uprversal. Pa., je dne 19. spteralhia preupnula rojakinja Ne?a Jereb, stara 69 let. Tu v Aip-eriki je bivala okoli 37 fet in ves čas na Universa1. Pp-ma je bi\la iz Dobrava, fara Trate, pri Poljanah nad Škofje Ldko. Njen soprog, John Jereb je ipnrl pred 11 leti tqdi na Universal!.. Pokoli i ca zapušča tu Ha j enega brata, 2 sinova ifl dve hčeri, ki »o vsi odražčeni. Franik Shifrar, Center Pa. SMRTP KOSI. Tukaj je po doAigi bolezni u-mfl Jphn Kosec, dama iz Vodi« na fk>renjskoed nagima rojaki, am.patrk tudi med drugo-rodei. To se je očitno pokazalo pri njegovem veličastnem pogrebu in po številnih vencih, katere so mu prijatelji v zadnji pozdrav darovali. NOVICE IZ KANE, Pa. Prilagam vam $6.00 za na-daljno naročnino za "Glas Naroda" ter se vwm zahvaljujem, ker t«e me čakal oetrt leta. Tukaj v Kane se ne moremo pieriti z drugimi ni#etsti, ki so bolj napredna v industriji. Pri Uas ima ve o besedo kn obdan t same ena udriha, ki Lastuje- sko-TO paovico mesta in največjo industrijo. Plažati pa now de-layeem. več, kot v «a«»u depresije. Delavci pa so se organizirali in z veliko večino glasovali za CIO. DruSfoa pa 4 tem nik^>-kor ni hil« zadovoljna in je ho^ tela, da delavci, ako že hočejo imeti kako unijo, izberejo AF1L. Toda de'lavci so v maju glasovali i aa CIO i sta se Beograd in pokrajina močno IZ CLEVELAND A I^ai' 4. oktobra je pa dolgi in mučni bolezni umrla Rozalija Sibeit, roj. Ržlmikar, stara 73 let. Don*a je bila iz vasi Golnik na Gorenjskem, odkoder je prišla v Ameriko meseca, jtrii ja 1907. Zapušča žalujočega so-prepra Franka, hčeri Frances, por. Kalan in Rose- por. I^er.j sina Joseplia in Frank, ki se nahaja v Bast Orange,. N, J. in spada tudi ta-Je: naša "naselbina «i je postavila veliko lastno dvorano, v kateri bočno postavili 8 ke#jičč. Tz teiga je razvidno, da naša slovenska naselbina nmogo napreduje. Treba nam je samo složno dilati, pa nam je zagotovljen napredek. Pa tudi novo oericev si bomo postavili. Iz tega je razvidno, da smo zelo kor^jžni, ko si u pamo akoro ob istem času postaviti dve vefi k i stavbi. Nekateri rojaki so zelo požrtvovalni in so za Slovenski dom Akih in nalezljivih borzni. ftojak« prosimo, % p pošljejo sa Baročnima, da poalufnjejo ^ TOITTO STATB8 oziroma * ^ CANADIAN POSTAL H0N1T . . QKPXB, ako ^ vam te prtroano ............... JDne 5. oktobra je umrla v mestni bolnišnici Mrs. Paulina 40" LETNO f>REISKUŠNJ0 morajo odrejati našo zunanjo in notranjo politiko. Naše moralno ravnotežij«, ki se čvrsto drži tudi v sedanjih" izredni^ prilikah, naša izrazita težnja po svobodi in enodvisnosti ter po nujni obrambi ae mnogo bel j IMA ^MERISKA BRATSKA ZVEZA AMERICAN FRATERNAL UNION 5s EL7, MINNESOTA KI IMA 22,000 članov in dva miljona in pol dolarjev premoženja. 1 ' ■. ■ !!■ — ' 'II'.' Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriiki Bratski 2?vezi, ki nudi poljubno zavarovanje * proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je društvo A.B.Z. v vaši našel-bini, vprašajte krajevnega tajnika za'pojasnila, če ne, pišite na glavni Eij, M^nnezota. roda. V njem sta prav za prav dva Beograda, stari in novi, predvojni in priseljenski. To svojstvp mu onen^ogpča, da hi se enotno izražal. Narod sam je mnogo bolj enoten, -se mnogo boflj zaveda »veje zgodovine in svege vloge na tem delu sve^ ta. Po Beogradu se ne more sklepati aa težnje in dušo naro-Brezovijei pri Vibniki. V Am!^!^ v se roore^j iskati ri • , • NAZNANILO in ZAHVALA Tužnega . srca nazpanjam vsem sorodnikom. priiateUeta In zorna-ialoMTno vest, da me je za vedno #tapus*il moj dragi brat — Paul Rožič Umri J4 30. avgusta 1941 zadet od srčne kapi. Pokojni se je rodil junija teta 1874 v vasi ViSevku pri MoravPah. V ta dežela je ju*L leta 1903. Poereb dragejsa pak«dwga »e W vtSil 3. septembra PO katolij^fm obredq a sv. ma^> na Wet* Newton pokopališče ob veliki vdeietbf prijateljev in znancev. Tem potom se želim mU&rčnej5e za.-bvaliti vsem, ki rte mi stoli ob strani t teiki izgubi dnitsa brat«, me tolažili ter mi pomamtt v vseh aadev^b. Najj«p3a hvala v«em darovalcem, vencev in cvfttic in sicer: Anton Kov a p! p, Frank Mihelčič iz Tukona, Bnrkelca drobna te Library; Črne Oroiina. Tnrk družina, C»jhen družina, Mrs. Mary Sero in družin«, Slow družina. Mra Farar. Vin cen c Svajrre, Frank Zupane In družina, John Škr-Jane m družina, John Kotar družina, Anton Povedi to družina, Stevf Poverk in. družin«, John, Kobe in družina, Rudolf Kree, Joseph Jovu. UrbandJa družna, John Okoren in družina. Slovenski dom v Collini. burj katerega je bU. Moose No. 31 ter vse# veedani- Ce j« kar tero ime iapuS^Bo prosim, da mi of»roetite. Najlepže hvala tudi no-rtloem krste, mladim fantom, ker ou ie Mil Se tudi fant. Srčna hvala vsem, 1^1 ste ga "blnfrof na mrtvaškem odru; k! ste Culi ob njegovi kr*$i PP. np« ter ste ga spremi na njegovi zadnji poti, ter vsem za vožnjo z avtomobili na pokopallSffe. Enako zahvala njegovemu prijatelju John Roiaucu za portovihti govor ob njegovi gomHi, l^a^eri je hU«elo pomenljiv. 4. Bwa^i Paul, y«Ukp preknuilu «i uve zapustil tukaj saipega. vaj sladko V hladni zemlji. Spominjali se Te bomo Jaz in Tvoji prijatelji, katerih »l imej veliko, dokler tudi drugi ne pridemo za Teboj, saj križ nam sveti govori, da ** vidimo enkrat nad zvezdami. Žalujoči brat — ' ' AL04Z BOŽIČ V Starem kraju sestra MAWJA W^WffiK ter 10 nečakov in 6 peanečakov. West Newton, Pa., 3 oktobra, 1W1. PEVSKIM ZBOROM POB£BHO PRIPOBOCA-MQ ^ATOBOHJB UXSZI KALUE- SLOYENaKK PBSMI zbirk« «-p»fvM* P«"1 Izdala Glasbena Malica t Clevelandu. C«^a - trna Adamit—lt JLOOSUJVANSMl« NARODNIH PESMI ra HflTF. u mm m m- mm 8I4)VKNUN «ANCI t ANOA, POLKA PO JEZteBtJ KOLt^Hip OHIO VAIXfS* SVLVIA POLHA_____,__ TAM NA V^TIO QWH MARIBOR WALTZ ______ 8PAVAJ MILHA 1W4 ORPHAN WALT7------- BBHLK NA VJITO H izjalovil, nakopal miu je bil na milijone sovražnikov, doktorju Luegerju pa pripravil veCik uspeh. Razočarani je vzel svojo puško in streljali po cele dsn i, na tisoče živali je pobil'. Ko je bila moriilna straist utolažena, je vzel vrtnarske škarje in se ukvarjal s konopiwkimi vrtnicami. Ob toplih pomladnih večerih je sedel v Zofijo v parku in pozabljal, da je ne-izadovdljen. Zofija mu je leto dni po svatbi povila hčer. Veselilo ga je, da prvorojeni otrok ni oil sin. Sin- ki hi bii izključen od prcstolonasledstva, bi ga bi: težil. Hlči mu je bila simlbo. domačega mitu, rodbinske srnče, ki ga je morala odskodovati za v.sa razočaranja. •Njegove oed so nežno objemale •sliko: mati in otrok. Nežno je njegova roka objemala ljubl jeno ženo, ki ga j? bila pregovorila, da se je z njo Šc pred začetkom poletja umaknki'1 v seLsko tiihioto. Njegovi živci so jo skrbeli; prvo leto zakona jo je bilo seznanilo z njflguvimi besnimi izforuhi, z vzbuhi njegove ihte, in sillen je bili njen strah, ker je videle v mrzlem, onkraj čutov in čutnosti gorečem ognju njegove težke krvi, težke krvi otožnih p rudnikov., nekaj grozljivo tujega, nekaj, kar je priha jalo in mineval o. niinevalo in se vračalo. Temno se ji je oglašala slutnja, da je prejezgra, premalo obdarjena z domišljijo, da bi mogla prodreti v ognjeno tenmo njegove tujosti; da je kot ljubica prezemcljeka, pretežka od zemlje, preveč kmečko okorna, da bi ga mo^'a iztrgati iz njegove samote. Toda s svojo materinsko nežnostjo mu je mogla pomagati in ga o-fc reči ti. Ne raz vneta in lazvnenmjoča ljubica, temiveč materiala pomočnica mu je mogla trajno biti in ostati. K njene-nfc materinskemu bistvu naj bi se zatekal njegov nemirni, od nopokoja pododedovane ki vi gloiboko vnburkani duh. Zatekal ee je k materi in otroku in jima je d^jal, da sta ga tolfižila. Tolažil se je s primerami. Oesar — ali je bil kdaj užival srečo rodbinskega življenja? Nikoi ne! In cesarjevi«T Nikdli. In Oton lahkoživi brat, ki j? svojo ženo od ptvega dne zagona veis čas onesrečevall! Nikoli niso biili okusili sreče,, ki je v tem. da v ženi in otroku dbjameiš ves svet. Franc Fertlinaaid je bil srečnejši od vseh. Rodbinska sreča j? bila najvišja, bila je edina resničnost. - . A dnevi so bii dolgi, dolg. noči. Ob teh dolgih dneviih in v teh dolgih nočeh mm > rodbinska sreča mlnogokrat presedala. Nepoikoj krvi j? bil močnejjši od miru tihe rodbinske sreče. "Tu zdim/' si je mislil, "sfoio nalogo imam pred seboj — in nisem še nič napravil. In se ne morem ganiti. V pregnanstvu sedim, srečnega rodbinskega očeta igram in moram križem rok gledati, kako mi brrtzohaiimi, napadi jivi so-vraižniki uničujejo državo, ki jo stari, samo na svojo pravilno stolkjo misleči cesar slabo upravlja Mar sem pes, da M mi rnjeli šiloma natiskati nagobčnik? Ali sem pa mož- ki ga je Bog poklical, da obnov: slavo stare v'i.adars.ke rodbine in tolike države? Mladost mineva, nič več nisem mlad olovdk — kaj se godi z mojimi nerzralbjjenimli močmi? Ali gredo v nič, kakor moja /izrabljena leta, kakor moja neizrabljena mladost? Mar waj^kol* sedim in brezdelno čakam, dokk* ne bom ves star i-i^vdan? Rajši (bi bil mrtev!" Zofija je slišala njegove tožbe in ga je dobro razumela. Njegova nezadovoljnost, njegova besna, neutolažena sila po ustvarjanju, se- ji je smilila v srce. Nilkoli je ni zapustila grenka misel, da je prav ona velika ovira na njeigovi življenjski poti. Zaradi nje se je bil sprt z vsem svetom, zaradi nje si je mogel korak za korakom osvajati ottasti, ki bi jo bil cesar nemara dal iz rok. da je kncl Franc Fendinaitd več prijatelje-v in manj sovražnikov In kako drzni so bili ti sovražniki! Kako nesramno so prezirali m zasmehovali želje in mišljenje bodočega cesarja! Kako hudobno so delali drug dingemu v roke, da bi mu onemogočili vsakršno delovanje! Tisto, čeisar mta je najbodj manjkaCo, je bila delavnost. Ugibala je: "Kako bi se mogel odetfstvovati T " Lov, negova-inje rožnega vrta — to nisja Ibili opravili, ki bi ga bili mogli trajno zadovoljiti. Xa Dunaju ga je čakala sair*o jeza in nejevolja, tatu se za adaj ni bilo na*r ga tudi sam rad obavljam, zaradi tega ustavim avto, da se malo razjedam. Kmalu mvto na šoli zagledam napis:4H>canaba High School'. V tem momentu m«i je kakor blisk prišla na um knjiga Louts Adamiča. 'From many Land^.', katero je spisal naš Slovenec in dobro poznani pisatelj Louis Adrmič v angeCkem jeziku. Vsebina te knjige je jako zanimivega branja. Vsaka izdaja te knjige je bila razprodana, kakor hitro je prišla na trg. Jaz sem moral čakati skoraj em mesec, pralno sem jo dobil v svo-ie roke. V isti knjigi je Mr. Adamič popisal življenjepis več inozemcev iz vseh krajev, kate-# ri so prišli v Ameriko pred leti in vzgojili svoje otroke dobre in postavoubogljive državljane. Zgladili mesta in obdelali polja tako, da je danes Amerika, iz di^jiga naroda, priša v eno nrijbolj civilizirano, deželo na svetu. Pred letom se je tudi | Adamič mudil v mestu Fscana-ba in je v svoji knjijri pisal o "Iglo" in o "Ma" in "Pa Karaš, ki sta prišla sem iz f*e-' hoslovaške. Xo! Tekel sem svo-| ii soprogi "Veš. kje sn>o zodge" za katerega sem zmiraj dobro skrb:'l, da je imeT. več poguma in da niibil lačen ali žejen, tako da ne bi kje zaspal in nam je tako zvesto sužil. Iz Rscanaba se vozimo še zmiraj najprej po cesti št. 2. Na vrt!ka. Namfite to važno knjigo se eni strani pota je lep razgled danes. THE NEW ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE Spisal znani profeaor na Stevens Institute of Technology v anglettini GEORGE W. BARNWELL Podlago za mehanično znanje ri morete dobiti s knjigo NEW ENCTCLOPE. DIA OF MACHINE SHOP PRACTICE (v angleščini). Ta velika knjiga popisuje in v slikali ]*>ka2e temeljuA dela mehanike. Razloži vse natanko, kar mora znati najbolj« mehanik; pojaanuje rporatxi vsakega stroja, o-rodja in meril. Pouči vas, kako je treba vporabitji načrte (blue print«) ter vam tudi daje mnogo računskih tabel, da morete poepeSiti svoje delo. Ne fflede na to, ali ste Self početnik, vam bo ta knjiga zelo koristna in mnogo vredna. — 1000 riik in rlzb. 576 »t ran i. trdo vezana knjiga stane SAMO $1.98. — Po&tnino plačamo mi. Naročite pri KNJIGARNI 8LOVENIC PTLL1KHING COMPANY. 216 West 18th ST^ NEW Y^RK. — Zaloga ni In kdo je tukaj? zdaj obiščemo?" In koga neij "Ja; Koga rije, it Andersonove pripovedke am slovenska mladino Bele noči mali Junak. (Dostojevskij) Božji mejniki (Ivan Pregelj) Filozofska zgodba (Alojz Jiraaek) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina (Fr. Miltinski) Kazan, volJ«ji pes (J. O. Curwosd) Kaj se je Biakaru sanjalo (V. Koro-lenko) Na različnih potih (Frane Frtsch) Peter Pave! Clavar (Dr. L Pregelj) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Slika Doriane Gray (Oscar Wilde) Verne du*e v vieah (Prosper Mirim) Zapiski iz mrtvega doma (A. M. Dostojevski) • Po 7 Oc zvezek Do Ohrida tn Bitolja (Ivan Melik) Po 75c zvezek Belfegor (Artur Bernede) Onstran pragozda (James Oliver Cur-wood) Po strani klobuk (Damlr Feigd) Seriant Diavolo (Marcel PrioUet) Železna cesta (Zane Grey) Zlati Panter (Sinclair Glnck) Gospodarica sveta (Kari Fldor) Rektorjev Met (Rene La Rrnyere) ' Rdeča Megla (O. R. Frieh) Po $1 zvezek Ugrabljeni milijoni (E. G. SeUgw) Veridiens (Pater Kajetan) , Sivko (E. S. Thompson) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigod be čebelice Maje (Waldcmar It—tU) Pingvinsld otok (A na tole France) Pisane zgodbe (Janko Kae) Po $1.25 zvezek Skrivnostni studenec (Pavel Keller) Po $1.50 zvezek (F. M. Dostojevskij) Lou}.« Aidamiča knjige "From many lands" rečem, jaz. — " Ja je tudi kilieem grla. Zato po-n «k ol ik o pijačet da s zdaj pa vem; tukaj nekj<> moraiteni zadovoljim suhenm gri-u in biti Iglo in "Ma" in "Pa" Ka- zraven tudi zadostim svojim ra.«." — %'Ja, Iglo in Ma in Pa Karaš morr.mo na v«aki načiai videti, ko^smo ravno tu., da se bolj natanko prepričamo o njib, —1 reče mpja soproga. Ta gospod, ki je sta'1 zraven delavcev, «e je med našimi pogovori večkrat zanimivo ozirad na nas. PokHecm ga k sebi in ga prav uljudno vprašam: 'Mir. would you please tell us, where is Iglo? (Gospod, bi mi vi ho- sti»mentalno mfuziko. Bili so teli povedati, Tcje Je "Iglo"? pohii radovednosti in veselja ocem tn ušesom. Med našo pi ioajoouostjo so noter prihajali razni otroci in dnufei odjemalel, ter vsaki sleherni je nazival Mrs. Karaš "Ma." Zaradi tega mi ni 'bilo trefoa vprašati kdo je. Žena je jako prijazna in zgovorna in kmalu smo se spoznali. Tudi Mir. Karaš je kmalu nato priše' iz zJ^oe, kjer je poilčevhl in- na jezero Michigan, na drugi strani pa lepe šum?, med katerimi tečejo reke " Wihitefish" "Sturgeon" in "Indian." Te reke se izlivajo v Michigan jezero. Predno se pride v mesto Martinique, se vidi zraven ce^te napis "Big Spring'*. Tega smo si tudi želeli ogledati, zaradi tega sem zavil noter na stransko pot št. 149 do tako imenovanega "Rig Spring", kateri je 6 milj noter od gfavne ceste. (Nadaljevanje prihodnjič.) IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teb kritičnih Časih J« vsakeara iltaieljn dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ga psilje- Zlottn In Tigrov! i obje (Mavrice Krištof Dimac (Jack Louden) Misterija (Gustave le Rouge) Po $2 zvezek Prešeren (France Kidrič) Po $2.50 zvezek Višnjeva repatlea